Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 4 Glas Naroda List slovenskih delavcev v oAmeriki The Lrst Slovenic Daily" in the United States. Issued every day" except Sundays and Holidays. =4 TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered as Second-Class Matter, Sep tember 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 209. — STEV. 209. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 6, 1906. — V ČETRTEK, 6. KIMOVCA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Velika tatvina Nezgode na železnicah, v bolnici Bellevue, Michigan in Maryland. V TREH VEČERIH JE OKRADEL TAT 52 OSEB, NE DA BI GA KDO VIDEL ALI SLIŠAL. Okradeni so zdravniki in bolniki, kte-rim je pobran denar izpod zglavja. ZA VEČ TISOČ DOLARJEV. Neki izredno spreten in zvit tat si je izbral zadnji čas newyorško bolnico Bellevue za svoje "vzvišene" namene. Zdravniki in bolniški strežaji se trudijo na vse načine, da bi mu prišli na sled, a do zdaj je ves trud zastonj. V zadnjih treh nočeh je bilo samo v stanovanjih zdravnikov i>okradeuo za več tisoč dolarjev obleke in nakitja. Zdravnikom se zdi nad vse čudno, kdo jih je zamogel okrasti takorekoč pred nosom. Tudi polieiji se dozdeva ta tatvina čudna in že danes prištevajo tatu med najboljše in najspretnejše dolgoprste že. V bolnišniei je okrog petdeset zdravnikov. Stanujejo' v četrtem nad-st-opjn. Tam jih je prebrisan uzmovič obiskaval večer za večerom in sieer redno med 9. uro zvečer in 4. uro zjutraj. Pokradena je obleka, zlate ure, prstani, naprsne iudo in drugo. Vrhtega pa so j m »krade ni tudi mnogi ln.lniki. kleri hranijo svoj denar in druye vrednosti ]*>d zglavjem. Kako jili je bilo mogoče okrasti, ne da bi »azili. ver »t uganka. Policija je prepričana, da je tat o-seba, klera je popolnoma poznala vso uredijo ludnice. Ker niso ni vrata ni spravni zabojčki odprti s silo, je več kot gotovo, da je moral imeti Jat ponarejene ključe od vm-1i vrat. Najbolj čndno pa je, da je kradel t ri cele noči, ne da bi ga kdo videl ali slišal. Včeraj ponoči so stražili policisti na hodnikih bolnice. A tat ima brez- dvomno dober nos, ker so kali vso noč — zastonj. tali in ča- SPOMINSKA SLAVNOST V PORTSMOUTHU. Odkritje spominske plošče o sk'enitvi miru med Japonsko in Rusijo. NA ŽELEZNICI PERE MARQUETTE ZADELA STA SKUPAJ DVA VLAKA. — OSEM OSOB RA-NJENIH. Na progi Baltimore & Ohio železnice sta zadela skupaj dva tovorna vlaka. JEDEN USMRTEN, TRIJE RANJENI. Travense City, Mich., 6. sept. Pere Marquette ekspresni vlak je v minolej noči ob —. uri pri Wallinu zavozil v nek potniški vlak imenovane železnice. Pri tem $ta bila dva trampa smrtno ranjena in Šest osob več ali manj poškodovanih. Cumberland, Md., 6. sept. Na Baltimore & Ohio železnici pri Sir John's Knnu sta zadela skupaj dva tovorna vlaka in takoj na to je zavozil med razvaline tretji tovorni vlak. "W. L. Woods je obležal na mestu mrtev in J. Snider ter F. McKeever sta smrtno ranjena. Baje je bil tudi nek deček ubit. h. N. H., ti. sept. Na po-ajšnjej Navy Yard, v kte-pivd letom dni It us i in nili mir in {»odpisali miljo, so včeraj na slavno-►drili spominsko bakreno t ene j je naslednji napis: dopja se je na po vabilo M»!>evelta, predsednika Zj. mirovna konferenca med Kusije in Japonske, na-ie 5. sept. {»ojjoludne ob Hithsika pogodba, ■ vojni med obe- la po ila k Zakrinkani roparji. Sedaj v New Yorku. NAPADLI SO 50LETNEGA ED-WARDA SAUI&A V BROOKLYN BOROUGKU. Na svojo žrtev so streljali in jo nevarno ranili. ROPARJI UŠLI. -o-- V Brooklyn Borough v New Yorku -o v Borough Parku nepoznani zakrinkani roparji pri belem dnevu napadli ."»(Met nega Edwarda .). Sauma, ;ia kterega so dvakrat ustrelili in ga nevarno ranili. Roparji so neznano kam zgino.i, predno je prišel na Iiee mesta kak policaj. Oni okraj čuva policijska postaja -t. 72. ktera bi potrebovala najmanj 2<>0 policajev, aUo bi hotela izredno veliki okraj čuvati, toda sedaj je tam >]laziti le redkokedaj kakega policaja. I'o .napadu je Saum klical policaje na jMimoe, toda njegovo klicaanje je bilo zaman. Stenslandova izpoved. Herring je glavni goljuf. V TANGERJU, MAROKO, VJETI PREDSEDNIK MILWAUKEE AVENUE STATE BANKE V CHICAGU JE "NEDOLŽEN". On trdi, da so njegov sin in ravnatelji tudi nedolžni. PRUDE-LI NAZAJ? »dno A ven »dkritja so zvonili v me ith vsi zvonovi. Morna-je pri odkritju plošče za-•eje rusko, potem japon-i<» ameriško himno. O KOPELJI. loletju je največje važnosti, da vek pogostoma privošči kopelj, j že bode doma ali pa na proda so na ta način znojne luk-vedno odprte. Truplo se potem dobro počuti in ne bode podvr-Tsakovrstnim boleznim. Ako tu-[no rabimo Trinerjevo ameriško i vino, nam poletje s svojimi limi boleznimi na prebavalnih h ne more škodovati. To sred-e popolnoma zanesljivo v vseh ih, ktere je spoznati po slabo-ubi teka in bledosti in ono bode pomagalo, ako se ga uživa pra-io. Tudi pri kroničnih boleznih alnih organov, doseže se s Tri-im ameriškim grenkim vinom jže uspehe. Radi tega to vino »leje priporočamo nervoznim in im ljudem in onim, ki iele, da i jih prebav ljanje popolno. V le-l. Jo«. Triner, 799 8o. Ashland e, Chieage, HL ZRAKOPLOVEC SMRTNO RANJEN. Chas. Smith je v državi Maine padel raz zrakoplova 125 čevljev globoko. Lewiston. Me., 6. sept. Na glavnem prostoru razstave države Maine, dvignil se je včeraj popoludne zrakoplovec Chas. Smith iz Brocktona, Maas., za-jedno z Miss Ido Merrill, s svojim zrakoplovom v zrak. Ko je bil zrako plov kacih 12.1 čevljev visoko, skušal je Smith s padalnim dežnikom spu stiti se na zemljo, utrgala se je vrv, na kterej je bil trapez in Smith je padel z vso silo na zemljo ter si zlomil obe roki in prsno kost. Nezavestnega so prepeljali v bolnico, toda zdravniki ne upajo, da bi še okreval. Baje sta dva zamorca vrvi trapeza narezala. Merillova je prišla srečno na zemljo z drugim dežnikom. V poletju zmrznil Neveretno je, da bi mogel kdo v tej dobi neznosne letne vročine — zmrzniti. A vendar se je tak slučaj pripetil v Lyonu na Francoskem. Voznik nekega tamošnjega tovarnarja ledu, Eugen Potilet, je stopil na voz, v kterem se prevaža led, da bi se malo ohladil; toda iznenadfia razlika temperature je bila talko silna, da je Pou-j, let padel v nezavest. Za nekoliko časa so ga našli z zmrznenimi nogami ter ga odvedli v bolnico. Zdravniki upajo, da bode okreval. Chicago, 5. sept. Pomožni državni tajnik Barbour zahteval je danes od zvezine vlade, naj pošlje v Tanger, Maroko, vojno ladijo, da dovede z njo nazaj v Ameriko Paul O. Stenslanda, ubeglega predsednika Milwaukee Ave. State banke v tukajšnje mmestu. To je storil Barbour zato, ker zamore Stensiand na transportu po drugih deželah protestirati proti izročitvi in tako svoj prihod v Zjedinjene države zavlačevati. Razun tega zamore Stensiand izvršiti tudi samomor. Vlada še ni poslala Barbouru svoj odgovor, kajti izročitve Stenslanda ne more zahtevati, ker' med Zjedinjenimi državami in Marokom ni pogodbe, katera bi določala medsebojno izročitev defravdantov. Washingtonska vlada bode torej primorana prositi za izročitev Stenslanda, v kar bode marokan-ski sultan gotovo privolil. Stens and je v Tangerju priznal, da je kriv, vendar pa trdi, da je bla-gajničar He ring -pona rej alec listin i:i da je on prejel večino denarja, dočim so baje njegov sin i:i drugi bančni ravnatelji nedyl/.ni. Stensiand trdi. la na leto ni nikcli več izdal katior >>000 in-da je ukradeni denar vložil večiin.ma v razna zemljišča v nadi, da bode s časom zamogel vse zopet vrniti. Stensiand je pripovedoval, da jt hotel ostavki Chicago že tri dni pred njegovim pravim begom. Ves prejšnji dan je premišljeval, naj se li ustreli ali ne. toda končno mu je bilo življenje vendarle dražje in tako je sklenil bežati. Svojo zavarovalno polico je zastavil za $5000 in .-jSOOO je dobit komisije za prodajo nekega zemljišča. Vrhu tega je dobil $1500 plače od pokopališča Mount Olive in se odpeljal. Iz banke bi lahko vzel četrt milijona dolarjev pred svoji modho-dom, toda tega ni hotel storiti. Ko so mu naznanili, da znaaša deficit dva milijona do.arjev, je bil zelo iznenaden in je prisegel, da njegov dolg ne znaša več nego $500,000 in da je ostali denar ukradel blagajni-čar Hering, v čegar moči je bil Stens land popolnoma. Hering je oskrboval vsa ponarejanja. Denar, kterega je Stensiand prinesel seboj v Maroko, je naložil v t a mošnji« banko, ktero ni mogoče prisi.iti. da denar zopet izroči. V banko je naložil $12,000. Najbrže ima tudi v raznih evropskih bankah naložene lei>e svote denarja. Parniki na pesku in rešilni poskusi. KRIŽAfeKO BOSTON SO REŠILI IN JO POŠLJEJO V BREMERTON V SVRHO POPRAVE. Transportni parnik Sheridan je še vedno na pečinah pri Hawai.. MANCHURIA. "Washington, D. C., 6. sept. Poveljnik križarke Boston, ktera je pri o-toČju Peabody, Wash., zavozila na pečine, brzojavlja mornaričnemu oddelku naše vlade, da voda več ne vha-ja v ladijo in da bodo vodo kmalu odstranili iz ladije, na kar jo pošljejo v svrho poprave v Bremerton. Honolulu, 6. sept. Voda v vladinem transportnem parniku Sheridanu dosegla je sedaj ono višino, kakoršno ima morje. Valovje je parnik izdatno poškodovalo. Kapitan in moštvo je še vedno na ladiji, ktera je najbrže izgubljena. Honolulu, 6. sept. Kapitan Metcalf, kteri vodi rešilna dela pri parniku Manchuria, upa, da bo imenovani parnik dne 10. sept. rešili. Mehikanski ustaši in revolucijonarna junta. DO SEDAJ SO ARETOVALI DVANAJST OSOB, KTERE SO HOTELE POSLATI V MEXICO VSTAŠKO E K S-PEDICI JO: Oblasti so prepričane, da bodo revolucij onamo junto lahko zatrle. PREISKOVANJA. Pred koncem . ustaje na Cubi. CUBANSKE VLADINE ČETE SO PRENEHALE S SOVRAŽNOSTMI PROTI TJ-S T A Š B M. Delegatje veteranov obravnavajo v prid mirn z vodji revolucije. BREZUSPEŠNA POSVETOVANJA Havana, Cuba, 6. sept. Povsodi na Cubi se sedaj govori o sklenitvi miru med*-lado in ustaši in sedaj v resnici vsakdo upa, da bode med obema strankama končno prišlo vendar le do zaželjenega miru, dasiravno še nikjer ni opaziti napredka v tej smeri. Vendar so pa vladine Čete prenehale s sovražnostmi napram ustašem. Posebna delegacija veteranov iz Havane prišla je k ustaškim vodjem Pino Guerra, Asbertu, Guzmanu in drugim, da izve, pod kterimi pogoji bi vodje prenehali z revolucijo. Sličen odbor veteranov odšel je tudi v Cien-fuegos, da obravnava z ustaškimi vodji pokrajine Santa Clara. Včeraj popoludne vršila se je med generaloma Menocal in Cebreco ter vodjem liberalcev, Alfredo Zayas, konferenca v prid miru, ktera se je pa za vršila brezuspešno. Dasiravno je governer Nunez poročal, da so se ustaši pokrajine Havana razkropili, se je sedaj izkazalo, da njegovo poročilo ni resnično, kajti bas tu so ustaši zelo živahni in vedno bolj mnogoštevilni. Brzojavna zveza med Pinar del Rio in Havano je pretrgana. Politični zaupnik Jose Miguel Go-meza, Prestes Ferrera, se je pridružil ustašem v pokrajini Santa Clara. PO BANKEROTU V PHIJI. PHILADEL- KONEC ŠTRAJKA V S AN FRAN CISCU. Uslužbenci uličnih železnic so se zadovoljili s posredovanjem. San Francisco, Cal., 6. sept. Štrajk uslužbencev uličnih železnic v tukajšnjem mestu, kteri je trajal od 20. avgusta nadalje, je sedaj poravnan tem, da so štrajkarji potem, ko je dobila družba potrebne delavce iz New Yorka, udali. Pri skupnem shodu štrajkarjev se je sklenilo, da se sporno vprašanje glede plače in delavnega časa predloži v poravnavo posebnemu posredovalnemu odboru. Štrajkarji prično že danes z delom. Nezgoda na parniku. Buffalo, N. Y., 5. sept. Ko je včeraj odplul parnik Henry Koerber iz To-nawande v zabavišče Edgewater, počila je na njem parna cev. Para je dve ženski nevarno ranila, vendar pa zaradi zadobljenih opeklin ne bodeta u-mrli. Med potniki, ki so bili zbrani na krovu, nastala je velika panika, vendar se je pa kapitan« posrečilo napraviti mir in red. Douglas, Ariz., 6. sept. Semkaj so dospeli uraadniki Zjedinjenih držav in Mehike, da prisostvujejo zaslišanju aretovanih dvanajstih mehikan^kih revo ucijonarjev, kteri so nameravali poslati v Mexico revolucijonarno eks-pedicijo. Med došleci so tudi mehikanski general Torres iz države So-nora, G. W. Webb, zvezini našelniski inšpektor za Arizftno in New Mexico. Artoro Elias, mehikanslki konzul v Tuesoiiu, in zvezini državni tajnik Alexander iz Phoenixa, Ariz, General Torres izjavlja, da je prepričan. da bode ob meji zavladal mir, kakor hitro se zatre mehikanska revolucijonarna junta. -o- TAT KOŽUHOVINE UŠEL. Na transportu v ječo je skočil iz vagona. Kingston, On t., 6. sept. Jakob Je-biolski, kterega so tukaj prijeli, ker je v New Yorku ukradel mnogo kožu-hovine in z delom pribežal semkaj, na kar so ga prijeli in obsodili v sedemletno ječo, je na potu v ječo v Chatha-mu pri Napanoe skočil iz vagona. Do-sedaj ga še niso našli. --**— — —- —■—<-»-»-»-M-»-»J>mnrii-i-»-«-ii innnji aji. Več uradnikov propale Real Estate Trust Co. bodo zaprli. Philadelphia, Pa.. 5. sept. Pokrajinski pravnik Bell še vedno preiskuje zadeve propadle Real Estate Trust Company in je radi tega vse druge obravnave preložil na kasnejšo dobo. Pred vsem se gre za to, je li Hippie, oziroma bančni predsednik odgovoren za to, da je morala banka napovedati bank'erot. Dosedaj je nabral dovolj dokazov proti treni zaupnim uradnikom, ktere bodo v kratkem zaprli. Imena teh uradnikov še niso znana, vendar pa ni težko najti glavne lopove. Bell obljubuje, da pred zakonom ne bode poznal razlike med osobami in da bode vsakogar kar najstrožje kaznoval. Več vlagateljev je že vložilo tožbe proti članom nadzornega odbora in še več tožb bode v kratkem sledilo. Carjeve reforme. Hrvatje in Madjari. Objava programa. Pretepi na Reki. Denarje v staro domovino POHUim: od istimi poboji, ka-k^r deca družili veroizpovesti. -o- PRIČETEK ŠOLSKEGA LETA. Od včerajšnjega dne do petka se vrši vpisovanje. POVODOM PRIREDITVE NEKE HRVATSKE DEMONSTRACIJE PRIŠLO JE DO PROLIVANJA KRVI. —o— Policija je posredova/a z orožjem in mnogo ljudi je ranjenih. VZROK: VELIKA HRVATSKA. Budmpešta, (>. sept. Iz na Hrvatskem se poroča, da je tam pri'lo do resnega boja nu.I Hrvati in t.uu naseljenimi Madjari. Hrvatje -»> priredili demonstracijo v prid Velike Hrvatske in «i se ter': p ivo-r n. ■-prijeli > pritejteno ("igani j-». 1' ..e je ^posredovala" z meri i;i i. .. !■.:.» mnogo ljudi ranjenih in -t- \ • vauih. Do bojev je prišlo pred •sem ;a li tega, ker je hrvatska deŽei .r.i \ I;, la razve javila sklep z:i.zreb~-c • b riškega sveta glede zoj^-rne stare hrvatske kraljevini' habsburške monarhije. Ka-ii ;:a sedaj vesoljna Cign besni. ..«t:»M"Vit ve v okviru . »:a >Iv-leni i.i kar POTRES NA HAWAII. Na glavnem otoku Hawaiiskega otočja pripetil ss je včeraj jak potres. Honolulu, Hawaii. ~>. sept. Včeraj zjutraj ob 3:15 bilo je čutiti na otoku Hawaii jak j>otres. V Honolulu potresnega sunka ni bilo čutiti. Takoj po potresu bilo je obrežje otoka več milj daleč jvukrito z mrtvimi ribami, ktere so bile usmrtene brezdvomno radi podzemskega vulkaničnega izbruha. Otok Hawaii je največji med Ha-waiskimi otoki; na njem je mnogo velikih vulkaničnih gora. V notranjih krajih otoka so lepe. rodovitne doline, med kterimi se razprostirajo z lavo pokrite pustinje. Glavno mesto na otoku je Hilo. Na otoku je 33,000 prebivalcev. Most se je podrl. Most ulične železnice, ki vodi preko Finker Creeka med Roanoke in Vin-tonom, Va., se je podrl in pet belih je bilo več ali manj ranjenih. Včeraj zjutraj se je pričelo na javnih šolah vpisovanje učenk in učencev za prihodnji semester. Vpisovanje se bode vršilo do petka in sieer vsaki dau od 9. do 12. dop. in od 1. do 3. ure popoldne. Letos se bode za prvi vstop v šole javilo kakih 20,000 otrok več kakor lani; toda ta pomnožitev odpade pred vsem na mestne dele Bronx in Brooklyn ter Queens, dočim je v Manhattanu neznatna. Dasiravno je število, šolske dece izredno naraslo, bode primeroma le malo otrok obiskovalo šolo po poludne-vih, kajti nova šolska poslopja rastejo v našem mestu kakor gobe po dežju. Otrok pod 6. letom ni mogoče sprejemati, razun v otročjih vrtcih. Otroci pod 5. letom zamorejo biti v otročjih vrtcih sprejeti le tedaj, ako je za starejše otroke dovolj prostora. Na vešalih. Vinita, I. T., 5. sept. Tukaj so obesili zamorca Roberta Cottona, kteri je v minolem letu umoril svojo ženo in njeno truplo grozno razmesaril. Svoj zločin je kasneje priznal. To je bilo prvo postavno obešanje v Indian Territory. KRETANJE PAJtNIKOV. Doapell m: Oceanic 5, sept. iz Liverpoola s 1564 potniki. Diipetl ima j«: Patricia iz Hamburga. Pretoria iz Hamburga. Kaiserin Auguste Victoria iz Hamburga. St. Cuthbert iz Antwerpena. La Lorraine iz Havre. Campania iz Liverpoola. Francesca iz Trsta. St. Paul iz Soutliamptona. Carpathia iz Reke. La Bretagne iz Havre. Kroonland iz Antwerpena. Furnessia iz Giasgowa. Smolensk iz Libave. Bovie iz Liverpoola. Nieuw Amsterdam iz Rotterdama. Kaiser Wilhehn II. iz Bremena. Grosser Kurftierst iz Bremena. Odpluli so: Bluecher 6. sept. v Hamburg. La Provence 6. sept. v Havre. Main 6. sept. v Bremen. Otplali Mi: Zeeland 7. sept. v Antwerpen. Celtie 7. sept. v Liverpool. Umbria 8. sept. v Liverpool. Philadelphia 8. sept. v Southampton. Columbia 8. sept. v Glasgow. Patricia 8. sept. v Hamburg. Hudson S. sept. v Havre. "GLASINARODA" Ust slovenskih ck-Iavccv v Ameriki, •-'■redni k: Editor: ZMAGOSTJVV VALTAVEC. WSuik: Publishes FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City- d a leto velja list za Ameriko . . M pol 1-ta ............ ta Evropo, za vse >to...... " «- pri leta ...... fc " " četrt leta..... $3.00 1.50 4.50 2. 50 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. ■GLAS NA KODA .xhaja vsaki dan iz-vzecaši nedelj in praznikov. "QLAS NARODA*^ t1'Voice of the People") eve/y day, except Sjndays and Holidays Sobscripticn yearly $3.0C. Advertisement on agreement. Za oglase do de^et vrstic se plača X *ntov. Dopisi brez podpira in o?obnosti se M. natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po ^4on-y Order. Pri spremembi kraja naročnikov jrosimo, aa se nai.i tudi prejšnje bivali-5e n^nani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naiccftte fciot- "Oleus Naroda" 09 Greenwich Street, New York Citv. Volitve^v kongres. Naši rojaki, ki žive v onih državah v iterih se letos vrše zajedno z volitvami v kongres tudi volitve guvernerjev. naj se za prve še posebej zanimajo. Marsikedo bi mislil, da v okrajih. v kterih republikanci nimajo na-di-. da bi prodrli, da je odvisno vse od tega. ako se doseže po možnosti veliko .število glasov, doe i mni tako važno, auo se dela za kongresovega kandidata še j>osebno propagando. To je namree velika pomota tudi ne gle-■ ie na to, da zavedni republikanci ne }>'7,ii a jo razlike med raznimi kandidaturami. Samo ob sebi namreč je umevno, da je mnogo važneje poslati jednega zastopnika v kongres, nego izvoliti jednega governerja. Xeop>rekljivo dejstvo je namreč, da se vse stranue posebno zanimajo volitve v kongres, kajti te volitve raziin predsedniških brezdvomno ajvažnejše. Kongres ima v svojih • >kah nacijonalno postavodajo in s to udi moč voditi osodo vkc dežele ter e zanimati za p.»sobne koristi, za kte-e p>šl je večina državljanov svoje zate] mike v kongres. A co bodo voiilei letos zvolili zopet »ovs^nli republikanske zastopnike, poru zamoremo smelo pričakovati, da »ode naša domovina tudi v nadalje apredovala istim potom, kakor dose-.i;. takf» gospodarskem, 'kakor tudi na brt nem polju. za so Še jedno ropanje. Kakor je znano, številke nikdar ne lažejo, toda z njimi se lahko, alko se jih spretno upotrebuje, tudi vse dokaže. Na ta način "dokazuje" tudi trgovinska bilanca zadnjih petih let, da presega naša izvozna trgovina u-vozno (vštevši zlato in srebro) za ma-lenskost v znesku! $2,328,000,000. Znano pa je, da Američani kot turisti v Evropi vsako leto izdajo veli'ko svo-to denarja; za blago, ktero se od tu razpošilja, treba je v Evropi na železnicah tudi p.ačati voznino; ako pa vzamemo, da znašajo vsi ti izdatki na leto jedno milijardo, nam je z ozirom na uvoz Evropa še vedno dolžna vee nego jedno milijardo dolarjev. Tako statistično poročilo. Resniea pa je— da mi dolgujemo Evropi denar. Kaj se je neki zgodilo s primanjkujočo letno milijardo? Vsako blago, iktero izvažamo, se mora v luki, kjer se nakrea, deklarirati in se potem vknjiži po vrednosti, po kteri se pri nas prodaja. Zvedenci trgovinskega oddel'ka so pa dogna.i, da je ta eena prevelika in da se to blago v mnogih slučajih v inozemstvu prodaja za 25 odstotkov ceneje, nego se tu označi pri nakreanju. Samo v ■minolem letu znašala je vrednost našega eksportnega blaga za 150 milijonov dolarjev manj, nego je bilo vknjiženo v carinskih okrajih. To nam torej dokazuje, kaj se je zgodilo z ono milijardo, ktera nam Evropa na papirju dolguje. Toda to še več dokazuje — namreč, da nas trusti samo v jednem letu oropajo za 150 milijonov dolarjev in da smo morali za toliko milijonov dolarjev blago dražje plačati, nego ga prodajajo isti trusti j>p deželah inozemstva. Nikakor pa ne moremo misliti, da trusti prodajajo svoje blago v inozemstvu z izgubo. Pri nas zamorejo pa svoje izdelke več računati, ker se jim ni bati konkurence, ktero pa imajo povsodi v inozemstvu. Toda temu ni odo namreč pričeli misliti na za-i-.'»ue proti delu otrok, ktere so zamogli dosedaj neovirano in. neovirano izkoriščati. Dne 1. septembra postal je v Marv-lundu pravoiuiočen zakon, 'kteri prepo-\ -dnje otrokom ix>d 16. letom delati v tovarnah, ako nimajo posebnega dovoljenja od delavskega urada. Delo otrok jH>d 12. letom je prepovedano, toda tudi za te je še nekoliko izjem. OtrtK-i jkhI 10. letom in nad 12. letom zamorejo dobiti dovoljenje za delo, s.io za u> sposobni in atko znajo čitati in pisati v angleškem jeziku. Kakor se vidi, ima novi zakon v Marylandu dovolj pomanjkljivosti, ka-l»-re -o vse v prid podjetnikov. V»e-,*ako je j»a to pričtiek in treba bode skrbeti v vsake j državi, da se dobe jn tudi izvedo taki zakoni. Boj proti trtni uši. Kakšno ogromno škodo je napravila t <•: aa uš tudi slovenskim vinograd-: 'com. je gotovo vsakemu znano. Boj pr.jti tej uši je splošen in po najnovejši iznajdbi nam bode pri tem boju po-;a-al tudi električni tok. Kemik Behr je namreč naznanil bavarskemu mi-liisterstvu, da je izumil način, po kte-rem se s pomočjo elektrike zamori, oziroma uniči irtna uš, ne da bi pri tem trta kaj trpela. Na odredbo mi-nisterstva se delajo sedaj s to iznajdbo poskusi, ki bode okuženim krajem gotovo zelo koristila, če se poskusi po-voljno obnesejo. Nezgoda na morju. Halifax, N. S., 5. sept. Norveški parnik Elina, nakrean s premogom, ki je bil na potu iz Louisburga, C. B., v St. John, N. B., je pri East Baeearo, Shelbourne county, obtičal na pešže-ninnh . .Jkjj! Njegova ljubica. Spisal Abel Dhii. Govoril bodem o njem, ki ga vsi poznate, ki ste ga že srečali stoinisto-urat, ki živi v vaši sredi in je velik po svojih lastnostih. On je bitje, pre-l>otrebno v našem javnem življenju, je del naše družbe. Ako priredi mestna elita kako dobrodelno veselico, koncert ali karsibodi, povsod je zraven, sploh ne morete si misliti ničesar brez njega. "1 kaj, pokličite Janeza Kavčiča, pa bode v redu", so rekli meščani, 'kadar je bilo kako neprijetno delo izvršiti. ali pa: ''E, to bode opravil Janez Kavčič, kakor nalašč zanj", so ponavljali ob drugi priliki, kadar je bilo treba pobirati denar za to ali ono veselico narodu v prid. Bil je sploh č -ovek velike delavnosti, redkih sposobnosti, a nekaj ga je kazilo, kar je bilo usodepolno zanj in njegovo mlado srečo. Kaj je bilo. vam povem takoj7; seznanim vas samo poprej z junakinjo. Čast mi je predstaviti vam njegovo ljubico Adelo, čudovito in čarobno gospodično. Jaz imam namreč navado govoriti in pisati o samih čuideznih devojkah, ka'kor pravi pesem: "Bela kot rožica, rdeča kot kri." V istini, ljudje božji, čujte in razumeli bo-dete, zakaj nečem v svojih spisih poznati več ženske osobe, ki ni najmanj povsem dostojna lepotiea, da ne omenjam duševnih krepo-stij. Pišem vam jaz lepega dne o so-lLtdni in pošteni dami našega mesta, dal se ji čisto izmišljeno ime, hvalil sem jo na žive in mrtve, samo sem dejal, da je možitveželjna. Ali se vam ne oglasi drugi dan polovica devojčic, polovica osob ženskega spola najlepših let in kričale so nad menoj: "Abel Dhii, čifutski nos, ti se pre-drzneš reči kaj takega o meni! Pri-mite ga! "Abel Dbii" naj gre ceste pometat, da ne bode kazil naše časti in motil našega veselja!" Zakaj izmisli si katkoršnokoli ime, vse zastonj. Gotovo se najde tuali-tam v našem belem mestu kaka dama, ki nosi to ime in ki se takoj razljuti na smrt ter se roti, da je pisatelj nalašč prišel k njej ter jo opazoval v sanjah, iko so objemale njene roke gole stene ter so drgetale njene ustnice. Ne pripravite me torej do tega, da bi vam jaz opisoval najnovejšo junakinjo, ki sem jo povabil na pozori-šče, da se seče in kreče v zabavo mojih vernih in dragih8 čitateljev. Preskočim vse opise in preidem k glavnemu dela svoje resnične do-godbe. Janjez Kavčič bil jjejpega »poletnega dne jako dobre volje. Njegova ljubica Adela, o kteri vam zaupam samo to, da je vsako, jutro pila mleko in prigrizovala črn kruh iz varoka, da bi izgledala rožnejše njena lica, mu je pisala, kot navedem, kot lahko citate v naslednjih vrsticah: 1 * Srček! Danes proti večeru z*.— dencus! Saj veš, kje. — Adela." Saj veš, ti je! Da, Janez Kavčič je dobro vedel, ali bojim se, da moji bralci ne bodo vede.i, kaj je to "re-dencus"! To je namreč rendezvous! Srečno sem torej prekoračil najtežjo zavoro, ki je ločila mojega junaka od njegove drage. Danes zvečer pojde na sestanek, povabila ga je njegova ljubia. Ne morem si kaj, da govorim s priljubljeno in mnogo obetajočo rečenieo, ne morem si kaj, da vam ne bi o Adeli navedel vsaj najvažnejše njene lepote. Kadar se je namreč zasmejala, se pogledale njene oči maJo navskriž. Sieer je ravno ta posebnost neikoliko kočljiva. Marsikdo utegne vstati in mi oponesti: "Kaj to je lepotiea, ki škili!" A jaz sem prepričan, da se najdejo veščaki, ki vstanejo odločno za mojo trditev. Pravim, odločno, zakaj že se množe vrste in vrste in raste sekta oboževateljev prave lepote in pravega značaja. Samo malce postrani je včesa pogledala njegova ljubica, in to je bi.o v prid njeni vsestranski pojavi. Njegova ljuba je zasopla in plaha priletela po zeleni aleji, in ^avno pod zadnjim kostanjem na levi strani je je pričakoval njen zvesti Janez Kavčič. Pričakoval je je in malo zmeden in malo neroden vsal izza širokega debla in stopil Adeli nasproti. Bil je kritičen trenotek, in gotovo bi vsakdo uvaževal važnost in pomenljivost njegovo, ker je osodepoln za mojega ju-naika in dalekoviden za ves nadaljni razvoj resnične moje zgodbe. Njegova ljubica je hitro stopila k njemu, ga prijela za roko in potegnila s seboj. Naglica pa ni nikjer dobbra, pravi pregovor, in resničnost njegova se je pokazala na prav eklatanten način tudi tukaj. Stopila mu je na nogo, naravnost mu je stopica, a njen zvesti Janez Kavčič je imel na levem stopalu kurje oko. In to je usodepolno. Prišla sta v dot iko dva važna momenta, in zdaj ni več daleč udarec usodni, od kterega je odvisna sreča in nesreča njegove ljubice. V tistem hipu je namreč Janez Kavčič zakričal kot rjoveč lev, in bil je to glas vpijočega v puščavi, bil je grozen in pretresljiv. Imel je dovoij vzroka. Zakaj zaskelelo in zapeklo ga je, kot bi bil stopil na živo oglje, in pred očmi se mu je utrnilo jezero rdečih zvezd, in mesee in solce sta zaplesala. "Yrag ti, stopaj po svojih nogah!" O, ti Janez Kavčič, zatkaj si to dejal svoji ljubici?! Ali prepozno, izgubljeno ! "Kako govoriš z menoj, ne poznam te danes!" je ostrmela njegova ljubica. "Zadnjič tvoja golobičica, danes vrag!'' In še enkrat je vzkliknil: "Idi k vragu, saj vidiš, da imam kurje oko!" "A tako, potem je seveda drugače", je dejala mirno in ponosno Adela. "Z nama je pri ikraju. Spoznala sem tvoj značaj, hvala Bogu, (last io hvala doktorju Leonardu Landesu! V friv&uh in lukavih bcMdah m zahvaljujejo Slovenci in Hrvati iac na dan doktorju Leonardu .Landesu jut povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zattvaiaia piana 00 poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton jbilipovič, Box 81, Mountain View, CaL; Mat. Cambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk. 5 Chestnut St.. Calumet, Mich, in Andro Ivančie, 320 East Front St., YoungBtown, Ohio. D&. LEONARD LANDE 8, 140 East 22nd Street, New York, N. Y., zdravi vse notranje in znnanje bolezni, jetiko, bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, je t rab, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utri-p»nje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronchialni, pljučni in ^rsiii kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavl^mje, revmatizem, giht, trganje in bolečine ▼ križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (nemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušt s, oglušenje, vse bolezni ua očah, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, tuie, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni. Rojaki Slovenci 1 Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONABDA LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevariL Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: DE. LEONARD LANDES, 140 East 2 2nd Street, between 3d ft Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop. Office of the Secretary of State. ^lo . ensL j katoliško CL še o pravem času! Jezen in nestrpen bi se mi godilo Prav, da sem to bi mu lahko rein to bi bil vse- človek si, in hudo s teboj v zakonu, do^iveja.'' Tako na primer kla, a mu ni rekla, kakor prelep konec in lahko bi s tem zaključil na prav primeren način svoj poem. To bi bilo po eni strani originalno ; pokazal bi, kako se po kurjem očesu spozna človeški značaj, in zopet bi bil tatkšen konec prav dostojen : Ne smeš biti surov z nežnim spolom, sieer gre vse v franže! In to bi 'bilo krasno! Njegova ljubica pa se je zasolzila, res se je zajokala in mu dela: lLLjubi moj Janez, nikdar več, tega pa ne 1 Prvič in zadnjič !'1 Janez pa je dejal: ''Ljuba moja Adela, ne maram te, po nogah mi ne bodež stopala!" Ona pa je dejala: 11 Ako je stvar taka, pa naj bode! Moža s kurjimi očesi ne maram. Pa je ven." On pa je dejal: "Take kot si ti, ne maram. Imaš prevelike noge.'' In ločila sta se še tisto uro. Za vsako hišo" koristne in jako potrebne stvari i* STAREGA KRAJA: Knjiga Kneipp,"Di-mači ztfrav- oik," »cMt Dalje: arnikm, bezgovi cvet, brinjevo oNe* eocqan, kafreno oljis, krtl—j, k-neno seme, lapuh, lipov cvet, mu-deljnovo olj«, meta, melita, pelin, pri po tec, rožmarin, uaetHka, tav-žentrože, ienHanieve rože, žajbejj in vsa druga Kneippova sredstva Pišite po knjižico: NAVODILO IN CENllw KNEIPPOVIH ZDRAVIL ter priložite znamko za 5 centu v. Priporoma, »e K. AUSBNHC, 11H B* flfr—L STATE OF KEW YORK, OFFICE OF TUB Secretary of State, Albany, Ju]y 25, 1906.—Pursuant to the provisions of aection, one of article fourteen of the CoostituUon of the State of New York, and section seven of chapter nine hundred and nine ol the Laws of eighteen hundred and ninety-six, notice is hereby given that the foUow-i»C proposed amendment to section seven of article aeven of the Constitution of the State of Kexir York is referred to the Legislature to be chosen at the next General Election of Senator« in this State to be held on the sixth day ot November, nineteen hundred and six, and is published once a week -for three months next preceding such general election in conformity with the aforesaid provision«. JOHN F. O'BBIEN, Secretary of State. AMENDMENT NUMBER ONE. Concurrent Resolution of the Senate and Assembly, proposing an amendment to section seven of article seven of the constitution relating to the construction of dams and the storage of waters in the forest preserve for public purposes. Section 1. Resolved (if the assembly concur), that section ceven of article seven of the constitution be amended to read as follonrs: $ 7. The lands of the state now owned or hereafter acquired constituting the forest preserve as now fixed by law excepting euch lands ss the legislature shall provide by law shall necessarily be used for the storage of water for public purposes and the construction of dams therefor, shall be forever kept as wild forest lands. They shall not be leased, sold or enhanced, or be taken by any corporation, public or private, nor shaU the timber thereon be sold, removed or destroyed. 5 2. Resolved (if the assembly concur), that the foregoing amendment be referred to the legislature, to be choscn at the next general election of senators, and in conformity to section one of article fourteen of the constitution be published for three months previous to the time of such election. State of New York, In Senate, May 1, 1906.— He foregoing resolution was duly passed, a majority of all the Senators elected voting in favor thereof, three-fifths being present. By order of the Senate, J. RAINES, Temporary President. State of New York, In Assembly, May 3, 1906. —The foregoing resolution was duly passed, a majority of aU the members elected to the Assembly voting in favor thereof, three-fifths being present. By order of the Assembly, J. W. WADS-WORTH, JR., Speaker. State of New York. Office of the Secretary of State, as.: I have compared the preceding copy of concurrent resolution, proposing an amendment to section seven of article seven of the Constitution, with the original concurrent resolution on file in this office, sad 1 do hereby certify that the same is a correct transcript thevtefrom, and of the whoje thereof. Civen under my hand and the seal of office of the Secretary of State st the city of Albany, this twenty-fifth day of July, In the year of our Lord, one thousand nine hundred and six. [L. S.] JOHN F. O'BRIEN, Secretary of State. STATE OF NEW YORK, OFFICE OF THE Secretary of State, Albany, July 25, 1906.—Pursuant to the provisions of section one of article fourteen of the Constitution of the State of New York, and section seven of chapter nine hundred and nine of the Lawa of eighteen hundred snd ninety-six, notice is hereby given: that the following proposed amendment to section two tf article twelve of the Constitution of the State of New York is referred to the Legislature to be chosen at the next General Election of Senators In this State to "be held on the sixth day of November, nineteen hundred and six, and is published once a week for three months next preceding such general election in conformity with tho aforesaid provisions. JOHN F. O'BRIEN, Secretary of State. AMENDMENT NUMBER. TWO. Concurrent Resolution of the Senate and Assembly, proposing an amendment to section two of article twelve of the constitution in relation to the classification of cities. Section 1. Resolved (if the assembly concur), that section two of article twelve of the constitution be amended to read a3 follows: Article XII. $ 2- All cities are classified according to the latest state enumeration, aa from time to time made, as follows: The fltet class includes all cities having a population of one hundred and seventy-five thousand, or more; the second class, all cities having a population of fifty thousand and lees than one hundred and Beventy-flve thousand; the third class, all other cities. Laws m-lating to the property, affairs of government of cities, and the several departments thereof, are divided into general and special city laws; general city laws are those which relate to aU the cities of one or more classes; special city laws •re those which relate to a eingle city, or- to leas than all the cities of a class. Special city laws shall not be passed except In conformity with the provisions of this section. After any bill for a special city law, relating to a city, has been passed by both branches of the legislature, the house in which it originated shaU immediately transmit s certified copy thereof to the mayor o! such city, and within fifteen days thereafter tho mayor shall return such bin to the house from which it was sent, or if the session of the legislature at which such bill was passed has terminated, to the govern«-, with the mayor's certificate thereon, stating whether the city has or has not accepted the same. In. every city of the first class, the mayor, and in every other city, the mayor and the legislative body thereof concurrently, shall act fair such city as to such bill; but the legislature may provide for the concurrence of the legislative body in cities of the first class. The legislature shall provide for a public notice and opportunity for a public hearing concerning1 any such bill io every city to which it relates, before action thereon. Such a bill, if it relates to more than one city, shall be transmitted to the mayor of each city t» which it relates, and shall not be deemed accepted Unless accepted as herein provided, by every •uch city. Whenever any such biU to accepted as herein provided, it shall be subject ss we pther bills, to the action of the governor. Whenever, during the session at which it vas passed, aay such bin Is returned without the acceptance of the city or cities to which it relates, «r within such fifteen days is not returned, it any nevertheless again be passed by both branches of the legislature, and it shall then be subject m me* ether bills, to the action of the governor, b esery special city law which has beat accepted sy the city or cities to which it relates, the title shall be followed by tho words "accepted by the city," or "cities," as the case nay be; in •Try *uch law which is passed without such acceptance, by the words "passed without the acceptance of the city," or "cities," as the case ■ssy be. J8. Resolved (if the assembly concur), that the foregoing amendment be referred to the legislature to be chosen at the next general election of senators, and in conformity with section ooe, article fourteen of the constitution, be published for three months previous to the time < . L< _-ar rojen cert. 5343 I.razred, Rudolf Kranetič 1879 eert. št. 5344. Društvo šteje S9 udov. K društvu sv. Alojzija Št. IS v Rock Springs, Wyo., 20. julija: Fran 1). 1S7S eert. 5345, Peter Balanc 1*81 eert. 5346, Blaž Notar 1874 ot-rt. ">147. Ivan Jenko 1^77 <-ert. 534*. Ivan Luznar 1872 cert. 5349. Jalkob Hm .ar ,-ert. 5350. J..sip Hafiaar 1876 eert. 5351. Vsi v I. razredu, raziiti Petra Balanca, ki spada v II. razred. Društvo šteje 225 udov. K društvu sv. Jožefa št. 21 v Denverju, Colo., 16. julija: Josip Jen-,-ar 1^7') cert. 5:>52 Pa-. ei Hartnar 1863 eert. 5353, Josip Helenič 1SS9 cert. 5;f54. Vsi v 1. razredu. Društvo šteje 96 udov. K društvu sv. Jurija št. 22 v South Chieagni, 111., 16. maja: Fran Ger-šič 1*79 cert. 5355 I. razred. Društvo šteje 79 udov. K društvu sv. Alojzija št. 31 t Braddocku, Pa., Itf. julija: Josip Puž J <-71 eert. 5356, Marko Stankovič 1878 eert. 5357. Oba v I. razredu. Društvo šteje 192 udov. K društvu sv. Roka št. 63 v Globeville. Colo., 16. julija: Andrej Jakin 1S*2 eert. 5358, Fran Tanko 1S37 cert. 5359. Oba v I. razredu. Društvo šteje 14 udov. -V > r-^.^^g^.ii »Sg^JSwI K 11- \ u sv. Jitfrija -t. (il v Readiniru, Pa., 7. julija: Ivan Janžeko-vič 1S*>1 eert. 5360, Nikolaj Kozjan 1*81 cert. 5361. Oba v I. razredu. Društvo šteje 33 udov. K društvu sv. Alojzija št. 19 v South Lorainu, Ohio, 13. julija: Alojzij Miheleie 18s7 cert. 5362 I. razred. Društvo šteje 54 udov. K društvu sv. Mihaela Arhangela št. 40 v Claridge, Pa., 13. jnlija: Anton Šuštar 1867 cert. 5363, Josip Tomše 1SS7 cert. 5364, Fran Šašek 18S2 cert. 5365. Vsi v I. razredu«. Društvo šteje 85 udov. K društvu sv. Jožefa št. 30 v Chisholmu, Minn., 13. julija: Josip Arko 1*^2 <-ert. 5366, Leold Kočevar 18^7 cert. 5367, Josip Toni 1**1 cert. 536*. Mihael Učakar 1^74 cert. 5369. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 90 udov. j K društvu Marija Pomagaj št. 6 v South Lorainu, Ohio, 13. julija: A iton Štefan čir 1^75 eert. 5370, Jv>i]» Boje 1S81 cert. 5371. Oba v I. razredu. Društvo šteje 37 udov. K društvu sv. Mihaela št. 27 v Diamondville, Wyo., 13. juija: Ivan Porle 1*63 eert. 5372 I. razred. Društvo šteje 24 udov. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., 7. julija: Anton K;. '>:n'-ar 1S<;5 eert. 5373. Fran Martinjak 18S8 cert. 5374, Valentin Marti-njak 1*63 eert. 5375. V-.i v I. razredu. Društvo šteje 104 udov. K d ruš t vu sv. Barbare št. 4 v Fcderalu, Pa., 19. julija: Anton Guzelj IKv« eert. 5376, Domi Crklavee 1870 eert. 5377. Oba v II. razredu. Društvo šteje 56 udov. K društ i -v. .7 žefa -t. 29 v Imperialu, Pa., 20. julija: Ivan Radešič 1*7* e.-rt. 5:>7s. Sim >i: Dolinar 18*3 eert. 5379. Oba v I. razredu. Društvo šteje 80 udov. " „ K »društ vu sv. Štefana št. 26 v Pittsburgu, Pa., 21. julija: Ivan Šajn 18*:i eert. f»380 I. razred. Društvo šteje 57 udov. K društvu -v. Barbare Št. 33 v Trestle, Pa., 14. julija: Anton Primožič 1*72 eert. 53*1 I. razred. Jernej Šnbič 18S5 eert. 53S2 I. razred, Bole Fran 18*0 eert. 53*.; II. razred, Anton Eržen 1887 eert. 53S4 II. razred. Društvo šteje 113 udov. i K društvu sv. Petra in Pavla št. 51 v Murrayu, Utah, 20. julija: Ivan Mat i je vie 1*70 ert. 53*5 I. razred. Društvo šteje 40 udov. K društvu sv. Petra i:i Pavla št. 15 v Pueblo, Colo., 20, julija: Josip Slave 1*79 ert. 5386, Josip Novak 1866 eert. 53S7, Anton Tomšič 1876 eert. 5388, Fran Tomšič 1*7!> eert. 53*9. Vsi v I. razredu. Društvo štejeS7 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 9 v Calumetu, Mich., 20. juJija: Fran Ke-tnar 1**7 eert. 5390, Štefan Kielie 1879 cert. 5391, Josip G. Kest-nar 1S83 cert. 5392. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 251 udov. K društvu sv. Janeza Krstnika št. 37 v Clevelandu, Ohio, 20. julija: Josip Kirkec 187S eert. 5393, Fran Zakrajšek 1878 eert, 5394. Oba v I. razredu. Društvo šteje 99 udov. K društvu sv. Jožefa št. 52 v Mineralu, Kansas, 20. julija: Peter Ben-do 1*63 eert. 5395 I. razred. Društvo šteje 41 udov. K društvu sv. Petra in Pavla št. 35 v Lloydellu. Pa., 20. julija: Mihael Mevla ls64 eert. 5396,*^ran Giber 18S7 cert. 5397. Oba v I. razredu. Društvo šteje 81 udov. K društvu sv. A.ojzija št. 36 v Conemaugh, 'Pa., Andrej Drobnič 18S0 ■eert. 539*. Fran Fink l^->7 eeit. 5399, Ivan Pirman 1SS3 eert. 0400, Ivan SuhadoLnik 1**5 eert. 5401, Anton Urbas 1867 eert. 5402, Anton Vičič 1887 eert. 5403, Fran Valjavec 1S76 Vsi v I. razredu. Društvo šteje 15l elanov. K društvu sv. Alojzija št. 56 v Superioru, Pa., 20. julija: Fran Ster-niša 1889 cert. 5405. Frau Miša 1879 eert. 5406, Ferdinand Miša 1872 cert. 5407. Vsi v I. razredu Društvo šteje 27 udov. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstownn, Pa., Gregor Či-kada 1878 eert. 5408 I. razred. Drušvo šteje 89 udov. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. 0R0BN0STI KRANJSKE NOVICE. Tram je otroka ubil Andrej Debe-vec je v Bezeljaku zlagal tramove. V obližjn se je igralo več otrok. Pet let stari deček Frane ŽnidariHž je plezal po zloženih tramih ter stopil na ene- ga, ki je nekoliko ven štrlel, vsled tega je tram izgubil ravnotežje, padel z dečkom na tla in ga ubil. Utopljenec stal v vodi Utonil je dne 17. avg. v Bohinjski Savi izvošoek Janez Mencinger, kteri je bil zadnji čas v službi na Javorniku. Ker je bil mož zadnji čas brez službe in udan nesrečnemu alkoholu, ni izključeno, da je sam zabredel v vodo, iz ktere se Pni ifl idinf slovenski zdravniški zavod v Ameriki ©> Zdravimo vse plucne, želodčne, srčne, , ušesne, ihhiw, vratne, krvne in koine bolezni, mrzlico, ie>m»fefm jetiko, sploh vse notranje in zunanje bolezni in vse tajne moške In ženak« bolezni. Dobra, prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z e vropejsko in ameriš?:-) zdravniško prakso. Rojaki! Pišite ali pridete. Ni humbug. Vsak bolnik se lah-ko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem predpisu. Recept je vsakemu bolniku na vpogled. Govori se slovenski in hrvatski. Ordinacijske ure so vsaki dan od 9 zjutraj do 6 zvečer, ob sredah in sobotah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od 9 zjutraj do 3 popol THE WORLD'S MEDICAL INSTITUTE, 38 EAST 7th STREET, NEW YORK, N.Y. ni mogel več rešiti. Zanimivo je, da je utopljenec stal v vodi, kjer so ga našli. — Poskusen samomor. Dne 18, avg. se je na Rakeku s puško ustrelil neki dosedaj po imenu še neznani prostak 27. pešpolka. Zadel se je v prsa, a ne do mrtvega. Prepeljali so ga v ljubljansko garnizijsko bolnišnico. Požari. Dne 17. avg. je udarila strela v gospodarsko poslopje Ivane Ortač v Notr. Gorici. Poslopja so pogorela, kakor tudi raznovrstna orodja z vozovi. — Ob peti uri je udarila strela na Pleševici pri Notr. Gorici. Nastal je velik ogenj. Smrtonosna šala. Pri 'Korajžniku* onkraj Ilirske Bistrice je popivalo nekaj možakarjev. Seveda so bili vsi kmalu dokaj vinjeni. K mizi prisede tudi Št a die rje v sin iz Žareč ja v roki držeč steklenico z neko tekočino, kakor se je pozneje izkazalo, je bila napolnjena stekleniea z 'bakreno vodo'. V šali ponudi pijačo posestniku Prim-eu ("Drgajolcu") iz Ilirske Bistrice, rekoč: "Na, to pijačo pij, boš videl, kako je ukusna!" Prime, ki je bil pijan, izpije nekaj požirkov, a se kmalu nato zvrne na tla. Tekočina mu je raz-jedla drob in revež je umrl v groznih bolečinah. Sodišče v Domžalah? V Domžalah se baje v kratkem ustanovi sodišče. Posebno dela na to tovarnar Lad-staetter, ki pripravlja potrebne prostore za uradništvo itd. Na Črnučah in v okolici je padala 18. avg. opoldne med groznim viharjem toča, debela kakor drobna kurja jajca. Take toče ne pomnijo najstarejši ljudje. Vsi poljski pridelki, izvzem-ši krompir, so uničeni. Žalostno se je ozreti po prej tako krasnem polju. Vihar je bil tolik, da je odkrival strehe, podiral kozolce ter ruval drevje s koreninami. PRIMORSKE NOVICE. Požarji. Iz Kubeda v Istri. V sredi januarja, torej ob času največje zime, je strela udarila v zvonik. Zgorela je šupa sena, ubilo eno kravo in enega prešiča. Marca meseca se je užgal naš prvi "hotel". Ta hotel je 1. avgusta ob 2. uri popoldne popolnoma zgorel, samo grde črne razvaline je še videti. Toda kar je najbolj žalostno povrh nesreče, zmanjkalo je tudi 1340 Iv denarja, kterega se je polastil malopridnež, rešil je denar pred ognjem in ga spravil v svoj žep. Dosti nesreč in kletvin se je izreklo nad malopridnežem, če se vse izpolnijo, imel bo časni in večni ogenj! — Kako žalostno je gledati ob Času hude suše in vročine v teh krajih požar! — Voda je oddaljena od vasi. po hišah polno sena, ljudje nimajo shramb za seno, ampak je vse pod eno streho, ljudje, živina in krma. Bog bodi varih, da bi se to ponoči ne zgodilo; še ljudje bi se ne mogli rešiti, ker v par minutah je bilo vse v plamenu. Toča. Dne 18. avg. zjutraj je po Gorici in okolici silno razbijala debela toča. V Gorici je pobila vse na okoli polno šip, v bližnjih občinah pa uničila vse poljske pridelke. Toča je bila tako debela, da je odbijala celo drevesne veje. Nesreča na južni železnici. Med Nabrežino in Sv. Križem je padel A. lojzij Rogelja iz Temniee Čez rob kakih osem metrov visoke skalne preseke na železnični tir. Bil je takoj mrtev. Vlak povozil junca. Na mostu pod Ivrepljami pri Gorici je povozil vlak junea posestnika Josipa Tavčarja iz Krepelj. Junec je bil vreden 300 K in ga je vlak popolnoma razmesaril. Nesreča se je zgodila vsled tega, ker je pastir zaspal. ŠTAJERSKE NOVICE. Nevihte in požari. Dne 17. avg. je po celjski okolici razsajala strašna nevihta s točo, ki je hudo pobila. Grmelo in treskalo je skoraj nepretrgoma od 1. do 4. ure popoldan. Treščilo je v Marovšekov vinograd na Starem gradu in zažgalo viničarijo. Prišla je sieer celjska požarna hramba kmalu, ali orodja, zlasti brizgalne niso mogli spraviti do ognja.** Vendar se jim je posrečilo rešiti vinsko klet in sosedne predmete, — Marovšekovo poslopje, ki je pogorelo, je bilo staro nad 300 let, in ker se mu ta čas ni zgodila nobena nesreča, ga posestnik ni zavaroval. Zato ima zelo občutno škodo. Samo stiskalnica je bila vredna nad 600 kron, pa je vs& razdejana in pokvarjena. — Drugi dan je hudo vreme prišlo nad Dobrno in Lemberg. Tam je pa največ škode napravila toča, ki je padala v debelosti kurjih jajc. Vse je razklestila. Drugi dan zopet se je neurje preselilo proti Sv. Emi, kjer je poleg drugih nesreč blisk zažgal poslopje posestnika Kolenca. Pogorelo je do tal. KOROŠKE NOVICE. Gora se ruši. Z gore "Hochstadl" med Nikolsdorfom in Labodom na Koroškem že cel teden neprestano leti kamenje in sipa, da je gora skoro neprestano v oblakih prahu. Kakor cele koče velike skale drvijo z močnim bobnenjem v dolino, ki je že nad 1000 metrov na dolgo in 500 m široko pokrita s skalami in sipo. Bati se je, da skale zasujejo vse bližnje ceste v dolini. BALKANSKE NOVICE. Črnogorski drobiž. Iz Cetinja poročajo, da so novi črnogorski novci že dospeli. Novei so od bakra in nikla, in to komadi po 1 in 2 pare iz bakra, po 10 in 20 par iz nikla, kakor avstrijski drobiž. Ta drobiž pride kmalu v promet. Za sedaj Črnagora ne bode imela še srebrnega in zlatega denarja. Novi drobiž je lepo izdelan in je baje skovan v dunajski kovalniei. Klofač na Balkanu. Znani češki poslanec Klofač je odpotoval na Balkan, kjer se udeleži v Sredcu časnikarskega sestanka in pa otvoritve jugoslovanske umetniške razstave. Nato prepotuje vso Srbijo, Bosno in Hercegovino. Vojaške vesti iz Srbije. V tovarni Obiličev so pričeli izdelovati smodnik, ki se ne kadi. Uspehi so izvrstni. Nadalje se je posrečilo prenarediti puške iz leta 1880 v brzostrelne. Tudi to je izvrstno uspelo. Tojaško-tehničen inštitut v Kragujevcu pa je preprečil z zaviranjem po japonskem načinu, da srbski topovi po streljanju ne zdrče nazaj. Zato je mogoče zdaj z njimi vsako minuto štirikrat ustreliti. Ukradeni avstrijski mobilizacijski karti. Srbski listi poročajo, da je kupilo vojno ministerstvo dve tajni karti avstrijskega generalnega štaba. V ukradenih zemljevidih je natančno zaznamovano, kako bi prodirala v slučaju vojske avstrijska armada. Prodirala bi ne s severa, kakor so sploh sodili, marveč na jugu. Na Dunaju so baje zelo konsternirani zaradi izda-jalstva. Poročila o tej tatvini so ne-okliko zmedena. Trdi se, da ima generalni štab avstrijski izdelane karte za vsak slučaj tudi nasproti drugim državam. Nemiri v Macedoniji. Carigrad, 19. avgusta. Grške čete počenjajo zadnje čase povsod grozodejstva napram Bolgarom in Kueovlaliom. V zadnjih 14 dneh so umorili 26 osob. — Sofija, 19. avgusta. Na turško-bolgarski meji, v okraju Kočana, je bil včeraj šest ur trajajoč boj med bolgarskimi in turškimi mejnimi stražami. Bolgari so izgubili tri vojake, število ranjenih ni znano. V Kočano je odšla takoj komisija, da preišče vso stvar. Bolgari proti Grkom Sofija, 19. avgusta. Avstro-ogrski poslanik je pri ministerskem predsedniku ofieijelno protestiral proti bolgarskim napadom na grške cerkve. Izrekel je vladi globoko obžalovanje zaradi dogodkov v Anhialu in v drugih bolgarskih mestih. Tudi ruski diplomatični agent je resno opozoril bolgarsko vlado, da se je kršila berolinska pogodba. — Carigrad, 19. avg. Turška vlada je razposlala velesilam zelo oster protest proti preganjanju Grkov na Bolgarskem in v Vzhodni Rumeliji. Protest pravi, da s tem, da se je zaupala u-prava Rumelije bolgarskemu knezu, se v pravnih razmerah te pokrajine napram Turčiji ni ničesar izpremeni-lo; zato ima Turčija po berolinski pogodbi dolžnost zabraniti take izgrede. RAZNOTEROSTI. Srečen oče. Neki madjarski časopis poroča iz Velikega Varaždina: Tukajšnja porodnišnica je sprejela 26. maja četvorčke v svojo oskrbo. Slučaj je zelo nenavaden. Kmetu Žigi Szekely iz Ileuczfalve je porodila nedavno njegova žena četvorčke. Za to nepričakovano po množitev rodbine ubogi kmet v svoji hiši ni imel več prostora, ker mora ista razen njemu in njegovi ženi dajati streho še 44 o-trokom. Szekely je 51 let star in četrtič poročen, in iz teh štirih zakonov je dobil doslej 52 otrok, od kterih so umrli štirje; po spolu je 32 dečkov in 16 deklic. Njegova zadnja žena ga je osrečila (!) vselej s eetvorčki ali trojčki, enkrat celo s petorčkL Tat odbdarov&l okradenefa. V Stari Huti pri Krumlovu na Češkem so vlomili nedavno v hišo Simandlovo tatovi ter ukradli v nji 500 kron. Ko so hišo zapuščali, vrgel je eden izmed 1516 Hecla Street, ŽAGAR, — CALUMET, MICH. Velespoštovani gospod Collins M. I. Najprvo Vam naznanjam, da sem se po 3 tedenskem rabljenju Vaših zdravil več ko polovico bolje počutila, a sedaj moram reči, da sem zdrava hvala Bogu vsi znaki moje bolezni so popolnoma izginili in celo telo se mi jeojačalo, tako, da se moji znanci čudijo ko im pripovedujem uvaših Čudovitih zdravilih Nikdar nisem mislila, da bi Vi mene od tako težke bolezni ozdravili, pa ste me hvala Bogu, in Vam se lepo zahvaljujem, ker sedaj vem, da ste Vi en učeni in hvale vredni zdravnik, lier je in bolezni, kattro bi Vi ne ozdravili, pa ste tudi mene ozdravili od tako težke bolezni, katero sem trpela 7 let in pol in od katere me ni jeden tukajšujih zdravnikov ni mogel ozdraviti, ker vsaki mi je rekel, da mi ni nič in da ne ve kakšna bi mogla biti moja bolezen, ker ni-č.sar ne razumijo kakor denar pobirati. Ako človek ne bi bil bolan bi mu tudi ne bilo teba zdravnika in ne bi denarja zastonj proč metal. Jaz sem sedaj zdrava hvala Bogu, mene sedaj nič ne boli, zato priporočam vsakemu, kateri je bolan, da se obrne le na slavnega in učenega zdravnika Collinsa, ker verujte mi, da je on najbolji zdravnik na tem svetu in jaz mu ostajam hvaležna do zadujega časa mojega življenja. Ozdravljena sem od nečiste, otrovane krvi, od belega toka, bolečin v trebuhu in maternici, od glavobola, bolečin v rokah in nogah, prebadanja v križu, prističev in slabosti telesa. Prosim, da Vi to pismo prepišete in priobčite Rojakom ter ostajam hvaležna Paulina Žagar, w 1516 Hecla Str,, Calumet, Mich. Dragi Dr. EC. Collins M. 1. New York. Jaz Jožef Pavlič Vam naznanjam in Vas srčno zahvalim za Vaše zdravila, ki ste mi jih pošiljali. Vaša zdravila so moji ženi tako nucala, kakor ste Vi men? spročili. Zda je čisto popolnoma zdrava hvala Bogu, in moj dragi sinček je čvrst ter ni udan nobeni bolezni, zato se Vam dragi zdravnik iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležni Jožef Pavlič, Box 334 Aspen, Colo. ■ zdravljen od revmatizma v r<>kah in nogah in želodčne bolezni. V. S Jovannvlch, New Albenv, Ind. Poleg teh imamo še mnogo zahvalnih pisem, ketere so nam v zadnjem Sfesu pisali rojaki zahvaljujoč se za nazaj zadobljeno zdravje, katerih pa radi pomankanja prostora ne moreno tukaj priobčiti. """"""""" ROJAKI SLOA ENCI iz tega sami lahko razvidite kje je resnica, zato pazite kanili poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaja katere koli bolezni obrnete edino le na: Dr. Collins INI. Y. Medical Institute, 140 West Mth Street, >~E>V YORK, X. T. ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in temeljito znana ter edini zamore v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni Votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krv, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavl-janje, revrnatizem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noefe in telo, vodenico, božjst slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samo izrabljevanja >, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazulje, ture, kraste in rane] vse ženske boleznina notranjih organih, neurastenieni glavobol j, neredno mesečno čiščenje, beli tok bolezni na maternici i.t.d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in'edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis, kakor tudi vse TAJNE SPOLNE BOLEZNI MOŠKE in ŽENSKE. (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popolnoma tajno.) slavni Da pa vsaki bolezen natančneje spozna, naj piše po obširno knjigo Zdravje" katero je napisal ni Dr. E. C. Collins M. 1., katera je potrebno, da se nahaja v vsaki SI Slovenski družini in katero vsaki dobi zsstonj, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštni ZATORAJ ROJAKI ! Zakaj da bolujete in trpite? VSE VAŠE BOLEZNI, TRPLJENJA IN SLABOSTI točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko nr.znanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov Dr. E. C. COLLINS, >IEDICAL mSTITUTE. 140 West 34th St., New York, N. Y. Potem sinete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. Za tiste, kateri želijo sami osebno priti v ta zavod je isti odprt i; i 9-ure zjutraj do 5 popoiudne. Ob nedeljih in praznikih od to-ure dopoludne do 1 popoludne. son tatov neki porabljeni papir proč. Pre- 1 bivalci so papir odprli in našli v njem svoto 600 K. Okradeni gospodar je torej dobil svoj denar nazaj in še sto kron povrh. POZOR! SLUŽBO DOBI takoj jedna Slovenka, ktera zna fcu- j hati in .pomagati za baro v saloonu. i Mesečna plača $16.00. Ktero veseli, naj se oglasi pismeno na naslov: FRANK BEEKAN, 278 Grove St., Milwaukee, Wis. (5-6—9) Rojakom na znanje ! Ne kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za drag de- /A\ nar, kar si lahko sami napravite in sicer za 80 odstotkov ceneje. Mi prodaja- w ~ Milanu. (9 ker A IZVEŽBAN BRIVEC dobi takoj stalno delo. Plača dobra na dan, mesec ali leto. Po dogovoru dobi se brivnica tudi v najem. Pisma naj se pošljejo upravništvu "GLAS NARODA", 1^9 Greenwich St., New York, N. Y. (1-10—9) JliniiHUlii ^h^biirtlhlfcr ^ J Pozor Slovenci v Clevelandu! ^ j Podpisani priporočani vsem I Slovencem v Clevelandu in f okolici svoj dobro urejeni i Saloon "Bank Cafe" > I m con »m s a v«. ^ -J* AuiAixw »aiiii nu^fiat iiv. iii 1 i.u vv » ii mo izvleček, napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi Ta izvleček kupujejo zdaj trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami. • Napravljati žganje in likerje ui težko. v Če'imate jedno steklenico našega izvlečka, preberete samo listek na nji ; ® 'Š1 tam je natačno zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani liker. Jam-(( m čimo vam da dobite žganje, kterega bi morali sicer drago plačati. Velja pa Vas ta 80 odstotkov manj. To se pravi: namesto jednega dolarja, kterega bi ^ morali izdati, plačate le 20 centov. SPRIPFVAI O italijanskem zakonu $43, sklenjenem 24 junija T ori\lV/C.VALU 1895 se vsi naši izvlečki prej pregledajo po držav-, h! nih uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih pečat. (|) /ff Steklenice so za napravo 1, 2, i, 12 litrov ali več. ft Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu pošlemo e-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. ~ Rev.H. W. Freytag, Hamel, III. Na vsaki steklenici je knaša varnostna znamka "sidro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F. Ad. RICHTER&CO. 215 Pearl St., New York. morem KJ podobno, r pomoči emu smrl lolbeiu buči vode. Xšo-či jo postavi poleg mene in fino tkanino. Poskušam — a ni šlo; bil sem še pre-ona tkanino v vodo in začne čistiti roke in obraz nemu sovražniku njenega brata. Ko je bila gotova, meti ostal rled 'elik a me z Lahnim, a sočutnim smehljajem: Ali si bil vedno tako suh?" Suh? Na to Ae nisem mislil! Tri tedne v mrzlici in krčih — vedno mirt jo in življenjem! Ves ta čas ničesar jedel niti pil! To ni moglo seveda brez posledic. Potipljem se in odvrnem: "Jaz nisem bil nikdar suh." "Poglej vendar svoje obličje v vodi!" Nasmem se nad bučo in se preplašen odmaknem, kajti mesto obraza sem - živo mrtvaško glavo. Kakšen čudež, da sploh še živim," zavpijem. Da, Winnetou je tudi rekel tako. Ti si prestal še eelo dolgo ježo. i dub t i je dal izredno močno telo, ker bi drugače ne bil prestal pet- jin muci o dobrol vrniti." Petdnevne ježe? Kje pa smo?" V naši puebli i vasi vojniki, kteri so nas vjeli, semkaj?" Da. vsi. Oni stanujejo v bližini pueble." Ali so vjeti Kiowi tudi tukaj?" Tudi. Pravzaprav bi morali biti umorjeni. Vsako drugo pleme bi do sn:rti; a bil je dobri Klekih-petra naš učitelj in nas je podučil velikega duha. Ko plačajo Kiowi kazen za greh, se bodo smeli Gospodarstvo. Slovanska gospodarska vzajemnost. In moji trije tovariši? Veš li, kje so?" V jednakem prostora, kot ti, le da je teman!" Kako se jim godi?" Ni jim sile; kdor mora namreč umreti na mučeniškem kolu. mora biti k, da veliko vzdrži; drugače ni kazen zadostna." T«rej bodo umrli, res umrli?" "Tudi jaz "Tudi ti.' Način, kak sniei tak "Pove* * * To j« "Ali j "Tudi "Potei "Tudi govorila, pač ni kazal sočutja. Ali je bilo to krasno dekle trdo, da jo ni ganila nasilna smrt Človeška? mi, ali zamorem govoriti ž njimi," jo prosim, prepovedano.'' i srneui videti vsaj z daleč?" ? >> kak< ti jim smem vsaj kaj sporočiti.' to je prepovedano." Samo reči jim, kako se počutim?" na malo pomisli, potem pa odvrne: Hočem prositi mojega brata Winnetouva, i je.'' Ali hoče Winnetou kdaj priti k meni?" da jim smeš sporočiti, toda da i daj. k te "Toda jaz moram govoriti z njim!" "On ne s teboj!" "kar mu imam povedati, je zelo važno." "Zanj T" "Zame in moje tovariše!" "On ne pride. Ali naj mu jaz povem, če hočeš meni zaupati?" "Ne; hvala ti! Lahko bi li povedal; lahko bi ti zaupal vse, prav vse; če je on preponosen, da bi govoril z menoj, sem jaz tudi tako ponosen, ie maram govoriti /. njim s pomočjo tretje osebe." "Potem ira ne vidiš prej, kakor na dan tvoje smrti. Me dve greve šefe kaj želiš, pa daj znamenje. Mi slišimo, potem pa takoj kdo pride Izvleče iz žepa malo, lončeno piščalko in mi jo da; nato odide. Ali ni bil res nad vse čuden ta položaj ? Jaz sem na smrt bolan, a gtreže se mi, da i>ostanem zopet zdrav in močan zato. da prenesem hujše muke! Ta. ki zahteva mojo smrt, me ni prepustil v oskrb kaki stari, grdi ženski, ampak svoji sestri. Ni treba .Še posebej omenjati, da se je vršil moj pogovor z Nšo-Či tako gladko, kot se čita. Govorjenje mi je delalo težave in je bilo v zvezi z velikimi bolečinami; govoril sem torej po« asi*in s presledki. Tudi me je to tako utrudilo, da sem takoj zaspal, ko se je oddaljila "Krasni dan". Ko se za nekaj ur prebudim, sem bil silno žejen in neizrečeno lačen. Jaz poskušam čarobno sredstvo in pihnem v piščalko. Takoj se prikaže starka, ktera je morala sedeti pred vratmi in me nekaj vpraša. Jaz sem razumel le 4išlia' in 'ištla'. a nisem vedel, kaj pomeni. Ona me je namreč vprašala, ali hočem piti ali jesti. Jaz dam znamenje za žejo in lakot, na kar zgine starka. Kmalu pride Nšo-či z glinasto skledo. Poklekne poleg mojega ležišča in me pita kot otroka, kteri ne zna še jesti. Divji Indijanci nimajo še takih pos<»d in priprav; mrtvi Klekih-petra jih je torej tudi tega navadil. V >kledi je bila zelo gosta juha s strto koruzo, ktero pripravijo Indi-janke ua ta način, da jo stro z velikimi težavami med dvema kamenoma. Za i;osjx»dinstvo Inču-čunovo pa ie Klekih-petra naredil ročni malin, kar se mi je kazalo pozneje kot redka znamenitost. Jesti mi je bilo seve še mnogo težje nego piti; komaj sem zdržaval bolečine in bi bil pri vsakem požirku najrajši zavpil; toda narava je zahtevala jed, če ni.-em hotel poginiti od glada. Zato se trudim, da ne j>okažem, kako me boli; a vendar nisem mogel preprečiti, da bi mi ne bile prišle solze v oči. Nšo-či vidi to: ko sem pogoltnil zadnjo žlieo mi pravi: "Ti ^i nad vse >Iab. a vendar močan, da, junak. Ko bi se bil rodil vsaj kot Apach in ne kot lažnjivi bledoličnik." ".Taz ne lažem; jaz ne lažem nikdar. To bodeš že sprevidela." Takoimenovano "slovansko vzajemnost'' s« je že mnogostransko gojilo. Največkrat v vznesenih govorih, z obrabljenimi frazami, zevajočimi gostilniškega navdušenja, s eašo v roki in to priliČno hrupnih zabav in narodnih veselic. Ploskanje in kričavo odobravanje je iste na mestu udušilo. Spregovorila pa se je že tudi marsi-ktera dobra misel, stavil sc je marsi-kteri umestni predlog in slišal se je marsikteri pripravni nasvet. Vse to se je potem navdušeno hvalilo in pri dejanjih pozabilo. Uspehi so bili redki. ničevni in brez večje važnosti. Stremijo se je slepo za svetlim smotrem. Prava pot je bila neznana, skupnost slo vanskih gospodarskih interesov se je prezirala, na narodno gospodarskem pni j u smo si bili Slovani tujci. Slo-vairiia vzajemnost duha in kulture je brez gospodarske vzajemnosti grad v ob akih; le na gospodarsko trdnih tleh se more razviti duševna kultura. Čehi in Slovenci. — ČEHI so poslednjih petdeset let gospodarsko toliko napredovali, da zavzemajo v tem oziru danes prvo mesto v Avstriji. Vztrajno delo, neumorna pridnost iin trezna previdnost so stvarniki češke industrije, obrti in trgovin«1; narodna zavednost -pa je te čuvala tujčeve grabežljivosti. Vso svojo energijo so ta čas uporabljali za okrepitev svoje lastne gospodarske pozicije. Danes pa zapuščajo, svesti si svoje sile in moči, osko j n* t, jx) kteri so dosedaj hodi i, skušajo križati svoje gospodarske interese z istimi ostalih Slovanov in z združenimi močmi priboriti gospodarsko neodvisnost tlačenemu slovanskemu plemenu. Denarna organizacija je pri tem elementarne važnosti. Denar je sveta vladar. Moderna banua je duša narodnega gospodarstva. V njej se osredotoči vse današnje gospodarsko gibanje; ona je vir vseh inicijativ in vsega stremljenja gospodarsko napredovati. Vsled tega opazimo češko banko stopati na čelu gibanja slovanske gospodarske združenosti. Ne navdušenje do brata Slovana in prononsirano geslo slovanske vzajemnosti, je isto pri ved.to do t#ga korau a, ja — N.ijttiartjr t»o$ode r.A Žifar |> —- <1 Narociiua. j* priložiti denar. /-■ -tu » ii» r>*-tl» «t |>rl;nirnAt JOHN KFAKHR Euclid, Ohio. Saj bi ti od srca rada vrjela: a med bledoličniki je bil le jeden, kteri trgovskega in obrtnega gibanja, ki i* »ril resnico. To je bil Klekih-petra, kterega smo vsi ljubili. On je bil sieer pokvarjene rasti, a je imel jasen duh in zlato srce. Vi ste ga umorili, ne da bi vas bil razžalil; zato pa bodete morali umreti in bodete ž njim vred pani.' * "Kako? Ali ni še pokopan?" "Ne." , "Njegovo truplo se vendar ne more tako dolgo držati!" "On leži v krsti, v ktero ne more zrak. Ti jo itak vidiš še pred tvojo smrtjo," Po teh tolažilnih besedah se oddalji. Saj je vendar silno veliko tolažilo za tistega, kteri mora umreti mučeniške smrti, da vidi prej krsto kterega druzega! Sploh pa nisem mislil resno na smrt. Jaz sem bil prepričan baš o nasprotnem, namreč, da ostanem pri življenju; saj sem imel pri sebi ne-ovrgljiv dokaz naše nedolžnosti, namreč Winnetouvove lase, ktere sem mu odvzel, ko sem ga oprostil. Ali jih pa tudi še imam? Ali mi jih ni kdo vzel? Prestrašim se, ko si stavim to vprašanje; jaz nisem v tem času, ko sem cul, sploh niti mislil na to, da Indijanci obično oropajo svoje jetnike. Preiskati moram torej svoje žepe. —■ , _ j {Dalje prihodnjih.) v zahteva velike opreznosti, genijalne da lekovidnosti in izrednega poznavanja slovenskih domačih razmer. Poslednje pa je mogoče zahtevati edino le od Slovenca in nikdar ne od Čeha. (Konee prihodnjič.) ^m^- v Na poseben način so zajezili -vodo v kanadskem mestu Niagara Falls. Da bi dobili več vodne moči za tovarne ob reiki, postavili so ob obrežju, nekoliko nad jezom, 6 metrov visoki oder iz lesa. Na ta oder so sezidali iz betona 15 metrov visoki stebei^ ki je 'bil na jednej strani 12, na drugi pa 22 decimetrov močan. Skozi celi steber je bila po sredi vzidana močna, železna veriga in na vsaka dva metra NAKAYNA GALIFORNIJSKA ViNA I ISA. PRODAJ. g - i Dobro črno in belo vino od 35 do 3 45 centov galona. " Staro belo ali črno vino za centov S galona. S Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnlk od $«.25 do £2.75 golona. Siivovicapo $3 galona Pri večjem noročilu dam popust. Spoštovanjem Stefan Jakde, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal. AUSTHO-JMEBICAN IIP Regularni potni parnik) "FRaNCESCAm odpluje 13. septembra. "SOFIA HOHENBERG" odpluje 3. okt. vozijo medJNcw Yorkom, Trstom In Reko. Najpripravnejša in najcenejša paroLrodna črta v Ljubljano in sploh na Slavensko.£Železnica velja do Ljub-ljane le BO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo. Phelps'Bros. C& Co, General Agents, . 3 Waahlngton St., New York. Gompagnle Generale Transalianlip. JFrancoska parobrodna družba J DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE, PARIZA, ŠVICE, IN0MQSTA iN LJUBLJANE. POSTIM PARMKi SO: .............14,2'~>0 ton, 30,000 "La Prm'er«ce" r.a dva vi:nka "La Savcie" "La Lorraine" "La 7 ourai ne" "L' Apuitaine" "La Bretan^e" "La Chamqa "La Gascogne" GiiVM A^ncja: 32 BHCAEWAY, NEW Y0F.K. Parnlki oclpluie n od s« trikih < 1> dopoludue iz pristanišča št. 42 Aortli lti»er, ob Morton St. in moči. M >» • *...... ........ 1 HI , , 0 fl 1» .....- • ■ .........12,'H ni , 2*.M>0 » ,, ..... ........J tJ.IM , I'J.'i" » II 17 ' ' " ■ • . « ........ ]ll IHHI ...... ' 1 ......... ......... S. 1 00 , ........8.0 >o ,, , ](.;,' <0 , ■»„'< o , o 1 - 0 10. nri ,N.Y. •LA LORRAINE La Breta^ne *LA. TOURAINE *LA SAVOIE La Gascogne Parnik!i z 13. sept. 1906. *LA PROVENCE 15. sept. 1906.-LA LORRAINE 20. sept. 1906. La Bretagne 27. sept. 1906. *LA TOURAINE 29. sept. 1906. *LA SAVOIE zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. iV1. Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Deaborn St., Chicago, III. 4. okt. 1906. 11. okt. 1906. 13. okt. 1906. IS. okt. 1906. 2.3. okt. 1906. CUNARD LINE PARNIKI PLUJEJO IVIED TRSTOM, REKO IN NEW YGRK0M. PARNIKI I5IAJ0 JAKO OBSEŽEN POKI1I I PROSTOR NV KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJE ti A K v ZRE DA. odplu je iz New Torka