MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradnlitvo in upravni Maribor, Ooapoaka ai.1t / Tolaton UradnMtv« 3440, uprava 34M Uhaja razan nadalja In prašnikov vaak dan ob 10. uri / Valja maoeSno projaman « upravi al po poiti 10 Din. doalavljan na dom 12 Din / Oglasi po aanlkv / Oglasa aprajama tudi eglaani oddelak Jutra« v Ljubljani i PolM takovnl račun »L 11.400 JUTRA’ Ubijalska psihoza na našem podeželju KLIC VSEM, KI JIH VEŽE DOLŽNOST OBRAMBE! V zadnjih tednih skoraj ne mine dan, *** ne bi na področju mariborskega okrožja sodišča koga ubili, žalostno in sramotno prvenstvo pa ima v tem oziru jtajski sodni okraj. Poročila, ki jih dobivamo od tam dan za dnem so tako ža- šati, kaj je proti temu ukrenila cerkev? Daslej nismo slišali, da bi se bila resno bavila s tem tako sramotnim poglavjem, ko bi bil potreben vsaj primeren pastirski list. Obenem bi se morali naši duhovniki lotiti uprav misijon- M imu TABOR JRKD S PREKO 100.000 ZBOROVALCI. GOVORI MINISTROV. MANIFESTACIJE ZA KRALJA, DRŽAVO IN NAROD. POMEN TABORA. tostna, da bi mogel človek o b u p a t i 1 s k e g a dela prati epidemiji klanja, če ne jtad našim ljudstvom zaradi njegove stra-; drugače, čisto po vzorcu dela med divji-jkhne posirovelosti in dem or a-; mi*narodi. Podivjanost, ki se je razpasla, 1 > z i r a n o s t i. Iz statistike, ki smo jo! narašča, zločin rodi zločin in danes mo-Jiapravili o ubojih, umoril in težkih te-! remo govoriti ponekod že o u bi j a Is k i estjih poškodbah zadnjih mesecev na o-j psihozi! Poleg cerkve kot moralne Remiju mariborskega okrožnega sodišča• -sile. je pa pozvana tu tudi politična je razvidno, da je ta grozotna posirove-' o b i a s t, da stori svoje. Samb sodnopojest zahtevala več žrtev kakor vojna med' stopanje, kakor kaže položaj, ne zadostu- taragvajem in Bolivijo za Gran Chacoi Obenem pa nam kaže ta statistika tudi da smo na prvem mestu ne le v J n-*o s 1 a v i j i, temveč sploh v vsej Evro-?• Dočim se pa ljudje n. pr. v Nemčiji pijejo in ubijajo iz političnih vzrokov, 0rej vsaj zaradi nekih, čeprav bolnih ^acel, se koljejo in pobivajo naši fantje aradi malenkosti, ki včasih niso vredne °Wembe. Posebno značilne in strahovito žalost-•J0 so nekatere okoliščine, ki so bile po-1 bd zločinskemu prelitju krvi. Tako seje godilo, da je tak posiroveli fant obljubil v°jemu tovarišu, da bo, če mu plača li-er vina, zaklal prvega človeka, ki bo r,sei mimo hi je to tudi storil. V neki , j>«i ptujskega okrajnega sodišča so za-“'li nekega fanta iz sosednje ,vasi .samo ,ato, ker se je spotoma oglasil pri ne* em dekletu, še strešnejšo sliko moralne Jr0palosti nam pa kaže primer, ko so v fužini ubili človeka, nato pa pokleknili, ^'nolili rožni venec in šli mirno spat. jbričo tega se morajo človeku naježiti Ali smo sploh še kulturen narod; ’’ smo sploh še v Evropi? Teke stvari "e dogajajo več niti v najbolj divjih j/'ških kolonijah. V črnem afriiškem :j, ';n g u je človek življenja bolj varen “tar n. pr. v ptujskem okraju. »Doslej,sta se s tem strašnim pojavom ‘vi!a le orožništvo in sodnija, toda to Zadostuje! Zlo je preveliko, zato so PoPhtl širši ukrepi in potrebno je, da nr iane,o sirovi pokolji našega podeželja faW zanimanja vse javnosti in vseh °riev. V prvi vrsti pa moramo vpra______________________________________________ je. Mimo tega je tudi sedanja praksa obsodb nezadostna in dosti premila. Ponekod se fantje-ubijalci kazni nič ne boje, ker veljajo po prestani ječi dveh treh let v svojih vaseh zlasti pri dekletih za junake! To sega Že v patologijo. Ali naj dopustimo, da . se zastrupi ves naraščaj, da postanemo narod patoloških zločincev? Divjaški zločini zadnjih dnd kličejo k alarmu in so docela zadosten povod za proglasitev izjemnega stanja na področju mariborskega okrožnega sodišča. Zato predlagamo čisto konkretno, naj se proglasi preki s o d in naj se vsi ubijalci po kratkem, izjemnem postopanju . obesijo v vasi, v kateri so zagrešili zločin, in to pred zbranimi vaščani! Po našem mner.ju je to edini način, da preprečimo nadaljne zločine in zaustavimo val patološke ubijalske psihoze. To smo dolžni storiti v interesu bodočnosti našega naroda in ugleda v svetu. Če ne pomaga drugo, bo pomagala gotovo drakonična obsodba: življenje za življenje po pre-kem sodu! Obenem s tem pa naj posežejo v akcijo cerkev, šola in politična oblast. Kajti poleg teh vidnih, strahotnih zločinov opažamo, morda prav kot njihovo posledico, tudi splošno posirovelost in moralno propast našega ljudstva. Ta propast sega tudi že v neposredno mariborsko okolico in v mesto samo. Za samo zgražanje in teoretiziranje ni več časa! Gospoda, tu gre za sto-tisoče ntšega naroda, gre za bodočnost moralnega zdravja novih rodov! Če ne ukrenemo ničesar, bomo odgovarjali mi! NIŠ, 24. aprila. Včeraj je bil v Nišu o-gromen tabor JRKD, katerega se je udeležilo preko i00.000 ijpdi iz vseh banovin naše kraljevine. Prisotni so bili tudi skoraj vsi čianl vlade z ministrskim predsednikom dr. Miiiuom Srškičem na čelu, skoraj vsi poslanci narodne skupščine in senatorji. Pole« rednih vlakov je pripeljalo zborovalce v Niš tudi 62 posebnih. Vse mesto je bilo okrašeno z državnimi zastavami slavoloki 5« pozdravnimi napisi. Tabor je otvoril ob 11. uri predsednik JRKD za moravsko banovino senator Ilidžanovič, za predsednika zborovanja pa je bil nato z velikim navdušenjem izvoljen predsednik državnega odbora JRKD Nikola Uzunovič. V svojem govoru je pred. sodnik izrazil zahvalo ogromni množici pristašev, ki se je zbrala na tem največ-jem shodu, ki ga je kdaj doživela naša država, govoril o naši miroljubnosti na-pram zunanjemu svetu, obenem pa odločni volji braniti našo last in svobodo ter nazdravil naposled kralju vitezu, kralju bojevniku, kralju zmagovalcu in kralju državniku Aleksandru Karadjordjeviču. Obenem je predložil vdanostno brzojavko, ki so jo ogromne zbrane množice odo brile z nepopisnim navdušeniem in klici kralju, kraljevskemu domu, jugoslovan- skemu narodu in napredku Jugoslavije. Za Nikolo Uzunovičem je spregovoril ministrski predsednik dr. Milan Sršklč, ki je orisal dosedanji razvoj naše notranje politike, politične stranke nekdaj in danes in se dotaknil sploh vseh političnih in drugih problemov, ki zanimajo našo sedanjost. Podrobno je govoril o notranji u-reditvi države, gospodarskih problemih ter naposled o občinskih volitvah, katere namerava vlada še letos razpisati v nekaterih banovinah. Ker je med govorom ministrskega predsednika začelo deževati so nastopiti le še nekateri govorniki in še ti s krajšimi govori kakor je bilo nameravano. Govorili so med drugimi še minister Ivan Pucelj v imenu Slovencev, minister za telesno vzgojo dr. Lavoslav Hanžek, pravosodni minister Boža Maksimovič, trgovinski minister dr. Ulja Šumenkovič, minister dr. Kojič, in minister Matica. Tabor JRKD v Nišu je bil tako ogromna manifestacija za novo politiko naše države, da ga moramo smatrati za mejnik dveh dob. Pokazal je, da se misel progra« ma nove vsedržavne stranke vedno bolj vceplja v srca stotisočev našega naroda. O pomenu in poteku te ogromne manifestacija bo treba vsekakor še obširnejše spregovoriti. Volilna udeležba je znašala pri 36 tisoč 415 glasovih skoraj 90%. Po uradnem razglasu so dobili narodni so cialistl 14.996 glasov In 9 mandatov (plus 9), socialni demokrati 9932 in 6 mandatov (minus 3), krščanski social-ci_ 9394 glasov in 5 mandatov (minus 25). Celotni občinski svet tvori sedaj 9 narodnih socialistov, 15 socialnih demokratov. 13 krščanskih socialcev in 4 velikonemcl Porast narodnih socialistov v Inomostu !jARODNI SOCIALISTI SO PRI VČERAJŠNJIH VOLITVAH DOBILI 14 flSOČ 996 GLASOV IN 9 MANDATOV. VSI DRUGI NAZADOVALI. ijJ^MOST, 24. aprila. Včeraj so ta? !l,ka1 občinske volitve, ki so po-2'na l’u da se val narodnega sociall-ui0 k'*Mb vsem prizadevanjem seda-d dunajske vlade tudi v Avstriji ne radi l,sjavW. Pri volitvah, ki so za* k|e „Se(Ianiih izjemnih razmer pote-ke j”®n2Vadno mirno, so utrpeli veli« stov i e v.s* teven narodnih sociali-$ta io-»?b^'nskeKa sveta, izvoljenega je bilo tokrat zločenlh 20 fie , svetnikov in za ta mesta so blest-, bjje avstrijske stranke. Ta ^ So m, . doslej razdeljena tako: c*alni n« , krgčanskl socialci, 9 so-Doči mokratI> 4 pa velikonemcl. °b-Insl£lJ!aroai komisijo, v kateri so bili policijski zdravnik g. dr. Zorjan, policijski nadzornik g. Canjko in podnadzornik g. Orel. Med tem se je zbrala pred barako množica radovednežev. Ker so bila vrata od znotraj zapahnjena, jih je komisija s silo odprla in prišla v notranjost, kjer se ji je nudil pretresljiv prizor. V baraki je bil grozen smrad. Na stari, oguljeni otomani je ležal brusač Kašper — mrtev. Iz mrtvaško bledih lic se je odražala popolna izčrpanost. Globoko vdrte oči so pričale o hudem trpljenju. Zdravnik ni mogel takoj ugotoviti vzroka: smrti. Ugotovil je le, da ni bil brusač, ki je ležal že nekaj dni mrtev v baraki, žrtev zločina. Na prvi pogled pa je bilo komisiji jasno, da je živel pokojni brusač v nepopisni bedi. Naprava za brušenje, stara otomana na kateri je ležal, polomljena miza in stol ter razpokana železna pečica in kup starih cunj je bilo vse njegovo imetje. Pri natančnejšem pregledu je našla komisija' na mizi z okorno roko pisano pismo. V njem je razkril pokojni brusač hudo trpljenje, v katerem je živel odkar mu je smrt vzela ženo. V zadnjem času ni zaslužil ničesar in tudi ni imel kaj jesti. Kakor je razvidno iz nekaterih stavkov pisma1, je brusač zavžil strup, da bi se na ta način rešil bede in lakote. Truplo tragično preminilega moža so prepeljali v mrtvašnico, njegovo borno stanovanje in delavnico pa je policija zapečatila. Nov grob. Preteklo soboto je po daljši bolezni preminila v starosti 40 let Cecilija Potočnikova, vdova po orožniškem naredniku-vodniku. Pokopali jo bodo danes popoldne na mestnem pokopališču na Pobrežju. Blag ji spomin, preostalim naše iskreno sožalje! Iz učiteljske službe. Premeščeni so: Štefanija Žuničeva od St. Janža pri Dravogradu v Trbonje, Marija Šetinova iz Trbonj na Muto, France Korbar iz Dramelj v Vučjo vas, Vaclav Povh od Št. Ruperta v Slovenskih goricah v Drm-Ijc, Josip Ermlša pa iz Hodoša v Prosenjakovce. Visoko odlikovanje koroškega narodnega borca. Na sobotnem koroškem večeru v Ljubljani je ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc izročil visoko odlikovanje, red jugoslovanske krone, Francetu Grafenauerju, znanemu dolgoletnemu narodnemu 'borcu za pravice slovenskega rodu onkraj Karavalnlk. Ob tej priliki so koroški rodoljubi priredili veliko manifestacijo ljubezni do r.aše Koroške. Polnilna peresa z zlatim in navadnim peresom: Zlata Brišnik, Slovenska ul. 11. »Strahovi«, Ibsenovo veledelo, ki so pri premieri doživeli velik uspeh, se ponovno uprizorijo v sredo dne 26. aprila ob 8. uri zvečer v Narodnem gledališču. Režira g. Makso Furijan. Ljudska univerza .v Mariboru. Danes v ponedeljek 24. aprila ob 20. uri zvečer predava g. učitelj Viktor Pirnat o »Dolini gradov« na podlagi 140 izbranih skiop-fičnih slik. V četrtek 27. aprila pa predava dr. Wannier iz Zagreba o Napoleonu in njegovi dobi. Nad 80 skioptičnih siifc; Zimsko veselje na Pohorju. V velikem številu so pohiteli včeraj na Pohorje mariborski smučarji, ki so docela prišli na svoj račun. Pohorski vrhovi so pokriti z debelo plastjo pršiča in je bila včeraj smuka naravnost idealna'. Židane volje in polni navdušenja so se vračali zvečer domov ter pripovedovali svojim znancem, kako lepo je bilo na Pohorju. Za interese mestnih uslužbencev. Ob priliki zadnje proračunske debate v ljubljanskem občinskem svetu se je ljubljanski župan g. dr. Puc energično zavzel za interese mestnih uslužbencev. Na napade, (Ja so ljubljanski mestni uslužbenci boljše plačani ko državni, je odgovoril in ugotovil, da ni mogoče primerjati državnih uslužbencev z občinskimi, ker so državni zelo slabo plačani in da bi bilo zelo neumestno, če bi se prejemki občinskih uslužbencev izenačili s prejemki državnih. Naglasil je, da le dobro plača-no uradništvo daje najboljše jamstvo za vestno in objektivno opravljanje službe. Prav gotovo bo vse javno nameščenstvo in tudi ostalo prebivalstvo z največjim zadoščenjem pozdravilo odločne in pravične besede ljubljanskega župana v obrambi uradniškega stanu, ki smo jih tako dolgo pogrešali z merodajnega mesta. Kongres iugoslovanskih poštarjev. — Včeraj so zborovali v Ljubljani nižji poštni uslužbenci iz vse države. Zborovanja so se udeležili v častnem številu tudi mariborski poštarji, ki so pohiteli v Ljubljano s svojo godbo. Zborovanje je imelo namen, da se organizacija nižjih poštnih uslužbencev preosnuje v smislu novega zakona o poštni službi, ki določa eno samo enotno organizacijo vseh nižjih poštnih uslužbencev v državi. Posamezni delegati so v svojih govorih poudarjali vdanost državi, pripravljenost v službi ter zahtevali tudi svoje pravice. Velik praznik našega ročnega in duševnega delavstva. V dneh 13., 14. in 15. maja bo v Ljubljani ob priliki proslave 25ietnice obstoja narodnega delavskega pok reta velika manifestacija vsega našega ročnega in duševnega delavstva. Ti dnevi bodo dokazali vsem, ki gledajo narodni pokret delavstva po strani, da se ono prebuja, da stopa na plan, da se zbira v vrstah, ki hočejo graditi ne pa podirati, da hoče to delavstvo sodelovati pri konsolidaciji naše domovine. V teh dnevih bo delavstvo izneslo javno in glasno svoje zahteve, da se ga mora smatrati za enakopravnega in gia zaščititi proti izkoriščanju tujega in domačega kapitala. Zato pozivamo delavstvo in nameščence iz Maribora in okolice, da se pripravijo za ta delavski praznik. Ob tej priliki mora tudi Maribor dokazati svojo nacionalno in socialno zavest. Delavci in nameščenci ! Ne vabimo vas na zabavo, ampak na manifestacijo, na kateri bomo dokazali tudi mi, da smo se otresli vseh fraz in demagogije drugih laži-delavskih organizacij. Predvidoma bo vozil 14. maja zjutraj ob 4. uri poseben vlak iz Maribora', ki se bo vračal iz Ljubljane okrog 20. ure. Vožnja bo četrtinska ter bo veljala tja in sem 29 Din, Legimitacije za člane z znakom stanejo 10, brez znaka pa 5 Din. Za vse druge udeležence pa veljajo legitimacije brez znaka 10 Din. Prijave sprejemajo po obratih zaupniki Narodno strokovne zveze, zai druge pa sprejema prijave Narodna strokovna zveza v Mariboru, Sodna ulica 9, vsak dan od 18. do 19. ure. Pozivamo vse, ki nameravajo v Ljubljano, naj se pravočasno prijavijo, ker bo podružnica naročila le toliko legitimacij, kolikor bo prijavljencev. Borza dela za Inteligenčne poklice pod okriljem Zveze mladih intelektualcev zopet uraduje, in sicer ob ponedeljkih, sredah ir. sobotah od 14. do 16. ure. Nedeljski In večerni šivalni tečaji Zenskega društva v Mariboru se pričnejo prihodnji teden. Pojasnila in priglasitve do srede 26. t. m. v trgovini ge. Zlate Brišnik v Gosposki ulici. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 2.2 stopinji nad ničlo; Minimalna temperatura je znašala 2.1 stopinji nad ničlo; barometer je kazal pri 10 stopinjah 739.6, reduciran na ničlo pa 738.4; relativna vlaga 94; vreme je tiho in ob-l^tso,- Misli narodnega borca. Star in zvest naročnik našega lista nam piše; Gospod urednik! Marsikatero umestno pohvalo vrlin, pa tudi opravičeno grajo o mariborskih pojavih, je prinesel vaš cenjeni list. Prav te dni ste opozarjati na zadnje najnovejše šopirjenje Nemcev in netmčur-jev v Mariboru in okolici. V vašem člaiu-ku ste stvarno dokazali, kako majhen je odstotek pravih Nemcev v Mariboru, če pa stopiš nai ulico, zaviješ v gostilno ali trgovino, pa se ti zdi, ko slišiš neprestan no švabčarenje, da smo Slovenci v manjšini. Mnogokrat ste tudi že v vašem listu opozarjali, da je tega, za nas mračnega pojava največ kriva naša narodna mlačnost in pa naša, v konzervatizmu še starega avstrijsko-nemškega tlačanstva vkoreninjena. skoroda suženjska usluž-nost in popustljivost. Večina' mariborskih Nemcev, ki jim zlasti v zadnjem času rastejo grebeni, se v dobi 14 let našega osvobojenja niti za najnujnejše potrebe ni priučila slovenskega jezika, ker pač mi smatrala to za potrebno in tudi ni bila primorana. Vprašam vas, ali najdete v Mariboru Slovenca:, posebno še izobraženca', da bi kdaj z Nemcem govoril slovenski, čeprav ve, da vsaj za silo obvlada naš jezik? Kako se naj potem ti ljudje nauče našega jezika? Prav tako pa je tudi z otroci naših Nemcev in nem-čurjev. Čim zapuste šolsko, klop, kjer so se naučili slovenščine, že se odtujijo na potuho svoiih staršev vsemu, kar je slovel'skega. Mi bi ne bilo dobro, da bi se mi mariborski Slovenci naučili spoštovati in varovati svoj materni jezik in dvigati svoj narod prav od Nemcev? — Pred dnevi stopim v neko gostilno na Meljski cesti. Oba, gospodar in gospodinja sta Slovenca. Pri mizi je sedela družba in glasno kralmljala po nemški. Dobro sem slišal, da je padla marsikatera pikra na račun r.aše slovenske lojalnosti. Ko je družbai odšla, sem izvedel, da so to neki Čehi, ki so zaposleni v neki tovarni v Melju. Torej ne samo naši domači Nemci in nemčurji se ne spodtikajo nad našo popustljivostjo in mlačnostjo, tega so se lotili celo tujci, ki odjedajo našim ljudem' kruh in so vse drugo prej ko pa Čehi. Koliko časa bomo še vse tp mirno trpeli, to mi povejte! Darulte kniige za knjižno akcijo! Glavna skrb vsakega podjetnika je, da pripomore svojemu podjetju do obstoja in napredka. Dve poti sta, ki vodita k temu cilju. Prva pot, ki poskuša' z dosedanjimi odjemalci napraviti večji promet, druga pot pa, ki stremi za tem, da najde novih odjemalcev. Ta zadnja pot — pridobiti novih odjemalcev — je boljša., kajti ni pametno preobložiti svoje odjemalce z blagom. Veliko je število onih podjetij, ki so s pomočjo Ljubljanskega velesejma ubrali to pot do novih uspehov. Tudi k udeležbi na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. VI. so se že prijavili v velikem številu. Vidimo torej, da jih ni potlačila kriza in sami radi priznavajo, da doberšen del svojih poslovnih uspehov pripisujejo temu, da stalno razstavljajo r.a velesejmu. Naj tudi drugi, ki še niso prijavili svoje udeležbe kot razstavljale} na. letošnjem spomladanskem velesejmu v Ljubljani v samoobrambi in kot člani splošne akcije proti zastoju v gospodarskem življenju sledijo temu primeru in se čimprej prijavijo. Kino Union. Samo še dva dr.i čudo filmske tehnike »F. P. 1 ne odgovarja...«. Sledi veliki poljudni film »Plavi sen« z Liliano Harweyevo, Willyjem Fritschem, Willyem Forstom in Paulom Horbiger-jem. Zelo prisrčen film s celo vrsto krasnih pesmi in najnovejših »šlagerjev«. Lilian Harwey je v tem filmu naravnost očarujoča, bolj kakor kdaj poprej, joče, se smeji, pleše in poje ter se ta film lahko šteje k najveselejšim filmom sezone. Grajski kino. Od sobote, dne 22. aprila »V žaru puste«, zopet krasen, vese! film, ki bo vsakogar Očaral. Wolf Al-bach Retty, Rose Barsony in Tibor von Halmay igrajo glavne vloge. »V žaru puste« je temperamentna opereta, polna kipeče mladosti in ljubezni mladega huzarskega poročnika do lepe mlade baronese. Pusta, čardaš, cigani, mladi, lepi, temperamentni ljudje, ljubezen, ples in godba, Izboren humor in mnogo smeha, kipeča mladost in kavalirstvo, to je velefilm »V žaru puste* «, Narodno gledalijtt REPERTOAR: Ponedeljek, 4. aprila. Zaprto. Torek, 25. aprila: Zaprto. Sreda, 26. aprila ob 20. uri: »Strahovi«. Uprizoritev pomladka »Jadranske straže«. Četrtek, 27. aprila ob 20. uri: »ČlovekO-ljubci«. Premiera. Red C. Mariborsko gledališče: V sredo, 26. trn. uprizori dramski odsek pomladka »Ja* dranske straže« Ibsenovo znano drame »Strahovi«. Premiera Dehmelove drame »ČlovC* koljubci« ne bo v torek, 25. t. m., kot je bilo pomotoma javljeno, temveč v četrtek, 27. tm. To delo spada med najboljša omenjenega slavnega nemškega pesnika in dramatika ter je na največjih odrih doseglo zasluženo Velik uspeh. Mariborsko uprizoritev pripravlja g. Jože Kovič-ki je delo tudi poslovenil. Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke, omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi V zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za sta.ro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kaznovana izivalka. Policija je danes dopoldne kaznovala na 300 Din globe Hildo Gariboldijevo, ženo avstrijskega podpolkovnika v p. Gariboidija, ker je nosila vidno včeraj po Mariboru Hitlerjev znak kljukastega križa. Svojevrstna vragolija. Sinoči zvečef so mariborski zlikovci odpeljali iz garaže ,vj Frančiškanski ulici osebni avto trgovke T. B. iz Gosposke ulite in se odpeljali sl njem na deželo. Tam so se nedvomno dobro imeli in, ko so se vračali domov, so se z avtom celo večkrat prekucnili. Na vogalu Prešernove in Maistrove ulice pa so se zaleteli v neki kostanj in avto hudo poškodovali. Razbiti avto je našel davi tam stražnik in je po Številki spoznal lastnika ter ga o tem obvestil. Povzročena škoda znaša okrog 15.000 Din. Zlikovcem je policija že za petami. Smrtna nesreča. Preteklo noč se je pripetila nai cesti blizu Sv. Trojice v Slov. goricah smrtna nesreča, ki si je izbrala za žrtev 30-letnega šoferja Antona Fischerja, zaposlenega pri avtobusnem podjetju Linningerju v Mariboru. Že v mraku se je sinoči šofer odpeljal na motornem kolesu iz Maribora proti Gornji Radgoni, kjer je stanoval s svojo družino. Pod trojiškim klancem pai se je zaletel * motorjem v neki drog' in obležal na mesti! mrtev. Mrtvega so davi rano našli ljudje in spravili njegovo truplo v mrtva šnicoiJ na pokopališču pri Sv. Trojici. Nesrečnež je zapustil ženo in nepreskrbljene.?'3 otroka. V službi je bil pokojnik zelo vesten in je njega- tragična smrt vzbudil* pri vseh, ki so ga poznali, veliko sočutje- V zlato prostost. Preteklo soboto P°* poldne so iz tukajšnje moške kaznilnice 'pogojno odpustili 25 kaznjencev, ki s° preživeli dolga leta za sivim zidovjem-Vsi odpuščeni kaznjenci so povečini južnih krajev naše države in jih je bik pet med njimi radi krvne osvete obsoje-nih na 20 let težke ječe. Eder. iz ohridske okolice je bil obsojen celo na smrt ter le preživel nekaj let v smrtnem strahu, dokler gia- ni pomilostitev rešila strašne u-sode. Ostali pa so iz naših krajev in jih J® spravili za zamrežena okna alkohol in no* Vse odpuščene kaznjence so na poliču fotografirali, nekaterim pa je daktiloskoP posnel prstne odtise. Včeraj dopoldne P* so jih odpravili v njihove pristojne ob-čine. Drzen nočni vlom. Vlomilci, ki strašil® v zadnjem Času po Mariboru, so obiska v noči na preteklo soboto. Pšundrovo trgovino v Radvanju. S silo so odstrani železen drog, s katerim so bila zapahnjena vrata in jih nato. odprti s ponarejenim ključem. Prebrskali so Vse pred -le, a našli le 1.400 Din. Ker jim pa to n zadostovalo, so odnesli še tri gnjati , založili so se tudi s tobakom, cigareta in cigarami, raznim perilom m drobna jo. tako da ima trgovec. Pšunder 8.000 Din škode. Uvedena je obširna Pre iskav,? .t i \ ■ Mariborski slovenski trgovci so zborovali Občni zbor mariborskega Slovenskega trgovskega društva. Preteklo soboto zvečer je bil m lovski sebi pri »Orlu« občni zbor mariborskega Slovenskega trgovskega društva, ki ga je otvoril in vodil predsednik g. Branko M e jo v š ek. Iz njegovega poročila je razvidno, da je bilo lar.i poživljeno društveno delovanje, kar pričajo zlasti tri iobro uspela predavanja, ki jih je priredilo društvo. Predavanja so bila dobro obiskana, vendar pa je graje vredno, da se nekateri člani niso odzvali nobenemu vabilu ter na ta način bojkotirali resno delo, ki se ga je lotilo društvo. Prav tako je grajal tudi tajnik v svojem Poročilu nekatere trgovce, ki se rajše z yso vnemo udejstvujejo pri drugih društvih in se odtegujejo lastni stanovski, v današnjih časih tako potrebni organizaciji. Lani je poslalo društvo na svoje stro Ške g. prof. Rakušo v tečaj za aranžirale izložbenih oken na Dunaj z namenom, da bo vodil slične tečaje v Mariboru. Nekateri trgovci pa so poslali svoje uslužbence v omenjeni tečaj na lastne stroške. Društvo se je udeležilo tiudi zadnjega sestanka »Narodne odbrane« glede akcije »Svoji k svojim!«, katere namen je, da bi slovenski konzumentje kupovali blago le pri slovenskih trgovcih, prav tako p.a naj bi slovenski trgovci naročevali blago le pri slovenskih producentih. Blagajniško poročilo izkazuje nad 25.000 Din društvenega premoženja. Sledilo je nato poročilo vodje enoletnega trgovskega tečaja prof. g. Strune. Tečaj Vzdržuje društvo z namenom vzgojiti Uarodnozavedne in pomožne pisarniške moči, ki naj bodo v podporo slovenskemu trgovstvu. Pouk je poverjen profesorjem državne trgovske akademije, katerih strokovna kvalifikacija jamči za 11 u3boljši napredek tečaja. V preteklem Šolskem letu je obiskovalo tečaj 28 učencev in učenik, ki so vsi opravili končni mpit. Izpitu so prisostvovali tudi člani Slovenskega trgovskega društva, dai so fe mogli sami prepričati o napredku gojencev. Pred zaključkom šolskega leta So bile na tečaju zanimive strojepisne in stenografske tekme, pri katerih so učenci Pokazali veliko izurjenost. Ob koncu Svojega poročila je vodja tečaja izrazil *e!jo, naj bi slovenski trgovci poleg absolventov državne trgovske akademije Zaposlili v svojih podjetjih tudi čim več absolventov trgovskega; tečaja, ker bo 'e na ta način zagotovljen njegov na-daljr.i obstoj. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za Predsednika g. Branko M e j o v š e k, za Podpredsednika g. Ferdo Pini tar, v od- bor pai gg. Pišek, Struna', Strgar, Rosina, Paš, P r e a c, B r i š n i k o-v a, K a v č ič dn A n d e r 1 e. Pri raznoterostih se je razvila dolgotrajna debata. Izvoljen je bil poseben odbor, ki bo zastopal društvo pri prireditvah Mariborskega tedna. Nadalje je občni zbor z ogorčenjem protestiral proti izjavam predsednika 'Nabavljalnih zadrug v Beogradu, ki je v svojem govoru r.a nekem zborovanju dejal, da morajo Na>-bavljalne zadruge uničiti vse samostojne trgovce. V protestu so se trgovci opirali na dejstvo, da so že od nekdaj oni faktor, ki pospešuje napredek in kulturo v Včeraj dopoldne je imela Ipavčeva žu-pa v pevski sobi Glasbene matice svoj drugi redni občni zbor, ki ga je vodil predsednik prof. g. Vasilij Mirk. Občnega zbora se je udeležilo častno število pevcev in zastopnikov v župi včlanjenih društev. Navzoči so bili zastopniki vseh mariborskih in okoliških pevskih zborov, zastopnika »Celjskega pevskega dru štva in celjske »Oljke«, zastopnik »'Savinskega zvona«, slovenjebistriške »Lipe«, ptujske Glasbene matice ter zastopnik Hubadove župe iz Ljubljane. Po otvoritvi in po pozdravu je predsednik v svojem poročilu orisal prizadevanje in stremljenje župne uprave za povzdigo naše pesmi. Delo ni bilo lahko, ker današnje razmere ne prizanaša jo niti kulturnemu delovanju in je pot za dosego zaželjenih ciljev precej težavna. Namesto odsotnega tajnika g. Mordeja, je podal tajniško poročilo njegov namestnik g. Albin Živko. Zupa šteje 15 edi-nic, ki so vse več ali matnij pričakovale, da jim bo organizacija nudila več, ka>-kor jim je zamogla nuditi. Župna uprava uvideva že od prvega početka težek položaj, zlasti manjših in mlajših zborov, ki ne morejo plačati razmeroma visoke članarine Jugoslovanski pevski zvezi in so lani trije zbori prav zaradi tega izstopili iz župe. Vkljub vsem težkočam pa je bilo župno delovanje v preteklem poslovnem letu zelo uspešno. Pevske tekme ob priliki prvega slovenskega glasbenega festivala v Ljubljani se je udeležilo šest pevskih zborov, ki so dokazali, da so na visoki umetniški stopinji. Vendar pa je bil uspeh tekem nezadovoljiv, ker ni bilo ocenjevanje pravilno in niso še do danes izvedeni obljubljeni popravki s strani Pevske zveze. Prav tako pa so tudi vse narodnem' in gospodarskem življenju in še nikdar ni nikdo zahteval, da bi se morali uničiti. Zaradi tegai naj bi merodajni čir.itelji poskrbeli za to, da se take izjave ne pojavijo več v našem gospodarskem življenju. « Razpravljali pa so tudi o raznih perečih trgovskih vprašanjih. Društvo bo o-pozorilo obrtne oblasti, da preprečijo krošmjarjenje in iztrebijo številne potnike ter na ta način zaščitijo reelnega1 trgovca, ki se mora hudo boriti za svoj obstanek. S pozivom, naj bi člani podpirali stremljenje odbora tudi v bodočem delovanju za korist in napredek slovenskega trgovstva v obmejnem Mariboru je pred sednik zaključil ob 23. uri dobro uspeli občni zbor. ostale prireditve uspele nad vse pričakovanje. Svoje skrbno sestavljeno poročilo je tajnik zaključil s pozivom na vse navzoče: Vsi na delo za procvit in napredek naše pesmi! Vestno sestavljeno poročilo župnega blagajnika g. 1 Joška) Luk®e izkazuje nad 11.0C0 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Po izrečenem absolutoriju blagajniku je bilo soglasno sprejeto tudi poročilo župnega arhivarja g. Jagodiča. Sledilo je razveseljivo poročilo župnega zborovodje g. Albina Horvatiai, ki je dejal, da so nekateri zbori ob priliki lanskih nastopov vzbudili celo zanimanje izven mej naše države. Pri volitvah župne uprave je bil ponovno izvoljen dosedanji odbor s požrtvovalnim predsednikom prof. Mirkom na ček. V imenu Hubadove župe je r.ato pozdravil zbor g. Ciril Leskovšek iz Ljubljane, v imenu mariborske Glasbene matice pa njen predsednik g. dr. Tominšek. Pri raznoterostih je bilo sprejetih več aktualnih predlogov. Na predlog zastopnika g. prof. Finka iz Celja je župa sklenila preložiti nameravano letošnjo Ipavčevo proslavo na prihodnje leto in jo prirediti ob priliki 401etnice Celjskega pevskega društva. Ob tej priložnosti bo odkrila župa spominsko ploščo na rojstni hiši v Št. Jur ju ob j. ž. slovenskima skladateljema bratoma Avgu stu in dr. Benjaminu Ipavcu. Tudi je občni zbor izrekel energično zahtevo po reorganizaciji J'PS, ki ne deluje kakor bi bilo želeti. Letošnji koncert Ipavčeve župe bo ob priliki mariborskih jesenskih prireditev. Župa bo v bodoče povečala svoj arhiv in bo posredovala pri izpo- Za procvit in napredek naše pesmi Lepo uspeli občni zbor Ipavčeve župe.— Aktualni predlogi in sklepi. — Zahteve po reorganizaciji JPS. Usoda ledene Gronlandije ^Por o največjem otoku sveta končan. Mednarodno sodišče v Haagu je raz-*‘usilo svoj sklep o razpravi glede spora ped Damsko in Norveško za posest ^onlandije. Z 12 proti 2 glasovoma je bi-* Danski priznana pravica do posesti . rbnlandtje. Sklep haaškega razsodišča ^ zelo važen za vse severne države in r kiti one dežele. Po navedbi obeh spornih strank so ronlandijo odkrili leta 875. Norvežani 1 jo polagoma' naseljevali. O začetkih te ionizacije ni mnogo znanega, vendar v &jf go'tov°i da so bile zveze med Nor-sftT0 'n Grenlandijo v tistih časih zelo ’d^ . kralji Norveške in Danske (obe g f.avi sta se zedinili leta 1380.) sta sku- 2 1 s Pomočjo novih ekspedicij utrditi ža,e+e Z Grenlandijo. V 17. stoletju so ■nte-resirane države priznale na to de-bol° Prav’ce danskega kralja, toda' Na-Ull 60(1 je s svojo odločno roko spreme-DoJ3iumerje med severnimi državami. S v v- , * ki je bila podpisana leta 1814. Vešk •’ ^ 3e odrekel danski kralj Nor-°tok6 'J1 j° odstopil, izvzemši Farorske fcr6ne> Islandijo in Grenlandijo Švedski, iv ai}diia je ostala torej po tej pogodbi ganski posesti. Lk0vZa,^ct,ku 19. stoletja je postalo raz-1822 anje Gronlandije živahnejše. Leta Schor„J? stopil znani škotski kitolovec halo r Prvič na sporno vzhodno o-stoieijlronlandije in šele v začetku tega točni 3 JC končno ugotovljen njen o- 'Mletja" i ‘ Do.čim 50 v začetku 18. bie