PoStnfaa ptefans v gotovln!. Leto VI., Št, 205. V L!tii$!!ai?š, v 13, septembra 1S22. Possm. it. 1 ©In. HflPREJ Glasilo Socialistične stranke JugosiaviSe. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 16S. Tel. int št. 312. Ček. rac. št. 11/J59. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. VI. medzavezniški kongres invalidskega vprašanja in vojni invalidi države SHS. K zgoraj omenjenemu kongresu smo 2e v eni zadnjih številk našega lista povedan v kratkih obrisih naše mnenje. Ne ^oremo pa preko, ne da bi se s stvarjo “■o obširneje pečali. , »Jutro« (e v eni svojih številk pora-io celo kolono na uvodnem mestu v ta amen. »Jugoslavija« pa je, dobro misleč, °svetila tudi na uvodni strani lep članek, dr> erem °'sec orisal trpljenje invali-rv tekom vojne. Živo je popisal kako so koJ^* Uc*e PoP^sal 5e bolečine itd., nika-sta ?a.n* lasno povedal kakšno ie sedanje 12 e invalidov. »Slovenski Narod« z dne v 1 m. Da je porabil kar celi dve koloni, nieH er'k ie našteval, kdo se ie udeležil ^zavezniškega kongresa, kaj se je na jj 611? .sklepalo in sklenilo. Seveda pa ni (rol* \ Drav natančno opisati svečanost! nrirlnM jib ie na žas<: d°šlirn delegatom ivanH .kralJ'evi namestnik imnister gosp. ^ribar. Q. kraljevi namestnik ima že več p6, navado. da rad prireja dobre rod u Vlagal pa se je »Slovenski Nate?*’^0 v svoiem poročilu trdi, da se je invar^°n?resa udeležilo tudi 20 delegatov andskih organizacij Jugoslavije. ajjSedaj pa ie zopet dolžnost nas soci-ievo V' a^‘ nas nazivljajo »Napre- ter podkrepimo naše trditve, ka- e smo podali v nedeljski številki. Ve ?Vnost se. kakor kaže. za vojne žrt-resiv 'P^o zanima, povedati Pa moramo ^^uco voj. invalidom, vdovam in sirotam. sklio - .c*aMe časa se je trobilo v svet. da sVfv+U*ej° invalidske organizacije cclega Vr^ V- Ljubljano invalidski kongres. Iz-]0 a Jugoslovanska politika ie imela ce-ju Pri tem vprašanju svoje prste vmes. de™ ^‘P^°niacije je bilo treba, da se lju-sliv!! ni Povedalo, da sklicuje kongres iugo-2adianS’/ta v*a^a> ne 02 invalidske organi-a^a je povabila samo zavezniške lidtv da naj v Uubljano skličejo inva-kongres. K temu kongresu bi imel in s ,?D samo eden delegat jugoslovanskih da • |kih organizacij, kar fe dalo povod, 2 Središnji odbor invalidskih organi-v ,.v Belgradu sklical za dan kongresa celi državi protestne shode in demon-jj. acij]e- Poleg tega ie dal vladi tudi ulti-u a da se moraio invalidske zahteve ta-snr ^konitim potom rešiti. Ta ultimat ie gosP°da Žerjava v zadrego. Malo rodno bo. si ie mislit če bi na dan kon-esa protestirali naši invalidi, ker še do nismo zanie ničesar storili. Zato je ajboljše, če jim takoj vse obljubim, po £°ngresu se bo pa stvar že na kakšen na-*n uredila, da ne bo potreba ničesar dati. ohi- u — državotvorci so seveda tem a*« g. Žerjava verjeli in preklicali j/^estne shode. Vlada je našla takoj lz-12 te zadrege, pa se ie pogodila z udruženjem vojnih invalidov v Belgradu, da se bo. od 8. t. m. dalje razpravljalo v Liubljani z zastopniki vlade o načrtu invalidskega zakona. Vlada se ie hotela napram zunanjim delegatom pobahati, češ, pri nas se že dela na invalidskem zakonu, zato si je izmislila zgorajšmo igro. Obenem pa je hotela s tem prisiliti jugoslovanske invalide,, da se udeleže medzavezniškega kongresa. Hotela 3e s tem ubiti z enim udarcem dve muhi. Na ta način se je vršila konferenca, ki je izdelala načrt invalidskega zakona z zastopniki invalidov in zastoonjki vlade. Predsedoval ji je minister g. Žerjav. Elaborat obsega 152 paragrafov. Načrt se bo re-digiral z istimi zastopniki te dni v Zagrebu. 10. t. m. pa se ie otvoril medzavezniški kongres, na katerem pa minister Žerjav ni sodeloval. Konference za načrt invalidskega zakona so se udeležili invalidski zastopniki, in sicer iz Bei~rada 7. iz Zagreba 2, iz Sarajeva 2. iz Novega Sada 2 in iz Splita 2, skupaj 15 delegatov. Vsi ti delegati so dobili od središuiega odbora naiog. da se medzavezniškega kongresa ne smejo udeležiti. Kljub temu sklepu jugoslovanskih invalidov, pa so se delegati — predsednik udruženja Dimič Dragoljub (polkovnik — invalid), ter člani središniega odbora Sa-pinovac Gjuro, Modarac Petar in Lješe-vič Dragoljub, iz sarajevske organizacije Stoter Lav. iz Splitske organizacije Gaza-rin in njegov tovariš ter iz Novega Sada Adamovič Aleksander — udeležili medzavezniškega kongresa. Nedisciplino teh je vlaua izrabila in ie že »Slovenski Narod« povedal, da so se inv. zastopniki udeležili kongresa. Vsi ti so odšli z zunanjimi delegati po rout-u na Bled. Kongresa in požrtije pa se niso udeležili zavedni invalidski zastopniki iz Zagreba in Slovenije ter eden iz Belgrada. Tako se rešuje pri nas invalidsko vprašanje. Na dolgotrajnih konferencah se sklepa in sklepa potem pa ministrski svet vse skupaj -zopet ovrže. Najlepše pa ie to. da se pri nas noben kongres ne more izvršiti brez »svečanosti«, to je čajank itd. Invalidi naibrže o tem niso ničesar vedeli. Ali bi ne bilo bolj socialno če bi se denar, ki se je potrošil za rout, razdelil med najpotrebnejše invalide. vdove in sirote? Toda še vedno se bo godilo tako, dokler invaldii ne bodo sami uvideli, kam jadra njih čolnič. Organizacijo naj postavijo na svobodno podlago, tako da v njei ne bodo odločevali razni birokrati — državotvorci — potem bo pa kmalu boljše. Brez boja ni zmage pa tudi invalidi brez boja ne bodo dosgeli ničesar. Žene, rešite se suženjstva! (K današnji notici »Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt«.) Nismo prijatelji postranskih zasluži kov. Posebno ženskih ne. kajti vse vrste dela. ki ga vrše žene kot domačo obrt, pomenijo suženjstvo teh žen. Taka žena zanemarja svojo rodbino, se ne briga za svojo izobrazbo, kvari svoje zdravje. Kaj« ti če dela doma. ne dela nikdar 8, pač pa najmanj 16 in tudi po 20 ur na dan. veči« noma pri slabi razsvetljavi, v zaduhlem' zraku, neverjetno sključena nad delom. Kakšni so otroci takih žen? Povrhu pa kvari taka žena tudi svoje-; ga moža. Ker zasluži tudi žena. se mož ne briga dovolj, da bi sam zaslužil, koli* kor je treba za pošteno preskrbo vse drui žine. Postane zadovoljen tudi z najmann šim zaslužkom, zgubi korajžo pred svo-i jim delodajalcem, se ne briga več za svo-i jo organ'zacijo» ali pa postane še celo pre« velik gospod na račun zaslužkov svoje žene — mnogokrat se je že zgodilo, da je mož pijančeval za trdo zaslužene novce svoje žene. ki je postala tako sužnja v pravem pomenu besede ... Sužnje oa ne morejo roditi svobodnih ljudi. Četudi bi jih rodile, bi jih ne mogle vzgojiti. Suženjsko bi ostalo naše ljud-< stvo. Šušteršiči in Žerjavi bi vladali nad njim še nadalje. Ne bo svobode, dokler se žena ne osvobodi, dokler tudi žena ne za-t čne mis! ti. dokler si z možmi vred ne po-i stavi gesla: »Naša moč je v zavednosti«, Zat ) nismo prijatelji postranskih za-* služkov posebno ženskih ne. Vendar iz-i javljamo, da je v sedanji bedi bolj pamet* no delat. doma. nego prodajati se na ce-< sti. Treba je 8 ur delati. 8 ur počivati, 8 ur pa dati izobrazbi in razvedrilu. Če pa v 8 urah ne moreš zaslužiti toliko, da bi se preživela, potem si ne smeš utrgati kar vseh 8 ur namenienih izobrazbi in razvedrilu ! Ne smeš delati 16 ur. n e smeš reči. da nimaš časa za čitanje itd. Vsaj par ur na dan moraš dati za svojo iz-> obrazbo in za spoznavanje položaja, drugače boš sama kriva če se bo ta položaj še bolj poslabšal. Delaj, če že mora tako biti, po 12 ur na dan, 8 ur počivaj. 2 uri se razvedruj. pa ti še vedno ostaneta dve url za izobrazbo! Na izobrazbo pa nikdar ne pozabi, kakor ne pozabiš počesati se. Oboie mora biti! Kdor se ne češe. ga gri-i žejo uši. kdor se ne izobražuje, ga tepe neumnost. Osrednja knjižnica »Svobode« v Ljubljani. Zidovska uL 1, I. nadstropje, je od 15. t. m. odprta vsako sredo in soboto od 5. do pol 8. zvečer in vsako nedeljo od 10. do 12. dopoldne. Se* daj je urejen tudi že nemški oddelek in se nemške knjige že izposojajo. Posebno opozarjamo vse delavstvo na zelo bogat znanstven in podučen oddelek. Poiiftgfoe vesti. + »Slovenec« z dne 11. t. m. navaja v posebnem članku odkritja francoskega zgodovinarja Recoulixa, iz katerih je razvidna tudi ruska zunanja politika. »Slovenec« zaključuje na sledeči način: »Za nas ie važno to. da je Rusija stala vseskozi na jugoslovanskim interesom odgovarjajočem stališču in da je le vsled skrajnega pritiska razmer podpisala londonsko pogodbo. To je nauk za nas. da v Rusijo zaupamo in da se tudi proti sedanji boljše-viški Rusiji ne damo zapeljati v kakšno nelojalnost, ker bo Rusja vedno ščitila naše interese.« »Slovenčevo« izvajanje priobčujemo. da spoznajo naši bralci, koliko socializma so pobrali gospodje okrog »Slovenca« iz socialistične litarature, da ž njim mamijo nerazsodne ljudi. Če bi bili dosledni, bi seveda ne bili krščanski socialisti in bi tudi ne pisali v svojem listu, da je — carska Rusija stala vseskozi na jugoslovanskim interesom odgovarjajočem stališču. Pač pa bi pisali, da je stala carska Rusija edinole na kapitalističnem stališču in da se ie le v njegovem okvirju zanimala za Jugoslavijo. + Zagrebškemu kongresu »javnih radnika« oz. duševnih delavcev, je prisostvovalo veliko število pristašev vseh mogočih političnih strank. Zanimivo je, da so gsopodje, ki so bili sami na vladi oz. so še, govorili proti obstoječemu »režimu«, obenem pa govorili o sestavi nove politične grupacije, ki bi jo naj tvorili sami »pošteni ljudje«. »Jutro« z dne 12. t. m. govori v svojem uvodniku, da je ponavljal kongres vse tisto, kar je že sklenil lanski kongres demokratske stranke v Beogradu. Vsak slepec lahko spozna, da zapuščajo gospodje demokratsko barko, ki se potaplja in da snujejo nove politične stranke, kar jih pa ne bo obvarovalo pogina Dejstvo je, da zmaguje; socializem, ki bo po izvojevanih bojih temeljito pomedel z gospodi, ki se imenujejo »duševne delavce«. + Belgrajska vlada je izročila bolgarski vladi spomenico v imenu Jugoslavije, Rumunije in Grške, v kateri odgovarja na bolgarsko spomenico z dne 16. avgusta. V Belgradu so trdno odločeni poseči prihodnjič po orožju. + Belgrajska vlada je sklenila, da bodo zadoščali učitelji svoji vojaški dolžnosti v ■— počitnicah. Za ta svoj ukrep zahteva od učiteljev »narodno zavednost«. ki jo morajo vcepljati mladini. + V Belgradu govore v parlamentarnih krogih o potrebi parlamentarne kontrole za zunanjo politiko. Zanimivo je, da se ogrevajo zanjo tudi vladni poslanci. Iz tega ie razvidno, kam jadramo. Namreč v Prepad, in prav ie tako! + Ministrski svet ie razpravljal o smrtnih obsodbah in ie sklenil več nesrečnežev pomilostiti. Na vešalah bo tedni viselo manj obešencev. Ali ni dobro, da imamo v Belgradu ministrski svet? '+' Na Reki bodo zaključili danes tridnevno D’ Annunziijevo obletnico pohoda na Reko. Vse hiše so morale razobesiti zastave m orgije so trajale na ulicah dan m noč. + V Avstriji še vedno ni končana grafična stavka, ki jo bodo najbrž proglas sili za boi vsega delavstva. Stavki pripisujejo tudi političen pomen. Kakor je namreč znano, vlada proti kabinetu dr. Seipla veliko nezaupanje. H- Na Grškem je sestavil Trianbazi-liakos novo vlado, ki bi naj rešila državo iz kritičnega položaja, ki je nastal vsled porazov v Mali Aziji. Dsi@wne vesti. Demokratska reklama! Demokrati so se zopet oglasili v svojem glasilu »Jutro« štev. 213. in oznanjajo svetu dobesedno sledečo senzacionalno vest: »Danes prihajajo delegati na mednarodni invalidski kongres — in obenem je odpovedan protestni shod domačih invalidov, ker se je v detajlnem spornem vprašanju dosegel sporazum.« Obrega se tudi ob vojno, ki ie ustvarila nove probleme in ledino, katero orjejo državotvorci z ozirom na invalidsko vprašanje. Nadalje piše: »Krivičen ie. kdor bi trdil .da naša država za invalide ni marsikaj storila. Izdala ie zanje v gotovini okoli 5 milijard kron v raznih oblikah. V službo je spravila preko 3000 invalidov, vrhutega se pad 3000 ma-loprodaialnic duhana nahaia v rokah invalidov in drugih vojnih žrtev. Tisočim je dodeljena zemlja iz agrarne reforme.« Gospodje, vaše reklame imamo dovolj! Vaš namen ie. metati pošteni javnosti pesek v oči! Res. Driznati mora vsak poštenjak, da je naša država storila za vojne žrtve dovolj, ker država je ljudstvo, in ljudstvo ie plačevalo in plačuje invalidski davek točno in v veliki meri. dočim čakamo vojne žrtve na izplačanie pokojnin, bolje rečeno miloščin, po več mesecev! Kam je šlo onih 5 miliiard kron — ako so bila res v gotovini nakazana — so šla li v namen in pomoč vojnim žrtvam — ali mogoče za kake parade?! Kar se tiče podeljenih služb je treba pripomniti, da jih je veliko manj, ker je nam še v spominu, da je prosil invalid brez ene roke za pismonošo, mesto službe so ga pa obvestili, da ic fizično nesposoben: toraj invalid brez ene roke ie za pismonoša nesposoben, in to ni nrvi edini slučaj — in še one. ki so jim Dodeljene službe, odstavljajo potom reduciranja. Isto ie s podeljevenjem tobačnih Drodai — podeljujejo invalidom, vdovam in sirotam samo take male prodaje. da znaša celokupni donos mesečno par sto kron. s katerimi ne morejo ne živeti ne umreti. In če kdo prosi za boljšo trafiko, kateri mesečni donos znaša 1600 do 2000 kron. s katero bi se vsaj za silo preživel, takrat ga obvestijo, da vaši prošnji ne moremo ugoditi, ker je sedanji lastnik odvisen od dohodkov tobačne prodaje« — jn dotični ie veletrgovec —! Ni pa to tudi edini slučai takih slučajev in dekretov imamo že cel album. So tudi invalidi, ki so dovršili kmetijsko šolo z dobrim uspehom in kljub temu ne dobe posla ne na zasebnih in ne na državnih posestvih. Isto je z invalidi, ki so dovršili gospodarski tečaj! Resnici na ljubo moramo reči. voine žrtve imajo povsod prednost in privilegije — zatorei hodi danes cela karavana teh izmučenih in raztrganih nesrečnežev od hiše do hiše upadlih in bledih obrazov! Invalidno vprašanje ie trda ledina — trša ko skala, zatorei je nujno treba, da jo invalidi sami prepr-iemo. kar se bode po zaslugi demokratov tudi kmalu zgodilo — kajti nujno potrebna nam je politična orientaciia. — Invalidi. »Prosveta« poroča: »Po reki Hndson (Amerika) ie zadnji teden teklo žganje. Zvezni maršal rlecht, razbijalec sodov z žganjem, je zlil v reko žganice v vrednosti 250.000 dol. Ko so vlili v strugo celo zalogo kor.fisciranega žganja, je bilo prepovedano vsako plavanje po reki in stražnike so nastavili ob vodi, da bi se kdo ne pregrešil ter šel plavat v »mesečino«. Stanovalci pri reki so se čudili, kaj je ribam, ko so veselo poskakovale iz vode in se obračale na hrbte. Ribičem v čolnu je bilo lahko delo, kajti loviti jih ni bilo treba na trnke; pijane ribe so same skakale iz vode.« Pri nas pa vlivajo kapitalisti žganje proti mastnemu dobičku — ne v reke — temveč v grlo bednih proletarcev in je potem »ribičem< buržoazije lahko loviti delavstvo tudi brez trn kov! Delavec! premisli! Jugoslovanski Zvezi za tajski P*?”?®* * Sloveniji. Prejeli smo dopis o' Bledu, k ^ ^ radi priobčili, ki pa smo ga m nečitljiv. ker je bil natipkan na stro]u popolnoma nečUi]^. Povečevalnih stekel pa seveda vzrokov, pomanjkanja časa, če ne /e iz drugih vzroKC ne more rabiti. — Uredništvo. ,, .. ho nrodalo Dne 30. septembra 1922 ob 13. se bo potom javne dražbe troje barak inv. Janoma v Dolenjskih Toplicah, in sicer. ^ 5ir0. vanjska objekta, 32.50 m dolga in . j,, ka, in gospodarski objekt, 25.30 m ®>sta’vj Da širok. Barake so zgrajene na zidani. ]e_f0 tujem svetu. Stene so iz lesenega pre ’ jjjjen pa izzidano z opeko. Za stresni krov j ^odoVO(j eternit. V vse tri objekte sta napeljar)^ vseh in električna razsvetljava. Stavbno stanj ^ treh objektov je dobro. Stavbna izvrs . lidna. Izklicna cena je 50.000 dinarjev. Udeiez^ ci moraio pred začetkom dražbe p |n. ščino 5000 dinarjev. Potrebna P°'as™„r! dražbe-teresenti po 11. gori omenjenega dne P ni komisiji na licu mesta (v barakah). ^ za socialno politiko pokrajinske upr ljani, invalidski odsek. LjubSfans. ^ Društvo stanovanjskih najemnikov za venijo, opozarja da se bo vršila P^0 J t |. odborova seja v sredo dne 13. sepj pril-ob 20. v veliki dvorani Mestnega aom •. eyB0 štvena pisarna daje članom informacij od 18. do 20. Sv. Petra cesta štev. M P desno. ... žensk0 Na državnem Osrednjem zavodu g/II. uuujačo obrt v Ljubljani, Turjaški ttS> -bra, se prične redni pouk v petek. 1=. _teinbr*-Vpisovanje se bo vršilo od 12. do 1 • . pr;če Predložiti je krstni list in zadnje šolsko i*P „ domačo obrt v Ljubljani, Turjaški se prične redni pouk v petek. 13-Vpisovanje se bo vršilo od 12. do 1 • jzpriče' jredložiti je krstni list in zadnje ^ to valo. Učenke so redne učeDke in hospi poUic so žene in dekleta, ki imajo manj cas .gj,DjKe: na razpolago. Učile se bodo s)ec" . a v &p' kljekljane in šivane čipke, ušivanje P biserna ke, belo in pisano vezenje, toledo, > upis-dela in lasne mrežice. Pouk je brezp preskrb nine in šolnine ni. Vnanjim učenkam f ^ učenK znižana voznina na železnicah. Kad izuče. dobijo delo na dom. v redni Iz mestnega šolskega sveta. ;iVgllsta 19-mestnega šolskega sveta z dne 28- < predsedn nam je došlo nastopno obvestil . Zapisnik" proglasi sklepčnost in otvori sl s0 bi oglasi bistvene kurencije in pov _ oinjnja se,-rešene, kar se vzame na ®n|e,Fle ŽeriaV0,'lr toplih besedah umrle učiteljice sedeža, k V znak sožalja se člani dvignejo tudi izraz se zabeleži v zapisniku. Sklene ^gstneg svojcem po pokojni pismeno Jne seje z j. šolskega sveta. Zapisnik zadnje yora. P°r° a 16. junija 1922 odobri se bre7' * f dopustih '^z o personalijah in o že dovoljenih a ^ g* zadnje upravne dobe, se °dobr * se Pr ,.ana njah za dovolitev daljših doP . razpi na nasveti višjemu šolskemu s\ • učiteljstva . učna mesta stalnega strokovne* . me5ca« t I. in II. dekliški in pa na I. m *>• 4 učnih1" e. šoli v Ljubljani - yse.K*jJ"fttu. Za dve* — se stavijo predlogi višjemu s RaZPraylja ^ sti se ni prijavil noben Pros‘’ ' učiteljstva ^ sklepa se o imenovanju začasne? znani® javnih osnovnih šolah pro ^f^gstne vzemo poročila o nadzorova J m Marl' rednice na Barju, II. mestne dekliISK^ šole in pa zasebne deške osn 1921/22>^L j e. jauišču« - vse tri za šolsko leto ^ odobreBg predlože višjemu 5ols^en,uM„ri:anf55u« m Učiteljskemu zboru šole v »M. J he pohva ,ja za odlične učne in vzgojne uspen Razprav“ priznanje mestnega šolskega j učitel) se o okrajni učiteljski za ljubljanskih osnovnih in meSčansK ^ znanje leto 1921/22. Poročilo se ^f^evalCevi®«a. predloži z vsemi nasveti PoroCe 01ede postoP _ mu šolskemu svetu v tod^r® ‘ stanujoeiWi 0ljaVi n ja z vnanjimi, zunaj Ljubljane se uvel ki, ki pohajajo tukaišnje lav«e ,as!ti vsem PrZa. poseben normale, ki ga je PJ®? ravnanje- za detim šolskim vodstvom v topnoi kom si)> stopnikom učiteljstva v ocenjevain učitelj AJ°|. učiteljstvo se izvoli stalni strok stalna ni zii Novak, kot njegova namestm^^^ poj^ teliica Marija Sodnikova. Ko jnterno za na posebno vprašanje se neko zaključi predsednik sejo. Bz stranke. Uabllanski ^°VeS'0t^ mnogo prahu m vsak ie za ^ svoie naziranje. Oni, ki se glava dovolj zanimali, so zn*ki češ. vse se bo razbilo. OmV^ kdo » slosaštvo ki nofeo boja i . B sPor tako napačno de-Ia- ubjja čla»e' bojazni, da bi stranka S sa HubJjanska politična organizacija JSDS Ookrajinskemu tajništvu SSJ ni hotela nik-obračunati. Ker ni obračunala, je seveda izgubila vse pravice do stranke, pa h + ”a.zunai taka organizacija ne .more obstojati ker njeni člani v resnici niso niti strankini člani. Mnogo je bilo socialistov, ki so hoteli biti organizirani in ki so hote-oa je v organizaciji red. Ker tega v bivši kraj. poL org. JSDS, že z ozirom na ^obračunavanje ni bilo. se je v Ljubljani ustanovila nova ljubljanska politična organizacija. Prejšnja organizacija pa je za pranko prenehala delovati in se je vsled i^?av..^eF ni hotela obračunavati, sama izbočila iz stranke. Da bi se spor končno-eijavno rešil, so pokrajinski odbor in za-opniki glavnega odbora SSJ sklenili na j )ski konferenci dne 28. junija 1.1.. da se Je bivši krajevni ljubljanski politični or--nizctciji možnost, vstopiti zopet v stran-. oe tekom enega meseca obračuna s LifK^n° D°htično organizacijo SSJ v aan- *?..in Pristopi kot sekcija k tej or-^fpzaciji. pok je potekel, bivša krajevna hal -na organ‘zacda JSDS pa ni obraču-a sklepa celjske konference ni izvr-Vs ; Ker smatramo, da je prva naloga iavl or£ari‘zaciic. da izvršuje sklepe, iz-binhrmc) 2 ozirom na celjski sklep, da v tičn^ °bstoja samo ena krajevna poli-straa]°.r?anizacija SSJ. ki tudi obračunava Politi?* svo*e Prispevke. Druge priznane ke l, e Pr^anizacije Socialistične stran-cej0 T^P^iavije v Ljubljani ni. Vsi, ki ho-.aei-^ti člani krajevne politične organi-član| .^SJ v Ljubljani in ki hočejo biti hizarr anke- nai tore' Prestopijo v orga-"Odbn- — ^Ljubljani. 9. septembra 1922. Ssi °r krajevne politične organizacije i Liubhani. °rS!aiii2WUt5.na seia ljubljanske in šišenske politične *• ob DnieoSe vrSi!a v sredo 13. septembra — Vsi oriK ?večer v Zadružnem domu v Šiški. ®rgani2aC|; rnik‘ ljubljanske in šišenske politične Cdbor. nai se seje zanesljivo udeleže. — ?bor krajevne politične orga-trtek % v Ljubljani se bo vršil v če-nicj in ' m' ob zve^er v Posvetoval-1. P0!/eHne^a magistrata. Dnevni red: vega v^hto funkcionarjev, 2. Volitev no-rosti °y a’ 3. Naš položaj, 4. Raznotero^ ystop dovoljen samo z izkaznico. ^evu,?1’ udelžite se občnega zbora polno-dno. __ 0dbor v Politična organizacija SSJ šil v . ški vabi na shod, ki se bo vr-stflnj T%tek- dne 14. t. m. ob 20. v go-Vsi na Sterna v Spodnji Šiški. Sodrugi, ia shod! — Odbor. strok, gibanja. ?° stnnfr ,°brambe kolektivne pogodbe čim, , j 1 delavci tvomice stekla v Parabol^ 'L P1- v stavko. Solidarnost je pobije t- stavkokazov ni. Nihče naj ne po- Dopisi. javna seja novega brggji e^a odbora. Takoj po otvoritvi so 2iipan na dnevni red. in sicer so izvolili Gaie n' i DrverT1 glasovanju je dobil g. Soyni yIasov, g. Novak pa 5, druge glasni,, bile prazne. Pri drugem glaso-kl^0v,e Q0b'l g. Gale 12, g. Novak pa 5 ižVou ' h*1*! tretjem glasovanju pa je bil klub t n ^a'le s 13 glasovi. Socialistični v%m,0ddal Prazne glasovnice. Novoiz-se ie zahvaiil za izvolitev in ^°sDoda \da b°če v občini voditi samo stratli rsko politiko in da ne bo nobene °h$eke xTroteziral- Nato so volili v razne ^dsej. ‘Na predlog klerikalcev, naj se v a Pregledovanje računov izvolita dva njihova pristaša in eden narodnjak, je posegel v debato sodrug Peterca, češ, da to ne sme biti. ker so v občinskem odboru zastopane tri stranke in v tako važen odsek bi morale biti vse izvoljene. Seveda to gospodu županu ni bilo všeč. Odgovoril je: »Kai boste vi govorili, vi novopečeni občinski odbornik.« G. župan, taki izrazi ne spadajo v sejno dvorano, kjer gre za dobrobit vseh občanov. Take izraze si kratkomalo prepovedujemo že radi tega. ker ste vi dvakrat novopečen, kot odbornik in kot župan. To je torej vaša gospodarska politika! Prej ste se trkali na prsa. češ. da ste socialist, pri seji pa ste pri vsakem predlogu pogledali gospoda župnika, kaj da bo dejal. V stavbeni odsek so bili izvoljeni trije klerikalci, popolni analfabeti v tej stroki. Gospodje, četudi bomo samo v opoziciji, bomo nadzorovali vsak vaš korak. Bodočnost bo pokazala, kaj znate in koliko vam je na srcu blagostanje delavca in malega kmeta. Bojimo se, da boste ukrenili prav malo koristnega, kvečjemu kako orlovsko veselico. Sodruge komuniste pa obžalujemo, da so volili klerikalce. Mislili so pač, da bodo. s tem škodovali socialistični stranki, torej delavcu, pa so škodovali sami sebi. Ban, Iz Javornika. (Odgovor g. Gmaj-narju v »Naprejevd« št. 196.) Prejeli smo sledeči dopds: Kar sc tiče vsebine tega članka, ni potreba daljšega komentarja. Tukajšno delavstvo si bo lahko samo napravilo sodbo, ker omenjenega gospoda dovolj dobro pozna. Za svojo osebo bi prosil s. urednika, da mi dovoli nekaj vprašanj, ker si od g. Gmajnarja priporočano »ljubezen do bližnjega« ne znam tolmačiti! Ce ravno imam čast in priliko, da tozadevne misli črpam na »Ljudskem vseučilišču« na Savi in poleg tega še temeljne nhuke vsak torek v naši društveni sobi, si vkljub temu nisem na jasnem, kako si g. Gmajnar predstavlja svojo »ljubezen do bližnjega«! Ker vem precizno, da omenjeni g. ne poseča teh velevaž-nih predavanj — gotovo se čuti že dovolj izobraženega — zato sva si gotovo nasprotnih naziranj! Po svoje si tolmačim stvar tako, da bi moral vabiti naše članstvo v njegovo (v R. Žumrovo) gostilno. To pa se md gotovo ne bo posrečilo, kajti če bi jim jaz samo omenil v gostilno, bi že napravili kisle obraze — potem naj pa še pijo vašo kislico — potem smo od zunaj in znotraj skisani! Sploh pa se med našim, članstvom poraja misel, da si ustanovimo »Abstinenčni krožek«. Ali pa si mogoče predstavljate »ljubezen do bližnjega« na ta način, da bi naše izmučeno delavstvo poleg svojih 8 ur garanja, šlo iz ljubezni do kapitalistov delat nadaljndh 8 ur?! Zato imamo zakon — sicer bi nas silil na vse pretege — in pa našo zavednost, da tega ne bomo storili, kajti zaveden delavec, vporablja svoj dan za 8 ur dela, 8 ur izobrazbe, in 8 ur počitka! Če ste vi g. Gmajnar toliko nespametni, da garate 16 ur v škodo svojih nezaposlenih trpinov, tedaj pomnite, da vam bo to prejko-slej žal! Kajti pomisliti je treba, da ima »citrona« samo toliko časa svojo vrednost, dokler j p ne izžmejo, ko je izžeta jo pa vržejo na cesto! (Primer pensionistinje Pri K. J. D.) Tako g. Gmajnar; to je moje mnenje! Gotovo imava vsak svoje nazore o »ljubezni do bližnjega«! Priporočal Pa bi vam in vsem sodrugom, da posečate Ljudsko vsečilišče in razna druga predavanja — potem si boste napravili drugo sodbo o naših zaupnikih! Kdor dela, lahko greši, kdor pa ne dela, ne more. če ste vi obrnili hrbet našemu organizatoričrnemu delu, tedaj vedite, da nas to ne strašil. I Vi ste odpadli kakor »gnilo jabolko«, mi bomo pa poruvali ljulko iz pšenice! To pa vsled tega, ker hočemo imeti našo or-, ganizacijo čisto na razrednem stališču. A. Žagar, gl. zaup. na Javorniku. G»šian.i. Tukaj se že vsem ljudem gabi postopanje novo pečenega mojstra g. Magriča. Ta bi najrajše vzel bič v roke in mlatil sebi podrejene delavce. Seveda, avtoriteto hoče pokazati! Rekel je, da bo on narekoval »tagšihtlerjem« mezdo in da hoče videti, ali bodo radi hodili k njemu delat ali ne. Zares smešno je. kaj si ta človek domišlja! Pred enim letom je bil zaupnik in navadni delavec. Ker ga je se-, daj podjetje prekuhalo v mojstra, misli, da bo njegova močna oseba podrla organizacijo v Guštanju. Mi mu povemu to:1 četudi si je z udrihanjem čez organizacijo pridobil lepo nagrado, si z nečuvenim postopanjem z delavstvom ne bo prihranit dosti grošev! — Za enkrat samo pozdrav, prihodnjič pa več. ______________________ Vrednost denarja. 1 dolar velja 76 Din. 1 lira 3.38 Din, 100 avstrijskih kron pa 10 par. V Curihu velja 100 naših kron 1.65 švicarskih frankov.____________ Pismo s Češkega. Drugo jutro na vse zgodaj sem se oglasil pri »Velkonakupni společnosti kon-sumnih društev v Pragi«, kamor me je bil s. Jirasek telefonično naznanil drugemu ravnatelju s. Francu Veselemu. Neznatna hišica v Karlinu nosi skromen napis, kakor sem ga zgoraj navedel. Ko oa stopite v hišo. iedaj se na mah prepričate, da je tu družba, ki pozna nekaj, kar imenujemo s tujo besedo »organizacija«. Tu se vidi na prvi mah ogromnost aparata, ki .ie potreben za družbo, ki se pusti imenovati »velkonakupovalna«. Sodr. Veselega sem z največjo lahkoto našel kraljuje sam v svoji sijajno opremljeni pisarni, kjer me je ljubeznjivo sprejel in povabil sesti. Ta*' kaj mi je podal zadnje letno poročilo, nakar sva začela govoriti o splošnih gospodarskih ciljih njegove družbe, ki sme nakupovati le za pri njej včlanjene konsu-me in le njim prodajati. Družba je zvišala svoj deležni kapital od 5 na 15 milijonov Kč. Čistega dobička je imela lansko leto čez 2% milijona, prometa pa 980 milijonov čeških kron. Družba ima lastne produktivne oddelke, tako: 1. Pražarno kave zrnate in .iečmenke, ki je tržila za 22 milijonov kron; 2. tovarno cikorije lLe milijona; 3. mlini za dišave pol milijona; 4. tovarna metel in krtač % milijona; 5. tovarna perila 3 milijone in 6. mlin v Kladnu skoro 15 milijonov kron. Družba je član mednarodne društvene zveze v Londonu, kjer jo zastopa vrhni ravnatelj E. Lustig ter dobavlja potom te zveze n. pr. čaj naravnost s plantaž angleških produktivnih zadrug. Vseh uslužbencev je bilo lansko leto 599, med njimi 150 žen. V pisarnah je 223 ljudi, ki opravljajo ogromno delo večinoma s pomočjo računskih, pisalnih in kombinovanih računsko-pisalnih strojev. Družba ima tri ravnatelje. Eden se bavi' izključno z nakupom, drugi s kalkulacijo prodaje, tretji pa s finančnimi posli. Svoja skladišča ima v Pragi, v ^Moravski Ostravi, v Brnu. v Plznu, v Zilini in transitno skladišče v Dečinu. Zanimivo pri tem je sledeče dejstvo. Podružnica v Brnu~ je v letu 1921. oddala konsumnim društvom na Moravi samo mlinskih izdelkov 27 328.654 kg, riža 236.389 kg. soli 158.175 kgfaine-riknnske masti lo9.13S kg petroleja 155.661 kg, premoga 4,836.101)'kg, pri tem ogromnem prometu pa je delalo 17 oseb v pisarni 6 delavcev v skladišču in 1 sluga, če primerjamo ta promet z našim v cen- trati konstrmnega društva, leda