Največji aiofculd dnevnik v Združenih državah Vetfa za rte leto . • . $6.00 Za pol leta • • • • • $3.00 Za New York celo leto . Za inozemstvo celo leto GLAS NARODA * The largest Slovenian Dafly in Ust slovenskih delavcev v Ameriki« and legal Hofidajs. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea S—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 194. — STEV. 194. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 20.1935. — TOREK, 20. AVGUSTA 1935. VOLUME XT.TTT — LETNIK TT ttt LIGA NARODOV JE SEDAJ EDINO UPANJE ABESIL ANGLIJA BO JAVNO NASTOPILA PROTI ITALIJANOM S TEM, DA BO POŠIUALAABESINCEM OROŽJE Mussolini je teleofnično zavrnil predlog pariške konference. — Napetost med Anglijo in Italijo narašča. — Mogoče pride do vojne med Anglijo in Italijo. — Vse je odvisno od Lige narodov. PARIZ, Frascija, 1 9. avgusta. — Odločen in samozavesten "ne" italijanskega diktatorja Musso-linija je ovrgel vse dosedanje upanje, da bi konfe ienca treh držav odvrnila abesinsko - italijansko vojno. Ko je Mussolini brzojavno sporočil konferenci, da zavrača njen predlog, je bilo uradno naznanjeno, da je konferenca "odgodena". Ministrski predsednik Laval in stotnik Anthony Eden sta porabila vse svoje diplomatske zmožnosti, pa sta igro izgubila. Anglija in Francija sta ponudili Mussoliniju v zameno za vojno z Abesinijo naslednje: Vlada štirih držav za Abesinijo; vlada, ki bi nadomestila I 8 stoletij neodvisnosti Abesinije, katero hoče cesar Haile Selassie braniti do zadnje kaplje krvi. Abesinija bi odstopila Italiji ozemlje za kolonizacijo. Nevtralno ozemlje med italijanskim kolonijal-nim ozemljem in sedanjimi italijanskimi posestvi v Afriki ter Abesinijo. To ozemlje bi bilo pod u-pravo angleškega in francoskega vojaštva. Vse to je bilo ponudeno Italiji, ne da bi bila o tem vprašana Abesinija. Evropski diplomati so Afriko razdelili že mnogo prej in so bili prepričani, da bo v to molče privolil tudi tako odločen vladar, kot je cesar Haile Selassie. Edini dvom je bil. ako bi ta ponudba zadostovala, da bi Mussolinija odvrnila od vojne. In tudi ni! Edino upanje je sedaj še na Ligo narodov. Ligin svet se sestane 4. septembra, pa mogoče ne bo rešil zadeve prej, ko bo v Abesiniji prenehala deževna doba in bodo rimske legije korakale po razgretih nižinah proti Addis Ababi. Stotnik Eden je mnenja, da bo Italija udeležena pri konferenci Liginega sveta, toda dvomi, ako b; tudi Liga mogla odvrniti vojno. Ze prejšnji teden so angl. izvedenci izrazili svoje mnenje, da je vojna v Afriki neizogibna in do se bo pričela drugi teden v septembru Ko je italijanski delegat baron Pompeio Aloisi sporočil konferenci Mussolinijev dgovor, so se še enkrat sestali angleški in francoski delegati ter so se nato razšli. Pozneje je bil baron Aloisi še pet minut v uradu ministrskega predsednika Lavala ter se je od njega poslovil. PARIZ, Francija, ! 9. avgusta. — Diplomate je prevzela bojazen, da bo vojni med Italijo in Abesinijo sledila vojna med Anglijo in Italijo ko je prišlo poročilo, da se je konferenca treh držav razbila. Stotnik Eden je resnega obraza zapustil konfere renčno sobo, ko je izčrpal vse svoje dipl orna- sk sposobnosti, ne da bi mogel odvrniti Mussoliniia od njegovega pustolovskega sklepa. Samo nekaj ur zatem je prišlo iz Londona poro čilo, da bo Anglija preklicala svojo prepoved prodajati Abesiniji orožje ter bo s tem naravnost stopila na stran Abesinije in jo oborožila Odnošaji med Anglijo in Italijo so že dalje časa precej napeti, odkar je Mussolini posvaril Anglijo, da se naj ne vmešava v njen spor z Abesinijo ?n je tudi italijansko časopisje ostro napadalo Anglijo. Anglija pa je tudi naznanila, da bo varovala v Afriki svoje interese, ki so nasprotni italijanskim. "Suša je vzrok visokih cen"-pravi Wallace DAVEK NA PIJAČO D0NAŠA __MILIJONE Vse države so dobile na davkih na opojne pijače. 145 milijonov. — Sa mo Alabama je še suha. Chicago, 111., 39. avgusta. — Kot pravi "American Legislators Association," bo letošnje leto žeja ameriškega prebivalstva prinesla v blagajne vseh držav lepo vsoto $145,000.000. V poročilu so vključeno cenitve o davčnih dohodkih $92,-230.000 v 24 izmed :J2 držav, ki izdajajo dovoljenja za prodajo opojnih pijač, in o dohodkih $51,798.000 v desetih izmed 14 držav, ki imajo svoje trgovine za prodajo opojnih pijač. Dohodki posameznih držav so zelo različni. Država New York je v fiskalnem letu 1934-1935 prejela za dovoljenja za prodajo opojnih pijač $14,490.-000, Californija je dobila v enem letu samo $3,300.000. Med državami pa glede davka na opojne pijače prednjači Ohio s $16,196.000. Poročilo pa tudi navaja, da je država Alabama edina, v kateri od 1. januarja ni mogoče dobiti opojne pijače. K0LIZIJA PARNIKOV Ko sta se trčila Lauren-tic in Napier Star, je bilo ubitih 6 mornarjev. Potniki so bili nepoškodovani. Liverpool, Anglija, 19. avgusta. — Sest mornarjev je bilo ubitih pet pa ranjenih, ko sta se trčila parnik Cunard prog* Laurentic in parnik Blue Star proge Napier Star v gosti megli v Irskem kanalu. Laurentic, ki je imel na krovu 620 potnikov in Napier Star so vlačilne ladje privlekle v Liverpool. Obi) paraika imata težke. poškodbe. Trčila sta se v gosti megli v zgodnji jutranji uri in kmalu nato, ko je Laurentic odplul iz pristanišča na svoji vožnji v glavna mesta severne K v rope. Pamika sta se trčila z velikanskim treskam. Laurentic je dobil na svojem prednjem koncu veliko luknjo. Mornarji so bili ubiti v svojih kabinah. Prednja stran Napier Star-a je bila vtisnjena 20 čevljev in na prednjem koncu so bile odtrgane vse ograje. Ko je parnik dospel v pristanišče, so tovorne dvigalne naprave visele čez krov. DEPORTACUE PETROLEJA BO PRIMANJKOVALO San Francisco, Cal., 19. avgusta. — Inžinir dr. Benjamin T. Brooks iz New York a trdi v svojem poročilu na American Chemical Society, da bodo Združene države čez pet ali šest let pričele občutiti pomanjkanje petroleja in posebno njegovega izdelka bencina. Tudi drugi kemiki so ž njim istega mnenja. Četudi pravijo, da petrolej v Združenih državah v 12 letih še ne bo izčrpan, vendar se bo pomanjkanje zgodaj pokazalo. Vsled tega bodo ljiorale Združene države petrolej uvažati. Najprej bo postal l>encin zelo drag, nato bodo prišla nadomestila, kakor premogovo olje, alkohol, itd. Včeraj so odvedli z Lehigh postaje v Jersey City na Kllis Island 87 inozemcev. Med njimi jih je šestindvajset, ki so bili odvisni od javne podpore in so vsled tega prosili za depor-tacijo, ostali pa spadajo v razred "neza žel jenih oseb." SMRT ZA SOVJETSKE URADNIKE Moskva, Rusija, 19. avgusta. — Štirje uradniki ukrajinskega komisarijata za poljedelstvo so bili obsojeni na smrt, 22 drugih pa jih je bilo obsojenih v koncentracijsko taborišče, ker so kupčevali s konji. 30 uradnikom je bilo dokazano, da so iz- VOJNI SLEPEC PROSLAV-UA VOJNO Belluno, Italija, 18. avgusta. — Na tukajšnjem sestanku vojnih veteranov je trdil Carlo Delcroix, ki je v »vojni izgubil oči, da ni res, da bi vojna škodovala človeštvu. — Vojna povzdiguje posameznika. Mi vsi čutimo, da smo postali boljši ljudje, četudi so bile naše roke okrvavljene. Vojne grozote ne puščajo za seboj nobenega srda. Ako danes ponudimo roko našim bivšim nasprotnikom, čutimo, da ni v naših dušah nobene senee, ki bi ogrožala večni pokoj onih, ki so padli v vojni. rahljali svojo službo in so pri nakupovanju in prodaji konj za sebe napravili 1000 rabljev pri vsakem konju. V Italiji ljudje splošno govore o mogoči vojni med Italijo in Anglijo. Govore celo o italijanski blokali gibraltarske ožine in Suežkega kanala in o bombardiranju Malte. Deževna doba v Abesiniji bo kmalu končana in vojaški izvedenci so prepričani, da bo tedaj Mussolini pričel z vojno. VPRAŠANJE NEVTRALNOSTI Pisma med predsednikom Wilsonom in Lan-singom objavljena. — Kongres razpravlja o embargu. Washington, D. C., 19. avgusta. — Opustitev nevtralnosti meti svetovno vojno, ki je razvidna iz dosedaj neobjavljenih pisem med predsednikom Wilsonom in državnim tajnikom Lansingoin, je postala predmet razprave senatnega municijske-ga odbora, ki ta pisma potsav-lja v dokaz, da je potrebno, da vlada objavi svojo nevtralnost, še predno se je pričela kaka vojna. Ta pisma navaja pismo, ki je bilo s podpisom predsednika municijskega odbora senatorja Nye in senatorja Clarka poslano na predsednika odbora za zunanje zadeve Pitt mana. Dopisovanje med Wilsonom in Lansingom dokazuje, da mora biti nevtralna politika v slučaju kake evropske vojne objavljena še pred vojno ali pa sploh ne. Prememba nevtralne politike, ki se je dovršila tekom svetovne vojne in na katero se nanaša Nyevo in Clarkovo pismo, obstoja v tem, da je bilo vojskujočim se državam dovoljeno v Združenih državah izposojati si denar. Glede tega se v pismu na Pitt-mana nuni drugim tudi glasi: — Ker imate v svojih rokah zadevo embarga na inozemsko posojilo in kredit vojskujočim se državam, želimo vas prav posebno opozoriti na nevarnost, ki je, kot kaže zgodovina, vodila v zapletene gospodarske zveze s tujimi državami in za katere morajo Združene države še vedno plačevati neplačene vojne dolgove. — Ako kongres municijske prodaje in pošiljatev vojnega materijala ne omeji, predno v Evropi izbruhne vojna, kongres pozneje ne bo mogel določiti politike, ne da bi se izpostavljal nevarnosti, da se je nova politika postavila na stran kake vojskujoče se države. LAŠKI KRALJ SE JE ZAHVALIL HITLERJU Berlin, Nemčija, 19. avgusta. — Italijanski kralj se je brzojavno zahvalil državnemu kanclerju Hitlerju za izraženo so-žalje o priliki Velike poplave pri A vadi. DRZEN MLADENIČ London, Anglija, 19. avgusta. — 191etni J. H. Van iz Quebeca je rekel, da se bo, kakorhitro bo njegovo letalo gotovo, dvignil z letališča pri Baldonnelu ter poletel preko Pacifika v Kana do. S seboj ne bo imel nobenega spremljevalca. GOSPODINJE ZAHTEVAJO ZNIŽANJE CEN ZA 20 ODSTOTKOV WASHINGTON, D. C., 19. avgusta. — Danes je dospelo iz Detroita pet zastopnic tamkajšnjih gospodinj, ki so sklenile, da ne bodo kupovale mesa, dokler se mu cena ne zniža. V Beli hiši in v poljedelskem uradu so zahtevale, naj vlada preišče dobičke, ki jih delajo veleklavci. Ker jih predsednik Roosevelt ni mogel sprejeti, jim je dal poljedelski tajnik potrebna pojasnila, s katerimi pa niso bile nič kaj zadovoljne. Rekel jim je, da je lanska suša povzročila pomanjkanje mesa ter da bodo cene takoj nižje, kakorhitro bo več mesa na razpolago. Dostavil je, da bo kon-gr<*s mogoče uvedel preiskavo mesne industrije, zagotovo jim pa ni mogel obljubiti. V Beli hiši jim je rekel predsednikov tajnik H. Mclntyre, da je Roosevelt preveč zaposlen ter da jih ne more sprejeti. Ženske so bile dopoldne v pisarni Calvina B. Hoovera, ki zastopa pri AAA konsumente. Hoover jim je preskrhel avdi-jenco pri poljedelskem tajniku. Njihova voditeljica je prečitala izjavo, v kateri očitajo gospodinje vladi in veleklavcem, da so odgovorni za visoke cene. — Ker ne moremo visokih cen več zmagovati — je rečeno v izjavi — zahtevamo sledeče: — V Detroitu naj se takoj uvede preiskavo, kakšne dobičke delajo veleklavci in mesarji. Preiskava mora biti v štirinajstih dneh zaključena. — Cena vseh vrst mesa se mora znižati za dvajset odstotkov. Na vprašanje, če bo vlada odredila preiskavo, je odvrnil poljedelski tajnik: — Treba je vpoštevati, da ni bilo nikdar v zgodovini Združenih držav take suše kot je bila lani. Uničenih je bilo tisoč milijonov bušljev koruze. Tudi mrve ni bilo dosti. Že lani smo vedeli, da bo letos pomanjkanje mesa. Ko ga bo več, se bodo cene takoj znižale. — Ali je to vse, kar n'ini imate povedati? — ga je vprašala ena izmed delegatk. — Gospodinje ne moremo izhajati in ne moremo zmagovati tako visokih cen. Wallace je odvrnil, da so danes v Detroitu znatno boljše razmere kot se bile pred dvemi leti, kar so pa gospodinje odločno zanikale. OTON SE ŽE SMATRA ZA __VLADARJA Na stališče drugih držav se nič ne ozira. — Vedno več občin pozdravlja Otona kot svojega vladarja. Dunaj, Avstrija, 19. avgusta. — Državnikom, ki zahtevajo, da je obnovitev avstrijske monarhije pod Habsburžani odvisna od mednarodnega dovoljenja. je nadvojvoda Oton trdno potrkal na rame: V svojem pismu, ki ga je pisal županu niž-jeavstrijske občine Eisgarn in ki ga je objavil list "Der Oesterreicher," pravi nadvojvoda. da oni, ki stavijo za predpogoj obnovitve avstrijske monarhije mednarodno dovoljenje, skušajo napraviti neovis-nost Avstrije za prazno govorico. — Avstrijski narod pa je odločen, — piše Oton, — živeti v svobodi. Zato tudi vedno več občin kar najodločnejše pozdravlja v meni kot pravega vladar- ja. Z ozirom na vladno prepoved občinam nadvojvodi Otonu podeljevati častno občanstvo so pričele občine na drug način izražati svojo naklonjenost in lojalnost: svojim glavnim ulicam dajejo imena "Ulica Otona Habsburškega. *' Sehuschniggova vlada skuša ublažiti monarhistično propagando, dovoljuje pa monar-h is Učnim listom, da prinašajo slike mladega Habsburžana s podpisom "naš cesar." Skakaje iz aeroplanov v R . . . Moskva, Rusija, 19. avgusta. — Sovjetska Rusija se more ponašati z rekordom v skakanju iz aeroplanov, ko je 150 oseb skočilo iz 6 aeroplanov na letališču v Tušinu. ČASTILCI KAČ Ramsey, Va.] 18. avgusta. — Tukaj se je pojavila čudna sekta častilcev kač. Ustanovil jo je neki George Henslev, ki ima že petsto pristašev. Včeraj so imeli svoje zborovanje. Henslev je držal v rokah veliko ka-čo-klopatačo in kričal: — Vsi grešniki in vsi otroci nazaj! — Kačo so si podajali iz rok v roke pa ni nikogar pičila. Ko je dospela do zadnjega, ji je odtrgal glavo. OTROK BREZ MOŽGAN V St. Vincent bolnišnici v New Yorku je umrlo včeraj 27, dni po rojstvu dete moškega spola. Ko so truplo raztelesili, so zdravniki v svoje največje začudenje dognali, da nima mo< žgan. Lobanja je bila napolnjena z neko nenavadno tekočino. Do sedmega dne je otrok užival hrano in njegovi živci so bili dovzetni za bolečino. Po sedmih' dneh ni mogel več uživati hra-. ne. _:____ " ... " Q.L 2 S y WA ROD'A " NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 20, 1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. 8. X ii Glas iNaroda 99 frank Sakser, President BLOVENIC PUBLISHING COMPANY LA Oorportttoa). L Benedlk, Treat. tU W. Uth Street, corporation tad •f Miiilatlin of abore officers: Mwr Oty. N. V. OL AS NARODA (Voice af the Paapio) Dar Bxcapt Snadajn and Holiday« ta pol lota MM*«M«MSH*axa> $3.00 la Cctit lata Za New York aa colo loto......$7.00 2a pol lota .............UN Za lniiwatro aa colo lito $7.00 Za pol lota •• a* Subscription Yearly $8.00 Advertisement oo _**Qlse Naroda" latoaja vati dan laracmil nedelj la pranfror._ tfopltl brra podpisa la osebnosti ae aa prloOCuJeJo. Denar naj se bUforod poAUJatl po Money Order. Pri epremembl kraja naroCnlkor, prosimo, da aa naaa tndl prejtoje bl?tHM> naananl. da hltraja najdemo naalornlka. -GLA8 NAKODA", 21« W. 18th Street, Ne« Vscfc. N. Telephone: CHeUw l—STM STAVKA V FRANCIJI Iz Jugoslavije, Stavka, ki so jo vprizorili francoski delavci proti vladi, jo zahtevala dosedaj pet smrtnih žrtev- Nad dvesto stavkarjev je bilo ranjenih. Stavka v pristaniških mestili Toulonu, Brestu in Havre je sicer končana, razburjenje nitij delavci se pa nikakor ni poleglo. Žrtve so bile pokopane oh silni udeležbi delavstva. V Toulonu jih je slo petnajst tisoč za pogrebom- Vojaštvo je bilo pripravljeno, da z orožjem zatre vsak ponoven izbruh nezadovoljstva- Ko se je vršilo v Parizu posvetovanje perfektov, je samo toulonski prefektt ostal doma. Vodstvo strokovnih organizacij je pa pozivalo stavka rje k miru in redu ter sklenilo končati štrajk. Navzlic temu so -pa za dan 20. avgusta napovedane velike delavske demonstreije. Vesti, da bo izbruhnil generalni štrajk se vedno bolj vzdržujejo. Dejstvo je ogorčeno, ker mora samo prenašati vse breme Lavalove polrike štedenja. Tjaval pravi namreč, da zamore edinole splošno skrčenje plač vladnih nameščencev rešiti državo pred pro-pastjo- In znižal jim je plače za celih šesttleset odstotkov. Ministrski predsednik Laval je v isti sapi izjavil, aa bodo v razmerju s tem znižane tudi cene za življenske in druge potrebščinie, kar se pa sevdda ni zgodilo. Rečeno je bilo, da se b<*4ta najprej pocenila sladkor in kruh, pa je ostalo le pri obljubi, kajti kmetje, ki bi bili vsled znižanja cen prizadeti, so vložili odločen protest. Ako ne varajo znamenja, se 'bližajo Franciji važni razvoji. Ministrski predsednik Laval in predsednik Lebnm skušata na vse mogoče načine pomiriti prebivalstvo. V Franciji je res mir, toda le navidezen, pod površino pa strahovito vre. Lavalova pretuja, da bo uveljavljena dik-taura, če se bodo izgrddi ponovili in če se finančni položaj ne bo izboljšal, razodeva resnost, položaja. Grozna nesreča. V vasi Imbriovcu blizu Koprivnice sta se igrala 91etna Gjurgvjiea Loparič. in 91etni Dragotin M a rja nič. Naenkrat se je odtrgala pla«t zemlje in ju zasula. Deklica je še molela glavico iz-zemlje, deček je bil pa povsem zasut. Prihiteli so delavci, ki so deklico odkopali in prepeljali v bolnico, kjer je pa kmalu umrla, dečka so pa pogrešili šele drugi dan zjutraj in ga odkopali. Seveda je bil že davno mrtev. Triinpetdeset milijonov dinarjev za ureditev cest okrog Zagreba.* T z milijarde za javna dela se bo porabilo 23,000.000 za ureditev cest okrog- Zagreba. Najprej bo urejena cesta Zagreb-Podsused, za kar se bo porabilo 8,000.000 Din. Ceste bodo deloma asfaltirane, deloma pa tlakovane s kockami. Na cesti Za-greb-Podsused so se dela že pričela. Od moža pobegnila in napovedala samomor. Soproga zagrebškega kleparja Ivana Vesela, Katica, ;je zapustila svojega moža, s kate- rim sta se zadnje čase prepirala. Seboj je vzela svoja otroka, Gletno Mandico in 4letnega Iv-ka. Pred odhodom z doma je pravila sosedi, da gre z otrokoma v smrt. Obveščene so vse policijske oblasti v državi, ker je verjetno, da bo živčno bolna žena svoj naklep izvršila. Huda nesreča na hvarskem pristanišču. V splitsko bolnišnico so pripeljali več žrtev eksplozije, ki se je pripetila na albanski motorni ladji "Liriji," ki je usidrana v livarskem pristanu. Ladji se je pokvaril motor in .ura je kapetan Ismali Meladin takoj poslal v popravilo v Split. Ko so popravljeni motor nion- Izlet v Jugoslavijo >e vrši dne 4. septembra na razkošnem Ounardovem parni-ku "Berengaria". Izletnike bo spremljal izvedeni spremijeva-iec Carl Gentile. Kdor se hoče udeležiti tega izleta, uaj -e pravočasno javi, da mu za-jamčimo prostor. . POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 21« West 18th Street New York City tirali, je prišlo do eksplozije, ki je poškodovala sedem oseb. Najhujše sta bila poškodovana mlada poveljnikov« sinova in so morali enemu odrezati nogo. Poškodovan je tudi sam poveljnik. kapetan Meladin, a njegove poškodbe niso nevarne. Naši v Ameriki &OJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A * DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. PRIMORSKE NOVICE * * infffwffsyffbfflfip »n ifff inbtnyrnbtf ' t ^fitrni i • *i • ^ !?'hižih?i * w — Pri družini Antona Sabca, ki je zaposlen pri cleveland-skem dnevniku "Ameriška Domovina," ter je tudi dobro znan newyorskim Slovencem, se je oglasila teta štorklja ter •pustila za spomin čvrsto deklico. — Mrs. Jos. Scliwaiger je težko zbolela na delnem mrtvo-udu, nahaja se na domu svoje hčere. Mrs. Anne Slabodnik, na Ely, Minn. — Dne 12. avgusta sta bila na Ely, Minn., poročena po župniku Kev. Fr. Mihelčiču Mr. Edvard Zupančič in Miss Amalija J. Mrliar. Ženin je sin Mr. in Mrs. Johna Zupančiča, večletnega grocerista. Nevesta je pa hči Mr. in Mrs. Charlya Mr-hara, solastnika Ely Hardware trgovine. Nevesta je že več let uslužbena pri žen i novi h sta risih. Obilo sreče! — Gabriel Pleše je bil zadnje dni priveden iz Hurontowna, Mich., v zapor na obtožbo, da je v prepiru z nožem sunil nekega' mu vojaške in civilne oblasti Moderniziranje Gorice. Gorica se v vsej svoji dolgosti od severnega državnega do južnega kolodvora prenrejuje. Solkanska cesta, Katarinin trg, nekdanja Gosposka ulica, Travnik. Corso Verdi in Corso Vit-torio Emanuele III ter prostor preti obema kolodvoroma dobijo povsem novo lice. Tramvaj ne vozi več, pločniki se razširijo, jarki ob straneh odpravijo, nekateri prostori zasadijo s cvetjem, vodnjaki prenesejo drugam in glavna mestna prometna žila dobi velemestni, tuj-sko-prometni značaj. Ves v po-štev prihajajoči prostor bo pre-tlakovan; njegova površina znaša 82.000 k v. metrov, ponaj-več bo asfaltiran. Svrha preureditve je m«l drugim tudi ta, da dobi Gorica zunanje lice, ki bo bolj odgo-varjalo drugim italijanskim mestom. Dela so se že pričela, .vodi jih neka milanska tvrdka po načrtih mestnega tehničnega urada. Stroški so proraču-nani za 2,500.000 lir. Goriški nadškof Margotti je v preteklem tednu bil na ka-nonični vizitaciji po Tolminskem in je obiskal Tolmin, Ka-mno, Volče in Tribuso. Odtod se je povrnil v Gorico. V Ajdovščini je koncem julija umrl tamoš-nji prokurator registrarskega urada Vmberto Salo-Spini. V Ajdovščino je prišel leta lJ>2i>. Bil je doma iz Dubrovnika in se je kot dobrovoljec udeležil svetovne vojne v italijanski armadi. Bil je bersaljer. Zato so bno izvršujejo svojo obrt in spe-čejo več ko 70 kg kruha na dan, obvezani zaposliti v svojem pekovskem obratu enkrat na teden po enega brezposelnega peka. dar na zahtevo francoske vlade argentinske carinske oblasti pošiljko vrnile Franciji. Oba parnvka sta se vrnila čez nekaj tednov v Havre in pošiljko so začasno spravili v skladišča. Dopisnik "Matina" se je pa obrnil na havreskega župana L,eona Maverja, ki mu je dal presenetljive informacije o pošiljki orožja. Carinski nadzornik je pri pregledu tovora, na menjenega prvotno za Argentino, ugotovil sumljive sledove na zabojih in zato jih je dal odpreti. Lahko si mislimo njegovo presenečenje, ko ni našel v zabojih orožja in razstreliva, temveč kamenje in pesek. Zaboji so bili tako dobro zaprti, da ni niti zmee peska padlo iz njih. Carinske oblasti vidijo v tem veliko sleparijo, ki pa menda ne bo imela političnih posledic. Policija »daj išče kriven. Strokovnjak dr. Loir je zadevo preiskal in dognal, da izvira kamen in pesek iz Pariza. S tem je pa rečeno, da so pripeljali v Evrc*po nazaj orožje in strelivo in da je bilo šele tu zamenjano s peskom in kamenjem. Xi še točno znano, komu je bilo orožje namenjeno, vse pa kaže, da je bilo poslano argentinskim re-volucijonarjem. VSAKDANJI DOGODEK NAMESTO OROŽJA PESEK IN KAMENJE NOSLANJE ZOPET V MODI Pariška policija si beli glavo z vprašanjem, kdo je povzročitelj .sleparije in mahinacije, kakršnih pozna kriminalistika malo. Pariška tovarna orožja Brandt je dobila nedavno večje naročilo za puške, strojne puške. smodnik in granate. Pošiljka bi morala biti poslana v Buenos Aires. Orožje s strelivom je tehtalo 25 ton in pariška tvrdka ga je poslala v Nantes. Ker so pa nastale tam težkoče. so poslali orožje v Rouen in ga naložili na dva tovorna parni -ka. Ta čas je pa hotela francoska vlada na zahtevo argentinske vlade ustaviti dobavo orožja, toda bilo je že prepozno, kajti parnika sta bila že zapustila francoske vode. Ko sta parnika priplula v Argentino, so pa ven- Mnogi ljudje trdijo, da je bilo nosljanje bolj zdravo od ka-je. Človeka je sililo h kihanju in tako mu je čistilo nosnice, na drugi strani pa ni tako zastrupljalo pljuč kakor kaja. V Angliji prihaja nosljanje zopet v modo. Mlado pokolenje, ki je videlo tabatjere samo v muzeju in čitalo samo v romanih o strastnih nosljaeih. si' začenja samo ogrevati za nosljanje. To baje imenitno "prezrači" nos, zlasti v megli ali pa če ima človek poln nos dima ali smradu po bencinu. Zanimivo jo pa, da ne nosljajo v Angliji samo moški, temveč tudi ženske. Tahatjera je seveda izpremenila svojo obliko. Gospodične in mlade dame nosijo tobak v lepih dozah, kakor puder in barvila. Med angleško mladino bo nosljanje kmalu tako razširjeno, kakor je pri nas kaja. Morda se bo razširilo tudi k nam. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V J CGOBLAVIJO Za $ 2.75 ________________ Din. 1H $ S.2S_________Din. ZM f 7 M___________Din. 300 «11.75__________Din. 500 $23-50 ............Din. 1000 f47J0____________ Din. V ITALIJO Za t »-35 .......... Ur 100 I1SJS __________Ur m 944.40____________________Ur 500 $175.— .......... Ur 2000 ......... Ur $000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI PORI Aid DOU ■t IftpUttlo večjih zneska? kot seoraj uvedeno, bodlrt ▼ dtoftrjlfi •11 Unh dovoljujemo «o boljo pocoje. Cela t imunim doubjd • •#«•••••1 SlSeSS us *ut kraja lipUDo v dolarji*. » . . . C \ . ■ I........ $1—. PUBLISHING COMnŠEK 14Git* Ntrodt' r i Italijana. Nekaj časa so se bali, da bo Italijan umrl, a kmalu se je pokazalo, da ne bo nič hudega. Zdaj še ni znano, kaj je bil vzrok prepira: Primorje ali Abesinija! CENA DR. KERNOVESA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo KNQLI8H SLOVENK RBASKB BTAUK SAMO $2 JForaBiitr gm «n — KNJIGARNI 'CLAS NARODA9 S16 WK8T 18lk ITIIK IMv York dttj. priredile svečan pogreb. Med našim ljudstvom je bil znan po tem. da se je v svojem uradnem občevanju ž njim posluževal hrvatskega jezika, vsaj s počet k a, in so mu zato rekli "Hrvat." Bil je pa obenem zaupnik fašja. Goriški peki in brezposelnost. Goriško pekovsko udruženje je sklenilo pobijati brezposelnost v svojih vrstah na ta način, da so vsi tisti peki, ki ose- "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga koče naročiti za svoje sorodnike ali prijate-Ije, to lahko štori. — za stari $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malim: stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni paniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste sa vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo I/potnih listov, affidavitov; če JI želite dobiti soročtnlka iz stare-j ga kraja, kakor tudi vse druge I informacije,i d a m o vsakomur I brezplačno. Pišite nam! SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau 216 West 18th Street New York, N. 7. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe- V listu čitam, da .*e je pripetil v New Vorku slučaj, ki ni nikdar prej pripetil, i! am reč, a ni mogel v«h*. lTegle«l?i-Ii so ga z x-žarki in dognali, da so -e mu pljuea skreila. Toda še dvajset dni je bilo v njem življenj«-. Sedemindvajseti dan je pa revče umrlo. Zdravniki so trwpelee raztelesili in niso »iobili v «rlavi nehenili možganov, pač pa le nekakšno čmhio tekočino, ki ji ne vedo niti po mena niti izvora. Zdravniška veda je pred novo uganko oziroma pre«l end nim razodetjem, kakoršne^a r.e pozna v svoji večtisočletni praksi: človeško bitje jt* živele celili sedemindvajset ečati zapečateno. Ali pa reveža, ki stopi zavedajoč se svoje nedolžnost', v sodišče in pravi: — Pravico mi dajte! Nepregledna vrsta je tudi ljudi, ki so trdno prepričani o svojih zdravih inožgatiih, pa imajo z ozirom na sedanje razmere kislo siratko v glavi. Kilo ve kaj ima v ^lavi Mussolini, ki bo napovedal Abesl-liiji vojno v svetem prepričanju, da lxi odri-šil in zveličal italijanski narod? Pred leti sem čital zanimivo pravljico o nekem našem človeku, ki ni bil nikdar posebno brihten, v svetovni vojni je imel pa tako smolo, da mu je granaita oilbila glavo. Ker je bil pa. velik politi-kaš, je lahko brez glave taval tri ure po bojišču in jo je sled-r.jie našel na kupu guoja. Prazno, seveda; kar je bilo v nji, se je- namreč razlilo. Ker pa prazne glave dandanes ne štejejo, je liostavno s črepinjo zajel gnojnico in jo posadil najdbo na vrat. Tak se je vrnil v domovino in je bil kmalu nato imenovan za ministra. To naj bo dokaz, da človek lahko leta in leta tudi brez možganov živi. Dete, ki je živelo brez njih samo sedemindvajset dni, j a ooseglo kaj žalosten rekord. 1*3 n a ropa HEW YORK, TUESDAY, AUGUST 20,1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. 7L Tako se je tekom kratkega časa tudi pri enoti izobčenih mnogo spremenilo. (Joronov iu Arabia sta si bila v«*čkrat precej v lafeti zaradi žensk, oso-bito pa zarasli K a rine. Zetpar Be rj lis je namreč mešal glavo Nevinki a Kokiu Karini. J)o-čim je liil (Ioronov v tem ozirn jako hladnokrven in preračunljiv, je Arabia dostikrat naravnost vzkipel rn pobesnel, »lasi je kaj ra»l sam o sebi trdil nasprotno. Tisti večer, k.} je bila Karina pribežala k Petin v šotor, se je načelo. Arabia je menil, da lahko napravi s svoj bil dekletom kar hoče, ako je na .-umu, da mu ni zvesta, d oči m je Goronov nasprotij' bil mnenja, da je varnost njihove ?»vol>ode in njihovega zavetja mnogo ver vredna nego takšnele neumnosti. Veu-i ar mu je dal A rabin v tem o-ziru prav. Kadar pa je vzkipel je na to navadno zopet pirza-bil. Kak teden dni po Pe4roveia izginotju sta neke noči, ko se je (Joronov ravno nahajal zunaj na nekem pohodu, izginila tudi Berjus in Nevinka. In to je bila velika reč, zakaj Nevinka in (ioronov sta se .sieer jako dobro razumela. 44 Da bi ga strela, tega Ber jusa!" se je težko razi juti! Goronov in udaril po mizi, d-» so zaječale deske. 44 No, sedaj pa vidiš, kako je," je dejal A rabin, ki je pil i galije. 4 4 Sam vrag je moral prinesti semkaj takega gada," se je ljutil dalje Goronov. 4 4 Ni sigurno, da ne bi še kaj slabšega lahko nastalo iz tega," je menil zdajci A rabili. 4*Amorado je sieer odšel pošteno, toda njegov prijatelj Peter, s katerim sta vedno čepela skupaj, je pa pobegnil kot kakšen izdajalec." 44No, s strani Petra se ne hi kmalu česa bal," je odvrnil zdajci Goronov skoraj nekoli ko preplašen, 44toliko že poznam človeka, vendar pa tudi i. i kakor ne odobravam tega, di bi kdo kar tako na lepem po 'begnil." "V tem oziru smo bili vsekakor ipremalo previdni," je menil zdajci A rabin. "Sedaj se je pokazalo, e neki utegne sedaj potepati ta pes t m I Ber j osa ? Ali sta bila vidva v resnici toliko časa skupaj, Kokiu?" "Vraga sva biia," se je odrezal Kokin. "Samo tri dni sem bil z njim: poprej ga sploh nisem videl nikoli." 4 4 Kaj si pa prej vede! toliko povedati o pustolovščinah z Berjusom, ako sta bila le tri t!ui skupaj?" ga je vprašal A rabin. 'Da — to sem pripovedoval samo o sebi," se je hotel izgovoriti Kokin, toda A rabin in Goronov sta si že bila pomežik-nila. Tako je prišel večer in noč, toda Karine le ni hotelo biti imI nikoder. Možakarji so bili že močno okajeni in na večerjo hi mislil nihče. Kokin je bil naklonil glavo na mizo in je že skoraj zasmrčal. 44 Ce le ta vrag nima svojili parkljev vmes?" je menil zlo-l otno A rabin, mereč pri tem 3ia Kokina. (ioronov je skomignil z rameni, zapotegnil nekam čudno obraz in pogledal po strani Kokina rekoč: 44Ce bi človek le vedel--" "Jaz bi ga pregaral tako, da hi ga niti bolnica ne hotela sprejeti, če bi samo vedel, di nam je tale to kašo skušal," je zagrozil Arabin. 4 4 Na vsak način bova morala biti zelo pozorna nanj," mu je pritrdil s suniuičenjem tudi Goronov. Cez kakšno uro potem, ko sta DEMONSTRACIJE PROTI VOJNI Goronov in Arabin še vedno sedela pri mizi in pfla, se je zdajci prebudil Kokin. Dvignil je glavo in nakremžil obraz, kakor da bi ga zdajle bil potegnil iz špirita. "Kje je Karina...?" se je zadri zdajci tako robato in lire-ščeč, tla sta še tudi pijana Arabin in Goronov skoro osupnila. 4 4 Le povej, kje je!" se je zarezal na to brž Arabin. "Kdo pa si ti!... ga je za čel z izbulenimi očmi meriti zdaci Kokin, ter nato brž vstal od mize. "Aa, to si ti!... Ti, ki si o tepel!... Uboga Karinka!" je (Nadaljevanje na 4. strani) SKRIVNOSTI VELIKONOČNEGA OTOKA — NI Slika nam kaže 'prizor tekom protivojnili demonstracij, ki so se vršile v Philadelphiji. Udeležilo se jih je na tisoče oseb. Mržnja demonstrantov je bila v prvi vrsti naperjena proti Mus- . goliniju in Hitlerju. Mnogim bo znano, kolike preglavice so znanosti povzročile ogromne kamenjte figure, ki stoje oziroma leže prevmjene ol> obali Velikonočenga otoka ali otoka Vaihu. Ta otok leži daleč v južnem Tihem morju in pripada (*ileju. Te figure so smatrali za sledove neke pradavne kulture, ki je nemara še starejša od egiptske in kitajske, tem bolj ker so na otoku tudi ostanki velikanskih kame-nitih stavb in ker so odkrili na njem napise v pisavi, ki je še do danes niso mogli prebrati, a je čudno podobna pisavi neke predzgodovinske kulture v Indiji. Govorili so tudi o tem, «la predstavlja Velikonočni otok zadnji ostanek nekakšne potopljene pacifiške Atlantide. Današnje prebivalstvo otoka, kakih 400 duš, potomcev deportiranih zločincev in nekega izumrlega polinezijskega rodu, ne ve prav ničesar povedati, kaj pomenijo tisti velikanski kameni t i Irki. zgradbe in napisi. Tem lažje se tedaj raziskovalci vdajajo vsakovrstnim domnevam. Te domneve pa hoče rza vel javiti francoski raziskovalec Me-traux, ki se je s svojo francos-ko-»belgijsko ekspedieijo vrnil v domovino. Metraux je prebil šest mesecev na otoku in razlaga njegove skrivnosti na dokaj preprost način. Da bi bil Velikonočni otok ostanek potopljene celine, o tem ni govora, morje je naokrog vse pregloboko. Tzunirli roti domačinov ga je naselil šele v 13. stoletju in ta rod je postavil velikanske figure kot spomenike na grobove svojih odličnih mož — kakor je to navada po vsej Polineziji. so te figure še posebno velike, je to pripisati vulkanskemu kamniu ki je na otoku posebno mehak in lahek, tako da ga ni bilo težko spraviti iz gorovja k obali in ga tu obdela vat i. Ob koncu 18. stoletja so figure še stale pokonci, potem jili je pač čas prevrnil, in polinezijski rod, ki je izginjal pod vplivom mešanja z ovesti iz Življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESEN, roman, spisal Ju§ Kozak. 116 strani. Cena ................................................... Roman Je izšel v zalogi Voduikove družbe. Skrajno najieto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga t»o z na|ietostjo čital do konca. BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spisal Frank Heller. 16S strani. Cena .................60 Od začetka do konca napet roman, pol dejanja. spletk in najbolj čudnih razvojev. 2e prve strani svoje čitatelja. in ga ne odloži prej, dokler ga ne prečita do konca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko Golar. 1ST. strani. Cena.....75 NaS znani pisatelj je dal knjigi naslov -Sanje poletnega jutra". Nihče izmed naših pisateljev ne zna tako opisati življenja na kmetih kakor baš Cvetko Golar. ČRNI PANTER, spisal Milan Pugelj. 519 strani. % Cena .SO Soltek povesti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad poslovil s tega sve^ ta. Če kdo jnizna Dolenjce in njihovo dušo Jih pozna Pugelj. Njegove spise čila vsak z največjim ulitkom. ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andrejlkov Joie. 92 strani. Cena ................ .35 Pod jisevdonimow "Audrejčkov Jože" se je skrival plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob či tan ju njegovih ]>ovesti se vsak nehote spomni na staro domovino. DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kaš. 94 strani. Cena ....................................................... .33 To so i to vest i. vzete iz življenja naših Dal-matincev: kako se vesele In žaloste, kako ri-harijo, ljubijo in snnbijo. Resničen čar našega Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Coneourt. 113 strani. Cena ...................................................... .40 Coneourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijih nekateri so mojstrsko p«»danl in ima človek me«] branjem vtis. da posamezne osebe sedijo kraj njega in kramljajo 2 njim. DON KIHOT. spisal Miguel Cervantes. 158 str. 4 Cena .75 To je klasično delo slavnega Španskega pisatelja. To je satira na vlteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos In veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature. DROBIŠ, spisal Frane Miliinski. — 130 strani. Cena Nr.ft najtkoljši humorist Milčinski je v tej knjgl zbral par svojih najboljših črtic, ob katerih se mora Človek od srca nasmejati. DVE SLIKI, spisal Ksaver Mefiko. 103 strani Cena Dve Čtriei enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta mojstersko za vršen i. kot jih more završiti edlnole naš nežuo-čuteči MeSko. FAROV&KA KUHARICA, spisal J. & Baar, 207 strani. Cena ..................................................L— To Je lz češčine prevedno delo, ki bo zanimalo slehernega čitatelja. To je roman ženske, ki Je skoro vae življenje živela in gospodinjila v župnlšču. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jlrasek. 182 strani. Cena ______________________________________________ .60 Kdor ne pozna dijaškega Življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, poln neslutenih dogodkov. GOMPAČI IN K0MUR8AKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45 t j Pestre slike sanja vega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je pesem ljubezni in zvestobe. GLAD. Spisal Knnt Hansun. 310 strani. Cena JO Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanlmiv in odkriva čisto nove strani človeSkega iivljenja. GOSPODARICA SVETA, (Kari Figdon) ...... M GOZDOVIH, apfaal Karl Maj. Dva zvezka. wm^tm 06-BMML Cena --------------------------- .75 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čltateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padiSabovl senci". 4 'Vlnetov", " žut" itd. Dejanje "Goadbvnlka" so vrši divjem .60 .60 GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 s*. Cena .70 GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — 129 strani. Cena ............................................ .80 To Je letalski roman. ikiIii dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. (Mtatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrše v v zračnih višavah. HADŽI MURAT. spisal L. N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena ................................................40 To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi Čltal roman tega velikega ruskega misleca. HEKTORJEV MEČ. spisal Rene La Broyere. Roman. 79 strani. Cena .................................... £0 Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Potno zapletljajev in zanimivih dogodivščin. C'itarelj se Čudi pisatelju, kako je svojo zgod- ^ bo strokovnjaško zasnoval. HELENA, roman, spisala Marija Kmetova. 134 strani. Cena .....................................................40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o-sa tu I jene žene v obliki, ki človeku seže glo-»N«ko v dušo in mu ostane neizbrisno v spominu. ^ HUDI ČASI. — BLAGE DUŠE. spisal Frane Betela. 96 strani. Cena ..................................* .75 . Knjiga vsebuje zanimivo povest in veseloigro. Olnije je povzeto iz našega iloinačega življenja. "i HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Frane Erjavec. 79 strani. Cena .................................35 Naš izltoreu prijiovednik iu |M>znavatelJ narave nudi čitatelja le|M»to naših krajev in zanimivosti iz Življenja naših ljudi. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KXJI<;E. <'ena ..................3 AS Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuje nad tisoč strani. IGRAČKE, spisal Franc Mllf-nski. 151 strani. Cena .80 Šopek Črtic in podlistkov našega najlw»lj duhovitega humorista. .75 \ .60 IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena Slavni ruski pisatelj Je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkar!. doživlja iu jKizablja. toda strast do igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI. dr. Hinka Dolenca. 145 strani. Cena V tej knjigi so črtice izključno iz kraškega življenja. Menda ni še nihče takti zanimivo opisat kraške burje iu Cerkniškega jezera kakor Dolenc. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vei. 10« strani. Cena ......................................1.50 Janes Aleticiger se jmi pravici imenuje začetnika našega modernega Ic|*>slovja. On Je prvi krenil s poti. ki sta ju hodi!u Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V l:ujigi so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE. spisal čech Svatopluk. 346 strani. Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Broučka v doln* strašue-ga iu slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. \ IZ MODERNEGA SVETA, spisal F. S. Finigar, roman, trda vez. 280 strani. Cena ................1.60 V tem romanu je i*>segel nas pisatelj Fin-žgar res v moderni svet. Klasično je opisal borbo med delom in kapitalom ter spletke in nakane kapitalistov. Idealna ljubezen dveh V mladih src zavzema v romanu eno prvih mest. JAGXJE. 110 strani. Cena bros. .40 Vez......45 V knjigi je i»oleg naslovne še povest * Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj \ Krištof Šmid. JERNAČ ZMAGOVAČ. spisal H. Sienkiewicz, 123 strani. Cena ______________________________________________ Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med w plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih > človek čita. JU AN M1SERIA. spisal H. L. Coloma, 168 str. Ona M Ta pretresljiva povest je vzeta iz dobe španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžhem obsojenega Juana Mlserlje. V o- v sebi brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo veftanih v knjig. Vsaka ima nad dvesto strani. Cena vsem devetim knjigam je ................................t^— Jurčič ne itotrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so naprlpravnej-še čtlvo za dolge zimske večere. Njegovi originali. dovtlpnl Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta dragih njego- \ vih nepozabnih obrazov bodo večno ttvell. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotowno, reka-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SLOVENIC PUBLISHING •COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. V ____________ "OlSfS V2SSD HEW YORK, TUESDAY, AUGUST 20, 1935. TUB LARGEST SLOVBNE DAILY IV U. 3. 2. GREHI OČETOV Roman v'dveh zvezkih^ Za Glas Naroda priredil I. H. PRVI ZVEZEK. 19 Stopim v temno predsobo in vidim pred seboj odprta vrata sobe, v kateri je že gorela svetilka, četudi je skozi dva okna večerni sijaj še vedno prodiral skozi zastore. Skromna soba je bila opremljena s staromodnim pohištvom. Skoro celo steno je zavzemal klavir, čegar pokrov je bil obložen s skrbno naloženimi zvezki ghrcbe; na zvezkih ležite dve vijolini. Na mizi stoji svetilka in v njenem svitu vidim na divanu sedeti mlado dekle, ki pri mojem vstopu izpusti iz rok knjigo in me gleda z velikimi očmi. — Moje ime je Ernest i na Barka. — Tako mi pravi gospodična, ki mi je odprla vrata. Stopi v svit svetilke in vidim lep obraz, katerega so obdajali pepelnato plavi lasje z ostro prečo. — Moja sestra Josipina, — mi jo predstavi — in si'stri pove moje ime in vzrok mojega obiska. Nato potisne, medtem ko se sestra nekoliko dvigne z divana, za mene stol k r.iiz\. — Ali želite za trenutek sesti T (Sedem in gledam za vitko in nežno gihčno postavo, ki gre molče proti zastoru, ki je zakrival polovico stene in od koder je blestel svit medle luči. Izgine in slišim tiho šepetanje. Vrne se in pravi tiho: — Gospod Albert vas prosi, da nekoliko potrpitc. — Nato vzame ročno delo, sede poleg sestre in se z nekaterimi prijaznimi vprašanji obrne na mene, na katere sem tudi odgovarjal. Toda moje oči so bile zaposlene z njeno sestro. To je torej bila hči, ki je delala gospodu Barki skrbi — "moja Joža, da'* — dekle z ljubeznijo do gledališča in z voljo za neodvisnost. Sloni v kotu divana in reže z majhnimi škarjami nohte na nenavadno belih rokah, skozi čijili prozorno kožo so blestele modrikatae žile. Te roke, ti prsti so bili čudno nemimi in ne-potrpežljivi. Toda ta nervozni nemir se ni raztezal na lakti, ki so se okroglo in polno oblikovale iz bujnih prsi, katere je obdajal ostro zarezan jopič. Na lepem, v čipke na pol zavitem vratu je sedela čudna glava. Orni lasje so se dvigali v velik Šop, ki ni bil urejen po okusu mode, temveč po nenavadno polnih laseh. Obraz je posebno lep in prikupljiv; pri tem je bilo treba misliti: ta obraz s svojimi belimi lici, rdečimi, kljubovalno dvignjenimi ustnicami in s svojimi vročimi, v nemiru gledajočimi očmi, ki so bile zasenčene s temnimi, močnimi obrvmi. Mimo mene, namenoma mene se ogibajoč, je šinil pogled teh oči čez steno in pohištvo; vedno pa je olistajal na onem velikem, preganjenem zastoru; in kadar se je to zgodilo, so se dvignile črni obrvi, lahne gube so se poglobile v čelo, nosnice so se tresle in napete ustnice so se nekoliko odprle — kakor je videti na ljudeh, ki skušajo z naporom poslušati majhen ropot. Za onim zastorom je bilo slišati šepetanje. Vidim zadnjo stran stola, senca zatemni svit luči, gube zastora se razgrnejo in Albert se prikaže v sobi. Z očmi mi namežikne v pozdrav. Nato gre h klavirju, sede in prične igrati. Manjkala mu je spretnost mojstra. Toda slišati je bilo mogoče, kako je z glasovi mislil in čutil. Duša je ležala v vsakem SVOBODA TISKA V AMERIKI glasu in vsak zvok je bila govoreča beseda. Kar je igral, je izgledalo, kot bi bila iznajdba te ure. Skoro) na^i|1 svoboščin. Svobodni tisk Ali je Amerika v nevarnosti zgubiti svojo tradicijonalno svobodo tiska in govora? V zadnjih mesecih se je precej slišalo o dozdevnih prizadevanjih, da se omeji svoboda tiska. Bojazen, da je svoboda tiska v nevarnosti, se izraža od raznih strani, ki se sklicujejo na ponovne izbruhe silnega in 'pritozakonitega zatiranja državljanskih svobod s strani organiziranih vigilantov .n ooorože-nih skupin. Kako stališče zavzema federalna vlada in kje ona stoji v stvari svobode tiska? Harold L. Ickes, tajnik notranjih zadev v Rooseveltovem kabinetu, je stvar prav čisto razjasnil takole: — Tisk mora biti popolnoma svoboden v izražanju mnenja. Vsako prizadevanje za omejitev je nevarno. Vsak poskus zakonitega omejevanja, tudi če bi bil 'izvajan z modrostjo, bi bil mnogo hujši kot vsak izgred svobodnega izraza. Preveč svobode je boljše kot najmanjše omejevanje, vsiljenje od zunaj, kajti izgredi navsezadnje ali končajo s tem, da se stvar zbolj-ša, ali pa se sami sebe vniču-jejo. Vsaka bojazen, da bi bila vlada naklonjena zanikati ali le količkaj omejevati to svobodo, je nevtemeljena. Vlada zna, i ustavne pravice. — Ako kdo trdi, da se pravica svobodnega zborovanja ti-č<* le verskih prepričanj ali po-litičnih naziranj. proti katerim nič nimamo, ta razžaljuje spomin onih odličnih mož. katerih ime je podpisano pod našo ustavo in ki so se borili in umrli, da moremo uživati svobodo pod ameriško zastavo. Prav zares naše institucije nimajo tako slabe podlage, da ne morejo biti izpostavljene nikaki kritiki, pa naj bo kritika še tako neutemeljena in nezmerna. Svoboda ameriškega tiska sega nazaj v koloni jahto dobo. Slovit "Zenger case," o katerem se je vodila borba v ne\v-vorških kolonijalnih sodiščih v letu 1735, je postavil temeljni kamen za svobodo tiska v tej deželi. Zenger je bil nemški pri-seljeuer, ki je izdajal časopis v New Yorku. Bil je zaprt radi nekega kritičnega članka proti kral jevski vladi. Na to je nastalo ogorčenje sirom vseh koleni j in sodišča so ga oprostila in poudarila pravico do svobodnega tiska. —FLIS. ENOTA IZOBČENIH Nadaljevanje s 3. strani. so bili samo zvoki, ki so zveneli mehko in tiho, kot bi jih pri našal dih vetra iz velike daljave. Kadar so zvoki postajali jasnejši, je bilo slišati vmes tudi posamezne glasove, enkrat v trudni potrtosti, drugič zopet v boječi naglici in vedno so izzveneli v istem glasu, ki je hotel povedati vedno isto, samo na drug način. Zvenelo je kot mila prošnja, kot pesem o bridkem trpljenju. Komaj pa igranje utihne, se zasliši tenak glas. — Prosim! Nest i! Sestra steče za zagrinjalo, se vrne, gre proti Albertu in mu reče tiho: — Hoče, da bi ji pela. Albert prikima; za uvod naglo preleti tipke in nato prične pesem, v katero vpade dekle z lahkim glasom. Ko skonča, ji rečem: — Nisem vedel, da ima ta "pesem brez besed" tudi kako besedilo. Dekle se zgane, kot bi se zbudila iz globokih misli. — To je samo slučaj, — mi odvrne. — Besedilo je njegovo, — in yri tem namigne z očmi proti klavirju. Nesti pogleda v sobo, tiho zopet zagrne zastor in pravi tiho: — Marjeta spi. V mehkih zvokih preneha Albert svoje ig^anie. Nato pa vstane in položi roko na mojo ramo. — Pojdiva! — Iz Netltine roke vzame klobuk in se obrne k Joži. — Kaj ne, gospica Joža, to boste še premislili, kar sem van* rekel. Prosim vas. Njegov glas je bil proseč. Dekle se ne gane, mesto vsakega odgovora pa visi z žare-čim pogledom na obrazu mojega prijatelja. Na hodniku Albert postane, globoko dihne in pravi: — Oprostite, prijatelj, da od vas zahtevam toliko potrpljenja. Toda tukaj smo v zadnji službi ugasujočega življenja. Ko greva po stopnicah, mu pripovedujem o Martinem pismu in o povabilu, ki sem mu ga imel izročiti. Ne dobim nikakega o sem se veselil, da, da boni z vami četrt ure klepetal. Kaj pa dela mala! Ji gre boljše, kaj ne? — Gotovo, jn mnogo boljše. — Hvala bodi Bogu! Samo da bo otrok zopet zdrav. In, ali ste, da, tudi govorili z mojo Jožo T — Seveda, gospod profesor! Upajmo, da bo poslušala moj nasvet. (Dalje prihodnjič.) mora vedno braniti pravice do svobodnega govora in svobodnega zborovanja. — Pa vendarle sem bil večkrat ogorčen, ko neki del časopisov je v kritičnih momentih dajal potuho onim, ki hi radi prikrajšali svobodo govora in zborovanja.___Večina ne potrebuje zaščite. Ali manjšina potrebuje zaščito, ako večina zlorablja moč... .Videli smo prevečkrat v tej deželi vstajanje mase proti brezmočnemu -•kal čisto pred Arabinovim nosom Kokin. "Spat se poheri!... Takoj I se je razljutil zdajci Arabia. *'Pa ti je rajši poliegnila— ase je škodoželjno zagro hotal Kokin. In Arabia je zgrmel po koli cu, kakor da bi ga bil pieil ga-1 in prilepil je Kokinu takšn > zaušnico, da se je kar opote kel po kuhinji. (loronov je priskočil in pričel miriti A rabina, ki se je /•„■ >koraj tresel od jeze. "Ti -e spravi pa spat!" se je zarezal h zno nad Kokiuom. "Vidva bosta mene podila >pat ? Vidva... je začel kričati zdajci Kokin in pričel brž gra biti nekaj po žepu. Toda A rabi ti je že bil pri njem, ga podrl na tla ter ga pričel obdelovati s pestmi ta ko, da ga je bil Goronov naposled le s težavo zopet potegnil od njega. V naslednjem hipu se je bil Kokin že tudi pobral in ustrelil: krogla j«' zadela Goronov«. v pleča. Videč v Kokinovi roki samokres, je brž potegnil Ara-bin raz police kuhinjski nož, šinil z njim kakor blisk na l\o-kina ter mu ga še v istem hipu tudi zasadil med rebra. Toda istočasno je odjeknil tudi drugi strel in A rabin se je zgrudil zadet v glavo. Kuhinja gozdnega okrilja j^* bila sedaj spremenjena v mrtvašnico. A rabin je bil obležal takoj na mestu in se ni potem niti več zganil; Gora nov je bil o-mahiiil na mizo in je počasi kiti ležal na tleh zraven mrtve ga A rabina, takisto precej krvav«*«'*, vendar pa ne smrtna nevarno zadet. Goronov je bil naposled prišel zopet k zavesti, toda ker ni bilo nikogar, bi mu i »i I pomagal, je tudi en proti jutru izkrvavel in u mrl. Drugi dan po tem krvavem • .ogodkii, okrog četrte ure popoldan, je orožniška patrulji štirih mož preiskava gozd in trije civilisti so bili z njimi. Kdo bi {»opisal presenečenje teh ljudi, ko so prispeli v ku hinj-ki šotor iti odkrili sedaj tako krvav in strašen prizor!! Strah in groza se jim je zarezala ob tem nepričakovanem pogledu v obraz !l\ak^ se je moglo to zgoditi? Po prvem presenečenju je j.dajci nekdo za«*ul stokanje i 11 brž so se podali v notranjo-t h Kokinu. Bil je še vedno na tleh in brž so g i sedaj dvignili in spravili k mizi. Bil je pt i >avesti in prosil jih je žganj i in ko so mu ga dali, je precej /Gpet oživel. Ko so bili ukrenili vse potrebno, jim je pričel točno in lazumljivo odgovarjati. In naposled, ko je bil nekdo potegnil iz žepa pismo in ga pomoli' Kokinu. je ta skoraj zadali tel od veselja. To je bilo Ka-rinino pismo. Zastokal je bolestno in presunljivo: "Mrtva si Karina!" . . . "m hip zatem je zaječtil še bolest nejše: "In izdala si nas tu-dii" Drugi dan so odjieljali vse, kar je spominjalo na nekda- izgubljal zavest, dočim je Ko- j t jo — enoto izobčenih. HANGAR BALONA "MACON" SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU n« writ ima strut niw xobk, k. x. Flftm MAM ZA CBNB VOZNIH LOTOV, U-EZRVACUO KABIN, IN POJASNILA BA POTOVANJ* VA2NO ZA i NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnjt opomine tu račune smo razpa slali za Novo leto m ker bi žele li, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali je pa plačajte našemu zastopnik* v Vašem kraju ali pa kalerenv* izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj na šth rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob I in^ii COLORADO: Pueblo, Peter Cullg. A. Satt.10 Walsenburg. M. J. Barak INDIANA: Indiauapolis, Louis Banicti ILLINOIS: Chicago. J. Revtlč, J. Lukanfeh Clcerc, J. Fabian {Chicago. Cicero In Illinois) JolJet. Mary Bamblcb. Joseph 1« vat I-a Salle. J. Spel lota Mascoutah. Frank Angustln North Chicago, Jo*e Zelen« KANSAS: 'JIrani. Agnes Mofnik Cansas City, Frank Žagar MARYLAND: Rltzmlller. Ft. Vi*]oplr<*> Steypr. J. ferae (za Prana. W. Va. In Bd.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stalar MINNESOTA: Chisholm. vrank Conte Ely. Jos. i. Peshel Evelet h. Louis Gouie Glltiert, Louis Vessel Hibbint, John PovSe Virginia. Frank Hrvattch MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. Karl Stinisha Little Falls, Frank Bfasla OHIO: Barberton. Frank Trehr Cleveland. Anton Bobek, Chas. Kar-linger, Jacob Resulk. John Slapnlk G i rani. Anton Xagode Lorain, Louis Balant, John Vunt Se Warren, Mrs. V Rachat Youngstown. Anton Klkelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton. Anton Tpavcc Claridge, Anton Jerlna Conemaugh. J. Brezovee Exoort. Louis SupaniM Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamln Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. TauielJ Luzerne, Frank Balloch SHIPPING NEWS AVGUST 21. Normandie v Havre Aquitauia v Cherbourg 23. Kuro i »a v Bremen 24. Ijifayette v Havre Roma v Trst 28. Washington T Havre Majestic v Cherbourg 30. Bremen v Bteiaen 31. He de France v Havr» Rex v Genoa 24. septembra: Kex v Genoa ".'."». septembra : Washington v Havre septembra: Chauiplaiu v Havre A<|uitui:ia v Cherbourg -7. septembra : Kiiropa v Bremen SEPTEMBER: 4. septembra : Noruiattdie v Havre 5. septembra : Cliauiplain v Havre 7. septembra : Aqiiitaniu v Cherbourg lO septembra: Kiiro{*i v It re men Conte di Savoiu v Genoa 11. septembra: Manhattan v Havre 12. septembra : Ma jest ie v Cherbourg 14. septembra : Ijifayette v Havre Conte Grande v Trst 17. septembra: Ilremen v H re men 1!». septembra: Bervniraria v Cherbourg 21. septembra: He de France v Havre Manor, Frank Demshar Midway, John 2ust Pittsburgh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Srhifrawest Newton, JoeeDb Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West Allla. Frank &k«t Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tauehar Diamondville, Joe Rollch Vsak zastopnik IzAa potrdilo n m k katero Je prejet Tart—afcu rej* kom toplo UPRAVA "OLAB NARODA" v Sunnyvale v državi Californiji služi sedaj kot zbirališče ar madnih letal. Prej je bil hangar prazen izza časa, ko se je razbil največji vodljivi balon "Macon.'' ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .....................30 GODfEVSKI KATEKIZEM. Gl strani. Cena *5 HUMORESKE IN GROTESKE. ISO strani. Cena .80 Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena li l»0 STRANI KLOBIK. 13» strani. Cena .... POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel. 136 str. .CO PKEDTRŽANI. PRE&ERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 straui. Cena .. i3 SANJSKA KNJIGA ..................................................60 SANJSKA KNJIGA ...........................................30 SLOVENSKI ŠALJ1VEC. '•<) strani. Cena.............40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ................30 TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena...........70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. U7 straui. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi šaioigro "Vse nase"). 1»» strani. Cena .................................................50 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1.50 VESELE POVESTI. 71» strani. Cena ....................JS5 ŽENINI NAŠE KOPRNFIJC. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA 210 WEST 18th STREET NEW YORK, N. V. ■MjWMMMBMk. t