Posamezna številka 2 dinarja.
LJUBLJANA, 15. decembra 1925.
Poštnina plačana v gotovini.
v Jbolralš
m
Po treh mesecih je izdala direkcija glede izida volitev v bolniško blagajno okrožnico, ki jo v naslednjem razglašamo vsem članom v vednost:
OKROŽNICA štev. 204—VI.
Predmet: Izvoljeni skupščinarji in namestniki za oblastno skupščino boln. fonda.
Vsem službenim «linicam, vsem gg. skupščinarjem in namestnikom!
Po uradnem zapisniku volilnega odbora (§ 17 zač. pravilnika boln. fonda) z dne
30.	septembra 192o so
izvoljeni
1. za skupščinar je:
1.	Jurij Stanko, čin. II/4—2 asistent, Št. Vid 19 nad Ljubljano.
2.	Ivan Krajnik, kotlar, Ob železnici 12, Maribor.
3.	Franc Jernejčič, sklad. pom. sluga, Dunajska cesta 20, Ljubljana.
4.	Franc Mikec, zvan. 11/2—3 kretnik, Opekarska cesta 39, Ljubljana.
5.	Josip Kitek, čin. II/2a 10 nadzor., Cesta na južno železnico, Ljubljana.
6.	Martin Bibič, čin. III/l—10 strojev., Ruška cesta št. 5, Maribor.
7.	Ivan Kocjan, prog. del., Selo 28 p. Moste, Ljubljana.
8.	Andrej Babun, skupinovodja, Keižerjeva ul. št. 9, Maribor.
9.	Jakob Kovač, čiu. 'HI/2—10 vlakov., Žibertova ul. 188, Ljubljana VIL
10.	Leopold Ogrin, ključavničar, Frankopanska cesta 3, Ljubljana VIL
It. Ivan Zupančič, zvan, 1/1—9, nad. prem., Kette-Murnova cesta 22., Ljubljana.
12.	Andrej Čanžek, stroj. pom. del., Jan Kolarjeva 2, Maribor.
13.	Ivan Zelenko, zvan. 1/1—7 »prev. vi., Zelena jama 134, Moste.
14.	Viktor Sluga, zvan. H/l—7 kretnik, Zalog 66.
15.	Anton Raztresen, ispirale«, Lukovica 37, p. Brezovica.
16.	Ignac Lapuh, zv. li/l—9, blok. sluga, Trstenjakova 4, Maribor.
17.	Jože Jurčič, zv. 1/1—7,. sprev., Zidani most, kasarna.
18.	Martin Kores, ključ., Loška ulica št. 10, Maribor.
19.	Aleš Ješe, zv. II/1—7 kretnik, Hrušica pers. hiša, Jesenice.
20.	Jakob Zadel, čin. HI/3—8 vlak., Zvnnarska H, Ljubljana.
21.	Franc Stnazek, čin. IH/1—9, nadeprevodnik, Kejžcrjeva 9, Maribor.
22.	Frane Pečar, post. del., Bezovje 16, Grobelno.
23.	Jurij Lafeer, prem. del., postajališče (Miški vrh.
24.	Teodor Mravlje, čin. 111/2—7 vlakov., Celovška cesta 42, Ljubljana VIL
25.	-Ivan Žumar, prog. del., Mlinska ul. št. 26, Maribor.
26.	Alojzij Uran, čin. 111/1—8, nadsprev.. Nova ul. 206, Ljubi lana VIL
27.	Ivan Ma.er, progovni tesar, Rušja ulica št. 9, Maribor.
‘28. Fran Kessler, Č:ai. III/l—8, stroj, moj.. Borovnica, postaja.
29.	Valentin Lah, kuril. del. Strasgujnica 75, Pragersko.
30.	Nikola Petrovič, mizar, Brestje I. pri Ptuju.
31.	Rudolf Žorga, čin. III/2—8, Za Bežigradom 1. mest. h, Ljubljana.
32.	Hinko Hrovat, mizar, Sevnica št. 23.
33.	Ivan Artač, ključavničar, Sv. Jerneja c. 54, Ljubljana VII.
34.	Franc Stropnik, »luž. II/5 svetil, Tezno 34, Maribor.
35.	Ivan Baraga, zv. II/l—10 prog. euv. Čuvajnica 33, Brežice.
36.	Franc Zdovc, prog. del, Dol. Logatec. x
37.	Anton Strumelj, pom. kurjač, Borovnica 114.
38.	Anton Mozetič, prog. mojster rev. v. p, Moste 29.
39.	Karol Stolekar, sklad, del, Gabrje 131, Celje.
40.	Fran Kessler ml, čin. II/4 asistent, Borovnica, postaja.
41.	Valentin Plevnik, zvan. II/2—5 sprev, Šmihel 54, Novo mesto.
42.	Matija Jurak, kovač. Pristan 11. Maribor.
43.	Jože Ojsteršek, zv. 1/1—9 sklad. Kavškova c. 158, Ljubljana VII.
44.	Franc Korošec, skupinovodja, Nova vas, Zelena ul. 1, Maribor.
45.	Ivan Čič, zv. JI/1—9 skl. sluga, Toplice 70, Zagorje.
46.	Ivan Šuštaršič, zv. II/l—7, premik, Hrušica pers. hiša, Jesenice.
47.	Aleks. Trškan, kotlar, Moste št. 52.
48.	Ludvik Miklošič, zv. 1/2—6 sprev. vlak, Kozlerjeva ul. 118, Ljubljana VIL
49.	Anton Snoj, služit. II/3 pisani, sluga, Slape 11, Devica Marija v P.
50.	Anton Marčič, sklad, del, Hrastnik 80.
2. za namestnike skupščinarjev:
1- Anton Grobelšek, čin. III/l—9 strojev, Resljeva c. 29, Ljubljana.
3- Ivan Jež, podajač, Za Bežigradom, baraka, Ljubljana.
3.	Jakob Istenič, zv. II/l—10 stroj, kurj, Preradovieeva ulica 6, Maribor,
4.	Florijan Babnik, pom. zavirač, Kavškova cesta št. 130, Ljubljana VIL
5.	Martin Krebs, pepelar. Spod. Radvanjska ul, Maribor.
6.	Ivan Sporn, služitelj H/5 svetil. Mlinska ul 26, Maribor.
7.	Karol Siard, pleskar prog. seke. Poljanska cesta št. 49, Ljubljana.
8.	Vinko Bruš, zvan. II/l—7, premikač, Turjaški trg 2, Ljubljana.
9.	Franc Milavec, zvan. 2/—5, kretnik, št. Lenart 41, Brežice.
t0- Ivan Cerovšek, zvan. II/2—2 nakladnik. Meljska cesta 15, Maribor.
H. Jožef Polak, telefonist, Maribor, gl. kol. post.
,2- Štefan Hrnčič, prog. delavec, Obrež, št. 63, Središče.
- L Alojzij Zuzi, zvan. 1/1—8 nad. premik, Aleksandrova 48, Maribor
i?' £osiP Majšler, prog. del, Lušečka vas 2, Poljčane.
io.	Franc Plevanč, klepar, Resljeva ul. 8, Maribor.	»
16. Ivan Čerin, pom. kurjač, Dob, 36, Borovnica.
m Z1 P°ttman, stroj. pom. Delavec, Valvasorjeva ul. 40, Maribor, in' Ai—?	zvan. II/l—9, kretnik, Strasgujnica 57, Pragersko.
J'ojzi.i JHdej, post. del. Savski Brestovce, ff wnc ir lr’ zvan- T/1—8 nad. premik. Drevored 10, Maribor.
“o' ..'J Vroren’ premogar, Šmihel št. 26, Novo mesto, oo r,,!,0 xri'*'!’1'’ ključavničar, Hrušica, pers. hiša, Jesenice. f: irjhnel Pubuf’ zvan- n,1-9 sklad, sl, Polakova ulica 223, Ljubljana VIL 24-	ar’ kurj. Kamna gorica 11, Št. Vid.
2o. Jakob K pun, mizar, Betnavska cesta, Maribor.
Gg. načelniki morajo 0 tem obvestiti člane bolniškega fonda.
Direktor: Dr. B o rk o s. r.
Izvoljeni so torej sami naši sodrugi.
Uprava pa je imenovala v bolniško blagajno naslednje svoje zastopnike. Pripominjamo, da so bili ti imenovani v pretežni večini iz vrst nasprotnih organizacij.
Sodbo o nepristranosti uprave si naredite sami.
OKROŽNICA št. 203—VI.
Predmet: Imenovanje skupščinarjev in namestnikov za oblastno skupščino bol. fonda. Vsem službenim edinkam, vsem gg. skupščinarjem in namestnikom!
Na podlagi § 23. Naredbe M. S. 16.276/22 so.
imenovani:
1. za skupščinarje:
1.	Bajc Franc, čin. II, direkcija od. IV.
2.	Bakšič Franc, strojni kurjač, Ljubljana VII, Aljaževa c. 6.
3.	Benedikt Drago, čin. III, Ljubljana, Ilirska ul. 22.
4.	Celar Franc, strojni kurjač, Moste pri Ljubljani št. 76.
5.	Deisinger Milan, čin. II, Direkcija od. III.
6.	Durjava Avgust, sprevodnik, Maribor gl. k, postaja.
7.	Feldin Herman, nadstrokovnik, Hrušica pri Ljubljani 83.
8.	Finžger Pavel, čin. III, direkcija od VI.
9.	Fistric Jakob, strojni kurjač, Maribor, Melska št. 32.
10.	Fratina Ludovik, čin. III, Ljubljana, Gosposvetska c. 14. I. nadstr.
11.	Furlan Josip, čin H, Direkcija od- III.
12.	Gnezda Franjo, čin. II, Direkcija od. II.
13.	Grašič Janko, zvan. I, Ljubljana, Dern\otova ul. 26.
14.	Gregorka Miroslav, čin. I, Direkcija cd VIL
15.	Jamnik Franc, pom. kurjač, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 5.
16.	Juh Leopold, čin. III, prog. mojster, Ljubljana, Erjavčeva št. 28.
17.	Kefer Hinko, čin. III. prog. mojster, Maribor k. k. mat. skl.
18.	Klun Anton, čin. III, strojev, Ljubljana, Prisojna 5.
19.	Koprivec Ivan, zvan. skladiščnik, Ljubljana VII, Mavrerjeva 277.
20.	Križ Josip, čin. III, strojev, Ljubljana VIT, Celovška 66.
21.	Keršinnr Andrej, ein. III. strojev, Ljubljana VII, Janševa 9.
22.	Lenarčič Frane, čin II, Ptuj, Prešernova 19,
23.	Ltikežie Franc, čin. lil, prog. mojst. Zidani most, postaja.
24.	Mence Tvan, zvan. L strojevodja, Ljubljana, Sv. Petra cesta 11.
25.	Milavec Franc, zvan. I, Ljubljana, Dovozna c, baraka.
26.	Miiller-Petrič Ivan, inž. čin I, Direkcija od. L
27.	Ogrinc Radovan, čin III, strojn. nadz. Novo mesto, postaja.
28.	Oman Miha, čin III, strojev, Maribor, Frankopanska 28.
29.	Pavlovčič Franc, čin. II, postaja Rakek.
30.	Penko Ivan, pom. kurjač, Kamnik 93.
/>1. Petek Leo, čin II, Celje Gaberje 51.
32.	Pičulin Ivan, mizar, Ljubljana, Dunajska 65 (bar. So.)
33.	Podbevšek Ferdo, zvan. I, kovač, Ljubljana, Hranilniška c. 12.
34.	Ponikvar Ciril, čin. II. Ljubljana, Trnovski pristan 4.
35.	Potočnik Alojzij, šef prometne službe, Novo mesto, postaja.
36.	Potočnik Martin, prog. del. Rožna dolina 15.-III.
37.	Rodič Josip, čin. III. strojev, Ljubljana, Ulica na grad 7.
38.	Rotar Albin, čin. III, Ljubljana, Dunajska cesta 25.
39.	Rožman Josip, čin. II, Direkcija od. VII.
40.	Schneider Anton, čin. III, Kraljevec Prelog, postaja.
41.	Sovre Franc, čin. III, Kraljevec, Prelog postaja.
42.	Stamac Rafael, zvan. I. vlakov, Ljubljana postaja.
43.	Štamberger Franjo, dr. čin I, Direkcija od. VI.'
44.	Suhadolnik Ivan, čin I, Direkcija od IV.
45- Škerjanc Ivan, ein. III. prog. mojster, Zalog, materijalno skladišče.
46.	štajer Ivan, čin. III, strojev, Ljubljana. Pot v Rožno dolino 7.
47.	Tancig Egon, šef prometne službe, Maribor, gl. kol.
48.	Vertačnik Albert, post. odpravnik, Ljubljana, Hranilniška ul. 10.-I.
49.	Zelenko Franc, inž. čin I, Ljubljana, prog. sekc. glavna proga.
50.	Zupan Ciril, čin. II, Ljubljana, Vegova ulica 12.
2. za namestnike:
1.	Čampa Matija, čin II, Direkcija od. II.
2.	Finžger Ivan, kretnik, Kamnik, postaja.
3.	Gajšek Ivan, čin II, Maribor, Vatova ulica 5.
4.	Gomilšek Vladimir, čin II, Ljubljana, gl. kol. postaja.
5.	Grošelj Ignac, čin. III, strojev, Ljubljana 7. Marmontova ulica 18.
6.	Holozar Anton, strojni kurjač, Slap št. 35, p. Zidani most.
7.	Dr. Jevšek Miško, čin. I, Direkcija odd. VI.
8.	Jamnik Gustav, ključavničar, Maribor ob železnici.
9.	Kavčič Viktor, čin II, Ljubljana gor, kol, postaja.
10.	Kompare Alojzij, čin. II.'prog. mojster, Grosuplje postaja.
11.	Korošec Blaž, IH, Ljubljana, Poljanska cesta 13.
12.	Krhnikar Iva r far, Sava ob južni železnici 14.
13.	Lampič Ivan, zavirač, Ljubljana VII, Lepodvorska ul. 30.
14.	Lavrič Jože, čin IL, Jesenice 187.
15.	Martinčič Franc, čin. III, Rakek postaja.
16.	Pleničar Ferdo, prometnik, Škofja Loka, postaja.
17.	Podbregar Drago, čin. III, Ljubljana,: Direkcija od. VIL
18.	Podpac Rudolf, čin III, Ljubljana, Dunajska c. 25.
19.	Pregelj Alojzij, čin. III. Stroj, mojster, Maribor, Tvorniška št. 20.
20.	Prinčič Avgust, revident, Maribor, Tvorniška št. 20.-I.
21.	Stele Jurij, čin. III. strojev, Ljubljana 7, Celovška 34.
22.	Šuštar Franc, zvan. L, Ljubljana, VII. Aleševčeva 23.
23.	Teran Andrej, stroj, kurjač, Jesenice 113. ,
24.	Vovk Josip, prog. čuvaj, Kranj, Gor. Savsko predmestje 1.
25.	Vozelj Karol, pis. moč, Ljubljana, Velika Čolnarska ulica 23.
Gg. načelniki morajo o tem obvestiti člane bolniškega fonda.
Direktor: Dr. Borko s. r.
Sodrugi! Neorganiziranci! Organizirani pri nacionalni organizaciji!
Ali najdete med od uprave imenovanimi člani vsaj enega skladiščnega delavca, vsaj enega progovnega, postajnega ali kurilniškega pomožnega delavca? Toliko tUoč Vas je, T uprava ni smatrala za potrebno, da imenujejo vsaj enega izmed Vas v bolniško blagajno! »Ujedinjeni savez imenuje vsai enega izmed Vas V bolniško blagajno! »Ujedinjeni savez 17 je tudi izvoljenih.
Sodrugi! Premislite to in premislite, kje je Vaše mesto.
Vsi v »Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije«.
Razbijači na dela,
»Organizovani radnik«, ki izhaja v Zagrebu in »Delavsko-kinečki list« sta takoj po izvršenem ujedinjenju želiznicar-jev šla na delo ne z namenom, da bi gradila, ampak da bi razbijala. Zlasti je v tem prednjačil »Organizovani radnik«, ki je varal železničarje in ostalo delavstvo v Hrvaški z največjimi izmišljotinami, vendar mu železničarji niso nasedli. »Delavsko kmečki list« št. 42 od 19. novembra 1925 piše:
Toda najhujša kapitulacija se je izvršila pri železničarjih, ki so marca 1925 hrez vsake dejanske potrebe sklenili vstopiti v Glavno delavsko zvezo (GRS). Ta kapitulacijska politika se je najhujše maščevala: S skoraj popolno izgubo našega vpliva na železničarje v Sloveniji, kar se je pokazalo na njihovem zadnjem ljubljanskem kongresu.
V članku »Kongres za zedinjenje železničarjev« se norčuje iz kongresa, resolucij, govori o proletarski demokraciji, izključitvi sodrugov iz Zagreba in Niša i. t. d.
Strinjamo se z Vašo izjavo, da sle izgubili popolnoma vpliv na železničarje (tako dr. S. Markovič, Cvijić, kakor inž. Gustinčič) ter se blagodejen vpliv tega že čuti v širokih železničarskih masah.
Železničarji nočejo biti več kaka igrača v rokah par elementom, da bi se z njimi eksperimentiralo, oni so siti puhlih fraz, dovzetni pa so za stvarno in smotre-no delo. Danes so zopet dobili zaupanje v same sebe ter si hočejo železničarji sami voditi in odločati svojo akcijo in taktiko.
Proletarska demokracija! Ali jo poznajo sodrugi iz Zagreba in Niša pod vodstvom B. Milutinoviča, ki so prišli na naš kongres zastopajoč dve lokalni organizaciji v delavnici Niš in Zagreb.
B. Milutinovič je prinesel seboj svojo deklaracijo, istotako je imel svojo deklaracijo v žepu s. Jovanovič ter so prišli na kongres s trdnim sklepom, priznati odloke kongresa le, ako kodo taki, kot jih oni (kot velika manjšina) zahtevajo, v nasprotnem slučaju pa potegniti iz žepa resolucije in jih prebrati ter se na ta način izločiti eni ujedinjenja.
Jasno je, da niti eni niti drugi sodrugi nočejo močne, enotne organizacije za celo državo, ampak so jim ljubše lokalne organizacije s par sto člani, kjer se lahko grmi in treska, a nastopiti akcij za koristi organiziranih, pa ni potreba.
Kako si oni zamišljajo skupnost, jasno kaže razdiralno delo Saveza radnika Met. Ind. Zagreb, ki hoče na vsak način ovirati razširjanje naše organizacije na Hrvaškem (kar pa mu je seveda izpo-d-letelo) in na ta način direktno podpira žolto organizacijo.
Kaj pravijo sodrugi • »Delavskega kmečkega lista« nadalje:
To zedinjenje je dosedaj ^samo slovensko zedinjenje. Sodrugi železničarji na Hrvaškem, v Srbiji. Bosni in v Vojvodini ostajajo še nadalje — in ra\oio po zaslugi ljubljanskega kongresa — še nadalje izven enotne organizacije.
To je čisto navadno lažnjivo varanje delavstva. Sodrugi železničarji širom cele Hrvaške in Slavonije, Vojvodine, Dalmacije in Srbije so se ujedinili, kar pričajo naše podružnice v Zagrebu, Sisku, Indjiji, Šibeniku, Beogradu, Nišu in drugod; navdušenje za ujedinjenje se zrcali na primer iz dejstva, da je le v Sisku v teku enega meseca pristopilo na novo 117 članov.
Savez bos. hercegovačkih železničarjev je v najtesnejših vezali z nami, vse naše delo je enotno, tudi on je član URSSJ.
Izven ujedinjenja stoji le še lokalna nezavisna organizacija v delavnici Zagreb in Niš, ki se pusti varati od železničarjem neodgovornih elementov, ki jih hranijo s takimile lažmi'.
»Postoje željezničarske organizacije izvan te ujedinjene organizacije. Nezavisni sindikati okupljaju u Hrvatskoj i Sloveniji deset puta više željezničara u svojoj sredini nego što ih ima u toj »ujedinjenoj« organizaciji.«
Ali res mislijo, da imajo železničarji zavezane oči? Ali res pomeni skupina v Zagrebu in Nišu železničarje cele države?
Na članek »Vprašanje organiziranemu železničarju« pa odgovarjamo le, da je sklepal in dal navodila za kongres ujedinjenja delavskega pokreta centralni odbor železničarske organizacije ter je izjavo s. Stanka glede vstopa Žel. strok, in prav. org. v URSSJ skoraj soglasno
odobril kongres ujedinjenja železničarjev.
Glede delokroga tajnika ali predsednika organizacije pa se ne bomo šli posvetovat k »Delavsko kmečkemu listu« in ne vprašat za dovoljenje inž. Gustinčiča et koinp. Kako pa je vodil strokovno politiko svoječasno s. Hlebec in urejeval »Strokovno Borbo«, to vedo najbolj rudarji sami, pa tudi vsem drugim to ni neznano.
Že svoječasno smo. pisali, da na izpade političnih listov ne bomo reagirali, naš časopis naj služi železničarjem za reševanje njih strokovnih vprašanj ter se bomo v bodoče tega redno držali.
Ka| se dela v Beogradu?
1.	Imenovan je nov generalni direktor, ki mora sedaj vse projekte, ki jih je izdelal njegov prednik, preštudirati, da mu kdo kaj ne »podvali«.
Pravilniki za sporedne prinadležnosti so sicer v projektu že spremenjeni, tudi kar se tiče vprašanja kiiometraže etc., vendar pa se je najbrže »pozabilo« v sedanje dvanajstine ustaviti potreben kredit, tako da bo treba zopet čakati morda celo do 1. aprila 1926. (Naša deputacija gre tozadevno še pred Božičem v Beograd.)
2.	Novi minister prosvete Stjepan Radič se je takoj v začetku proslavil s krilatico da država ni nikaka hiralnica, oziroma »Versorgungsanstalt« za svoje uradništvo in da naj bi dobili vsled tega uradniki penzijo šele po 25 letih, tako vsaj poročajo časopisi.
Bog ve, ali namerava to določbo raztegniti, oziroma jo zagovarjati v ministrskem svetu tudi za ministre, katerim pripade penzija baje šele po 6 mesecih ministrovanja.
Kaj pravite, katera služba je težja in napornejša: ali služba ministra, ali služba premikača?
J. Na dan proslave narodnega ujedinjenja 1. decembra 1925 je bilo na novo imenovanih generalom samo 62 polkovnikov. Koliko imamo že generalov pri nas?
Bog ve, kje se je dobil kredit za unapređenje teh generalov, ko pri železnici g. minister saobraćaja ni v stanu, da bi sprejel nazaj tisi e reveže, ki jih je eden njegovih prednikov vrgel na cesto po štrajku leta 1920. in pozimi 1. 192:;., češ, da nima kredita.
4.	Lisne lične legitimacije za delavce za teto 1926. so še vedno v tisku v tiskarni v Subotici, vendar je pričakovati, da bodo še tekom tega meseca dotiskane ter jih dobe potem v- kratkem izstavljene vsi delavci. Dokler se ne bodo izstavile nove, bodo' za ta čas podaljšane dosedanje stare legitmacije za leto 1925.
5.	Izplačilo diferenc. Kakor poročajo politični časopisi, se bavi finančni minister z mislijo, da bi v teku prihodnjega budžetskega leta (1926/27) izplačal železničarjem kot ostalim državnim nameščencem diference, katere nam dolguje država že par let.
Načrt ima pa sledeč:
Draginja, pravi, je šla dol, plače naše pa so še vedno enake. Treba jih je torej znižati za 10 do 20%. Da pa bo država zadostila svoji obveznosti glede izplačila diferenc, bo kljub temu znižanju plače, izplačevala še nadalje stare plače, dokler ne bo z dptičnimi 10 do 20% krita cela diferenca. Nato pa se bo izplačevala le znižana plača.
Pravijo, da bo na ta način volk sit in koza cela. Mi pa pravimo, da to ne bo držalo.
6.	Stanovanjska kriza rešena. V prihodnjem proračunu je predviden kredit baje 1,000.000, po drugi verziji 12 milijonov dinarjev, ki naj se naloži v Hipotekarno banko v Beogradu ter se bodo obresti tega kapitala porabile za zidanje stanovanjskih hiš za državne nameščence, ki se bodo zidale po celi državi. Ako je resničen prvi slučaj, bodo znesle obresti 60.000 Din in bo torej letno sezidana ena enostanovanjska hiša ter bo kriza resna v 40.000 letih, če pa bo obveljal dragi načrt, pa bo malo preje.
Pa pravijo, da se nam ne obetajo zlati časi.
7.	Pri Ljubljanski direkciji so nameravane gotove večje spremembe in sicer deloma direktno iz Beograda. Aid hočejo gotovi ljudje uničiti še to direkcijo, ki še kolikor toliko redno vzdržuje promet?
Da se pojasni kljub vsem zaprekam!
Scdrug urednik!
Sem naročnik »Delavsko kmečkega lista«, pa mi uredništvo tega tista ne dovoli, da bi povedal svoje mnenje. Bojijo se resnice! Zato te prosim sedr. urednik, da mi odstopiš nekoliko prostora v Vašem listu, da odgovorim na nekatere klevete in naročene članke, ki jih nekateri vsevprek objavljajo, da opravičijo svoje dosedanje nedelo.
»DKL«, kakor tudi druge delavske liste, smo ustanovili ter vzdrževali skozi vsa leta politične reakcije, do danes, zavedni slovenski delavci z velikimi žrtvami. Delali smo z ljubeznijo in z idealizmom. Med nami ni bilo strahu, baii se nismo za svoj obstanek, tudi ne ječ in ne zasmehovanja od strani buržoazije in njenih hlapcev. Delali smo v času, ko so odpovedali vsi oni, ki se sedaj postavljajo pri »DKL«, da diktirajo in H-nijašijo. Balancerji ( da govorim v njihovem jeziku) pa imajo še pogum, razbijati težko »postavljeni strokovni pokret v Sloveniji. (Ker niso pač nikomur odgovorni. Op. ured.) To delajo v listu, ki je last onih sodrugov, kateri list vzdržujejo in plačajo!
Pa pridimo k stvari:
»DKL« piše v svoji 44. štev. na pn i strani sledeče:
Vsem pristašem »DKL !
»Kakor smo informirani, so v nekaterih krajih diskusijo delavci tako razumeli, da v znak protesta proti kapitulaciji izstopijo iz organizacij Strokovne komisije, zato smatramo za potrebno, da na tem mestu izjavimo, da je:	-
izstoprsnje iz strokovnih organizacij napačno, ker namen diskusije je ravno nasproten; (Podčrtal jaz.) vsi pasivni in še ne ergani-zirani v strokovne organizacije!
V	diskusiji se kritizira kapitulacijo, način zedinjenja in napačno delo v Akcijskem odboru, ne propagira pa nihče izstopa ali pasiviziranje. Zato tem potom pozivamo vse, ki so morda že izstopili in tudi vse one, ki radi kapitulacijskega načina zedinjenja še niso vstopili v organizacije (počrtal jaz), da se takoj strokovno organizirajo v organizacijah Strokovne komisije in da z aktivnim delo in v njih pripomorejo k temu, da bodo ie organizacije postale močne proletarske trdnjave v našem razrednem boju z buržuazijo.
Redakcija »DKL«.
S kakšnim cinizmom je zapisal urednik pri »DKL« gern jo »svarilo«, se vidi po tonu in vsebini, še bolj pa po značaju in življenju. Koliko jeze in zavisti je v teh vrsticah, zlasti Če uvažujemo, da po železničarskem kongresu zedinjenja (Oni pravijo »po komediji«!) je »Ujedinjeni žel. Savez« naraste! za IKK) novih članov. Mi, kakor tudi balancerji okrog »DKL« dobro vemo, da so pred kongresom poskusili vse, da bi železničarje med seboj zintrigirali ter razgnali v prejšnje drobce. Boli jih do onemoglosti, ker so' se slovenski delavci, železničarji, kovinarji, rudarji otresli teh lažiprijateljev, ki niso Se nikdar čutili sod ružno z onemoglim in sestradanim slovenskim delavstvom. Vprašamo.Hlebca in Gustinčiča, ki imata patent na razbijanju, ati sta že kdaj plačala članski mesečni prispevek katerikoli strokovni organizaciji? Zakaj potemtakem taka zavist! Strokovne organizacije plačujemo delavci sami prostovoljno, ergo, bomo tudi sami govorili. O načinu, kako naj se bojujemo in s kom naj se družimo, pa bo povedalo celokupno članstvo, zastopano po svojih delegatih na konferencah, kongresih itd. Vprašali pa bomo za nasvet tudi ostale voditelje šele tedaj, ko bomo imeli do njih zaupanje, ko se bomo prepričali, da res proletarsko čutijo in mislijo in da znajo mase voditi in ne zavajati. Zaupanje vživa pri delavstvu le oni, kateri ž njim živi, ter ž njim čuti. Dosedaj je imelo delavstvo z Vami, na žalost, le slabe izkušnje.
V	isti štev. »DKL« pa stoji na tretji strani tudi članek, ki napada »Kongres zedinjenja železničarjev.« Nekdo se je podpisal pod ta članek z »Ljubljanski«. Vprašamo tega »Ljubljanskega«, zakaj se ne podpiše s svojim imenom? Ako že ima pogum lagati, pa naj bi imel tudi pogum, povedati še svoje pravo ime, da bomo vedeli s kakšnim poštenjakom imamo opraviti. Sicer nam pa je znano, da se je ta članek z »Ljubljanskim« vred skuhal v uredništvu »DKL«, kakor vsi drugi dopisi, take in slične vsebine, ki prihajajo naročeni v list.
V	tem dopisu stoji: »Sodrugi pri vodstvu »DKL« se za nas niso več brigali, odkar so se zedinili s socialpatrijoti (tukaj mislijo predvsem sodr. Štuklja, Se-
deja in mene), če nam niso dajali no-benih navodil skozi celo leto, so jih še manj pred kongresom, ko so imeli posla z opozicijo, ki je opravičeno napadala likvidatorje in kapitulante.« (Ta opozicija naj bi bila Marcel Zorga in Gustinčič!) Ta »Ljubljanski« pa je med tem že pozabil, da je ravno ta opozicija govorila v svet in pisala v Beograd, da ona ima železničarje v zakupu. Sodrug S. Markovič je tc potrdil z besedami: Ali ipak ima baš Gustinčič najviše utieaja na željezničare!« Kaj hočeš več »Ljubljanski«?
Temu »Ljubljanskemu« povemo še tele: Ako si hoče pridobiti zaupanje mod delavstvom, in biti na pravi poti, naj gre nevstrašeno sam naprej v boj za delavske pravice, pa pojdejo na to za rji m drugi; revolucijonarji in nerevolu-cijcnarji, organizirani in neorganizirani. Biti na pravem mestu tudi v boju, ne biti begunec in prepustiti v nevarnih momentih maso samemu sebi, kakor so to nekateri že napravili. Dokler pa ho samo besedičil in živel v večnih dvomih, kaj je prav in kaj ni prav, bo v svoji strahopetnosti pozabil celo svoje ime! Na take revelucijonarje kot so Ljubljanski« in »Griža« (ime pokaže moža!) se železničarji ne bomo ozirali. (Sicer pa je res vse to »Griža«).
Znani Mark sc v izrek pravi:
»Osvoboditev delavstva mora biti delo delavstva samega.« Velika ideja pa trpi na svoji čistosti; ako jo nosi nevredni drug, ki svojo osebno mržnjo zavija v obleko prave taktike in linije, in nezavedni proletarec v srcu. Zato kličemo l alancerjem še o pravem času — roke proč od strokovnih organizacij! Preleni ste in vsled svoje osebne zagrizenosti nesposobni, da bi gradili! Mojstri ste le v razbijanju in rušenju. Ako smo v času dela za zedinjenje kaj zagrešili, bomo to tekom časa tudi sami popravili. Marx pa ni nikdar dejal delavcem: Zaletite se v zid in razbijte si svoje glave!
Res je, da Vi balancerji, ki ste si vsed-ii sedaj k ;DKL . nimate takih napak > kakor mi. Tc pa je zato, ker ko smo uti tisti »napake« derali, ste vi bili poskriti (imeli ste, oprostite, »grižo,.) in glodati lepo molče s tiho željo, ali nas bo policija ali nas ne bo. Ko ste pa videli, da zaenkrat ni več tako »vroče«, ste se pojavili iu s>e udarili v prsi, rekoč: »Napake delate. Oportunisti ste. To ni prav.< In tako dalje. »Mi vam bomo pokazali, kako se deva.« Intakodalje. In sle zares pokazali.' »Pravo linijo« kažete, svojo zgovornost in buržoaziji ne delate nobene, sitnosti. Seveda je bolj plodonosno in plemenito, če zahrbtno blatite one po-siene delavce, ki so se žrtvovali in so se pripravljeni se žrtvovati za proletarsko idejo. Slaii ste več kilometrov proč od delavstva, skrbno skriti, in čakali na ugodni čas, da začnete zopet obrekovati in napadati one sodruge, ki so Vam bili iz prozornih razlogov napoti. Z ljudmi, ki se poslužujejo policije in hodijo k državnemu pravuištvu, da naj ono ustavi naš »DKL« samo za to, ker jim takratni urednik ni bil po volji, s takimi noče imeti proletarijat nobenih stikov. 1 altih metod se poslužuje burzuazija, ne pa. oni, ki hočejo veljati za revolucijoname. voditelje; za policijska sredstva me ne boste pridobili. Blato, ki ga mečete na druge, pade že na vas same. Zavest imam, da prav delam. Sedaj imajo besedo železničarji.	Makuc.
P. S. Mnogo železničarjev je naročenih na »Delavsko-kmečki list:;, kakor sem tudi jaz. Železničarji pričakujejo od tega lista, da jih res kaj pouči o domačem in svetovnem položaju, ne pa, da ta list služi samo blatenju najaktivnejših sodrugov. Boriti se je treba proti buržoaziji, ne pa proti lastnim s od rugom. Zato ' pa moramo razredno-zavedni železničarji napraviti tudi tu red in z bičem izgnati iz svoje hiše vse farizeje.
željezničare tuku.
Nije šala veš ozbiljnija istina — željezničare već i tuku. Tuku ih pretpostavljeni. Nad slabim i ne organizovani m željezničarima bijesni pomahnitalost željezničke biro krat i je, koja se više ne stidi ni cd tuče ovog siromašnog ispre-paćenog sveta- Slijedeći slučaj nam jasno potvrdjuje, kako se nad našim željez^ ničarima sve više zacaruje kruti režim nagajke:
18- septembra o. g. javno i bez suzd.r-;4aja inzultlran je po činovniku Lovri To-polčiču na postaji Dugoselo (kraj kulturnoga i pacifističkoga Zagreba) strojevodja Vladimir Koni i to tako, da je siromak strojevodja morao zatražiti liječničku pomoč. Cin se dogodio javno u prisustnosti većeg broja željezničara i ine publiko, koja se nad ovim vandalizmom činovnika Topolčića bučno skandalizirala. Škandaliziranje nad ovim postupkom izbezumljenog Topolčića našlo je jakog odjeka i reteima same gradjan-ske štampe.
Ispitujući razloge tući sirojovdje Kö-nija saznajemo, da je povod istoj u ošiljenem i naprasituin karakteru činovnika Topolčića, koji na svu nižu željezničarsku raju gleda sa stava spahije, koju treba sa nagajkom u ruci ukročavati. Ne pokoravaš li se — premlatit ću te. Stro-_ Jovodja Koni je potpuno nedužan. Sva njegova krivica je u tome, što je podred-jeni službenik, neorganizovan i slab, a to, naša slabost in nemoć, omogočuje nad njime i svima nama ostalima ovakav vandalizam. Slab in nemoćan bit će uvi-. jek kriv i. uvijek izvržen opasnosti šikana i tuće najraznijih vrsti.
Povodom tuće ovog nemoćnog strojevodje, i ako je time ujedno bio izazvan i javni škandal, još do sada nije nitko pozvan na odgovornost. Sve nam se čini da će cijeli đogođjaj biti zataškan kao .■što se zataškavaju i mnoge druge stvari, koje bacaju vrlo ružno svjetlo na upravu aa našim željeznicama. Mjesto da se be*-stijalnog krivca pozove na odgovornost i izruči na dalnji postupa!; sudu, njega se pušta da se i dalje nesmetano hrusti nad nemoćnim Konijem.
Protivu ovog vandalizma nad nemočnim željezničarima mi dižemo najodlučniji protest i tražimo, da činovnik Topol-
■	cić bude najenergičnije pozvat na odgo-vc-most Ne učini li se to — ugroženo osoblje će biti prisiljeno, da se protivu šikana ove vrste obrani na način kakav
■	samo nad je za shodno. Istovremeno pc--• tr ?.”«• željezničare širom zemlje, a
,r, ; -s-r.kj: ..vodje i ino.mašinsko osob-1... da se. orgaalzuje i grupira u redove Ujedinjenog Saveza željezničara Jugoslavije, jer će samo u redovima ove organizacije nači svog pravog zaštitnika i b-ranica ogrožene egzistencije i života.
Prestanite sa gadostima.
Od kada je izvršeno ujedinjenje našeg klasnog pokreta, neprijatelji naši nikako da se smire. Oni se neumorno trude, •' da izvršeno ujedinjenje čim više omalo-važe i ignorišu, kako bi na taj način opravdali svoje bjegstvo i izdaju. Čovjeku se upravo zgadi promatrajući te zlotvore na njihovom niskom djelu, I za čudo, u petejeujivanju izvršenog ujedi-
■	njenja idu rukom pod ruku i nacionalni ; »utokljunaši, i »revolucionari« nezavisni. Jedni i drugi jedinstveni su u borbi protivu izvršenog ujedinjenja željezničar-
■	skog' klasnog pokreta.
U jednom cd zadnjih brojeva zagre-' bačkog ne Orgauizovanog Radnika« po-
-	red napadaja na izvršeno ujedinjenje okctaiže se i na moju ličnost. Tko se to »kosio: Nitko drugi već onaj nesretni ti-pus Buda Milutinovič, kojem smrdi čekić i im teški radnički život. Badavdžija napao proletera, proletera koji si u krvavom znoju zaslužuje svoj svagdanji krušac. K neka, neka. Ne ćeš dugo. Samo još dotle, dok so radnici ovako razbijeni i neorganizovani. Doći će dan od-«3,azde, kad će radnik bijednik progle-
-	dati. doći svijesti i vidjeti, da si bio sa-
■	mo slugan još gorega poslodavca, da si razbijao snagu proletersku kako bi se aa’ kostima njegovim podigala i obogatila nezasićena kapitalistička klasa. Da toj dan odmazde čim prije dodje, za to
«četno se pobrinuti mi, radnici proleteri.
Na ovaj napadaj na moju osobu ne bi se bio ni osvrtao, jer smatram, da retci našega lista ne treba da budu ispunjava-m tim ličnim objašnjenima koja u nijed- • nf.«:n slučaju nisu toliko važna, koliko je važan ostali život organizacije i našeg pokreta, ali uz isti napadaj prikačena je ova podla laž: »Nezavisni sindikati okupljaju u Hrvatskoj i Slavoniji deset puta više željezničara u svojoj sredini nego ite ih ima u toj »ujedinjenoj; organiza-‘oLjk« Lažete! Nezavisni sindikati u Hrvatskoj nemaju iza sebe nikakvih že-Jjezničara, a u Sloveniji ni jednoga. Ce-»*au vam ova nova laž? Varate se. ako
mislite, da će vam pomoću laži uspjeti stvoriti neki vaš utjecaj medju neobav-ještenim željezničarima u Hrvatskoj, a pogotovo ne u Sloveniji. Isto tako ste promašili ako mislite, da ćete sa lažju o nekoj vašoj snhzi u Sloveniji ubaciti medju nas neku klicu razdora. Vi u Sloveniji nikoga nemate i znajte, da u Sloveniji razbijača uopće nema i nemogući su.
Franjo Kmet.
Kula.
Sisak: Kulom nazivi jemo one gradje-vine, koje su čvrsto izgradjene i koje svojim oblikom i čvrstoćom gradju mogu da odoljevaju vremenu i nevremenu. Kula znači nešto jakog, trajnog i teško savladivog.
Kao što su te kule uslijed svoje čvr-seće teško oborive tako isto to biva i kod proleterskih organizacija, kod radničke klase, ako je svijesna duhom i čvrsto organizovana. Kod nas u Sisku imali smo jednom ovaku kulu u čvrstoj i jedinstvenoj željezničarskoj organizaciji. Za vrijeme postojanja ove kule kod nas bilo je svega oko 1 % iieorganizo-vanih željezničara. Sve ostalo slilo se i izgradilo kulu. Gradili smo svi. Našom kulom, čvrstoćom naše organizacije uspješno smo suzbiljali sve navale na nas, sve šikane i ina zla. Puteni naše moćne organizacije suzbijali smo sve navale na naša prava: postupak pretpostavljenih bio je podnošljiv, željezničar bio je sa pažnjom susretan i poštivan, plate smo povisivali u sorazmjerju skupoće, radno vrijeme bilo je 8 sati, globa nije bilo, a nije bilo ni mnogih ostalih teškoća, sa kojima se danas susrećemo. Da, sve je to bilo dok smo bili čvrsti kao kula i dok smo se vladali po onoj: svi za jednoga jedan za sve.
Da pogledamo današnje stanje željezničara kod nas: na žalost ono je neprispodobivo sa kulom, ne postoji više ona medjusobna ljubav i solidarnost, koja je vladala u deba naše pune snage. Stanje je danas skoro sasma obrnuto. Željezničar gleda željezničara prijekim okom, nesložni smo i uslijed tuga slabi. Samo naša slabost i necrgaivizova-nest omogućila jedanašni grubi postupak nad nama. samo uslijed slabosti naše zapali smo u tu nesreću i bijedu, keja .e još zove željezničarski život
Tko je kriv ovom zlu u kojem sada kuburimo? Moramo biti iskreni, metnuti niku na srce i priznati? najveći dio krivice je na nama samima. Dali smo «e zavesti od kejekakih egoističnih elemenata, povjerovali smo njihovim lijepim riječima i obećanjima, jednom riječi — dali smo se zavesti na krivi put. Posljedica tega je bila svestrano razočaranje i malaksanje, najveći dio drugova postaje pasivan ne vodeći više brige ni za samega sebe. Nad ovako stvorenim prilikama likovali su uesvijesni duševni slabiči, žutokljunaši i ostali naši neprijatelji. Našom nemamošću za same sebe omogućili smo donošenje one reakcijo-narne pragmatike, donošenje mnogih naredaba i pravilnika koji nisu ništa drugo već bić kojim nas se tuće, omegu-eili smo željezničkoj birokraciji da potpuno zavlada nad nama, da nadi kroji sudbinu bez pripita i pitanja. Od nas se zahtjeva samo pokornost, disciplina i rad. Pogledajmo si naše plate: ne dodaju ni za kraj s krajem: naša odjela i našu obuću dobivamo tek djelomično, o stanju naših obitelji da i ne govorimo. Pružno osoblje muku muči u malim pla-tarna i dugom radnom vremenu, na kiši, snijegu i zimi. Dopusti im se zakidaju. Zanatlije se pušta i po godinu dana u najminimalnijoj nadnici bez ikakve povišice. Žene pružnih slražara obavljaju službu isto kdo i njihovi supruzi a za 50 dinara mjesečno. Osoblje vcđocrpa i električnih centrala lišene je pogodnosti egzekutivnog osoblja, lišeno je pogodnosti od ušteda na gorivo i mazivo, lišeno je noćnih doplataka itd. Nadložači su lišeni 20% premije i na taj način prikraćeni. Ložioničko osoblje već godinama moli imenovanja, a da nema ni imenovanja ni odgovora. Itd. itd. Sa našim jadima nikad kraja.
N an red smo rekli, da je radi našega zla krivnje najviše na nama samima. Po svima tim pitanjima mi smo nebrojeno puta već izvršili intervencije, podnjeli smo prestavke i molbe za poboljšanje, ali od nikud ništa. Položaj nam se još
više pogoršava. Kad je krivica na nama mi moramo nastojati, da je otklonimo. Zlo nam je zato jer smo nesložni i ne-erganizovani. Moramo se organizovati, moramo opet izgraditi kulu, moramo se opet ravnati po onoj: svi za jednoga, jedan za sve. To nam sad već nije talio teške, jer odpada izgovor: »kani ću se organizirati, kad ima tclko tih organizacija.« Sada imamo opet samo jednu i jedinstvenu organizaciju: Ujedinjeni Savez željezničara Jugoslavije, koji okuplja u svoje redove sve klosnosvijesne željezničare u ovoj zemlji, pa je naša dužnost da mu svi pristupimo. Pristupanjem u naš savez ponovno podižemo i gradimo našu kulu, koju smo zabludom napustili, ponovno stićemo znagu, koja nam je nužna za izvojevanje boljih listova života. Zato drugovi, željezničari Siska i okolice, svi u organizaciju.
Sisački željezničar.
STROKOVNI VESTNIK. Progovni obhodniki.
Progovni obhodniki si dovoljujejo celokupni javnosti dati v vednost, kako ljubljanska direkcija postopa z ubogim progovnim obhođnikom. Meseca septembra smo dobiti takozvane klisurske doklade za april nazaj izplačane, in glejte čudo, kaj si izmisli slavna ljubljanska direkcija, zdaj s 1. decembrom nam odtegne te doklade v znesku Din 300 in jih podeli progovnim paznikom. Po našem mnenju delajo tako mali otroci, ki podare eden drugemu kakšen pibec ali kaj sličnega, čez pol ure hoče pa dotično reč nazaj imeti, tako dela tudi ljubljanska direkcija; kateri ne verjame, se pa lahko prepriča pri prizadetih. Mi progovni ob-hedniki nimamo nič proti temu, če dobijo tudi progovni pazniki te doklade, pa ne tako, da se enemu iz ust jemlje in drugemu daje, to je pa nekorektno. Vprašamo vas gospodje, kateremu bolj j ripadajo doklade ali paznikom ali ob-iu.dnikom, kateri od teli dveh bolj lazi p:> progi ali paznik ali obhednik, kdo gre ponoči, ko dež lije ali sneži, po progi? Paznik gre ob 18. ali 17. uri domov spat in drugi dan zopet od 7. do 8. ure pride na progo za 8 ur. Njemu pripada klisur-ska doklada, ti ubogi prog. cbhodnik pa lazi noč in dan po progi celih 16 ur, pa ti ne pripada niti za eno žemljico ne. Kadi bi vedeli mi preg. obhodniki kaj vendar gospodje na direkciji mislijo o naši službi, da jo morebiti imamo kar za neki luksus ali kaj. Poglejmo malo na okoli, na uslužbence pri signalni sekciji, prog. mojstri, zdaj tudi preg. pazniki, imajo za svoje 8-urno dnevno službo vsak svoje doklade, eni po 450 Din, drugi 350 Din, tretji 50 Din na mesec, a vsi trije grejo le v potrebi na prog.:. Pa cbhodnik? Vemo dobro, da direkcija ne more zdaj nič pomagati za potne pavšale, ker ima Beograd v rokah, vemo pa tudi da so. naši gospodje na direkciji vsega tega krivi, da ne dobimo zdaj nič, ker so takrat, ko so se te doklade podeljevale posameznim kategorijam, nas zatajili kakor Judež Iškarijct Kristusa ter niso stavili predloga generalni direkciji v Beograd toliko časa, dokler jih nismo z vednimi intervencijami do tega pripravili. Gospode na direkciji vprašamo vas ponovno, kaj pa je z našo službo ali tudi te nočete nam izboljšati, tudi to nočete storiti, kar bi lahko storili že pred enim letom, pa vi nimate srca ne za eno, ne za drugo, mislimo, da vam srca od veselja poskakujejo, ako vidite, da vaši uslužbenci trpijo na vseh koncih in krajih. Pri vsakem oddelku na direkciji uslužbenstvo kaj doseže s svojimi intervencijami in prošnjami, ne veliko, pa vendar so gospodje kolikor toliko dostopni vsaj za male stvari, samo mi pri vrhstavbnemu oddelku imamo take gospode, da imajo za vse gluha useša in ne dosežeš ne eno ne drugo, ti trpi, radi in molči pa tasta.— Obhodnih. (Iz vrst progovnih obhodnikov smo prejeli ta dopis, ter se z njim popolnoma strinjamo. Neštetokrat smo intervenirali za te trpine, po dolgili intervencijah smo g. načelnika pri gradbenem oddelku pripravili do tega, da je spremenil svoje mišljenje. On je na našo zahtevo, da ravno progovnim cbhodnikom v prvi vrsti pristoja potni pavšal po Din 350 mesečno, trdil da progovni obhodnih vrši le svojo službo, za katero itak dobi
plačo. Ko smo potem vprašali, kaj pa dela progovni mojster, sekcijski inže-žener, načelnik etc., ki tudi dobi razne pavšale, je pristal na to, da stavi tudi za progovne obhodnike tozadeven predlog.
Pričakujemo od g. direktorja, da ob prvem službenem potovanju v Beograd izposluje odobrenje izplačila potnih pavšalov ter da čim preje odredi povrnitev odtegnjenih klisurskih doklad prog. ofe-hodnikom, ki jih že vsled vrste svoje službe v prvem redu zaslužijo. — Organizacija.)
Vlakospremno osobje.
Redni članski setanki vlakospremne-ga osebja v Ljubljani se vrše vsak mesec redno vsakega 1. in 2. ter 15. in 16. in sicer:
1.	in 15. pri s. Šlibarju v Šiški,
2.	in 16. pri s. Slakoperju v Zeleni jami.
Začetek vsakokrat ob 15. (3.) uri popoldne. Na teh sestankih se bo razpravljale o položaju, pritožbah, zahtevah, določalo in poročalo o intervencijah.
Dolžnost vsakega organiziranega so- c druga je, da še sestankov redno udeležuje ter pri vsem aktivno sodeluje.
Intervencije. — Na našo svoječasno intervencijo glede rezerve v turnusih, določevanja ranga vlakospremnemu csobju in dodelitve pisarniških potrebščin vlakospremnemu osobju je izdalo prometno odelenje naslednjo rešitev:
Št. 37.025/111.-25. L j ubij., 29. XI. 1925..
Postaji Ljubljana gl. kol.
Prošnja vlakospremnega osobja se rešuje na sledeči način:
1.	Z odlokom št. 32.127/III.-25 določeno število rezervnih skupin ostane iz službenih ozirov še, nadalje v razporedu tovornih vlakov
2.	Osobje se dodeljuje, kakor je to odrejeno z odlokom št. 32.137/III.-25 v razporede po činu, ki je podan s trajanjem v pojedinih vrstah vlakospremne službe.
3.	Za oskrbovanje osobja s pisalnimi potrebščinami je merodajna okrožnica štev. 74/III.-25, ki naj se smiselno uporablja tudi za vlakospremno osobje, v kolikor le-to vrši pismena dela.
Načelnik saobračajuega odel jen ja.
Ker morebiti nekaterim vlakosprem-nikom določbe okrožnice št. 32.127/111. 1925 niso popolnoma znane, jo prinašamo tu v izvlečku:
Št. 32187/III.-25. Ljubljana, 26. V. 1925.
Z odlokom štev. 35423.-III. od 12. XI. 24 in veljavnostjo od 1. XII. 1924 je bilo odrejeno, da se uporabljajo po činu najstarejši nadsprevodniki kot vlakovodje pri potniških vlakih, po činu mlajši pa kot vlakovodje pri tovornih vlakih.
V razporede, veljavne od 5. VI. t. L, se uvrstijo vlakospremniki, ki so položili izpit za vlakovodjo, počenši s po činu najstarejšimi v sledečem redu:
1.	Vlakovodje potniških in brzih vlakov.
2.	vlakovodje tovornih vlakov.
3.	prtljažniki,
4.	revizijski sprevodniki,
5.	dodeljeni sprevodniki v skupinah tovornih vlakov.
Ako se v bodeče izpraznijo 'ali pomnože mesta, se pri popolnjevanju teh mest postopa po sledečih načelih:
1.	v 4. skupino (revizijski sprevodniki) se uvrščajo po činu najstarejši sprevodniki is 5. skupine.
2.	v skupine 3, 2 in 1. se uvrščajo vlakovodje, ki so ob času, ko je nastopila potreba popolnitve, vršili najdalje stalno službo v prihodnji nižji skupini 3 ali 2.
3.	doba vršenja službe v posameznih ska,-pinah se računa od 5. VI. 1925.
4.	Ako pride v poštev za uporabo v višji skupini več sprevodnikov oz. vlakovodij z enako dobo unorabe v prejšnji nižji skupini, ima prednost po činu starejši sprevodnik oz. vlakovodja.
K tej stvari se bomo ob času še povrnili, Poročila o nadaljnih intervencijah prihodnjič.
Odsek vlakospremnega osobja.
Vlakovne čistilke.
Pred nedavno časa so vpeljali za čiščenje brzih in deloma tudi osebnih vlakov ženske čistilke, katerim se je dalo mal mesečni pavšal za njih delo.
Voziti se morajo po gotovem turnusu z vlaki ter skrbeti za red in snago v vozovih tudi med vožnjo. Ko pride na končno postajo, nima prenočišča, kjer bi počivala, ne dobi nikake kilometraže in tudi ne službene obleke, ali vsaj primernega zneska za obleko.
Ker se čiščenje vozov med vožnjo zelo dobro -opaža, ter je snažnost dosti večja, naj bi uprava vsaj nekoliko poskrbela za te čistilke, ter jim dala obleko in preskrbela prenočišče.
Novi projekt železničarske pragmatike.
Še ni končno uveljavljena zadnja pragmatika, čaka še na rešitev nad 8000 železničarskih pritožb, država dolguje še vso diferenco po stari pragmatiki, pa že kujejo v Beogradu nov zakon, ga pošiljajo s posebnim spremnim pismom na vpogled in stavljenje protipredlogov »Udruženju jugoslovanskih nacionalnih železničarjev«.
Ako bi imela uprava res resen namen poboljšati materijalan in socialen položaj železničarjev ter odpraviti nešteto krivic, ki so se osobju pripetile in mu povrnili stare pravice nazaj, bi vsak čas lahko na podlagi utemeljenih pritožb sklicala anketo železničarskih organizacij, na kateri bi se razpravljalo o zbolj-šnju reakcionarne dosedanje pragmatike, bi potem izdelan projekt razposlala vsaj vsem direkcijam na proučavanje. Uprava v Beogradu pa ni storila tega, ampak dala je svoje »remek delo« Udruženju jugoslov. nacionalnih železničara ter ga je celo direkcija, ko je hotela imeti za službeno vporabo več izvodov, morala kupiti.
Kaj pa hoče uprava z novim projektom doseči?
1.	Popolnoma zasifžnjiti železničarsko osobje.
2.	Pod pretvezo prevelikih izdatkov izvršiti redukcijo osobja.
3.	Podaljšati vsemu osobju, ki je bilo dosedaj eksekutivno, službeno dobo na 30 let.'
4.	Zvišati prispevke za starostno zavarovanje ter spraviti penzijski fond v samoupravo direkcije in ministarstva.
5.	Razširiti slabe strani zakona tudi na delavce ter s tem popolnoma uničiti določbe zakona o zaščiti delavcev.
6.	Upeljati vojaško disciplino tudi za železničarje.
Kaj hoče novi projekt bistvenega spremeniti na dosedanji pragmatiki?
1.	Povišati starostno dobo za sprejem v železniško službo od 18 na 21 let.
2.	Določiti starostno mejo za sprejem v eksekutivno službo na 35 let.
3.	Odpraviti III. kategorijo činovni-kov ter jih degradirati po šolski izobrazbi in službeni uporabi za zvaničnike I. in II. kategorije.
4.	Odpraviti dosedanje položajne plače ter mesto te protekcije vpeljati drugo: izredno napredovanje po dobri oceni.
5.	Upeljati 3 kategorije zvaničnikov in 2 kategoriji služiteljev.
6.	Spremeniti penzijske predpise v škodo osobju ter povečati članske prispevke za pokojnino.
7.	Vreči iz eksekutivne službe ne samo prometno, deloma strojno in gradbeno, ampak tudi kretniško ter celo premikalno osobje.
8.	Omejiti prejemanje pokojnin uslužbencem, ki bi šli v inozemstvo.
9.	Uvesti gotove ugodnosti za rezervne oficirje in dalje služeče podčastnike.
10.	Omejiti stopanje v penzijo uslužbencem, čeprav imajo polna leta.
11.	Raztegniti člene o pozdravljanju, pokorščini ter odgovornosti in kaznovanju tudi na delavce.
In še nešteto drugih poslabšanj.
Kaj pa novi projekt ne spreminja?
On še vedno zabranjuje pravo orga-nizovanja, ki ga garantira železničarjem «stava in zakon o zaščiti delavcev.
On še vedno ukinja delavske zaupnike in personalno komisijo.
Še vedno pripušča protekcionaško oceno ter protežiranje posameznih uslužbencev po načelnikih pri izrednem na-wedovanju.
Še vedno obdrži določbo, da si za vsako škodo odgovoren z vsem svojim imetjem in plačo.
Še vedno zabranjuje kritiko naredb in odlokov predpostavljenih, dasi so te naredbe škodljive in krivične.
Sploh obdrži vse reakcionarne določbe starega zakona.
Kaj so ukrenile k temu projektu železničarske organizacije?
(Dalje prih.)
DOPISL
Podružnica Novomesto je imela v nedeljo, 22. novembra 1925 članski sestanek in volitev odbora. Sodrug Urbič je pozdravil navzoče sodruge in v kratkem govoru obrazložil pomen sestanka. Delegat Centralnega odbora je jasno in to-
čno obrazložil navzočim pomen naše organizacije in delovanje od začetka do sedaj in povdarjal, da bode naša organizacija poslala močna armada železničarjev po celi državi, ki bo znala ščititi in pridobiti železničarjem nove pravice. Obrazložil je predlog delavskega pravilnika in predlog za novi osnutek pragma-tlrce za nastavljeno osobje. Delegat je obljubil*navzočim, da Centralni odbor bede branil pravice železničarjev do skrajnosti. Predsedujoči se je zahvalil za točno poročilo in pozval navzoče, da ‘si izvolijo odbor delavoljnih, ki bodo delali v korist vseh železničarjev brez razlike kategorij. Izvoljeni so bili sledeči odborniki: Predsednik sodrug Urbič Joško, podpredsednik Lavrih Franc, tajnik Plevnik Valentin, blagajnik Žbogar Toni. Odborniki: Jurc Toni,' Boltar Fr., Gorenc Joško, Mnžič Ivan, Auber Alojzij in Vospernik Jaka. Namestniki: La-hajner Andrej, Veršaj Franc in Košele Franc. Pomožni blagajniki: Osterman brane, Petrič Franc, Smerekar Ignac in Podbršček Miško. Nadzorstvo: Pečar Iv. in Čuk Ivan. Izvoljeni predsednik sodr. Urbič se je v imenu ‘celokupnega odbora zahvalil za izkazano zaupanje in obljubil, da bede odbor delal z vso močjo za dobrobit članstva brez izjeme naj bo član delavec ali nastavljenec.
Sodrug Plevnik je poudarjal, da je le uspešno delo mogoče z disciplino članstva in da je njihova dolžnost podpirati odbor in ako bode vsak član izpolnil svojo dolžnost, jo bode tudi odbor za vsakega izpolnil.
Brežice.
Da ne bo kdo mislil, da je tukaj pri nas v Brežicah vse v red n, vam hočemo malo obeležiti naše razmere. Tukaj smo še vedno pogodbeni delavci, čeravno nekateri delajo že črez 3 leta nepretrgoma, na progi. Dokumente smo imeli že vsi čez leto dni pri sekciji, ali pa so morda tudi samo v pisarni g. prog. mojstra ležali. Sedaj smo pa kar naenkrat dobili te dokumente nazaj, ker se bliža zima in gotovo slutijo, da nas odpustijo ali pa mini rok pretrgajo. Šikaniranja pa tudi blizu ni takega kakor je pri nas. Nam se vse reče samo človek ne. Protekcija se tudi zelo lepo razvija. Z hranarino je pa talco. So delavci, katerim še niso nič izplačali in tudi najbrž ne bodo, ker se izgovarjajo, da ni kredita. Kar imamo pa mi za plačat, nam pa točno odtegnejo. — Prizadeti.
Maribor L
Občni zbor pri nas je bil izvrstno obiskan. Dvorana gostilne Senica je bila nabito polna ter se je po zaslišanju referatov o ujedinjenju in položaju železničarjev soglasno sklenila likvidacija »Splošne železničarske organizacije v Mariboru, nakar se je vršil redni občni zbor podružnice Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije, podružnice Maribor I.
Soglasno je bil izvoljen naslednji novi odbor s. Čonžek, predsednik, s. Jurak, podpredsednik, s. Brenčič, tajnik, s. Majer, blagajnik. Odborniki: Rebernik, Golobič, Golina, Arnuž, Glaser, Plevanč, Kuhale, Karbim, Garnež. Kontrola: Wil-fan, Sluga.
Ob ujedinjenju je štela naša podružnica 450 rednih članov, v teku tega pol meseca po občnem zboru je pristopilo na novo 40 članov.
Sodrugi na delo! Sleherni delavec in profesionist v delavnici mora biti organiziran.
Maribor H.
Občni zbor naše podružnice se je vršil. v prostorih Ljudskega doma, ter je bil dobro obiskan.
Izvoljen je bil naslednji odbor: Krajnik Ivan, kotlar, predsednik; Bibič Martin, strojevodja, podpredsednik; Perše Franc, strojevodja, blagajnik; Korošec Franc, skup. namestnik; Zorko Anton, pis. sluga, tajnik; Haberl Ivan, pepelar, namestnik; nadzorstvo: Jelen Adolf, kotlar, Kiirbos Ivan, strojni kurjač in Fal-iioga Ignac, pepelar.
V širši odbor pa so bili izvoljeni še sodrugi: Regoršek Jurij, Dergas Jože, Peršob Franc, Kolman Friderik, Istenič Ivan, Kos Anton, Krištof Štefan, Ročnik Franc, Kragl Anton, Antoličič Franc.
Sodrugi! Prekoračili smo^ v naši podružnici število 200 rednih članov. Nasa dolžnost je, da to število’ čimpreje pomnožimo za novih 200.
Ormož. Dne 6. decembra t. 1. se je vršil pri nas občni zbor podružnice, na katerem se je izvolil sledeči odbor: predsednik: Gaberc Anton, post. del.; namestnik: Dornik Anton, prog. del.; blagajnik: Polajnko Rudolf, kretnik; odborniki: Strmšek Martin, čuvaj, Hrnčič Štefan, Rožanc Franc, Peserl Franc; revizorji: Jnršič Mihael, Vaupotič Mihael.
Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani
(kot oblastni odbor Z. D. S. Z. J.)
sklicuje v sporazumu z akcijskim odborem za dne 26. in 27. decembra 1925 svojo
OBLASTNO
KONFERENCO
s sledečim začasnim, dnevnim redom:
1.	Otvoritev konference in volitev verifikacijskega odseka.
2.	Poročilo o položaju in delu za strokovno zedinjenje.
3.	Bodoče naloge strokovnih organizacij v Sloveniji.
4.	Volitve v Delavsko zbornico za Slovenijo.
5.	Volitev oblastnega odbora in kontrole Strokovne komisije.
C. Razno.
Konferenca se bo vršila v Ljubljani in sicer v hotelu »Tivoli« in bo s svojim delom pričela dne 26. decembra točno ob 3. uri popoldne.
Na podlagi poslovnega pravilnika čl. 38. imajo poslati vse priključene organizacije (savezi) na to konferenco svoje delegate po sledečem ključu: iz podružnic z do 50 članov po enega delegata, iz podružnic z nad 150 članov po dva delegata, bi nad vsakih 200 nadaljnjih članov še po enega delegata.. Podružnice z večjim številom članstva lahko — da si prihranijo stroške — pošljejo na več nego 200 članov po enega delegata, vsekakor na največ 5Q0 članov po enega delegata m pripada v tem slučaju delegat oni podružnici, ki šteje največ članov.
Razpored delegatov naj izdelajo priključene organizacije same po svoje uvidevnosti in sicer za one organizacije (saveze) čigar sedeži so v Sloveniji, centralni odbori, za one organizacije, čigar sedeži so izven Slovenije, pa oblastni odbori organizacij, odnosno savezov, pri čemer naj gledajo na to, da bodo na konferenci vse podružnice zastopane, t. j. da pošljejo na vsakih 200 članov po enega delegata za podružnice v Sloveniji.
Stroške za delegate nosijo posamezne podružnice, odnosno organizacije (savezi).
Vsakemu delegatu mora podružnica izstaviti poverilnico, podpisano od predsednika in tajnika podružnice in opremljeno s podružničnim pečatom. Iz poverilnice mera biti tudi razvidno, koliko članov zastopa.
Imena delegatov je prijaviti podpisani Strokovni komisiji najkasneje do 20. decembra 1925.
V Ljubljani, dne 28. novembra 1925.
Strokovna komisija za Slovenijo.
Vse podružnice opozarjamo na našo tozadevno okrožnico. Katere še niso poslale imena svojih delegatov ali tozadevnih pooblastil centrali, naj to takoj store.
Centralni odbor U. S. Ž. J.
Likvidacija društva »Vlakosprcmnikov železnic v kraljevini SHS« s sedežem v Mariboru. Bivše vodstvo zgoraj omenjenega društva naznanja svojim elanom, da je isto 1. julija 1925 prenehalo obstojati kot samostojno društvo ter da se je z navedenim dnem priključilo k »Podpornemu društvu železniških delavcev in uslužbencev v smrtnih slučajih v Mariboru«. — Vzrok likvidiranja in priključitve društva -k že navedenemu društvu je ta, da je društveno vodstvo sprevidelo, da je nadaljnji, samostojni obstoj društva s pravicami na odpravnino in pravovar-stvo vsled velikega odpada starejših članov in preslabega naraščaja novih članov ni zasigii-ran. Vsled velikih stroškov, katere povzroči v sedanjem času pravovarstvo, ne bi bilo mogoče zasigurati članom redno izplačevanje odpravnin, oziroma posmrtnin.' Vsled priključitve k zgoraj omenjenemu društvu pa smo bili primorani opustiti pravovarstvo, do katerega so imeli elani do likvidacije pravico, ker s takšnimi večstranskimi pravicami današnji čas nobeno društvo z malim članstvom ne more izhajali in obstojati. — Članom je toraj zajamčena pravica do odpravnine, oziroma posmrtnine po tabeli pravil društva »Vlakospremnikov«, ki je veljavna od 1. aprila 1925, ako so izpolnili dolžnosti člena 17. društvenih pravil do najkasneje 1. januarja 1926. Po navedenem roku se za-
ostali ne bodo več upoštevali ter se isti sami L:
izključijo. Odpravnina, oziroma posmrtni-na _se pa bo v primernem času po možnosti zvišala, tako, da bo vsakemu članu v dobrobit — Člani, kateri še zahtevajo natančnejših pojasnil, naj se obrnejo direktno na prevzezn-društvo, to je »Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v smrtnih slu-čajih v Mariboru«, Aleksandrova cesta 85
Odbor.
članom »Prometne zveze« v vednost
Takoj po izvršenem ujedinjenju, je novoizvoljeno predsedstvo »Prometne -zveze«, ki je bilo izvoljeno v Ljubljani na izrednem občnem zboru v prisotnosti 8 železničarjev, ter je preneslo svoj sedež v Maribor, najbrž po kakem višjem ukazu začelo delati proti ujedinjenju,, češ, da se ni držalo povsem sklepov konference v Ljubljani (kar seveda ni res». Op. ur.), da »Prometni zvezi« in treba;, kapitulacije (kdo pa je kapituliral? Op» ur.) ter je koncem v svojem časopisu pozvala ljudi v organizacijo in sicer čuj-te: v Prometno zvezo.
Člani Prometne zveze so dali tem žonglerjem jasen odgovor ter pristopiti skoraj kompaktno v »Ujedinjeni savez že-Ijeznicarjev Jugoslavije«, ostalim pa, ki še niso pristopili, vstavimo s to številko • časopis. Časopis vstavimo na poziv vodstva »Prometne zveze«, člane »Prometne zveze« opozarjamo na sklep sejtr centralnega odbora, da se jim pri pre-stopu všteje dosedanje članstvo pri »Prometni zvezi« ter se jih sprejme v posmrtninski sklad, ne oziraje se aa starost to pa le v času do 1. H. 1928, Po tem terminu gornje ugodnosti ne bodo veljale.
G. Kcres Martina pa opozarjamo, da ne daje železničarjem napačnih izjav, češ, da mi sploh nismo vložili novih pravil. Pravila so bila vložena dne 8. IV» 1925 pri policijski direkciji Ljubljana», bila so po enem mesecu vrnjena v .po— pravek, ponovno predložena dne 24. V. 1925 ter so bila od velikega župana ljubljanske oblasti poslana Ministarstvu notranjih zadev v Beograd dne 23. VII 1925 pod Upr. br. 5416/2.
Toliko v vednost železničarjem, da šene bodo pustili varati od gotovih ljudi Centralni odbor.
Odgovori m pripombe organizacije.
Poročila o občnih zborih Maribor til. Sevnica, Brežice, Pragersko prihodnjik..
Dravograd: Glede nedostatkov. pri: bobi. blagajni je intervencija vložena.
Dravograd: Ali je še potrebno, da objavimo odbor?
Vuzenica: Sporočite novi odbor. Rajon za podr. Vuzenica- in podr. Dravograd se določi pismeno.
F. P. sprev. Lb. Sestanek in ustano vitev podružnice se vrši kot dogovorjeno. .
Podružnicam v vednost
1.	Obračun za Koledarje pošljite = posebno čekovno položnico, na katere» napišite zgoraj: »Koledar«. Kdor še rab: koledar, naj takoj piše, da mu ga dostavimo.
2.	Do 1. II. 1926 se sprejemajo kot' člani železničarji ne oziraje se na sta rost ter se jim v slučaju prestopa od. druge organizacije všteje prejšnje članstvo, ako predlože člansko knjigo, iz katere je razvidno nepretrgano članstvo..
Po 1. II. 1926 pa se more sprejeti v posmrtninski fond le dotični, ki še' ni prekoračil 50. leto starosti. Enako se pe 1. II. 1926 članstvo pri drugih organizacijah, ki niso v sklepu U. R. S. S. oziroma I. T. F., ne bo več všteto ter se bo-vsakega sprejelo na novo in bo m oral’ plačati tudi vpisnino.
Odgovori na napade. V tej številki smo prinesli dva članka kot odgovora’ na napade od strani gotovih ljudi, ki jim ni po volji naše ujedinjenje. Ker moramo naš časopis porabiti v prvi vrsti m strokovno delo, v bodoče na razna izzivanja ne bomo odgovarjali- Ako bi kak sodrug hotel kako pojasnilo, naj se obrne na centralo, ki mu bo dala vsa pojasnila. —- Centralni odbor.
Od uredništva. Vsled pičiosti prostora so morale nekatere stvari izostati, dasi so že postavljene. Pridejo v prihodnji številki-