Izhaja v Trstu vsako soboto opoladae. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. UrjJiištTo la npravniStvo ul. del Lavatoio št. i, r. I TELEFON 18-67. Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin. Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celo leto K '4'—; za pol leta in za četrt leta razmerno. Glasilo „Narodne delavske organizacije" v Trstu. Narodna delov, organ, v Trstu vabi vse svoje tovariše na zelo važen "3858 javni shod ki se bo vršil danes, 19. junija t. I. ob 8. uri zvečer v gledališčni dvorani „Narodn. doma" v Trstu. Predsedstvo Jar del. orpnif Živilo slovensko narodno delavstvo! Zmaga je naša 1 Zmagali smo, sijajno, nepričakovano. Pokazali smo svojo moč pred vsem svetom. Zmagali srno mi — slovenski delavci. Mari ni to vže vsakomur jasno ? Slovensko narodno delavstvo je, ki je se svojimi 3223 glasovi v IV. volilnemu razredu osvetlilo lice vsemu tržaškemu Slovanstvu; slovensko narodno delavstvo je, ki je spravilo narodne kandidate v ožjo volitev v 3 mestnih krajih, slovensko narodno delavstvo ,c slednjič, ki je pripomoglo socijalno-Mokratičnim kandidatom do zmage ' treh okrajih. Vse to se je doseglo, K je Vaša disciplina, pridobljena v Hdapolnem skupnem delovanju, bila i(lres vzorna, ker ste bili nesebični do trajnosti, ker ste svojo veljavo kot klavci podvrgli veljavi kot Slovenci, ^°t Slovani. Zato je zmaga tržaškega ^ovenstva — zmaga tržaškega narodna delavstva. Pokazali ste, da ste ^ prva in vllika vstvarjajoča in °Ptodujoča moč v našem narodnem °r9anizmu. Pokazali ste, da je slo- ———— — ____ PODLISTEK. I. Kavlasa; Dar govora. Poslovenil H. »a ^jasneje s cele zadeve mi prihaja v 1 spomin velika luža, segajoča bistrimi fob ^ d6 sušečega se hodnika, na čegar smo stali, premotrivajoč že precej 'p a> Predno je on prišel na srečno misel. °. J® bila krasna luža, široko razložena, ta„ .r zaviti, vedno se menjujoči IfC stvfvi, tako je imela tudi njena tajin-{>„ gladina očiten vonj po romantiki, pjj 0lovstvu, e.vtremnosti. Včasih se je lujg lala električna tramvaj, in površina 86 raz^ePer>la vsakokrat v temno-geftiVe gey8ire in katarakte. V vsak m dru-ta VeJemestu na svetu bi bila taka luža tal 8eztla ^e'ja pesnika; ampak v Chicagu ta pa^Javljali črez njo, moj prijatelj in “o energičnem zmerjanju je prišlo na venski delavec, ki odločuje o vsodi in bodočnosti Slovencev v Trstu. Pokazali ste z eno besedo, da je razvoj slovenske stvari v Trstu nerazdružljivo spojen z razvojem Vašim, slovenskega delavstva v Trstu. S tem ste na eni strani doprinesli dVagocen dar na oltar skupne domovine, a ste ob enem globoko v zemljo udolbli stebre, ki morajo v najkrajšem času privesti Vas slovenske narodne delavce do popolne veljave na vsakem polju. Ponosno gleda na Vas, Paša matica, v okrilje katere ste se zatekli. Naše obzorje se vedno bolj in bolj svita. Gledamo mirnega srca in brez strahu v bodočnost. Liki mitološkim orjakom ste si Vi zgradili ponosno poslopje: Delavski dom — Trst. Živilo slovensko narodno delavstvo 1 T ovariši! Vže trinajst dni vodijo naši tovariši in naše tovaršice junaški in vstrajno stavko proti njih dosedanjim izkoriščevalcem, vodstvu predilnice v Ajdovščini. Ako nam je vže njihova vnema za pravično stvar in njihova požrtvovalnost najboljše jamstvo za ugoden izid stavke, to je zopet naša sveta dolžnost, da v tem obupnem boju priskočimo našim tovarišem na pomoč, jih podpiramo moralno in materijalno ter jim s tem olajšamo neprijetnosti stavke. Svest si te dolžnosti in prepričan, da s tem tolmači Vaša čuvstva, je odbor lil. D. O. na svoji včerajšnji izredni seji sklenil pozvati Vas, da se vsi, vsak po svojih močeh, vde-ležite tega plemenitega in človekoljubnega dela ter pokažete zopet, da smo vsi slovenski delavci v veselju in trpljenju solidarni. V to svrho je odbor N. D. 0. sklenil izdati bloke, potom katerih se bo nabiralo pri- vrsto molčeče premišljevanje ; potem pa ona srečna misel. »Kaj če bi se obrnila in šla na prihodnji ogal“, je nasvetoval moj tovariš, „vzeli kišto in se dali prepeljati črez Viktorijo Njanzo?" „To pomeni dve petici radi nič in zopet nič‘‘, sem odvrnil, »vrženi v brezdno žrelo kapitala". Moj prijatel pa je zavrtel glavo: „Ne... začneva spraševati, če je mogoče prestopiti na to ali ono progo, in ravno, ko bomo za Ugando ali pa Ladogo ali kar že je, spoznava sr oj pogrešek in izstopiva..." »Razdražen z ureejpiško pisalno mizo", sem vskliknil z občudovanjem, „ste skoro genius, Hartman. Kaka škoda, da vas je domovina zgubila !“ Ali Hartman je bil vže na potu nazaj. „In potem naj kaj kedo reče, da v Ameriki ni romantike", si je godrr.ial na pot. „Ze ti telegrafični drogi, ki Strle z luže, so poezija..." „V tej umazanosti je sto eposov — ta zrak je apoteosa ljudske energije", moj sodrug je trgano nadaljeval, gledajoč bliža- 7 Z/ .^2 spevke. Tovariši! Odzovite se temu vabilu kakor en mož in pomagajte Vaš m bojujočim se tovarišem v Ajdovščini do zmage I TEST, dne 19. junija 1909. Odbor H. D. 0. Silvio Pagnini. Bil je do nedavno z Valentinom Pit-tonijem koritej v tukajšnji socijalni demokraciji, priznani vodja vseh gospodarsko strokovnih gibanj, tajnik strokovnih organizacij, državnozborski pos’anec. Bil je naj-zagriženeji socijalni demokrat, 1 ut in nepomirljiv sovražnik vsacega nacionalizma, „narodnjaštva“. Kdo 6e ne spominja nešteviloih shodov, na kterili je se zanosom in sonornim glasom ppzivljal proletarijat na odpor proti vladajoči laški liberalni in šovinistični stranki ? Kdo naj pozabi njegove govore, ki so vsi izlivali žolč in strup proti laški’ liberalni stranki, ktera da izkorišča „Ita-lijanstvo" Trsta v sebične strankarske in politične namene, v svrho, da ovira združenje vseh tržaških proletarcev pod ono, pod edino pravo zastavo, pod zastavo in-ternacijonalizma? V živem spominu so nam še njegovi nastopi o priliki zadnjih državnozborskih volitev, ko je z nevsmiljeno kritiko obdeloval laško liberalno stranko, ko je razkrinkaval osebe, ki so, pod pretvezo nevarnosti italijanske narodnosti v Trstu, vgonabljale slovenski narod v Trstu? Laška liberalna stranka je zanikala tržaškim Slovencem pravico domovinstva v Trstu, odrekala jim je vse, tudi najelementarneje pravice in potrebe. Silvio Pagniai je nastopal kakor dete internacijonalizrna, kakor zagovornik tlačenih Slovencev! »Slovenci so v Trstu doma,, in jim kakor takim pri-stojajo vse pravice, ki jih uživajo Lahi, v zasebnem in v javnem življeniu!" — Tako je sodil do nedavno Silvio Pagnini, tako je on dvigal svoj glas v časopisih in na shodih. Nastopal je kakor pravi interna-cijonalist. Prišle so pa volitve za občinski svet, oziroma deželni zbor tržaški. Prisiljeno po svojem programu in po neovrgljivem dejstvu, da je v Trstu na tisoče in tisoče slovenskih proletarcev, je politično vodstvo soci-jalne demokracije postavilo kakor kandidata v mestu mej druzimi laškimi tudi 2 slovenska sodruga. To je bilo nekaj tako naravnega za stranko, ki sloni na sodelovanju mednarodno združenih proletarcev, da je s tem socijalna demokracija storila le joči se električni voz. „In nad vsem plava znamenje dolarja. Ta umazanost bi mogla biti tudi kri. O Chicago, Chicago, kako^ te sovražim !“ Eletrični voz je prekinil poetično navdušenje prijatelja novinarja, „Z bogom, Uganda", je dejal prijatelj stopajoč v voz, in nasmehnil se je ponosno radi svoje srečne misli. Kaka dva bloka za lužo sva zopet skočila z voza, revnejša za deset centov. Kondukter je imel prestopna listka za deset centov. Kondukter je imel srečnejšo misel. Ponudil nama je prestopna listka za ono progo, katero si je želel moj prijatelj ; in ponudil jih je v takem tonu, ki je veljal opreznosti, veljal pa tudi dva „nikla“. »Taka je usoda velikih misli", sem dejal. »Tolpa jih ne priznava..." Hartman je čaro gledal v svet: „Dar fantazije se v vsakdan,em živ ljenju navadno skuja". Ustavil se je na kraju hodnika, na bregu manjšega jezerca, črez katero so razni nastavljeni predmeti v celoti omogočali dosti udoben prehod. »Meni je manjkalo daru govora...", je pripomnil osramočen. »Moja angleščina ni to, kar ji je velevalo nje najviše politično načelo. Kakor je bilo pričakovati, je tovarna „1 talijanstva", nacijonalna liberalna stranka, radi teh dveh nedolžnih kandidatur zagnala huronski krik pod geslom: ..Italijanstvo je v nevarnosti!“ Namen je bil prozoren. Socijalna demokratična stranka je vodila volilno borbo v znamenju neizprosne kritike nad vse gnjilega občinskega gospodarstva potom liberalne stranke. Razkrivala je vsa nepoštenja in predrzno špekuliranje z občinskim denarjem, bajkovito nevednost in nezmožnost, ki je odlikovala dosedanje občinske gospodarje. To je bilo gospodovalni stranki precej neprijetno. Da prepreči vspeh socijalne demokracije, je laška liberalna stranka pograbila po izskušenem in vspešnem orožju: apelirala je na narodni čut laškega proletarijata, razdražila je v njem vse narodne afekte pod blestečim mamilom »potapljajočega se Italijan-stva". To je bilo grozno, protiljudsko in protisocialno početje. To jo bil čin, narei kovan po skrajnem narodnem šovinizmu v svrho razdružitve proletarijata. Liberalcem se je ta igra posrečila. Oba slovenska socijalista sta propadla. Narodni šovinizem, galvaniziran v »Pice lu“, je slavil zopet prave orgije. Vsi pošteni socijalisti in mej tsmi Valentin Pitton , so na ves glas obžalovali, da so proletarci sedli na limanice laške liberalne stranke in vrgli v koš internacijonalizem. V tem, za socijalno demokratično stranko skrajno kritičnem momentu — je vstal dosedanji »mednarodni" sociialist Silvio Pagnini in vrgel raz sebe krinko. Izstopil je iz socijalne demokratične stranke in položil državnozborski mindat is razloga, ker se je baje socijalna demokratična stranka izneverila principu mtdna-rodnosti, s tem, da je za slovenske socija-liste postavita 2 slovenska kandidata in s tem oskrunila laški značaj Trsta, To je storil Silvio Pagnini! Ali so vsa njegova čutstva za mednarodnost bila res le pričinjena? Ali je njegova vera o mednarodnosti -obstajala le tako dolgo.v dokler niso Slovenci prišli do veljave? Žalostna mu majka! V momentu, ko stranka, kateri je pripadal kakor voditelj, mora prestati notranjo in zman;o krizo, dezertira iz vrst stranke, ker je ona pošteno izvajala svoj program glede enake pravice vseh narodnosti. Izstopa iz stranke in se naslaja ob hvalospevih, ki mu jih spevajo njegovi dosedanji smrtni sovražniki „Il Piccolo“ in „L’ Indipendente“, in ob napadih na njegovega dosedanjega tovariša Valentina Pit-tonija. Kako nizko je padel ta človek. Kako visoko nad njim stoji Valentin Pittoni, nasprotnik, kteremu se pa moramo odkriti! Ali bo izdajstvo Silvia Pagninija imelo za socijalno demokratično stranko one raz- zvenela dasti samozavestno. Samozavestnost je pri Čehu vedno ekstremnost, ki si je ne moremo predstaviti. Čeh zna biti samo domišljav". Namrdnil sem se in on je to opazil. »Ali mislite da zakrivam umikanje, he ? “ je vzrojil nad menoj. »No, sir, priznavam poraz. Ampak ne motite me. Hotel sem reči, da tudi dar fantazije z darom govora skupaj zamoreta pustiti človeka na cedilu, ravno v trenotku, ko bi se domišljali, da so zmagali". »Kot na primer ?“ sem rekel. Odgovoril je z vprašanjem: »Ali ste slišal kedaj o Verneru ?“ Hartman se je razkoračil in pljunil v vodo. Stel sem, kolikokrat je pljunil, in rhdi tega je sedaj začetek njegovega pripovedovanja malo ponarejen. Ko je sedem-intridesetič pljunil, omrzilo se mi je štetje, in začel sem poslušati. Ko čitatelja omrzi čitanje, lahko začne pljuvati ; meni saj je vedno ostal utis, da luža in pluvanje so v ideovni zvezi s to episodo z življenja Jožefa Vernera, svojedobno nadebudnega češkega literata in pozneje brezupnega češko-amerikanskega žurnalista. (Pride še.) 4^ dirajoče posledice, katerih se vže sedaj veselita „11 Piccolo“ in morda celo — Silvio Pagnini ? Bližja bodočnost nam poda odgovor na to vprašanje. Na vsaki način se je socijalna demokratična stranka rešila kače, ki jo je gojila na svojih prsih — Silvia Pagniniia. Štrajk v Ajdovščini. Pogumno in zmagozavestno vstrajajo naši tovariši v Ajdovščini v stavki. Danes je trinajsti dan stavke. Zunanja slika je ostala ista kakor prvi dan, ko je bila stavka proglašena. Isto navdušenje, isto zaupanje v zmago pravične stvari na strani stavku-jočih, ista nestrpnost in nepopustljivost na strani vodstva predilnice. In vendar, koliko se je vže spremenila notranja — psibolo-gična slika. Prišli so gospod direktor Aman in ž njim vsi njegovi zloglasni svetovalci do spoznanja, da delavstvo takrat ne odneha, da se delavstvo ne povrne v predilnico tako dolgo, dokler se ne vgodi vsem njegovim znanim, pravičnim in opravičenim zahtevam. Danes ve gospod direktor, da se sedanje gibanje bistveno razlikuje od vseh prejšnjih gibanj. Danes stoji nasproti organiziranemu kapitalu v predilnici organizirano delavstvo. O tem se je uverilo vodstvo predilnice šele v z dnjih dneh. To je vže prvi vspeh stavke. Vodstvo predilnice naj ve, da je organizacija ajdovskih, lokavskih in ostalih predilcev centralizovana v Trstu. In prav korenito se moti oni, ki misli, da ne bo tržaška centrala zastavila vso svojo denarno in moralno moč, da zagotovi stavki predilcev popolni vspeh. Tega se zaveda o stavkujoči predilci, tega se zavedajo tudi tržaški delavci. Vodstvo predilnice in predsedstvo akcijske družbe predilnice v Ajdovščini naj bosta piepričana, da bodo vsi slovenski organizirani delavci v Trstu, Ljubljani in drugod, v slučaju potrebe mobi-lizirabi svoje moči in vscrajno in požrtvovalno vzdržali, pa naj si bo za mesece in mesece, vojno na življenje ali smrt. Razmere v Ajdovščini so postale nevzdržljive. Naš m tovarišem v Ajdovščini mora vendar enkrat zasijati solfice svobode. Rešiti jih je treba iz dosedanje bede iz lakote, ki so jo, liki starogrškim stoikom tako dolgo prenašali. Za to pozdravljamo z iskrenim veseljem neomejeno zvestobo vseh stavkujcčih do vodstva, za to čutimo največe zadoščenje na dosedanjem nastopu stavku očih, za to kličemo vodstvu predilnice vsem zanosom, ki preliva našo dušo: Vsaka sila do vremena ! * . , * * Tudi tekom tedna sta se vršila dva velika, sijajna shoda. Minole nedelje in v sredo. Prvega shoda sta se vdeležila iz Trsta tov. J. Mandič in Bufon, drugega tov. Jaklič. Labko rečemo, takih shodov se redko kedaj vidi na deželi. Jutri se vrši zopet shod v Ajdovščini v Brati novi dvorani. — Iz Trsta pride zopet tovariš I. Mandič. * * * Med tem se v Trstu pridno in s proletarsko solidarnostjo nabira v krogih naših tovarišev prispevke za stavkujoče. Naši tovariši v Trstu in drugod naj si zapomnijo, da je rešitev le v nas samih! I. Svozil: Demokracija in socijaiizem v centralizmu. Kaj je glavni pogoj poštenega so-cijalizma ? Pošten socijaiizem hoče dopoipoči vsakemu človeku do razvoja, ki je njegovi bitosti primeren. V tem je strnjeno mOrda vse. Kajti k takemu razvoju spada vse materijalno preskrbljenje enako kot kulturno in enako kot politična svoboda —in sploh vse kar spada k življenju. Seveda je izključena tu vsakatera šablona. Docela jasno je, da je pogoj dobrega materijalnega preskrbljenja — dobro gospodarstvo. In pOgoj dobrega gospodarstva je zopet odgovarjajoče ali udobno izkoriščanje vseh razmer toraj tudi delavnih moči. Ampak izkoriščati moči — pomeni tudi štediti moči in jih nikoli prenapenjati. Prenapenjanje moči je slabše kot razmeto-van e denarja — ker slabi ljudstva, slabi bodočo generacijo in plodi legije pohabljencev, ki so potem večje breme razvoja, ko ne vem kako veliki dolgovi. Dobro izrabljanje moči in ostalih okol-nosti pa ni mogoče — brez poštene decentralizacije. Decentralizacija pomenja olajšanje dela za centralo, ampak tudi zmanjšanje odgovornosti. Pri trgovini se vidi to najbolje. Velike tirme si udinjajo zastopnike ali za cele dežele ali pa za cele okraje — in delajo njih eksistenco odvisno — od njih lastnega delovanja. Primeren temu, kot zamore zastopnik razširiti konsum blaga, — je tudi njegov dobiček. Trguje nekako na lastno škodo in na lasten dobiček. Firma ga samo upošteva — zanaša se na njega, ker mora kot bližji bolje poznati krajevne razmere. Pa naj bo razmerje k glavni firmi vže kakoršno koli, vedno je potrebno, da mu je dana možnost odločati v svojem rajonu samostojno. Bančna filijala ali podružnica zamore le tedaj uspešno delovati, če ima pravico v nujnih slučajih nastopiti samostojno, tedaj dosti hitro. Na velikih zemljiščih se mora dati oskrbnikom, da. celo podoskrbnikom in paznikom precejšno svobodo v odločevanju 0 načinu poljskega obdelovanja, ker imajo večje znanje in krajevno izkušnjo kot centralni upravitelj, in če bi ne imeli niti polovico toliko študij kot on. Od njega za-morejo dobivati tu in tam nasvete in migljaje — ampak v celoti ni možno gospodarstvo brez njih samostojnosti. In tako se dogodi v celoti manj napak in manj škode, kakor če bi se moralo vse povsodi vršiti po centralnem receptu. Ta temeljna osnova gospodarstva govori naravnost proti državnemu socijalizmu, ki hoče vse podržavit in napraviti iz vseh državljanov prav za prav državne uslužbence. Tak socijaiizem bi tvoril poleg po litičnega byrokratizma tudi še gospodarski byrokratizem. Če bi bilo to pravilno — se lahko presodi. Vemo dosedaj, da izkazujejo vsa byrokratična podjetja veliko slabše uspehe, vzlic temu da imajo zakonite udobnosti — nego podjetja peljana na podlagi, katero smo preje omenili. Ni mogoče upravljati centralistično niti n. pr. delavske ra;mere. Ta nemožnost ‘ima dvoji vzrok: prvič v razmerah odvisnih od ozemlja in lokalnega razvoja — in drugič v različnosti dela v posameznih poklicih. Tako n. pr. zahteva poljedelsko *delo-van e povsem drugih pravil, kot obrtno delovanje. Možno je reči na kratko : tudi delo in njegove posamezne panoge imajo svojo lastno psyhologijo. In tako je potrebna v socijalistični družbi autonomizacija — prvič po strokah, drugič po okrajih. Cela družba se mora brigati glavno za izkoriščanje vseh ugodnih virov eksistenčnih potreb, toraj — za izkoriščanje vsega kar zamore dežela nuditi in kar se more z njenih sadov izdelati — in mora se brigati, da zamorejo delavci vseh strok pridobiti toliko, da morejo brez prenapetja moči dobiti vse, kar je potrebno k njih zdravemu razvoju, toraj tudi k svobodnemu razvoju. Gotovo to ni samo porcija kruha in mesa, kar je pogoj socijalne blaginje. — Konj bi ne postal svoboden, tudi če bi zamogel svobodno voliti gospodarja. Imel bi morda umerjenejše podanstvo — ampak vedno le podanstvo. Naloga države in družbe je le — onemogočiti, da bi kedo bogatel in kopičil kapital na račun tujega dela, na račun tujega dela, na račun javnih razmer, in to je mogoče doseči tudi pri ohranitvi poštene lastniške svobode. Podržaviti vso privatno last bi pomenilo — dati ne dobro kontroliranemu centralističnemu byrokratizmu moč na račun tujega dela. Kam bi to pel alo, priča že sedaj praksa socijalno demokratična, ki izganja iz dela ljudij, ki nočejo biti privrženci in plačniki njih organizacije. V socijalistični državi bi po mišljenju socijalno-demokratičnem vladal jednostavno absolutizem vladne večine. Opozicija bi bila onemogočena s tem, da bi bila v popolni eksistenčni odvisnosti od vlade. Vladni organi bi tlačili opozicionalce jed-nostavnov najslabše delo — in bi udušali njih opozicijsko p-avico in zahteve. “ Svoboda imetja je tedaj pogoj svobode sploh. Je vedno potrebno, da je dosti 1 udij od vlade eksistenčno popolnoma neodvisnih. In tako pomeni tedaj socijaliza-cija povsem kaj druzega, nego fiksna ideja bolie rečeno manija podržavljanja. Socialno in gospodarsko isto tako kot politično je potrebno pustiti pozamezniku in autonom-nim strokovnim organizacijam samostojnost kolikor le mogoče veliko. Socijalno in gospodarsko isto tako kot politično je treba ohraniti in zagotoviti individualno svobodo, toraj tudi onemogočiti izkoriščanje in iz-plenjevanje tujih moči. Decentralizacija je tudi tu pogoj razvoia. Toliko v obče. (Konec.) Politični razgled. Avstrijski državni zbor se še bavi s poračunom. V petek, dne IS. t. m., je govoril v zbornici tudi naš državni poslanec dr. 0. Rybaf, ki se je pritoževal o žalostnih šolskih razmerah v Primorju in posebno v Trstu. Naučni minister si je tekom govora dra. Ryb;ifa delal bilježke. Ko je pa potem v isti seji naučni minister grof Stiirgkh odgovarjal na neka očitanja slov. poslanca Korošca, je koncem svojega govora izjavil, da si bo prizadeval zadoščati kulturelnim zahtevam posameznih narodov, v kolikor mu bodo to dopuščala sredstva, ki so mu na razpolago. Veleizdajniški proces v Zagrebu traja še in najbrž ga ne bo konec letos. Včeraj, v petek, 18. t. m., je bil 76. dan razprave. Mej tem frankovci napadajo na javnih ulicah branitelje tožencev. Tako so dne 17. t. m. napadli dra. Belobrka, ko je šel preko Akademijskega trga. Dne 21. t. m., to je prihodnji ponedeljek popoludne, bo pa v posebni razpravi zaslišan kakor kronska priča zloglasni J. Nas tič. HrvaLkega bana, barona Raucha pa na njegovem potovanju sprejema;o povsod se sovražnimi demonstracijami: obmetavajo ga z jajci, kličejo mu „abzug“ in ga iz-žvižgavajo, da je kaj. Ruski car in nemški cesar sta si teh dni sestala v Bjorko poleg Re-vala, kjer sta si seveda, kakor je že to navada, izmenjala najprisrčnrjše napitnice. DOMAČE VESTI. Občinske, oziroma deželnozborke volitve v Trstu. Podamo tu našim čita-teljem splošni pregled o izidu volilne borbe za IV. m III. razred. Izid volitev dne 13. t. m. I. volilni okraj. Dr. Ed. Slavik, sl. nar. 247 glasov Silvii Spazzal, soc. dem. 389 „ Dr. A, Cosulich, it. nac. 519 „ Proglašena ožja volitev mej socijalnim demokratom Spazzalom in laškim lib. dr. Cosulichem. II. volilni < kraj. M. Ilervatin slov. nar. 101 glasov J. Marinkovič sl. nar. 101 „ Ezio Ghiussi soc. dem. 683 Doff-Sotta soc. dem. 665 „ Al. Troier laški lib. 803 „ A. Ferrazzutti laški lib. 814 „ Proglašena ožja volitev mej socijalnimi demokrati in laškimi liberalci. III. volilni okraj. Dr. Gustav Gregorin, sl. nar. 520 glasov J. Mladovan, slov. nar. 495 „ Avg. Novak. soc. dem. 493 „ V. Perez, soc. dem. 504 „ Dr. Mrach, laški lib. 688 „ I. Baldini laški lib. 651 „ Proglašena ožja volitev mej dr. Gregorinom in soc. dem. Perezom na eni in kandidatoma laške liberalne stranke na drugi strani. IV. volilni okraj. Fran Kravos, sl. nar. 744 glasov Anton Muha slov. nar. 744 „ Dr. O. Ryb:if sl. nar. 780 „ Ferd. Colobig, soc. dem. 683 „ Peter Gerio, soc. dem. 688 „ Vinko Kermolj soc. dem. 636 „ Dr. A. Ara, laški lib. 1125 „ M. Bratos, laški lib. 1133 „ M. Gherbetz, laški lib. 1086 „ Proglašena ožja volitev med slovenskimi in laškimi liberalnimi kandidati. V. volilni okraj. M. Cotič, slov. nar. 610 glasov J. Gregorčič sl. nar. 616 „ J. Kolb, slov. nar. 608 „ Dr. A Vilfan, sl. nar. 116 „ Fr. Blasizza, soc. dem. 1455 „ Iv. Calligaris, soc. dem. 1491 „ Dr. G. Sinigaglia soc. dem. 1474 „ A. Simonetta, soc. dem. 1447 „ E. Amaranto, laški lib. 1881 „ Dragotin Banelli, laški lib. 2001 „ Dr. D’Osmo, laški lib. 1909 „ Silvij Pulz, laški lib. 1851 „ Proglašena ožja volitev med laškimi liberalnimi in socijalno-demokratičnimi kandidati. VI. volilni okraj. I. Bolonič, slov. nar. 939 glasov Dr. M. Mandič, slov. nar. 949 J} Peter Može, slov. nar. 939 >5 Drag. Živic, slov. nar. 937 R. Cerniutz, soc. dem 1779 St. Paulich, soc. dem. 1782 Dr. Ed. Puecher, soc. dem. 1783 n Val. Piftoni. soc. dem. 1816 Iv. Demarchi, laški lib. 803 Iv. Marchig, laški lib. 794 „ Iv. Masutti, laški lib. 806 „ J. Snidersich, laški lib. 790 „ Proglašena ožja volitev mej slovenskimi kandidati in socijalni demokrati. Tako ni prišlo prvi dan v mestu nikjer do izvolitve in so se morale vršiti ožje volitve dne 17. t. m. Ne pa tako v naši okolici, kjer so bili kandidatje pol. dr. „Edinost“ izvoljeni v prvem skrutiniju. In sicer so dobili : v I. volilnem okraju okolice : Ant. Miklavec, slov. nar. 1086 glasov Ferd. Končnik, soc. dem 324 „ Ricc. Moretti, laški lib. 89 „ (izvoljen Slovenec Anton Miklavec); v II. volilnem okraju Al. Bieker, slov. nar. 1157 glasov Fr. Milost, soc. dem. 516 „ Cimadori. laški lib. 110 „ (izvoljen Alojzij Biecker); v III. volilnem okraju Štefan Ferluga, sl. nar. 1753 glasov Dr. J. Pertot, sl. nar. 1730 „ J. Kopač, s. dem. 516 „ V. P.ttoni, soc. dem. 518 „ Cumar, laški lib. 154 „ Ferluga, laški lib. 191 „ (izvoliena torej kandidata pol. dr. ,Edinost* Št. Eerlnga in dr. J. Pertot). Na ožjih volitvah za mestne okraje so pa z našo pomočjo prodrli kandidatje socijalno-demokratične stranke v I., III. in V. okraju, dočim so v II. okraju propadli po lastni krivdi potom razgubljanja glasov na imeni Spazzal in Perez, ki nista bila v ožji volitvi v tem okraju. In res sta bila v tem okraju izvoljena se 40 oziroma 29 glasovi večine laška liberalca, dočim j® bilo vničenih 45 glasovnic, ki so nosile imena Pereza, oz. Spazzala. V VI. volil-okraiu je pol. dr. „Edinost“ vmaknilo svoje kandidate in so bili izvoljeni socijalni demokratje. V III. okraju je zmagal, kakor že rečeno, z našo pomočjo soc. dem. V. Perez in — ker so socijalni demokatje gl°' sovali le za Pereza — ž njim laški 1 be • ralec dr. Mrach. V IV. okra u je mnog0 slov. soc. dem. glasovalo za slov. kandidate, a laški sodrugi so glasovali za laške liberalce, dočim je b lo le malo glasovni0 belih vsied česar so bili izvoljeni laški liberalci. Iz tega je razviden sijajni moralo’ vspeh, ki smo ga mi dosegli v tej volilo) borbi. Dovolj nam bodi, da „Lavoratore" sam priznava, da to ni zmaga socijalne de; mokratične stranke, ker smo ti stranki na’ pripomogli do te zmage. „L ivoratore“ pr’’ znava tudi, da smo v tej volilni borbi odločevali edino le Slovenci. Volitve v III. volilnem razred0, V četrtek, dne 17. t. m. so se vršile volitve III. volilnega razreda v mestu, v I., II., III., IV. in V. volilnem okraju s o bili izvolieni laški liberalci. V VI. okraj0 je pa prišlo do ožje volitve. Laški liberalci ro na prvi volitvi dobili v tem okraj0 221 ozir. 218 glasov, socijalni demokratje 186 ozir. 187 glasov. Gre se torei za samih 35 glasov. Ker so pa slovenski kandidatje v tem okraju dobili vsaki po ^ glasov, in ker bodo slovenski volilci ožjih volitvah, ki se vrše danes, glasoval' za socijalne demokrate, je skoraj gotov°i da bosta izvoljena socijalno demokratične kandidata. Načelo, ki vodi Slovence, d* glasujejo za socijalne demokrate, je, či"1. veča opozicija v mestni s v e*1 Po jutršnjim se vrše volitve II. razrej da v mestu, a dne 25., to je prihodu)1 petek volitve I. razreda v mestu in I. r*’ zreda v okolici. $ Darovi. Za štrajkujoče delavce v predilnici Ajdovščini je nabral naš tovariš Jak°! Troš med tržaškimi tovariši: V gostil” N. D. O. 18 K 21 v., v gostilni F. F°r lan 6'99, v gostilni Lenček 5 K 60 s£' gostilna Kosič 3 K 60 st., g. Kosič 1 o V „Konsumnem dr,“ v Rojanu 23 K • st.; m imenovani 2 K 10 stot., v gostil Vrtovec 4 K 12 st,, v gostilni 4 K -st. Strancar. — Vsem darovalcem in dar° valkam najjirisrčneja zahvala. — -Nada! ” darove za štrajkujoče ajdovske pred'*0 vsprejema urad N. D. O. Naš brivec. — V soboto odpre ”” tovariš Novak svojo brivnico v ulici S0^0 Fontane, 13, kar je razvidno in oglasa ” četrti strani. Priporočamo Vam, da ga podp'r” z slom : Svoji k svojim ! Odgovorni urednik : ŠTEFAN KOS. Lastnica in Izdajateljica: NARODNA DELAVSKA f ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu. )e na prodaj v sledečih tobakarnali ulica Miramar št. 1. ChlJielzer, južni kolodvor. Urlail, ribji trg. ulica Molin piccolo št. 14. ‘ Ckovar, ti g pred „Narodnim do-Riom“ št. 6. avrenčič, trg pred ,,Narodnim ctatnom“ št. 1. Čampo Belvedere št. 1. %2olo, ulica Belvedere št. 49. ^rŽllia, Rojan št. 8. %StvQriy B4u- kdjilUlmi piavitiRtt. (lire 21). imij.-i svojo novo gostilno „TRRTTORIR & ■ S rl <3iririRSi0“ (Gostilna pri Gimnaziji) v ulici dello Squero Nuovo štv. 7. kjer bo postregel. ..vsacemu in vsem ravno tako in po istih cenah, kakor posedaj v gostilni ..Pri stari I>resk\i“. Priporoča se za obilen obisk Hinko Kosič. g-BTS % Konsum I Konsumna Zadruga članov „N, P. 0,“ (registrovana zadruga z omejenim poroštvom) je odprla | svoje prvo skladišče v ulici Bosco štov. 17. Skl°dišče je odorto: vsak dan od 7. 05f3 zjutraj do 1 pop, in od 3.—8. ure zve-čer; ob sobotah le odprto do 9. ure zv-čer; ob nedelja ob 8—10dop. mjj cer; no s ■_ zvečer; o lu ODBOR. a® —^ TVRDKA o Adolf Kostom skladišče oblek za moške in dečke Trst, nio S. Giovanni 10,1. n. (zraven restavracije Gooperatlva ex Haeker) prodaja na mesečne ali led. obroke obleke in površnike za moške, perilo i. t d. - najdogovornejše cene. JRZASKA POSOJILNICA IN HRANILNICA" registroan zadiuga z omejenim poroštom. 1‘iazza della Caserina št. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši. (Vhod po glavnih stopnicah). — TELEFON št 952. Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po WF 4V|o Hftntni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. p°sojila daja na vknjižbo po dogovoru 5%—6°/0, na menjice po 6%, na zastave po 51/* in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Vplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. *lTla najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo |redno-stnih papirje,., listin Itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje naaja štedlti svojo deco. ’ Poštno-hranilnični račun 8i6'oo4. 'tk člani »N. D. O." dobe 2 % popusta, ako nakupujejo v trgovini jestvin 3van Vftegele S Dr. * * (jVtatiJa JVtillonig) * * ul. C. Ghega štv. 10. Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji pekarni in sladščičarni v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh, najfinejše slaščice, potice itd. ter razne likerje in vina v buteljkah. Udani Alojzij Gul. Slovenski delavci! Postrežem Vam z kozarcem dobrega in pristnega vina v svoji gostilni „Pepi Moro“ Belvedere 49. ter tudi vsaki dan z vsakovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedmi. Za obilen obisk se priporoča v Ivan Škerjanc. Podpisani priporoča sl. občinstvu in članom „N. D. O." svojo Pekarno, sladščičarno in tov. biškotov V ulici del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago vedno svež kruh "^99 raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd. Vdani LOVRENC REBULA. AUBTRO-AMERIK ANA - TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. TRST—NOVI-YORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec. TRST—NOVI-ORLEANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec. TRST—BVENOS-AIRES, via Almeria, Oadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santos ali Montevideo, odhod vsaki mesec. Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trata, ulica Molla Plooolo St. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. r : novo POGREBNO PODJETJE : 7\ V. v Trstu/ uU» Vlnceuzo Belliui 13, telefon 1402 tik cerkve sv. Ahtona novega. Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na izbero, za -pffreditev vsakovrstnih pogrebov. Lastna lzdelovalnloa ln zaloga venoev ln raznih ovetllo Itd. Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvaške stroke. Zaloga voščenih sveč, z lastno tovarno. — Prodaja na debelo ln na drobno Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deželo ln v Inozemstvo. AuliM / .vT VODSTVO. J J ▼OSMA imenuje se izvleček iz rastlin in drugih naravnih snovi. Izkazala se je kot edino res uspešno sredstvo sa raŠČO las. Uspeh zanesljiv že po kratki uporabi iste tudi na največji in zastareli pleši. — Spričevala uglednih in znamenitih oseb na razpolago i..-—ti Cena steklenici od iOO gr. K 1*50. l- i Dobiva se pri založniku : M. ŠKRINJAR, Trst, ni. Solitario 25. Zaloga obuvala in čevljarski mojster JOSIP STANTie Zalagate!,j c. kr. redarstvene straže, e. kr. glavnega carinskega urada in skladišč e kr. priv. lloyd. orož. c. kr. finančne st/aže v Trstu, Kopra in Pulju. TRST. — Ul. Rosario st. priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja naidoljše voščilo (is) C. ii I, Velika izbera Galosch ----Cene nizke.--- — Postrežba točna. — MrVIlCB——NBM— Člani „N. D. 0“ ! Pozor ! J V trgovini jestvinami j ANTON ŽERJAL, v uta BELVEDERE št 3. in v Filijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerciale št. 18. dobite vsi K I.— blaga zastonl ako nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom. J Telefon št. 699. Telefon št. 699. J Morana kemično pripravljena tekočina radikalno za iztrebljenje mrčes (osobilo stenic) je povsem _ neškodljivo zdravlju in opravi. Vsestransko priznavanje in mnogobrojna spričevala (hotelirjev, vojaških oblastih itd. itd.) dokazujejo izbornost „MORANE“. Cena steklenici od IOO gr. 50 vin. Dobiva se po večjih mirodilnicah. — ..............■. , ■ ... PEKARNA in -SLADClCARNA Vinko skerk TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9. V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov, biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni. Spoštovanjem VINKO SKERK. Delavci! v Ce hočete dohiti kozaree dobrega in cenega vina vstopite v VINOTOČ Ulica del Vento 20. (vogal ulice Gu-mlia.) Prepričajte se* da četrt najboljega vina stane le 14 st., na dom po 12 stot. Za obilen obisk se priporoča JOŽE LEBAN. : pekarna jVIreule : v Rojanu, ulica Montorsino št. 7 ima na razpolago C vedno svež kruh n in vsakovrstne najfiinejše sladščice. Sprejema naročila. *^|l=]|E»fc= Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) ▼ kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,,A11’ A o c o c > a> c Q Zaloga izptovljeaii oM ii perila za moške ia dečke. Vporabite priliko! Da razprodam svojo obilno zalogo, naznanjam cenjene!®11 občinstvu, da sem občutno znižal ceno blaga. Kdor se hoče lepo in ceno obleči, naj si Moderne moško obleke..........................K 16 Črne moške obleke na i/.bero...................,14 Obleke za dečke na izbero..................... 12‘-r Moški jopiči iz bombaževine, ki se dajo prati . ,, ,, iz boljšega blaga............... „ „ iz Alpagasa, črni in modri . . . črne moške hlače, za delavce, I............ Volnene moške hlače............................. 4- Hlače za dečke........................... Volneni površniki za moške...................„ 13' Močne delavske srajce............................1'50 Poleg tega velika izbera vsakovrstnih oblačilnih p moške in dečke po jako ugodnih cenah, mali kostimi, bole in pis^PJ' srajce, maje, spodnje hlače, nogavice, ovratniki zapestniki, naprsni* kravate, naramnice, žepne rute, črni klobuki in moške kape. glasi v moji trgovi®'1 K 16 — do K 60'^ 12--r „ 20'i „ 2-80 „ ' 4'-' 7- ' 6— :, 16'—' 2-50 „ ” 5'^ ., 4— „ ’ 20-' „ 120 „ ’ 4'^ ” 40—' 3'^ ačilnih predmetov Lastna krojačnica. — Izgotovljajo s? obleke po meri. Govori se slovensko. O Delniška glavnica: K 10,000.000 Telefon 19-95. :OSREDNJA BANKA $ ČEŠKIH HRANILNIC 0 Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3. vloge na knjižice. Premijene vloge MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije. Vlog okoli: K 100,000.000 Naslov za brz.: SP0R03ANKA* -JADRANSKA BANKA v TRSTU- Via delia Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje). —- _ . m ■ l , s v * i l A | A KUPUJE IN PRODAJA VpEDflOSTflE PAPlpJE (RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PlSJVm, PRItJORITETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.) ----VALUTE IJM DEVIZE--------- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. ■ Uradne ure ; 9 — 12., Moti menic i laso, borzna naročita SflFE-DEPOSITS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. Menjalnica DOKUMENTOM VKRCANJA. — 2-30 — 5.30. — Brzojavi : „JADKANSKA“ - Tret. — Telefon : 1463 in 793. x , 4 II O 4 VLOGE NA KNJIŽICE. q — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI Restavracija, S Trst cene zmerne. Grapd Hotel BALKAN — Trst S S Kavarna, S 8 cene zmerne _