SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., u jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Zs celo leto 12 gld., sa pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., ta jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedlelja v „Katol. TIskarni", Tednlkove uliee «t.;2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, isvzemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. SOI. V Ljubljani, v torek 3. septembra 1895. Letnik XXIII. Usodna znamenja. V nedeljo popoludne je sklicalo, kakor smo poročali, socijalistično politično društvo »Zukunft" javen društveni shod v kazino. Na tem shodu je govorila neka Terezija Noetscher kot prva govornica. Na dnevnem redu je bila razprava o predmetu: Christ-lich - social ali social - demokratisch. Tuja govornica govorila je v nemškem jeziku že nad poldrugo uro, ne da bi se pečala s predmetom, ki je bil na dnevnem redu. Poglavitne misli njenega zmedenega govora so bile nastopne: Socijalni demokrati niso sovražniki veri, pač pa sovražijo duhovstvo in cerkev. V dokaz za to trditev si je izbrala katoliškega (?) duhovna Martina Lutra ter na rovaš katoliške cerkve devala njegove govore proti kmetom. Da je katoliška cerkev najhujša nasprotnica nižjih stanov, je hotela dokazati iz sv. Tomaža Akvinskega ter v ta namen iztrgala neki Aristotelov rek iz sv. Tomaža, kjer trdi, da tudi v idejalni državi ne bode manjkalo sužnjev. Seveda ni povedala, da je sv. Tomaž le navel te besede Aristotelove zato, da jih ovrže in zanika. Na to je jela smešiti deset božjih zapo-vedij ter jih razlagati v smislu socijalistiškem, trdeča, da jih le soc. demokratje prav spolnujejo. — V tem smislu je šlo dalje. Poldrugo uro so to brozgo poslušali krščanski socijalisti. Vmes so se večkrat oglašali, da ne govori o tem, kar je na dnevnem redu. Tajnik delavskega društva, Gostinčar, jo je zavrnil zaradi Lutra, češ, da to ni bil katoliški duhoven. Mej drugimi se je tudi koncipijent dr. Janko Brejc oglasil ter zahteval, naj govornica govori o točki, ki je na dnevnem redu. Tedaj pa so skočili po koncu socijalistični reditelji ter zavihteli palice raz oder, na kar je na- stal velik šum. Na to so prihiteli v dvorano policaji, in sicer predno je komisar razpustil shod. Socijalisti so porabili to priliko in kazali policajem na nekatere krščanske socijaliste, češ, ti so provzročili nered. Tako se je zgodilo, da so šest krščanskih socijalistov, mej njimi tudi dr. Brejca, policaji odvedli na magistrat, da so ondi naznanili svoja imena. Tako sč je vršil shod socijalističnega društva »Zukunft", pri katerem je bilo navzočih nad 800 ljudij. — Ako pomislimo, kaj da je govornica čvekala, in to v nemškem jeziku, reči moramo, da bo vsak Slovenec, kateremu je kaj do njegove vere in narodnosti, obsojal take prizore. Drugačnih mislij pa je radikalno-narodni »Narod". Ta list je objavil tako ostudno - lažnjivo in sumljivo-zavito poročilo, da se ga more v dno duše sramovati. »Narod" ta dogodek včeraj objavlja pod naslovom : »Klerikalen izgred". Že ta naslov označi stališče »Narodov. " v tej zadevi. Ta list, ki sicer na vatle meri narodnost, opravičuje tujo govornico, češ, da je nemški govorila zato, »ker je sedaj v Ljubljani mnogo nemških delavcev, ki prisegajo na zastavo mejnarodnega socijalizma, je bil shod namenjen njim in nemškega jezika zmožnim Slovencem". Čudno se nam zdi, zakaj da »Narod" ni zahteval v istem listu, da se pouličnim napisom samoslovenskim dodajo tudi nemški, ker je sedaj toliko več Nemcev v Ljubljani. Potem »Narod" nadaljuje : »Ob določeni uri se je v kazini zbralo nekaj sto socijalistov in socijalistinj in — pod osebnim vodstvom semeniškega profesorja dr. Kreka — kakih 300 takozvanih krščanskih delavcev in delavk. Vseh skupaj je bilo nad 1000 oseb. Ko je nastopila du najska socijalistinja, pozdravili so jo nje somišljeniki s »hoch-" in živela klici, klerikalni pristaši pa s sikanjem. Poročevalka je govorila o socijalni demokraciji in krščanskih socijalistih na dolgo in na široko in vmes vpletala anekdote žalostne in vesele vsebine. Klerikalni delavei motili so jo ves čas, kličoč: »Kaj nas bo baba učila! Baba ven! Proč z babo!" Že tedaj je bilo očitno, da so ti zapeljani ljudje bili nahujskani in da so prišli z namenom shod razgnati. Jeden najglasnejših je bil odvetniški koncipijent dr. B r ej e c. Socijalisti so prosili navzočnike, naj so mirni in jim obljubovali, da bodo smeli odgovarjati in poročevalko zavračati kolikor bodo hoteli. A vse to ni nič pomagalo. Razburjenost je postajala večja, gori navedenim insultom so sledili prostaški cinični vzkliki. V tem hipu je dr. Krek zapustil dvorano. Sel je, dasi je bil prav on kot vodja delavcev in profesor teologije poklican in dolžan odgovoriti dunajski socijalistinji vsaj glede nje izvajanj o desetih božjih zapovedih. Gospod dr. Krek pa je odnesel kopita. Koj na to so začeli klerikalci razgrajati, ne vemo ali je bilo to slučajno, ali je bil dr. Kreka odhod znamenje, naj se začne škandal. Vsled nekega vzklika dr. Brejca so socijalistični reditelji stopili k temu, da bi ga odstranili z zboro-vališča. V tem trenotku so klerikalci dvignili palice in jeli udrihati po socijalistih. Na srečo je bila policija na mestu. Razgnala je razgrajalce in najsil-nejše, mej njimi dr. Brejca, aretirala. Zadnjeimeno-vani odvetniški koncipijent pri dr. Sušteršiču je na sumu, da je jednega redarja s palico po glavi udaril, mu klobuk prebil, ter ga telesno poškodoval. Da ni policija energično nastopila, nastal bi bil lahko krvav pretep. Zlasti so divjale klerikalne ženske, iz vrst LISTEK Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Barigeljca. črtica iz dijaškega življenja; spisal Janko Barle. (Dalje.) Lenart sam ni vedel, kako je prišel doli po stopnicah, ne toliko zato, ker je bila v žepu dese-tica, nego, ker se je stvar, katere se je poprej e v svoji slabi vesti toliko bal, tako srečno dovršila. Odhitel je, kar je mogel v »Zvezdo", ker je že davno minila ura, odkar se je poslovil od Miška, vendar ko je prišel v »Zvezdo", ni bilo Miška nikjer. Kaj pa zdaj? Samemu dalje potovati, ne kaže, izročil se je zato slučaju, da se zopet snide z Miškom in ga počel marljivo iskati po široki Ljubljani kot zgubljen dragocen biser. Vendar vse zaman, Miško kakor da bi se pogreznil v zemljo. V ti zmešnjavi pozabil bi bil Lenart skoraj na jed, da ga ni na to opomnila desetica, katera je nemirno skakala v njegovem žepu. Umislil si je zato za nekoliko novčičev tam ob Ljubljanici za stolno cerkvijo ogromen štrukelj, katerega je povžil z neizmerno slastjo in srčnim veseljem, češ, saj sem si ga kupil za svoj denar. In to ni kar si bodi. Jedna ura odhitela je za drugo, vendar Miška nikjer. Da-si nista bila najbolja prijatelja in je na potu marsikaterikrat prišlo do krega in prepira, vendar je bilo Lenartu hudo, ko je sam taval po Ljubljani. Bilo je tam proti večeru in Lenart zgubil je že vsako nado, da Miška še kje dobi, in gledal vrsto pogrebcev, katera se je pomikala tja proti sv. Krištofu. Tu je med množtvom zagledal tudi Miška, v družbi s prijazno ženo — bila je njegova kuma. Snidenje bilo je jako prisrčno. Ko ni našel Miško Lenarta na klopi, mislil je, da se jezi morda nanj, iskal ga je nekoliko v obližju, a ko ga ni nikjer bilo, sprijateljil se je z osodo in se odpotil iskat svojo kumo, katero je kmalo tudi našel. Dobra ženica sprejela ga je kot svojega sina, postregla mu hitro, kolikor je najbolje mogla, in sedaj šla sta na sprehod, kjer sta se sešla z Lenartom. »Nu, mož beseda, ti si me pa počakal na klopi, zahvaljujem te lepo", — dejal je Miško. Vendar Lenart razložil je na kratko cel dogodek in britkosti so bile hitro pozabljene, posebno ko je kuma povabila naša mlada gospodičiča na kozarček vina v bližnjo gostilno. Nazaj gredd bila sta naša popotnika tako zadovoljna, da sta rekla, da ni nikjer tako lepo kot v beli Ljubljani. Zdaj se je začela kakovih pet, šest dni zlata doba za naša popotnika. Jesti je bilo dovelj, piti tudi in mehka postelja, vse pri gostoljubni kumi. Nezgoda z ukradenim mošnjičkom prišla je zopet na vrsto, seveda ni bilo treba domov pisati po denar, ker ju je teta z denarjem obilno preskrbela. Nafia prijatelja sta bila čisto spremenjena. Prašna obleka se je nekoliko počedila, perilo je bilo oprano, le- skovki sta se zamenili z okovanima palicama. Lulica, o kateri nisem že dolgo ničesar pripovedoval, stopila je tudi v mir, a nadomestil jo je turški duhan, iz katerega sta si zvila smodčice in puhala po ulicah, da je bilo veselje. Udomačila sta se že povsem v Ljubljani. Le Lenart je imel mnogo opravila z Miškom, kateri je postajal še vedno pred vsako prodajalnico in pasel svoje oči na ondi izloženih predmetih. Govoril mu je, da jih tako najložje spoznajo oni resnobni možje s sabljicami in polumesecem pod vratom, da sta tujca in jima pridejo na sled. Res so ju oni večkrat prav pozorno opazovali in le Lenartovo gosposko vedenje je pomoglo, da ju niso poprašali za junaško zdravje. Ne bi bilo dobro, imeti kaj z njimi opraviti, ker oni ne poznajo šale. Ljubljane mi ni treba opisovati, ker je znana dovelj, le toliko rečem, da sta naša popotnika pregledala v njej zadnji kotiček. Naposled je bilo treba misliti že na odhod, seveda ne proti domu, kakor je mislila kuma, kateri sta rekla, da sta jo prišla samo obiskat, nego proti Gorici, da bodeta verna svojemu načrtu. Slovo je bilo ganljivo, tako da je kapnil Mišku v žep nov novcati petak. To je bilo veselje, toliko denarja nista še imela naša popotnika v svojem življenju. Zahvalivši najlepše predobro ženico, odpotila sta se na kolodvor, kjer sta si kupila karte do Postojne. Z velikim veseljem čakala sta, da je naposled zazvižgal vlak, kateri ju je — bilo je že pozno na večer — odvlekel proti zanimivi notranjski strani. Srečen pot! (Dalje sMdi.) 7 - katerih so se Culi klici: „Kar pobite jih!" Vladni zastopnik je seveda shod takoj razpustil." O tem poročilu moramo reči: Kolikor stavkov, toliko laži. Laž je, da bi bili prišli delavci pod osebnim vodstvom dr. Kreka na shod, laž, da so bili nahujskani, pač pa je res, da dr. Kreku niso dali besede, ki jo je prosil, da bi ljudi pomiril. Laž je, da bi bil dr. Krek zapustil dvorano v trenotku, ko se je imel pričeti nemir, ker dr. Krek je bil že ob »/43 doma, dočim se je šum začel še le ob '/»4. uri in sicer ne zato, ker bi ne bil hotel odgovarjati govornici, ampak zato, ker je imel kakor vsako nedeljo ob četrt na 4 krščanski nauk v stolnici. Laž je, kar se piše o dr. Brejcu, ki je pač večkrat ugovarjal, ker se ni govorilo o predmetu, sicer pa se ni udeležil nobenega razgrajanja; najostudnejša laž kakor jo more zmisliti le »Narod" v svoji brez-vestnosti, je da bi bil dr. Brejc koga vdaril s palico po glavi, da bi mu bil klobuk prebil, ali ga telesno poškodoval, ker dr. Brejc se ni nikogar dotaknil kakor tudi njega nobeden. Laž je, da bi bile vpile klerikalne ženske: »Kar pobite jih!"; res pa je, da so te ženske klicale: V Ljubljani ne potrebujemo žensk, ki bi nam nemški kvasile. V Ljubljani naj se slovenski govori! Tako podlega poročila, kakor ga je tu podal »Narod" svojim čitateljem, niti v čifutskih nemških listih ne najdemo. .Narod" tu zataji svoja načela verska in narodna, o katerih tako rad govori, ker ima samo priznalne besede za žensko, ki v Ljubljani trosi protiverske nazorevnemškem jeziku. A vse je dobro samo, da se udrihne po klerikalcih, ki so tako predrzni, in ne dovolijo, da bi se v Ljubljani taki govori razpravljali na javnih shodih v ogromni večini slovenskega poslušalstva. Zopet tukaj se je »Narod» sam obsodil, nastopil mesto »Delavca" in nekdanjega »Brusa" in pljuval v strasti svoji v lastno skledo. Mentita est iniqui-tas sibi. trne bukve kmečkega stanu. 12. Nemčija. (Dalje.) b) Hesensko. V že navedenem spisu') opisuje Justus Hein-rich razmere hesenskih kmetov kaselskega okraja, kakor jih je sam razmotraval. To opisovanje je zelo žalostno in ponavlja v živih besedah to, kar smo videli v druzih deželah, da namreč tudi na Hesenskem rastejo zemljiški dolgovi, se razkosavajo kmečka posestva, kmetje vedno slabše žive in tako polagoma propadajo. Samo leta 1893 se je število živine zmanjšalo povprek za 4 odstotke. Zima 1893/94 je bila grozna za male kmete, ki sicer delajo kot črna živina, a vendar nikamor ne morejo. Boljše se godi poljedelskim delavcem, nego kmetom. Hrana v kmečkih hišah je od dne do dne slabši. Krompir je vedno se ponavljajoča jed na kmečki mizi; poleg tega se rabi še slabo žganje. Kmetje se pogostoma selijo preko morja, na-dejajoč se tam boljših časov. Da se plačajo obresti in davki, se mora prodati vse, kar je mogoče. Mleko, maslo, jajca se prodajajo, doma se pa je nezabeljen grah. Tudi prašička, ki si ga zredi kmetič doma, snedo drugi. Po žetvi, če je dobra letina, mora vračevati svoje pomladne dolge, pomanjkanja temno lice se mu potemtakem nikdar ne zakrije. Če je pa slaba letina ali če ima pri živini nesrečo, potem — je na kraju propada. Časih je prideloval doma predivo in volno, sedaj mu je to predrago. Kupuje si obleko v prodajalniei — slabo in malo. Mnogo kmetičev ima samo po dve srajci.") Kmečke hiše so navadno lesene in z ilovico ometane. Oprava je borna: miza, klop, nekaj stolov, postelja in omara. Okna so nizka; v za-duhlih izbicah se izcimi mnogo boleznij; vzlasti otroci in porodnice pogostoma umirajo. Če se naseli v kmečki vasi nalezljiva bolezen, se neprime-roma dolgo ne odpravi. Hesenski kmetiči so zelo zapuščeni; nobeden se ne meni za-nje, razven kmečkega društva, ki jim je je ustanovil znani katoliški prvoboritelj baron \Vambolt dne 26. avgusta 1883 v Bingenu. *) Die Lage der hessischen Kleinbauern o. e. **) Hesenski pregovor slove: „Ein Herad auf dem Leicli (Leib), eins auf der Bleich." To društvo izdaja tudi list »Der hessische Bauer«; žalibog da se njegovemu delovanju stavijo mnogobrojno ovire. Ni čuda, da torej socijalni demokratje pričakujejo na Hesenskem bogate žetve. Javno priznavajo, da je dozdaj jedini zadržek njihovi agitaciji globoka vernost hesenskega kmečkega stanu. Toda prav imajo, ko trdč, da tamošnji kmetje na vso moč želč pomoči. Kdor jim jo bo ponujal, tistega bodo. Velika nevarnost za-nje in sploh za vse nemške kmete so kapitalistična društva, ki silijo na deželo. Celi Nemčiji škoduje »pruska osrednja zemljiška kreditna delniška družba«,*) katero so pred 25 leti ustanovili Miquel, Bleichroder, Hansemann, Roth-schild, Fould, Oppenheim in drugi kapitalisti, ki se bo kmalu izpremenila iz posojilne v zemljiško posestno delniško družbo. Takih delniških družb je na Nemškem že več in tudi na Hesenskem se že kaže njihov vpliv — vedno večji odvisnost kmečkega stanu od velikega kapitala. (Dalje slždi.) *) »Preussiehe Central-Bodeneredit-Actiengesellschaft." Politični pregled. V Ljubljani, 3. septembra. Cesar v Budejevicah. Včeraj smo brzojavno poročali, da je dospel presvitli cesar v Bude-jevice, koder se vrše te dni velike vojaške vaje. V odgovoru na pozdrav mestnega župana Tascheka je cesar povdarjal željo, da naj prebivalci tega mesta potom miru delujejo v občni blagor, razvoj in napredek mesta. Govoril je tudi v češkem jeziku. Po tem pozdravu se je podal cesar v spremstvu nadvojvode Rainerja, ces. namestnika grofa Thuna, deželnega nadmaršala kneza Lobkowitza, mestnega župana in mnogo drugih dostojanstvenikov po krasno okinčanem mestu pod slavoloki v škofijsko palačo. Ob »/iH. ori se je vdeležil cesar sv. maše v stolni cerkvi, katero je služil škof dr. ftiha. Popoludne je obiskal svetli cesar več javnih zavodov. Zbrano občinstvo ga je povsodi navdušeno pozdravljalo. Zvečer je bilo vse mesto razsvetljeno. Ob 8. uri so se zbrala pred škofijsko palačo vsa pevska društva, katera so proizvajala mnogo krasnih napevov. Ob 9. uri se je podal cesar v svoje sobe v škofijski palači. Včeraj zjutraj se je odpeljal cesar v Steinkirchen, koder so se pričele vojaške vaje. Pri skupnem obedu se je cesar spominjal pokojnega nadvojvode Albrehta, ter povdarjal, da moramo vsi slovesno obljubiti, da bodemo vedno delovali v smislu pokojnika. Napredovati moramo, toda duh naj ostane stari. Obeda se je vdeležilo obilo častnikov. Socijalni demokrati na Tirolskem. Kakor pri nas na Kranjskem, tako tudi na Tirolskem ni tal za socijalne demokrate, dasi so v tesni zvezi s sodrugt na Bavarskem. Pred par leti so bavarski socijalni državni poslanci pl. Vollmar, Grillen-berger in Eberts sami romali po tirolskih dolinah ter vnemali kmete in delavce za svoje nauke. Toda Tirolec ima trdo bučo kakor Kranjec in socijalni evangelij mu ne gre v glavo. Samo po par okrajih, kakor v Lindecku, Imstu in Telfsu so nabrali par privržencev, v spodnji inski in briksenški dolini skoraj nobenega. — Tirolski predarlski osrednji odbor sedaj zdihuje in toži, da je doneskov za agitacije vedno manj, da se je njihovega glasila »Volkszeitung" lotila naročniška sušica in da Tirolec sploh ne plačuje časnikov, katerih ni naročil. — Kakor pričajo najnovejši pojavi na Kranjskem, bosta tudi Grablovic in Brozovic pri nas začela peti enake žalostinke. Škofovska konferenca v Budimpešti. Pretočeno soboto se je otvorilo veliko in pomenljivo škofovsko posvetovanje, katerega so se udeležili razven kardinala dr. Schlaucha, nadškofa Samasse, škofa Dulansky-ja in rožnavskega škofijskega vikarja Sze-keresa vsi ogerski škofje. Zborovanje je otvoril pri-mas kardinal Vaszary ob 10. uri dopoludne z molitvijo, v katerej je prosil božjega blagoslova. Posvetovanje je trajalo prvi dan do 2. ure popoludne. Zborovalci so se posvetovali o skupnem pastirskem listu, ki ima pojasniti ogerskim katoličanom nove cerkveno-politične zakone. V pastirskem listu na duhovnike se poudarja, da se morajo tudi v bodoče voditi rojstvene, mrtvaške in poročne knjige za cerkveno uporabo. Pri zakonskih ločitvah mora duhovnik vedno sodelovati in sme biti ločitev le tedaj cerkveno veljavna, kadar so na razpolago merodajni kanonični vzroki. Cerkveni oklic novoporočencev ostane tudi nadalje veljaven. Raznoverci se smejo le tedaj cerkveno poročiti, ako se obljubi, da se bodo otroci vzgojevali v katoliški veri. Verniki se opominjajo, da se tudi nadalje vestno ravnajo po cerkvenih zapovedih in naj se, ko so zadostili svetnim zakonom, vselej poslužijo cerkvene poroke. Odsotni škofje so pismeno naznanili, da se strinjajo s sklepi zborovalcev. Prihodnjo nedeljo se razglasi pastirski list za vernike. Bolgarija. Bolgarski nadškof se je resno spri s turško vlado, ker je, mesto da bi imenovala nove škofe v Makedoniji, odpoklicala bolgarska škofa iz Uskiiba in Welesa. Sedaj namerava nadškof sklicati sinodo in se pri tej priliki odpovedati svoji časti. V Sredecu vlada vsled tega počenjanja veliko vznemirjenje, ker se splošno misli, da sultan s tem činom pospešuje makedonsko gibanje in hoče oropati Bolgare njihovih starih pravic. V zahodnji Makedoniji se še vedno prikazujejo manjše vstaške čete. Jedna izmed njih je napadla vas Tirnovo v adrijanopelskem vilajetu. V Bolgariji sami vlada nekaj dni mir, vendar se zde ondotnim krogom veliko bolj nevarne majhne vstaške čete. — Vojaški list, glasilo protikonstituelne vojaške stranke, še ni popolno zatrt, in zasleduje isti program, kakor po-preje, le da je spremenil vojaški naslov. — Cankov program napada poleg »Svobode" tudi Radoslavovo glasilo »Narodni Prava". Ta list mej drugim po-vdarja, da bi bila odpošiljatev druge deputacije tem manj koristna, ker še niso znani vspehi prve deputacije. Sedanska slavnost. Iz vseh večjih mest Nemčije dohajajo poročila o veliki slavnosti petin-dvajsetletnice bitke pri Sedanu. Glavno mesto Berolin je polno zastav, slavolokov in mnogovrstnih napisov. Vsi trgi in ulice so prenapolnjeni radovednega ljudstva. Vojaške in civilne godbe poveličujejo to izvanredno slavnost. Te slavnosti se pa ne vdeležujejo vsi nemški krogi. Nezadovoljne kroge zastopa na jednej strani »Kreuz-Zeitg.", na drugi pa »Vorwiirts" in druga socij. demokratična glasila. Prvi list opominja ljudstvo, naj se ne raduje preveč na zmago pri Sedanu, katera Nemčiji sedaj nič ne koristi, nasprotno le veliko škoduje. Socijalni demokratje pa očitno zasmehujejo počenjanje neodrešenih Nemcev ter povdarjajo, da je ta slavnost očividen dokaz, kako še ječi nemški narod pod jarmom barbarstva. Nameravali so prirediti mnogo shodov, na katerih bi bili javno oporekali brezpomembni slavnosti, a vlada jih je prepovedala. Lahko se sicer prepovedo zborovanja, toda ukoreninjenih nasprotnih načel jim ni moč več iztrebiti. Prepozno je. Dnevne novice. V Ljubljani, 3. septembra. (Razstavni vlak v Prago.) Ker so na mnogih krajih na Slovenskem dne 8. t. m. veliki shodi, dne 9. t. m. pa je v Ljubljani češpljevi semenj, sklenil je odbor za priredbo potovanja Slovencev na narodopisno razstavo v Prago, da se vlak odpelje nepreklicno dne 9. t. m. popoludne ob 5. uri 45 min. — Rojaki 1 Vabimo Vas vnovič, da se tega lepega in poučnega potovanja udeležite v prav obilnem številu in zagotavljamo Vas, da bode obisk narodopisne razstave v zlatej Pragi ostal vsakemu vdeležencu ves čas življenja v prijetnem speminu. (Potres.) Sinoči ob 11. uri je bil precej močen sunek s slabim podzemeljskim bobnenjem. Škode ni nikake provzročil. V Št. Vidu nad Ljubljano je ob tej uri tudi ljudi preplašil, kakor se nam poroča, srednje močen sunek. (Železnica Ljubljana-Vrlinika.) C. kr. trgovinsko ministerstvo je inženirju g. Avg. Slovackiju podaljšalo za 6 mesecev dovoljenje, da izdela tehnična pripravljavna dela za železnico iz Ljubljane čez Log na Vrhniko. (Iz Novega Mesta) smo dobili za včerajšnji list prepozno došlo brzojavno poročilo, da bo novomeški odbor vdeležence zaveze učiteljev v sredo ob 1/ilO. uri dopoludne na kolodvoru slovesno z godbo vsprejel. (General usmiljenih bratov) P. Casian Gasser, rodom Tirolec, se je včeraj mudil v Ljubljani. — Prišel je iz Bosne, oziroma Novega Mesta. (Rezervisti domačega pešpolka št. 17. in oni lovskega bataljona št. 7) odšli so po tridnevnem vežbanju v soboto v jutro k jesenskim manevrom iz Ljubljane. (Iz Cirknice.) Cirkniškemu dopisniku za sedaj samo toliko odgovorimo, da je liberalna trojica po- vsod iskala prič v svoj zagovor, da pa niti pičice ni dokazala tega, kar je v zatožbi. Škodoželjnemu posmehovanju ni vredno odgovarjati na dolgo in široko, akoravno imamo še več lepih epizod o tej obravnavi na razpolago. Samo to naj še povemo, da pesem o .miru" in ..hujskanju" je v ustih brez-načelnih liberalcev prazna fraza in treba je našim možem samo prebrati to, kar čenča .Slov. Narod", da spoznajo, s kakimi ljudmi imamo opraviti. (Nekaj opomb po potresu.) Iz kamniškega okraja. ■— Nihče ne dvomi o dobri volji državne in deželne vlade, ki bi rada kolikor mogoče zadostila potrebam poškodovancev po potresu. Posestnikom se delijo podpore in posojila, uradniki in učitelji dobivajo doklade, samo duhovnikov, kateri so primeroma največ škode trpeli in imajo zaradi popravil po potresu največ skrbi in truda, se nihče ne spominja. Nekateri župniki se morajo potikati po druzih hišah v tesnih prostorih, imajo podrta gospodarska poslopja, ter vsled tega trpijo še večjo škodo pri gospodarstvu — a podpore, doklade ne dobiva nihče ; zadostovati mora že itak skromna kongrua s 600—700 gld. Čudimo se, da pristojne oblasti nanje ne mislijo ; morda zato ne, ker so dotični duhovniki po potresu tako potlačeni , da se še pomoči prositi ne upajo. Prevelika skromnost ni vselej umestna. Svetovali bi dotičnim gospodom, naj se obrnejo z utemeljeno vlogo do veleč, knezoškofijstva, katero bode gotovo drage volje pomagalo, da državna vlada ugodi prošnjam. Troški zato bodo tako majhni, da ne pridejo v poštev. Kar zadeva popravila poškodovanih cerkvd in župnišč, zdi se mi, da bode državna podpora zelo premajhna. Kako bodo pa mogle prizadete občine same zmagati nanje spadajoči del? Nujno je treba, da se podpora poviša, ali pa, ko bi to ne bilo nikakor mogoče, da se tudi konkurenčnim faktorjem podeli brezobrestno posojilo, sicer ne bode nikakor mogoče poprav izvršiti. Tudi bi bilo pravično, ko bi poškodovane cerkve ne morale same plačevati komisijskih troškov za konkurenčno obravnavo, kateri niso ravno premajhni. Ti troški naj bi se poravnali naravnost iz podpore namenjene cerkvam, ali pa naj se podpora posameznim cerkvam poviša za toliko, kolikor znašajo komisijski troški. V rednih razmerah seveda mora postavno cerkev sama plačati komisijske troške, a zdaj, ko cerkev prosi podpore, bi bilo pač manj primerno, ko bi si ji na eni strani podelila podpora, na drugi strani pa bi se ji zopet nekaj vzelo. Ker sem omenil podpore in posojila poškodovanim posestnikom po deželi, naj omenim, da se je v nekaterih slučajih zelo neprimerno razdelila, ker se je takim županom dalo preveč vpliva pri cenitvi škode, pri katerih so odločevali mnogokrat osebni oziri. Sicer pa so se oglasili za podporo in posojilo in tudi dobili posestniki, kateri notcrično po potresu nimajo nikakoršne škode, n. pr. lastniki lesenih koč. Neki župan se je prej sam bahal, da nima prav nič škode, a vendar je dobil posojila 600 gld. Ako politično oblastvo ne bode strogo pazilo, da se bodo poprave res izvršile, državno posojilo ne bode doseglo svojega namena, in oškodovani bodo le tisti, kateri so res veliko škodo imeli, pa so prejeli razmerno premajhno podporo ali posojilo. (Romarski vlak na Sv. Višarje) iz C e 1 j a in Brežic vozil bode v petek 6. sept. t. 1. Udeleženci do Ljubljane naročiti si morajo vožne listke poprej, udeleženci iz Ljubljane pa dobivajo vožne listke v potovalni pisarni E. Schmarda, novo uršu-linsko poslopje št. 17. Romarski vlak se je odložil na pojasnilo veleč, gospoda dekana iz Zabnice zaradi tega, ker je 7. sept. t. 1. preveč romarjev na sv. Višarjah. (Nesreča na južni železnici.) Nocoj po noči sta trčila tovorna vlaka št. 192 in 122 na progi Ljubljana-Celje. Več oseb je ranjenih. — Dunajski poštni in brzovlak sta vsled tega imela daljšo zamudo. * * * (Iz Celovca) dne 1. septembra: Deželna vlada koroška je potrdila pravila novega društva „B o n i-faciusverein der Didcese Gurk zu Klagenfurt". Namen novemu društvu bode, skrbeti za revne cerkve. (Primeri zadnji pastirski list!) — V Celovcu zabava sedaj občinstvo veliki laški e i r k u s Corradini. — Celovški peki so imeli zadnji teden dva shoda. Razgovarjali so se o name- ravanem Š t r a j k u. — Pri novem poslopju tuka.šne mestne šole so se hudo poškodovali trije delavci. Padla je opeka nanje, da so je morali odnesti hudo ranjene v bolnico. — Liberalne „Fr. St." so začele v zadnjem času zopet prav odurno in sistematično napadati duhovnike, ki se .vmešavajo* v politiko. (Koroške novice.) V Malti se je obesila 70 letna Marija Kernstein. 2e več časa je mislila na samomor. — V Krivi Vrbi se je vstrelil dne 29ega avgusta knjigovodja Kocbek. Revolver si je privezal k roki in ga trikrat sprožil. Steril je to ob jezeru in v jutro našli so ga v vodi. — Pri Velikovcu je dne 25. avgusta v Dravi utonil 211etni pridni žeb-ljarski pomočnik G. Reimes. — Vlak je povozil blizu Mostiča 55letno žensko. * * * (Iz Pazina.) P. H. Novljan obhaja jutri (v sredo) svojo 501etnico, kar je sprejel redovno obleko sv. Frančiška. Gospodu jubilaru voščimo vso srečo, vzlasti, da ga Bog ohrani še nadalje pri zdravju in mladeniški živahnosti v korist redu in hrvaškega ljudstva v Istri. * * (Novi senjski škof.) Po dolgem odkladanjn je vendar vladni list budapeštanski objavil imenovanje novega škofa za Senj. Za to odlično mesto je namreč cesar imenoval profesorja na hrvatskem vseučilišču dr. Antona Mavroviča. Kakor smo pozvedeli v Zagrebu na kompetentnem kraju, je novoimenovani škof senjsko-modruški vzoren duhovnik in čestit Hrvat. Zopet tukaj se niso posrečile italijansko-ma-žarske spletke, po katerih naj bi se tudi biskupija v Senju oddajala s stališča politično-strankarskega. * * * (Bolezen nadvojvode Franca Ferdinanda) je bolj nevarna, kakor pa so do nedavna poročili časopisi. Vsled prehlajenja ima nadvojvoda hud katar na pljučih, in ker mu je mati v mladih letih umrla na jetiki, boje se zdravniki, da se morda tudi pri nadvojvodu razvije ta bolezen. * * * (Nove orgije za St. Petersko cerkev v Rimu.) Sv. Oče Leon XIII. so pri svetovno znanem orglar-skem mojstru W a 1 k e r j u v Ludvigsburgu blizo Stutgarta naročili nove orgije za St. Petersko cerkev, katere so sedaj dodelane in izpostavljene. Narejene so tako, da jih bode, akoravno so 7000 kilogramov težke, samo jeden mož lahko prevažal po velikanski cerkvi. Orgije imajo samo 28 registrov, mej njimi pa dva tako močna, da se bosta razlegala po vsih kotih velikanskega prostora. * * * (Vladni svetnik gosp. Kamilo Sitte) je došel v nedeljo v Ljubljano in prinesel seboj glavni regulacijski načrt za ljubljansko mesto ter bode v današnji seji obč. sv&a o njem predaval. (Obrtno gibanje v Ljubljani.) Meseca avgusta letos pričele so v Ljubljani izvrševati obrte naslednje stranke: Antonija Strnad v Kurji vasi 22, kramarijo z mešanim blagom,• Franc Meisetz, Kolodvorske ulice 11, zlatarski in srebrarski obrt; Marija Ojstriš, Poljanska cesta 40, branjerijo ; Jera Li-povSek v Gradišči 1, prodajo živil; Marija Sajovic na Martinovi cesti št. 58, kramarijo z drobnim blagom; Anton Vrhovec v Kladeznih ulicah štev. 10, fijakarski obrt; Janez Okorn na Krakovskem nasipu št. 24, krojaški obrt; Josip Strnad v Kolodvorski ulici 16, sobno slikarstvo; Konrad Stocklinger na Rimski cesti 16, izdelovanje opeke; Karol Killmann, Mestni trg 8, sobno slikarstvo; Ludovik Ecker, Dunajska cesta 7 ; instalacija hišnih telegrafov in telefonov; Janez Komat v Šubicevih ulicah 3, krojaški obrt; Dominik Bononi v Kolodvorski ulici 39, zidarski obrt; Janez Brenčič v Krakovskih ulicah 27, branjerija; Janez Appč v Kandiji pri Novem Mestu, prodaja lončarskih izdelkov; Ivan Pajsar na cesti v mestni log 7, prodaja kurila; Anton Kocmur, Poljanska cesta 13, gostilničarski in krčmarski obrt; Matija Pipa v Streliških ulicah št. 4, črevljarski obrt; Josip Schitnik, Kongresni trg št. 6, trgovska agentura in komisijonska trgovina; Valentin Vidoni, Kolodvorske ulice 39, zidarski obrt; Viljelmina Lohmann v Gradcu, sobno slikarstvo. — Odpovedali in opustili pa so svoje obrte v imenovanem mesecu sledeči obrtniki: Ivan Bajec, črevljarski obrt; Simon Brecelnik, klanje drobnice; Terezija Omejc,gostilničarski obrt; Jurij Vesel, branjerijo; Jera Herbst, branjerijo; Karol Goršič, izkuh ; Lucija Goršič, trgovino s pivom v steklenicah ; Andrej Verbajs, branjerijo, Leopold Slovša, mesarski obrt. (Policijska kronika.) Mestna policija aretovala je od nedelje (1.) do ponedeljka (2. septembra) v jutro 16 oseb, in sicer: 10 zaradi pijanosti in razgrajanja, 1 zaradi prestopka po § 516. k. z., 3 zaradi potepanja in 2 zaradi nenravnega življenja. — Pri podiranju Stubenbergove hiše v Gradišču je včeraj v jutro vdrl se strop ter podsul delavca Janeza Brodnika z Velicega Osolnika, ter ga usmrtil. Imenovani je vkljub opominu ostal na stropu in skušal ga podreti. Truplo mrtveca preneslo se je ▼ mrtvašnico k sv. Krištofu. — Markerjema Janeza Primožiču in Josipu Hutterju v kavarni „pri slonu" ukral je neznan tat v noči od nedelje na ponedeljek znesek 25 gld. in 4 škatljice smodčic. Darila ljubljanskemu pomožnemu odboru za Ljubljano in okolico. XXXVII. izkaz. Mendelsohn & Comp. v Berolinu, 1000 mark = 593 gld., zbirka avstro - ogrskega konzulata v Krfu 197 frankov = 94 gld. 17 kr., zbirka Fr. Se-mingerja v Bernu 40 frankov = 18 gld. 94 kr,, Riemes v Berolinu po Pogačniku 20 mark = 11 gld. 80 kr., zbirka avstro - ogrskega konzulata v Sira 35 frankov = 16 gld. 85 kr., zbirka vredništva .Ein-becker Zeitung" 1330 mark = 7 gld. 85 kr., skupno 742 gld. 61 kr., z že izkazano svoto 70.637 gld. 53 kr. skupna svota 71.380 gld. 14 kr. Društva. (Zborovanje „Zaveze slovenskih učiteljskih društev.) Vspored sedmega zborovanja .Zaveze slovenskih učiteljskih društev" dne 4. iu 5. septembra 1895 v Novem mestu. — Dne 4. septembra. Ob 10. uri dopoldne: seja upravnega odbora (v čitalnici.) Ob 11. uri pevska vaja za moške zbore (pevska vaja je tudi ob 2. uri popoludne za mešane zbore) (v čitalnici). Ob 2. uri popoludne : seja delegacije (v čitalnici) s sledečim dnevnim redom : a) pozdrav predsednika, b) poročilo tajnika, c) poročilo blagajnika, č) poročilo urednika, d) volitev treh pregledovalcev računov, e) izbiranje točk za dnevni red glavnega zborovanja. (Oglašeni predmeti so: O vzgoji v Slovencih, (poročevalec g. Ivan Stukelj), o volilni pravici učiteljev v razne za-stope, o paralelkah pri ljudskih šolah, o šolskem Hradovanju, o drugem deželnem jeziku), f) predlogi. Ob 3. uri popoludne: seje odsekov (Slomšekov odsek, odseki: za vrtnarstvo, za učila, za mladinske spise) v sobah dekliške šole (v .Narodnem domu"). Ob 4. uri popoludne: pevske vaje za orchester. Ob 5. uri skupna pevska vaja (v čitalnici). Ob 8. uri koncert, ki ga priredi si. novomeško učiteljsko društvo s prijaznim sodelovanjem slavnega tamburaškega zbora pod vodstvom g. učitelja Potrebina v čital-niški dvorani. Program tega koncerta se posebej priobči. — Dne 5. septembra. Ob 6. uri zjutraj : izlet k deželni sadjarski, vinarski in poljedelski šoli v Grm. Ob 8. uri sv. maša v frančiškanski cerkvi. Ob 9. uri glavno zborovanje v čitaln<ški dvorani po dnevnem redu, kakor ga bode delegacija določila. Po končanem zborovanju odmor; med tem zboruje v isti dvorani delegacija, da voli predsednka in nov odbor ter da vzame na znanje, oziroma da odobri sklepe odsekov. Potem zborovanje .Pedagogiškega društva" v isti dvorani. Ob 1. uri popoludne obed v gostilni gosp. Tučeka. Oseba plača 1 gld. priprav-ljevalnemu odboru v Novem mestu (v roke g. nad-učitelja Barle-ta v Smihelu). (Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru) izvolilo si je pri občnem zboru 25. t. m. sledeči odbor: Predsednik: č. gosp. Ivan Skuhala, dekan v Ljutomeru : podpredsednik, arhivar in pevo-vodja: gosp. Fran Zacberl, učitelj v Cezanjevcih ; tajnik: gosp. Fran Ceh, učitelj v Ljutomeru; de-narničar: gosp. Janko Karba, učitelj v Ljutomeru; odborniki: g. Ljudevit Babnik, tržan v Ljutomeru; gospdč. Erna Razlag, učiteljica v Ljutomeru in g. Toma Pušenjak, nadučitelj na Cvenu. Namestnika sta: č. g. Janez Ozmec, kaplan v Ljutomeru in g. Simon Cvahte, nadučitelj pri mali Nedelji. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca avgusta 1895 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 510 strank 222.125 gld. 19 kr., 429 strank pa vzdignilo 149.072 gld. 30 kr. Telegrami. Dunaj, 2. septembra. Prestolonaslednika-vdova Štefanija se je podala včeraj v grad Najbolje priporočena Menjalnica bančnega zavoda >Vieu, za preskrbljenje vseh _ c' IS5C Schelhammer & Schattera Laksenburg, koder obhaja danes nadvojvodinja Elizabeta svoj 121etni rojstni dan. Budejevioe, 2. septembra. Presvetli cesar se je podal zjutraj ob tri četrt na 7. uri k vojaškim vajam. Spremljal ga je mej drugimi tudi cesarski namestnik grofThun. Tarnopol, 2. septembra. Včeraj se je zopet pojavil jeden slučaj kolere. Berolin, 2. septembra. Povodom Sedan-ske slavnosti nameravana soc.-demokratična zborovanja so se povsodi prepovedala. Berolin, 2. septembra. Saški kralj je dospel danes k cesarju Viljemu, kateri ga je radostno sprejel. Aix-les-Bains, 2. septembra. Cesarica je dospela z zjutranjim vlakom. Oficijelnega vsprejema ni bilo. Madrid, 2. septembra. Vlada je sklenila, energično postopati proti upornikom, ki zabranjujejo odpošiljatev vojakov na Kubo. Madrid, 2. septembra. Maršal Martinez Campos je odpotoval v Havano, da po potrebi razdeli novo došle vojne moči. Petrograd, 2. septembra. Kakor se „Novosti" iz Odesse poroča, je prosilo 500 kavkaških Mohamedancev, da se odpuste iz ruske vojne in se jim odkaže v bivanje kak kraj v Turčiji. Trdi se, da se bodo nastanili v okolici Carigrada. Rim, 2- septembra. Pri ožji volitvi poslanca v Budrio je oddalo 4851 volilcev 2089 glasov. Costa Andree je dobil 1412 in general Mirri 622 glasov. — V Ceseni je izvolilo 3445 volilcev poslanca Barbato z 947 glasovi. — V Cataniji je dobil de Felice 1262 glasov. London, 2. septembra. „Times" se poroča: V Hiub-Wha, v pokrajini Fu-kien, so napadli roparji zopet več kristijanov. Njihova poslopja so zažgali ter jim pokradli vse imetje. Hennebergova svila — priBtna le, ako se naroči neposredno od moje tovarne — črna. in barvena, od 35 kr. do gld. 14-65 meter, — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (okoli 240 raznih kakovosti in 2000 raznih boj, vzorcev itd.) poštnine in carine prosto na dom. Vzorci točno. Dvojni pismeni porto v Švico. Tovarne za svilo G. Henneberg 43 (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhu. 17-13 1 Umrli so: 30. agusta. Janez Ramovš, kovinskega stružca sin, 2 meseca, Kolizej, marasraus in fant. 31. avgusta. Pavla Mam, delavčeva hči, 2 meseca, Hra-deckega vas 16, črevesni katar. — Jakob Bobek, mestni ubo-žee, 47 let, Karlovska cesta 7, jetika. 1. septembra. Franc Mohar, črevljar, 29 let, Tržaška cesta 19, sušica. — Ana Osenar, delavčeva hči, 1 mesec, klju-čaničarske ulice 3, črevesni katar. 2. septembra. Janez Brodnik, delavec, 42 let, Gradišče 11, vsled telesnih poškodb po padcu. V hiralnici: 30. avgusta. Vladimir Pacel, nadkomisar finančne pomorske straže, 42 let, insuff. valv. aostae. 1. septembra. Andrej Ambrožič, posestnikov sin, 55 let, jetika. V bolnišnici: 31. avgusta. Marija Močnik, gostija, 70 let, vodenica. Tu)ei. 1. septembra. Pri Slonu : Sitte, Biihmer, Bartl z Dunaja. — Richter, Loly, Bartel iz Trsta. — Berko iz Št. Petra. — Pollak iz 0 O čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urab v mm 2 9. zvečer 740-3 19-5 brezv. jasno 3 7. zjutraj 2. popol. 7409 7401 13-2 270 sr. sever sr. vzjvzh. soparno del. oblač. 0-0 Boglara. — Lobnig, Linhart iz Gradca. — Gregorc iz Trbovelj. — Foppiz iz Opatije. — Kren iz Gradca. — Gruden iz Idrije. — Neumann iz Budimpešte. — Murnik iz Kamnika. — Tan-nenberger iz Fiumielle. Pri Maliču: Weisz, Franki, Schleuhkorn, Uissin, Ošlink, Pfeifer s Krškega. — Ulmann iz Budimpešte. — Greiner in Bubbia iz Gorice. — Radimsky iz Kolina. — Vestmann iz Zagreba. — Simon iz Maribora. — Stojanovič iz Gibarca. — Grabner, Deutseh, Glaser iz Tešina. Pri Lloydu: Petovez iz Prijedora. — Koren iz Gradca. — Kravanja iz Cerknice. Pri bavarskem, dvoru: Šturm iz Kočevja. — Hohrer s Tirolskega. — Fischer iz Gradca. — Rossmann iz Kamnika. — Schulz z Dunaja. — Petermann iz Gradca. Pri Južnem kolodvoru: Bitan iz Trsta. — Rieder iz Millstatt-a. — Beer iz Trebnjega. — Šutej iz Ribnice. Pri avstrijskem caru: Kos iz Cem Senika. — Kovač iz Loža. Meteorologično poročilo. Srednja včerajšna temperatura normalom. 20-6°, za 3-90 nad Sinoči ob 11. uri 5 min. srednji sunek z nasledujočim 3 do 4 sekunde trajajočim zibanjem. Bavnok&r Je izlila: (516 7-3) „Sičara" die Wunderque!le Bosniens. Ova brošura, v kateri je tudi analisa svetovno-znane lurdske in 3 analise gori omenjene vode, se dobi v samozaložbi spisatelja Maksa Iv&netid-a v Celovcu, St. Veiter-Ring št. IS. Cena knjigi 1 gld., po pošti 10 kr. več. Iz proste roke prodam '•i posestvo in mlin Oboje je oddaljeno uro hoda od železniške postaje Zagorje, in ravno toliko od dveh premogokopov, namreč od Trbovelj in od Zagorja. Posestvo je v dolini na lepem solnčnem kraju. 522 3 -i Janez Božjak. Potoška vas št. 38, pošta Zagorje pri Savi. Razprodaja. Nikdar v življenju se ti ne ponudi več redka prilika, da bi dobil samo za 2 gld. krasne in prekoristne stvari. 35 komadov za le 2 gld. in sicer: 1 jako elegantno pozlačeno uro z lepo verižico, točno idočo, s triletnim poroštvom; 1 krasno kravato za gospode iz čiste svile; 1 krasna igla za kravato z umetnimi briljanti; 1 oficirska usnjata denarnica; 1 jako elegantna broška za ženske po pariški fagoni 1 krasen prstan iz zlatoinimita z lepim kamenom; 1 krasno Ikatljico za smodke; 1 krasno cevko za smodke; 3 tornadi zelo krasnih mehaničnih naprsnih gumb s ponarejenimi briljanti; 2 krasna gumba za zavratnik s patentovanim oklepnikom ; 2 double gold gumba za manšete; 10 komadov finega angleškega pismenega papirja; 10 komadov finih angleških pismenih zavitkov; Vseh teh 35 komadov krasnih stvarij sem prisiljen dati za dosedaj nečuveno smešno ceno 2 gld. Da izključim vsak dvom, izjavim, da je ura sama dvakrat toliko vredna. Ako bi ne prijala, se denar najradovoljneje vrne tako da je za kupovalca vsak riziko izključen. Vse to je dobiti, dokler je še kaj na razpolago, po poštnem povzetju po 487 5—4 krakovski razpošiljavnicl ur F. WI N I> I H O II, Krakovo, Meth-Strasse Nr. 12/F Prečast. duhovščini za liturgično uporabo najbolje priporočena V. A.Vinding-a v Bistrici ob Dravi na Koroškem patentovano, na posebni način prirejena oglje za kadilnice 100 komadov gld. 1-80, poštni zabojček po 150, 200 in 300 komadov. Pri naročilih blagovoli naj se posluževati nemškega ali latinskega jezika. Dobi se tudi patentovani stenj za večno luč. Priznanje. Pri Vas naročeno in prejeto oglje za kadilnice smo porabili. Vaša iznajdba ie res krasna, namenu popolnoma zadosčujoča in praktična. Blagovolite mi poslati zopet zabojček s 300 komadi — Malteški redovni konvent v Pragi, III., Bad-gasse 4, v maju 1895. I b 1, t. č. superijor. 19 52-8 PRAKTISCH ujidGUT Uradno opravičeni in zapriseženi 53 stavbinski inženir in stavbeni mojster | Jaromir Hanuš 8 priporoča se za izvrševanje vseli | v stavbinsko stroko spadajočih del, r^j prevzema poprave hiš po zelo nizkih cenah, naprave H vodovodov, načrtov in proračunov, mirjenje cest M in posestev itd. W Ustna ali pismena naročila prejemajo se v novi hiši k J na Poljanskem predmestja nasproti domobranske ijl vojašnice. 518 10-3 Dunajska borza. Dni 3. septembra. Bkupni državni dolg v notah.....101 gld. 20 kr. Skupni državni dolg v srebru.....101 , 45 . Avstrijska zlata renta 4%......122 „ 90 . Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ 30 . Ogerska zlata renta 4%..............122 . 65 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 . 95 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1061 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld............409 . 25 . London vista...........120 „ 80 . NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 59 . 05 . 80 mark ............11 . 80 , 20 frankov (napoleondor)............9 „ 58 . Italijanski bankovci................45 . 55 „ C. kr. cekini......................5 „ 72 „ Dne 2. aeptembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... i% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ . južne železnice 3% . . „ južne železnice b% . „ „ dolenjskih železnic 4% 151 gld. 75 kr. 169 „ - n 196 „ 50 99 „ 75 n 1.47 „ 25 130 . 75 107 „ 70 112 . - n 99 . 25 n 99 „ 90 225 „ - H 171 „ 70 n 131 . 75 n 99 „ 50 rt Kreditne srečke, 100 gld................— gld. — 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 . — Avstrijskega rudečega križa sreCke, 10 gld. 17 „ 50 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ 50 Salmove srečke, 40 gld................70 „ — St. Gen6is srečke, 40 gid.......72 „ — Waldsteinove srečke, 20 gld......53 . — Ljubljanske srečke.........22 „ — Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 176 , — Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st.v. 3556 „ — Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 549 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . lit Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 77 Montanska družba avstr. plan.....98 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 169 Papirnih rubljev 100........129 50 50 37 m I.......... „ mmbihmmm^^^^^M^^^^mimimm—mu— | jfjT Nakup ln prodaja t' vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. | Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanja f. najmanjšega dobitka. K ■ 1 a n t n a izvršitev naro&ll na borsi. Menjarnična delniška družba „31 K R C U B« Wollziila ii tO Dunaj, lariahilfaritraaaB 74 B. jtf-Pojasnila "£SK v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, 1 potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih 1 papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega 1 obrestovanja pri popoini varnosti 1 y naloženih jf lavnie. "^g | Izdajatelj: Dr. Ivan ianeiifi. Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.