172« štev. »axawiM;.'aw«a««c-j3*.v.-ju-i**>.-rtxze =rx* ntnauumajm *y>— Poštnina platana v gotovini. V Llubllani, v torek 2. avgusta 1921, rasen našel;, in iraznikev vsak «« ob 10. uri dcp«ld»Si CieduiStvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača, Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, posiano ter no« lice is!i prostor K 2*—, Pri ve cjera naročilu popust. GiasiEo Jugcsfov. socifsfrie - demo | j Tj? m. Nova, še večja draginja? Več povodov imamo, ki nas sililo k premišljevanju o draginji. Prvi povod ie dejstvo, da sc mednarodne razruvane gospodarske razmere kar nočejo urediti. Brezposelnost v vseli deželah ne izginja, temveč vseprej Še celo raste. Drugi povod je dejstvo. ki je s prvim v tesni zvezi, da skušajo kapitalisti vsled gospodarske krize znižati delavstvu plače. To so dejansko že storili v Ameriki In na Angleškem, ne da bi cene živ-Ijenskih potrebščin sorazmerno s Plačanci znižali. Tako zniževanje Plač pa samo po sebi vpliva že kot da bi se cene življenskim potrebščinam zvišale. Tretji povod našega oremišljevanja pa ie suša. ki je že car tednov splošna po vsej Evropi, In s sušo v zvezi tudi izvozna politika. četrti pa valutna politika in špe-cijehio v Jugoslaviji še stalno padanje vrednosti našega dinarja v zadnjih tednih. Po vojni bi bil človek pričakoval. da se bo produkcija nenavadno hitro dvignila. Toda napredovala je bolj počasi. To pa vsled tega. ker d?1"ay,a in tuJ'a ^žišča silno i vi- tlobl°ki na mah zelo otež-KCvili. pa tudi zmanjšali, vsled česar se kapitalistu s produkcijo ni nikamor mudilo. Produkcija je le polagoma napredovala. (To smo opažali tudi pri nas.) Vsled tega se je povojna brezposelnost sicer vzdržala. toda do pred enim letom še na precej zmerni višini. Iti vendar so delavčeve in kmetove pridne roke v posameznih deželah ravno vsled dezolatnih mednarodnih gospodarskih z\«z in razmerja valut On ne morda vsled nagle produkcije) tudi v kratki dobi dveh let produciralo toliko, da je nastal splošen zastoj v produkciji, ker je torej produkcija hitreje napredovala kakor Pa so se znala denarna in tržna razmerja boljšati. In tako se jc brezposelnost že leto dni sem začela povsod večati, cene so kapitalisti umetno držali in Jih še drže na visi-ni. čakajoč boljših trgov, zaslužke delavcev pa manjšajo. To nezdravo J azinevie obofati delavno ljudstvo kot novo draginjo in težie živi, da-sl se na cenah na zunaj kako zyjša-nje niti ne more konstatirati. Konkurenca dela znači sama po sebi neJe brezposelnost, temveč v svojem bistvu tudi podražitev življenja n to predvsem še v sedanjih časih, ko m gospodarskih zvez. pa ravnajo diplomat je gospodarstvo po merilu Političnih predsodkov, mesto da bi Politiko delali do gospodarskih potrebah. Gospodarske nujnosti in zve-ze_se ysjeArbeiter Zeitung« iz tistih dni, ko sta bili ustavi spreietl. Razume se samo ob sebi. da se morajo tam. kjer ni ene stranke z absolutno večino, delati kompromisi (Drofenik: Tudi to je kompromis). Sedaj hoče naenkrat gospod Drofenik dajati socijalistom lekcije. tMi-haldžič: In sam je poljedelec.) To nič ne stori, da je poljedelec. Ampak to je, da ne razume socijalizma in zato ni poklican, da bi dajal socijali-stom lekcije, kajti tudi socijalizem jc znanost, in če se stvari ne poznajo, postanete lahko veliki v stroki, ki jo poznate, nikar pa ne zahtevajte veličine tani. kjer niste zato poklicani, kjer nimate pogojev za to. Gospodje, kolikor koli razumem, da se v skupščini, kakršna le ta. kjer nima ena stranka sama zase večine, morajo sklepati kompromisi. Razumem nadalje, da bi se v skupščini, kjer bi bili dve različni skupini, alj vsaj vsaka v sebi ponekod homogena med dvema takim skupinama moral iskati kompromis. Nikdar nisem tajil, da ima tudi večina tukaj težave, ker ima opraviti z opozicijo, ki je sama v sebi preveč različna, da bi mogla nastopati kot enotna opozicija. Povsem dobro vem. da je med opozicijo na desni in opozicije na levi ogromna razlika, razlika, ki ja globoka, bolj globoka, kakor razlika med vami in desnico in med vami In levico. Toda. gospodje, če imamo tukaj zastopati tiste programe, zaradi ka- mene tiče, ostanem tako dolgo tukaj. kakor bo mogoče. Pariza na tem mestu seveda ne bom osvojil, toda tukaj živim zastonj in se pridno debelim. Pri tem se učim prav marljivo. opažam, kako se me polašča dobra volja. In končno imam še en vzrok, ki jne, drži tukaj. Sreda. 9. marca. Torej, šel sem za korak naprej, Clarimonde--------- Ah tako, o Clarimondi še nisem ničesar povedal. Torej ona je — moj : tretji vzrok«, da ostanem tukaj, hi ona ie tudi, radi katere bi v oni : usodepolni« ,uri rad šel k oknu — toda gotovo ne. da se obesim. Clari-monde — čemu jo pač tako imenujem? Nimam niti slutnje, kako se imenuje, toda meni je. kakor bi jo moral Clarimonde ipienovati. Postavim, da se res tako Imenuje, če jo kdai vprašam po njenem imenu. Videl sem Clarimondo že prve dni. Stanuje ravno na nasprotni strani zelo ozke ceste in nje okno je mojemu ravno nasproti. Tam sedi: za zastorom. Sicer pa moram ugotoviti, da me je ona že prej opazo- • vala kot jaz njo in da je hitro Dokazala zanimanje do mene. Ni čuda, ko ve vsa cesta, da tu stanujem in čemu. zato je že gospa Dubonnet poskrbela. V resnici nisem kake zelo za* ljubljene narave in moji odnošaji do ženske so bili vedno zelo redki. Če prideš iz Verduna v Pariz, da bi me-: dicino študiral in imaš pri tem ko* maj toliko denarja, da se vsak tretji dan enkrat do sitega naješ, potem misliš na povsem druge stvari kot na ljubezen. Nimam torej preveč izkustev in morda sem to stvar zelo' neumno začel. Vseeno, meni ugaja, kakor je. Začetkoma mi niti ua misel ni prišlo, da bi spravil svoj vis a vis V kako zvezo s sabo. Mislil sem si samo. ko sem že tu. da opazujem hi drugače pri najboljši volji nimam česa. da bi razkrival, morem ravnotako opazovati tudi svoj vis h vis. Ves dan vendar ne moreš sedeti pri knjigah. Ugotovil sem torej, da je Clarimonde očividno edina stranka v malem nadstropju. Ima tri okna, toda sedi samo pri tistem oknu, ki le terlh nas je narod poslal sem, tedaj ni naša dolžnost ozirati se na to, kar zahteva kakšna desnica, ampak dolžni smo izpolniti to. kar pričakuje od nas ljudstvo, kar pričakujejo volilci. in zaradi teca smatramo za svojo dolžnost, da vam razlagamo svoia stališča ob vsaki priliki, da poskušamo ob vsaki priliki doseči to. da bi nas razumeli, da bi spoznali, da ni to, kar zahtevamo, škodljivo za državo, ampak da ie za naš narod le koristno. pa da sprejmete to ne zato. ker smo soeijalisti, ne zato. ker smo vam morda osebno simpatični, ampak zato. ke-r smo vas prepričali, da is to kar predlagamo, dobro. (Dr. Ivanič: Tako bi moralo biti.) Naglasil sem že. gospod ie, da je opoziciji, zlasti opoziciji, ki stoji na našem stališču, zelo težko delati v razmerah, kakršne so tukaj. Ce vzamete stvar le osebno, si že lahko domislite. da ni to kdove kako ugodno. :V skupščini, v kateri večina sploh ne sodeluje več v debati, v kateri je večina že sklenila, da bo glasovala tako, kjer niti poročevalec ne mara govoriti, tako da morajo neprenehoma prihajati le naši ljudje sern kakor na kakšno predstavo, čutimo, da je to zelo neugodno, kljub' temu pa nočemo tukaj izvršiti svojo dolžnost, ker hočemo imeti mirno vest in zavest, da smo do zadnjega trenotka vršili to, kar nam je bilo naloženo in da smo poizkusili vse. da bi dosegli to. kar ie za naš narod najbolje. (Ploskanje na levici.) Le zaradi tega smo nastopili tudi pri tem oddelku in povedali svoje mišljenje v dovoli skromnih mejah, zakaj — kakor sem že dejal — če bi hoteli govoriti o državnem gospodarstvu s socialističnega stališča, bi imeli zelo široko polje. Poskušali smo vas prepričati o tem, kar nam nalaga naše stališče, vaša stvar pa je. da prevzamete odgovornost za to. kar delate. Mi Imamo čisto vest in se zavedamo, da bomo. kadar stopimo pred narod, dobili priznanje za vse, kar smo delali od prvega, pa do zadnjega dne. Oospodie. jaz nisem človek, ki bi hotel kogar koli sumničiti. Ne sumničim niti večine, vendar pa mislim, da pride kmalu čas, ko se boste prepričali. da bo pred narodom veliko teže zagovarjati to. kar ste delali vi. kakor to kar smo delali mi. (Ploskanje na levici.) Gladujoča Rusija in mednarodna p&možna akcija. Ruska »Pravda« poroča, da je | Sovjetska vlada ukinila vse zemlji- j ške davke. »Izvestija« poročajo, da , je po oficijehtih podatkih dnevno obolelo vsl§d gladit okoli 20.000 ljudi. Funt moke v črnomorski guberniji velja 600.000—800.000 sovjetskih rubljev. Vse ceste, ki vodijo proti severu, so polne mrtvecev in živine. Vsled kolere je umrlo doslej nekoliko desettisočev ljudi. V okolici Semigova je prišlo med rdečimi četami in gladinočimi do krvavih pobojev, kjer so rdeče čete pod- . legle. Sovjet narodnih komisarjev Je izdal dekret, ki prepoveduje prebivalstvu iz gladu joči h pokrajin prihajati v Moskva. Crezvičajka je poslala več vojaških oddelkov, da vzdržujejo red pri odhodih vlakov, ki vozilo velikanske množice ljudstva v severne pokrajine. Tja je poslala sovjetska vlada tudi mnogo iz-vrševalnih organov, da zberejo čirn-pre.i vseNnafuipine davke, ki lih takoj sproti razdeljuje gladujočim. * Vse socljalistične in komunistične stranke in organizacije srednje- evropskih dežel so pričele s pomožno oganizaclio. »Pravo Lkhi« poroča, da je čehoslovaška socijal-no clpmokratična stranka sporazumno z vlado začela z obširno pomožno in povsem nestrankarsko akcijo, kateri načeljujeta Masarvk in dr. Beneš sam. Tudi vse nemške sociialistične stranke so z vlado vred že začele zbirati živila za Rusijo. Pomožni centralni odbor je v Berlina. Takisto je že organizirala pomožno akcijo švicaska in nemško-avstriiska so-cijalno-demokratična stranka. Tudi vlade srednievropskih držav organizirajo skuono mednarodno pomožno akcijo. Na Nemškem so tudi zbrali materi jal za omejitev epidemij, ki ga v kratkem odpočijejo. _ + »Arbetter Zeitung« na Dunaju priobčuje proglas, ki ga je sodrg F. Adler izdal v imenu tajništva »Mednarodne delovne skupnosti socijali-stičnih strank« na vse stranke, ki so nieue članice, da se združijo k skupni akciji za pomoč Rusiji. Shod v Mariboru. V Mariboru je imela naša stranka v nedeljo 31. julija javen ljudski shod v Ootzovi pivnici, ki je bil zelo dobro obiskan. Velika dvorana je bila polna. Na shodu, ki ga je posetil tndi župan sodrug (jrčar. so poročali ss. poslanci Golouh. E. Kristan in dr. Korun. • Prva dva sta poročala o delu našega kluba v ustavotvorni skupščini. posebno pa podčrtala težave, s katerimi so se morali naši zastopniki boriti in je zlasti s. E. Kristan označil tud vspehe kluba v ustavnem boiu. S Korun je govoril o političnem položaju in pozval delav- stvo, da čuva ustavno zajamčene politične pravice naroda, ki so pod reakcionarnim režimom »nevarnosti.«. Poročila «0 trajala nad 2 tiri in so jim poslešalci ponovno rr;(;jevali in k„t»'n.' jednoglasno z bum'm ploskanjem sf rejeli. resolucijo, s katero izražajo klubu svoje zaupanje, se zahvaljujejo poslancem za dosada-nie delo in pozdravljajo predr,roječe ui^dinienje vseh socialističnih strank v državi. O priliki hočemo podati nar misli iz govorov naših poslancev na sijajno vspelem mariborskem bhodu. Stvarniku njegove plodove. Vse le podvrženo razvoja; tudi tista velika temeljna Izpremiemba družabnega reda, ki jo imenujemo socialna revolncja. Razvoj sc ne more preskočiti, ali pospeši se ga lahko. V Rusiji na primer je bil naj- počasnejši, toda v zadnjih par lelili so ga temeljito pospešili. Vrtnarji so proučiti, po kakšnih zakonih se razvija cvet; ustvariti so pogoje, k! Jih priroJa zahteva, pa sama ne daje, in mojemu nasprotno; sedi in prede pri malem starovešUem kolovratu. Tak kolovrat sem videl nekoč pri svoji babici, toda ta ga tudi ni nikdar rabila. podedovala ga ie po kaki pra-teti; nisem vedel, da danes še s tem delajo. Sicer pa ie Clarimondin kolovrat čisto majhna, lena stvarica, bela in gotovo iz slonove kosti; nitke. ki jih dela. morajo biti neskončna tenke. Sedi ves dan za zastorom in neprestano dela. šele. ko se zmrači, prestane. Seveda je zelo zgodaj 1emno v teli meglenih dnevih \r ozki cesti, ob netili imamo že nailepši som rak. V njeni sobi nisem pikoli videl luči. Kako iztrleda — da, tega skoro ne vem. ima črne valovite lase in je precej bleda Tudi nje stne so blede in zdi se nd. kakor bi bili mali zobki naostreni kakor pri divjih živalih. Veke io nizko senčijo, toda če jih dvigne, se svetijo njene velike, temne c C'- Vendar na vise to bolj čutim, kot vidjm. Težko je spoznati nekaj za zastori. ?c nekaj; nosi vedno črno, zaprto obleko; velike lilaste pege so na tei obleki. In vedno ima dolge črne rokavice na rokah, najbrže, da si rok ne pokvari pri delu. Cudrio je. kako nje ozki, črni prsti jemljejo nitke in vlečejo brzo. kakor zamotano — resnično, skoro kakor gomazenje žuželskih nožič. Najini medsebojni odnošaii? No, pravzaprav so zelo površni in ven-| dar se mi vidi, kakor bi bili globlji, i Začeli so se menda s tem. da je ona pogledovala proti moienui oknu — j in iaz proti njenemu. Opazovala me 1 je — in jaz nio. In potem sem ji najbrže zelo turajal. kei nekega dne. ko sem io spet tako opazoval, se je nasmehnila, jaz seveda tudi. Tako je Šlo par celih dni. vedno pogosteje sva se nasmehovala drug drugemu, Potem sem se skoro vsako uro odločeval. da io pozdravim; ne vem pravzaprav, kaj me je spet odvrnilo od tega. Nazadnie sem to vendarle storil, danes popoldne. In Clarimonde mi je odzdravila. Cisto tiho seveda, toda vidci sem. kako ie sklonila glavo, (Halle prih.) cvetje španskega bezga diši v vazali, ko piha zunaj zimska buria in vejejo sneženi kosmiči po zraku. Umetno, le razumno uporabljajoč proučene zakone, pospešuje človek počasni razvoj v vrtnarstvu, poljedelstvu, živinoreji. Tudi razvoj naše družbe je podvržen zakonom, ki jih ne more nihče izpremaoi-tl. Ali njih učinkovanje laliko porabimo, da pospešimo razvoj In skrajšamo pot do zmage. Čim več bo učiteljev, tun prej bo imelo delavstvo znanje; čim več bo organizatorjev, tim prej bo organizirana armada proletariata; čim več bo čitateljev delavskega časopisja, tem ostrejše to uspešnejše bo naše orožje. Ustvariti pogoje za socializem, to je naša najvažnejša naloga. Deloma jih seveda ustvarja kapitalizem sam s svojim razvojem. Sam prihaja boljinbolj v nemogočo situacijo in se približuje polžaju, V terem ne bo družba mogla z njim izhajati. Kaos v kapitalističnem gospodarskem ustroju je danes vsesplošen. Z velikimi n-pori se skuša evropski kapitalizem postaviti zopet na noge. Ako ne bi bilo ameriškega kapitalizma, bi Evropa že doživela velikanski ekonomski polom, kateremu se sedaj upira s pomočjo Amerike z vsemi mogočimi silami. Na drugi strani pa tudi delavstvo ni še tako pripravljeno, da bi moglo popolnoma izkoristiti te kaotične razmere. Delavstvo se mora torej še pripravljati, da bo sposobno, kadar pride odločilni čas, vzeti krmilo družbe. Pripravili se moramo, da nastopimo dedščino kapitalizma, da postavimo na razvaline, fcl Jih zaotistl, tisto, kar bo sposobno za novo žlvllenie in kar poda človeštvu podlago za najuspešnejši razvoj. To mora biti naloga nas vseh ln vsi se }1 moramo posvetiti. Razred ki vlada, je še močan; kar se tiče njegove sile, je močnejši, kot je bil kedaj popreL Alt tudi delavsko gibanje je mogočno. V vseh krogih, v vseh finančnih Institucijah, v hotelskih dvoranah, na vseučiliščih, v vsem časopisju, vsepovsod se govori o gibanju zavednega delavstva, ki stremi nadomestiti sedanji gospodarski sistem s socialističnim. Čudovito je to gibanje že vsled dejstva samega, da le mogoče. Kajti preudariti je treba: Na strani nasprotnikov je vse, s čimer se v naših časih oblikuje usoda človeštva, vse s čimer se gospoduje, vlada in zmaguje. Bogastvo je že od davnih časov sila vseh sil, odlučujoča na zeml;!, ki lahko privabi ln prižene la uposme vse druge sile Ji vi Jeni a v svojo službo, z njih tlačanstvom se od dne do dne povzdigujoča in množeča svojo oblast. Zemlja je pokorna bogastvu, ki laliko povečava In uničuje njeno rodovitnost; bogastvo izpre-tninja površje našega planeta; bogastvo Izpremlnja njeno lice, odkazule vodam tok, zasipava morje in spaja oceane, prevrta in prestavlja hribe, zbližuje kontinente in jemlje oceanom ločilno moč; bogastvo sili naturo, da mu prodaja svoje skrbno varovana skrivnosti v zemeljskih globočinah in v zračnih višavah, v brezmejnem vsemArju hi v nedoumnem drobnožltju; bogastvo gradi mesta ln zida palače, postavlja cerkve ln sinagoge, pagode bi framasonske hrame, daje Bogu in bogovom po svoji volji ln jim odreka po svojem razpoloženju; bogastvo hrani in oblači, pa slači in izstradava kakor hoče; po ukazih bogastva se žanje, se proizvaja tisočero blago, se grmadi v skladiščili in razvaža na vse strani sveta: države sestavlja bogastvo ln jih razbija »narode dviguje v vfšlne in }:h strmoglavlja v propade, po svoje odpira vrata do znanja ln zagrala pot do vede, meče kuje in topove vliva, armade tepta v tla, plemena goni proti plemenom, širna polja pokriva z mrliči ln gnoji črno prst z rdečo krvjo. Zakone piše bogastvo, sodi, obso>)a ln oprošča, usodo vodi za roko, zgodovini narekuje pisanje . . . Proti taki z božanstvom tekmujoči, po vsegamogočnosti segaaoči sili vstaja proletariat! Pritlikavec proti velikanu, David proti Goliatu. Brezupno početje na prvi pogled, blazen poizkus, ki nosi strašno \a-ze4i s seboj. Brez drobtine one vseodlo-čuioče moči, ki sl ie zasužnjila svet, ljudi in življenje, brez trohe bogastva, ki vljida ln gospoduje kakor kralj ln bog v etui osebi — kaj bi mogel, kaj naj bi Izvršil, kaj dosegel v siromaštvu potopljeni proletariat?! Ni 11 zgodovina za vse čase obsodila obupne upore? Neštetokrat so vstajali reveži s predrzno gesto napuha, zaradi katere so bili uporni angelji treščenl v pekel in zidarjem babilonskega stolpa zmedeni jeziki. Kruta kazen je sledila vsakemu puntu obupanih sužnjev; osem tisoč Sparta-kovih tovarišev je z razpetimi udi plača,o prvo svojo zmago nad gospodarji, z razbeljeno krono ovenčanega Matije Gubca na štiri kose razsekano truplo je bilo razmetano na vse strani vetrov. Naj se 11 re enkrat ponovi strašna tragedija v krvi zadušenega, v blatu poteptanega, osramočenega koprnerija tlačanov? . . . Zavedno delavstvo pozna zgodovino ta ttjene krvave nauke. Njegov boj ni de-speradna obnovitev slepega zdivjanla. N!c govo gibanje vodi veliko spoznanje, da je nad silo bogastva druga, močnejša sila, kt Je v njegovih rokah. Bogastvo sedi na tr>> nu, ki ga Je postavilo — delo! Žezlo mu je dalo v roke delo in krono m« ie posadilo na teme delo; vsa njegova moč to sila ima v delu svoj vir; v vsem tisoč in tisočletnem delu rok in duha, ki (>d generacije do generacije in z milijoni glav in pesti — ustvarja bogastvo. In zavedno delavstvo vprašaje: Kdo je močnejši — stvarnik ali stvor? Veliko ie spoznanje, da je bogastvo otrok dela in da si je po krivici prilastilo oblast nad njim. Ali suženjski jur oni mu je moglo le vsled tega reti o žiti na tilnik, ker ie delo samo tekom časa pozabilo na pravo razmerje do svojega sadn. Ko so se odprle oči ln so uzrle resnico, se Jim je pokazala tudi pot do osvoboditve. Delavstvo, ki nima denarja v blagajnah, ne vrednostnih papirjev, k! ne zapoveduje baterijam in bojnim ladjam, ki ne odločuje na sodiščih ta visokih gradovih, ima vendar moč, ki prekaša vsako orožje In vse denarne vreče. Njegove roke opravljajo de- lo, in če se mirno vtaknejo v žep, lahko zaimaše vse vire bogastva to življenja. Moderna armada svobode ni puntarski zbor s kosami na ramah in zarjavelim' meči ob tokih. Boj novodobnega delavstva ni podoben starorimskemu uporu sužnjev ne puntom srednjeveških tlačanov. Se n$k-dar ni zatiran razred tako jasno spoznaval, v čem je njegova moč, kakor so cilji modernega proletariata. Razmerje med delom fai bogastvom — to je vprašanje vseh vprašani. Nobenega bogastva n! brez dela. Ie če spoznavamo, da je delo tisti faktor, k tustvarja bogastvo, sledi lz tega drugo spoznanje, da ima delo pravico do bogastva, ki ga ustvarja Enako pa sledi Iz tega tudi spoznanje, v čem je moč doslej izkoriščanega dela. Dokler se čuti tisti, Id opravila delo, kot suženj, kot brezmočnega hlapca, bo moral prenašati vsako zatiranje, ta vsako Izkorlriščanje. Kadar spozna, da je v njegovi oblasti, če hoče ali noče opravljati delo, brez katerega ne more obstajati človeški svet, spozna tudi svojo moč Da pride do take oblasti, mora iz milijonov posameznih delavcev postati združeno delavstvo. To se pravi: Organizacija je moč delavstva. Ustvarit! s! tako oi-gamlzacljo je naloga delavstva. Njegov cilj pa je, da odpravi sedanje krivično razmerje med delom In kapitalom. Stvarnika njogove ptodevel — To je jedro socializma. Vse socialistično gibanje gre za tem, da preosnuje človeško družbo na talci podlagi, ki omogoči skupno, organizirano delo, skupno povišanje življenja, skupno ulivanje vseh materialnih ln kulturnih plodov. To gibanje ie samosvoje Ln vodi k neizogibni zmagi. Politične vesti. + Lenin prizna rnskj državni dojgfl »Československa republika« poroča po »Politiken« iz Revala, da se je Lenin iz* javil, da je poslednje in edino kar more rešiti Rusijo iz zlega gospodarskega stanja, da si more dobiti gospodarske zveze s kapitalističnimi držaivanti, da prizna državni dolg. Krasin je dobil nalogo, da v stvari vodi pogajanja s francosko ’ vlado. (Vest je kolikortoliko verjetna. Iz nje pa odseva tudi vzrok, »zakaj da se »kulturo-nosne« dežele, & la Francija tako pasivno, da celo škodoželjno drže napram nesrečnemu stradajočemu in umirajočemu ruske* mu ljudstvu: kapital, milijarde, ki jih le carlstična Rusija bila dolžna francoskim kapitalistom . . . Areno domini 1921.) + Nemška delavska komunistična Stranka izstopila Iz III. Internacliouaie. Delavska komunistična stranka v Nemčiji je izstopila iz III. intemacijonale. Ta novica nas ni presenečila, ker so se nasprotja med D. K. A. P. in III. Internacijonaio tako poglobile, da Je bilo to že pričakovati. Delavska komunistična stranka .ostane zvesta Markovim načelom, ki zahtevajo, da mora biti osvoboditev delavstva delo to sad delavstva samega, dočim zahtevajo komunisti Moskve, da se mora uresničenje socijalizma to komunizma izvršiti % od vlade vsiljenimi odredbami Sodrugom bo morda že znano, da so se med zadevami, ki so povzročile na seji izvrševalnega odbora III. internacljonale dne 24 februarja d emisijo sodrugov Pavla Lewl, Diiu-mtog, Brass, Hofimann in Klare Zetkin kot Elani centralnega vodstva kormmis&un® stranke, nahajali odnošaji iste z Delavsko kom. stranko. Moskva, ki le takrat poslala Lewi-ja ta njegovim tovarišem evoie neodobravanje, n.! nikdar navedla, kal pravzaprav misli o izvrševalnem odboru žn komunistični tatemacljonali. Konec tem nasprotjem se je Izvrši na kongresu Ut. intemacijonale. »Kommunistische Arbelter Zeitung« iz Berlina, ki je centralno glasilo stranke, priobčuje manifest, v 'Katerem ostro napada IIT. fnternacffonalo in začenja tako-le: ?;Sodnigi, nahajamo sc pred končanim dejstvom: Nemška delavska komunistična stranka ne pripada več k TIT. Internacij onali«. - 4- Pred odločilnim preobratom v Aziji. »Rosta* poroča, da je sovjetska vlada poverila Brusiiovu vse dlplomatlčne to vojaške akcije v zvezi s kemilistlčnimi akcijami v Mali Aziji. General Brusllov sprel-me tudi vodstvo sovjetske politike v Afcs** nistami, Perziji in v obmejnih kraj) i dlje. + Razveljavljenje komunističnih datov. Tekom prihodnjega tedna bo vlada odločila, kdaj bodo volitve za 58 poslanskih mandatov, ki so dosedaj pripadati poslanccm komunistične stranke. — češkoslovaško delavstvo In Inspiracija protikomunistične konvencije. »Pravo Lidu« prinaša članek *O reakciji in protikomunistični akciji v Jugoslaviji« ln konča članek tako-le: Belgrajski brzojavi trdijo, da je Pašič pozval češkoslovaško, romunsko in italijansko vlado, da naprav,-jo protikomunistično konvencijo. Češkoslovaška zares nhna namena, da bi sledila Juzoslavlil po poti reakcije, če pa so v Češkoslovaški ljudje, ki bi radi Jugoslavijo posnemali, ima pa češko delavstvo d?-volj moči, da prepreči M takega. Komunizem itak gre po svoji naravni poti do propasti. Na takele načine bi se življenje komunizmu le podaljšalo«. + Na tretji seli Narodne skupščine ni bilo dosti važnega. Zanimivo je, kar je g. Janjič povedal: da so namreč vladni poslanci dobili še posebno obvestilo poleg uradnega, naj se zagotovo udeleže te seje. + Nezadovoljstvo ▼ evakuiranih krajih Dalmacile. »Narodna Politika« prinaša dopis Jz Hrvatskega Primorja, ki pravi, da je po splošnem navdušenju v evakuiranih krajih splošno nezadovoljstvo nad poslovanjem oblasti, predvsem pa zaradi izmenjave denarja. Brezposelnost ogroža sedaj ljudstvo, ki poleg tega vsled velike suše trpi in — strada. (Slabostojni minister Pucelj, pospešite izvoz žita; Za Jugoslovane je dobro, če jemo samo koruzo. Te bo tudi letos docolj. Da le dobro zaslužijo Izvoz-ničarii!) Kakor smo se iz izkušenj prepričali,, hna Dalmacija, potem za njo pa Slovenija najslabšo prehrano. + Naši in romunski delegati so se sestali, da končnoveljavno določijo ame!o med našo ln rumunsko državo, + Češkoslovaške socialistične stranko so skupno s komunisti ustanovile delavski odsek v pomoč gladujočim pokrajinam v sovjetski Rusiji. + Francoska Je izjavHa AnslcAkl in Ameriki, da je formelna ®ve*a med temi tremi državami prvi korak za vsako even-tnekio razorožitev. — Eventuelno razorožitev ... In obrambno-napadal-na zveza , .. 4- Preselitev III, iaternaclonale. *Ber- liner Lokalanzeiger« poroča, da se v svr-ho uspešnejšega dela v Nemčiji, Poljski, Italiji, Češkoslovaški, Francoski ln Belgiji, izvrševalni odbor III. Internacionale preseli v Berlin. NsztmaJ ostane Izvrševalni odbor navidez v Moskvi, v resnici pa se bo vse slavno, delo vodilo Iz Berlina, Po svetu. — Poraz bančnih uradnikov na češkem. »Pravo Lidu« javlja, da se je včeraj končala stavka bančnih uradnikov z neuspehom za stavkujoče. Banke sedaj odpuščajo celo uradnike z nad 30 let bančne službe. — češkoslovaški baakokrati so. odpustili nad 100 nemških in do 1500 čeških stavkajočih bančnih nameščencev. Povečini so to starejši uradniki, zaupniki in vodje organizacije. — Francoski letalec Durasour le srečno zletel te dni s svojim aparatom na naj-vlšjo evropsko goro Montblanc (4810), — Na nrotituberkuloziiem koo-erestt v Loudonu so ugotovili, da ima boi proti lej bolezni mnogo uspeha. Leta 1°14. je bilo na Angleškem 90.000 prijavljenih slučajev bolehni. lanskega leta je bilo bolnikov samo 73.000. — Nemško šolstvo na Češkoslovaškem. Na zahteve nemško - nacijonabiih listov po novih nemških šolah na češkoslovaškem prinašajo češki listi Statistiko, iz katere je razvidno, da imajo na Pruskem procentiielno celo manj nemških šol, kakor Nemci na češkoslovaškem. Na Pruskem pride za nižje šole na vsakih 169.8 učencev ena. šola, na Ceškoslov. pa ns vsakih 140. Višje šole: na Pruskem pri le na eno nemško Solo 51 odstotkov nemških dijakov, na Ceškoslov. pa 46.5 nemških dijakov. — Mednarodni kongres esperantistov se bo vršil letos v Progi pod protektora-tom vlade. Za kongres ie priglašenih 2400 udeležencev Iz 34 držav, ki zastopajo 41 narodnosti. — v Lepi komunist. Na čeSkoslovaško-nemšlol meji so aretirali te nekega »komunista* Ehrlicha, ki 1« ™šel iz Rusije Pri njem so ,iaSl! mno®0 biserov, zlatnine in drugih dragocenosti tudi zlate plombe zob. V preiskavi je izjavfl, da jo vse to prinesel iz Rusije, kjer ai je to —' »pridobil«. Oblast ga je zaprla. — Tl Amerlkanci! Dva ameriška častnika sta Izumila plin, ki onemogoča demonstracije. Par bomb, napolnjenih s t«m plinom, zadostuje, da razžene veliko maso demonstrantov, ker povzroča ta Piin silno solzenle ln pušča na oblekah pese, ki omogočajo Izsleditev demonstrantom. Drugače plin nič ne škoduje. _ požar, ki Jc trajal 14 dni. V pro* vincl Schoonen na Švedskem je izbruhnil gozdni požar. Gorelo Je več kot 14 dni. Sele, ko je deževalo več dni zaporedoma, je požar ugasnil. Uničenih je 2250 hektarov. Kozdov, Brzojavi. ZAKON O ZAŠČITI JAVNEGA REDA SPREJET. Kakor poročajo jutranji listi, je bil zakon o varstvu države sprejet S 190 glasovi proti 54 glasovom. Najbrže se izvrše potem, čim bo •danes predložen zakon v sankcijo, 'iretacije komunističnih poslancev. LOV ZA KOMUNIS UČNIMI MANDATI. f LDU. Belgrad, 1. avg. Včeraj je ministrski svet imel sejo. na kateri so razpravljali o skupni slogi vseh strank, ki so zastopane v vladi g. Bašiča, pri volitvah za popolnitev £8 bivših komunističnih mandatov. Vsi ministri so se strinjali v tem. da morajo radikalci, demokrati, jugo-Elovenska muslimanska organizacija in slovenska samostojna kmetska Stranka izdati skupno listo za te volitve. Vladni predlog bo menda v klubih sprejet. Nato je ministrski svet reševal tekoče posle. Sprejet je predlo? ministra za notranje stvari o povišanju orožniških plač. Odobri- li so se krediti ministrstvoma za finance ter za šume in rude. Podpisan ie tudi manjši ukaz o premešče-niu uradnikov v posameznih ministrstvih. Razpravljali so tudi o tem, da bi se čimprej izvedel zakon o zaščiti države., ki ga bo parlament Jiajbrže sprejel še danes. 350 NOVIH ZAKONSKIH NA-| i ČRTOV. , EDU. Belgrad, 31. julija. Zakonodajni odsek se je razdelil na sekcije. Vlada je poslala odseku okoli 350 uredb, ki jih je sedaj treba uzakoniti. Vse te uredbe bodo razdeljene med sekcije Zakonodajni odsek bo delal tudi. v času. ko skupščina ne bo zborovala. PADEC VREDNOSTI DINARJA. v LDU Belgrad, 31. julija. (ZNU.) Finančni minister Kosta Kumanudi Ima Posvetovanja z zastopniki ir-govlnskih zbornic, bankirii in strokovnjaki radi proučitve vzrokov padca dinarja. — Eden glavnih »vzrokov padca vrednosti dinarja bo pač ta. da naši trgovci in podjetniki zahtevajo pri izvozu blaga vedno ie tujo in ne dinarsko valuto, vsled česar ie ponudba za naš denar tako majhna. Tako postopanje naših podjetnikov in bank škoduje le njim sa-niim in jim povzroča ogromne izgube. y tej točki bi bilo predvsem ireba korenite remedure.) GOSPOSKO ZBORNICO BODO IMELI MADŽARI. LDU. Belgrad, 1. avg. Presbiro poroča iz Budimpešte: Po poslednjih vesteh je že izdelan zakonski načrt o gosposki zbornici ter se bo V kratkem predložil parlamentu v odobmije. Po tem načrtu so člani gosposke zbornice kraljevski princi, ki so dovršili 24. leto in stalno bivajo v državi, nadalje pa cela vrsta osebnosti, ki pripadajo gosposki zbornici vsled njihovega dostojanstva ali službe. Razen tega se bodo volili tudi nekateri člani gosposke zbornice iz plemiških rodbin, ki Imajo clasovlano pravico, iz posameznih županij in mest. kakor tudi zastopnikov poljedelstva, industrije, znanosti in prosvete. Državni- po-glavr sme končno imenovati nekatere osebe za dosmrtne člane gosposke zbornice, katerih število pa ne sme presegali 25. Delokrog gosposke zbornice bo isti kakor je bil delokrog bivše magnatske zbornice. VRHOVNI SVET SE SESTANE 8. T. M. LDU Pariz, 31. jul. K seji vrhovnega sveta, ki se vrši dne 8. avgusta, se povabi tudi Belgija. Zedinjene države bodo odposlale k seji svojega opazovalca. Vrhovni svet se bo najbrže bavil tudi z orientsklm vprašanjem, čeprav Grčiia ni zaprosila zaveznikov za posredovanje. Uovd George se udeleži sej vrhovnega sveta, ki se bodo vršile v Parizu, ako bi francoska vlada to želela. NESPORAZUM MED FRANCOSKO IN ANGLEŠKO REŠEN. LDU Pariz, 30. jul. (Havas.) Angleški poslanik Harding je nocoj nujno sporočil min. predsedniku Bri-andu, da angleška vlada drage volje pristane na Briandov predlog in da bo svojemu poslaniku v Berlinu dala nalog, nai se priključi francoskemu in italijanskemu poslaniku, da se napravi pri nemški vladi skupen korak In se ji sporoči, da mora Uiti pripravljena. olajšati na vsak način pevoz zavezniških čet. ki bi ga položaj v Gornji Šlezijl lahko vsak trenotek zahteval. KUGA TUDI NA POLJSKEM. Dunaj. I. avg. Po poročilih Iz Varšave se je kuga razširila iz Rusije tudi že na obmejne kraje Poljske. Vse obmejne države ob Rusiji so pod vzele potrebne korake, da se zabranijo pred to epidemijo. TRGOVINO Z RUSIJO HOČEJO ZAPADN1 KAPITALISTI. LDU Belgrad, 1. avg. Presbiro poroča iz Pariza: Kakor javlja v Parizu izhajajoči ruski list „Posled- nija Novosti*', je izjavil Krasin vsled vesti o trgovskih pogajanjih med Rusijo in Francijo: francoski vladi nisem stavil nikakih direktnih ponudb, vendar pa me v Londonu ta-korekoč oblegajo francoski trgovci s predlogi, da bi kupil ali naročil pri njih blago in da sploli naša država z njimi vstopi v normalne trgovske odnošaje. Vedno sem jim odgovoril, da sovjetska Rusija nima ničesar proti vzpostavitvi trgovskih odno-šaiev s Francijo, vendar pa bi morali mi prej poslati svoje delegate v Francijo. Brez predhodnih pogajanj s strokovnjaki ni nobenih trgovskih odnošajev ter se moramo najprej v tem sporazumeti s francosko vlado. Francoski industrijci so odgovorili, da je njihova vlada pripravljena za-| četi pogajanja, ako bi sovjetska vlada priznala ruske državne dolgove. Tudi na to moram vedno odgovoriti, da se vprašanje inozemskih dolgov more urediti šele na skupni konferenci. Brez direkntega kontakta s francosko vlado sovjetska vlada ne more rešiti tega vprašanja. GRŠKO-TURŠKA VOJNA. J.DIJ. Carigrad. 31. julija. Grško brodovje je obstreljevalo luko Sl-11£P0. - Dnevna kronika. Stavka mizarjev v Ljubljani končana. Ker je dosežen sporazum med delodajalci in zastopniki organizacije mizarjev, so danes vsi mizarji in mizarski strojniki zopet šli na delo. Stavka ie trajala približno tri redne. Mizarji so dosegli 12% povišanje mezde in še nekatere ugodnosti. Stavka je končana. O podrobnem uspehu stavke bomo še iz-preuovorill. Dr. Rybarevo stanovanje in stanovanjska beda. Prejeli smo: Meščansko ča-*?®tsje se že več dni peča z nadvse važ-TM,i£>ra5aniem’ aU na^ dr- R^bar dobi v Ju Jani stanovanje ali ne. »Jutro« je od-l »Jugoslavija« Pa v tej suh, dobi kislih kumarc poIn] eno ceJo stran svojega lista 2 zahtCTO> da se dr. Rybaru na vsak nači„ takoj da stanovanje In prostore, da otvori odvetniško pisarno. Pri vsem teni pišejo seveda tudi o tem, koliko da Je velezaslužni dr. Rybar pretrpel v vojni, dočim je v resnici bil komandant neke »Arbeitcrkoinpanijec, pa ge kot tak od višjih avstrijskih gospodov Ie-&o oproščen. Ne oziraje se ua vso takole slamo, ki jo mlatijo meščanski listi, laliio delavsko ljudstvo vidi na tem slučaju, ra koga je oblastvenim gospodom ln za kosa d« je meščanskim strankam. Ne briga«. lo pa se meščanski gospodje za 500 družin, ki so brez prave strehe. In ki so domačini hi upravljajo važne javne in državne službe, da b! jim preskrbeli stanovanja. Advokatov v Ljubljani pa je že več kot dovolj' in kdaj je meščansko časopisje pisalo po cele strani o zadevi, v kateri gre za stanovanje kakega »nižjega« človeka-reveža?! Nikoli! Če pa naj gre že za advokate in pisarne, pa povemo, da ima dr. Jelanc že svojo pisarno, pa stanovanja Se vedno nima! Kakšno je postopanje vladu‘h gospodov v stanovanjskih zadevah, kaže Pa tudi tale vest »Jugoslavije«: O. Adoif Ribnikar, poverjenik za soc. skrb, je nakazal dr. Baltiču, ki je brez otrok, stanovanje petih sob, kuhinje ln priUklin, dasl ima dr. Baitič po pravilniku, ki ga je g. Ribnikar sam Izdelal, pravico le do dveh sob. — Lepo, ali ne?I Povišanje plač orožnikom. Na predlog ministra not rani 111 del Svetozarja Pribiče-•viča Je ministrski svet sklenil povišanje plač orožnikom. Orožniški redovi dobijo 600 dinarjev temeljne plače. Tudi rodbinske doklade se znatno zvišajo. — (Prav Je, da se da ljudem toliko, da morejo živeti, ni pa prav, da se vlada briga le za orožnike, policaje to militarizem, za revno ljudstvo pa nima drugega, kakor Ukore, nalaganje dolžnosti ta bremen. Buržoazna vlada pač dela na to, da sl ustvari čiin boljši militaristični aparat, da Ž n]im »Izpodbija« nezadovoljstva . . .) Prosvetno ministrstvo je penzioniralo oziroma bo še penzioniralo večji del srednješolskih nastavljencev, ki so dovrSiil svoj službeni rok. Na njih mesto bodo postavili mlajše moči. Draghija. Z včerajšnjim dnem so ica-varnarji podražili belo kavo kar za 1 krono. Kaj je povod temu, res ne vemo. Vedeti bi pa to moral magistrat. Zdravstveni teden v Celju pri-rede združena celjska kulturna društva. Spored: V mestu Celju: 2. avgusta: »O jetiki« (tuberkulozi) predava ob filmih g. dr. RaiŠp v Kinu Gaber je ob 17. url. — 3. avg.: »O poletnih boleznih« s posebnim ozirom na njih nastanek in vprašanje, koliko jih zakrivi domača muha, predava g. dr. Schwab v Kinu Gaberje ob 17. uri. — 4. avg.: »O pegaveu« (tifusu) predava ob filmu g. dr. Steinfelser v Kinu Gaberje ob 17. uri. — 6. avg.: »O spolnih boleznih« predava ob filmih g. dr. Rak v Kinu Gaberje ob 17. uri. Samo za žene iznad 15 let. ~~ 7. avg.: »O poletnih boleznih«' predava g. dr. Schwab v Kinu Gaberje ob pol 10. uri; — ob 17. uri istotam predava g. dr. Stein-felser o tifusu. — 8. avg.: »O jetiki« predava g. dr. Rajšp istotam ob 17. uri. — Zabavno predavanje g. dr. Schwaba »iz mojih dijaških let« v veliki dvorani Narodnega doma. — 9. avg.: »O spolnih boleznih« predava ob filmih g. dr. Robič v Kinu Gaberje ob 17. uri. Samo za moške iznad 15 let. — 10. avg.: »O spolnih boleznih« predava ob filmih g. dr. Rak istotam ob 17. url. Ta dan zaključek razstave ob 20. uri. V okolici Celja: 2. avgusta: Štore ob 16. url v otroškem vrtcu o alkoholizmu s 450 skioptičnimi slikami; 3. avg.: o /stem predmetu v Laškem trgu ob 20. uri: 4. avg.: v Velenju o istem predmetu ob 10. uri; 5. avgusta v Polzeli o b20 uri: v vseh teli krajih predava medicinec Mikic. — Dne 6. avgusta predava v Žalcu ob 20. uri v dvorani g. Robleka, g. dr. Bergman o jetiki - 7. ave. v St. Juriu predava c. Mi kič v šoli o alkoholizmu s 450 slikami. — Vstop brezplačen. — Delavci in delavke, pohitite in ne zamudite važnih in poučnih predavanj * Jugoslovanski tisk. Glasom sestavka v »Novi Evropi« izhaja v Jugoslaviji 218 političnih in gospodarskih listov, od. teh v Sloveniji 32, ter 430 časopisov, od teh 85 v Sloveni ii. Nove pristojbine porotnikom. Porotniki, ki so oddaljeni od porotnega sodlSCa na 7 In pol km dobe povrnjeno vožnjo -stojnežev v Sloveniji, le potoval na svoje poslaniško mesto v Prago skozi Subotico. Tu mu carinski uradnik hotel pregJedatl prtljago, čemur se je dr. Vošnjak hudo pro-tivlL Toda nič ni pomagalo. Carinik je odprl kovčeke, našel več srebrnih in zlatih servisov, konjaka, likerjev in fine slivovke. Carinik Je napravil zapisnik, dr. Vo5-njak pa mu je zapretil: »Vam bo že pokazal!« Organizacijski vestnik. 11, strok, organizacije. Mednarodni kongres zasebnih nameščencev na DimaJu. Na 10. do 12. avgusta t. 1. je sklicala Mednarodna zveza zasebnih nameščencev mednarodni kongres, na katerega b$do svoje zastopnike poslale organizacije zasebnih nameščencev iz vseh kraiev sveta. Mednarodna zveza zasebnih nameščencev je močno mednarodno udruženje. h ka- j teremu pripadajo brez dvoma vse naimočneiše zveze tgovskih. industrijskih. bančnih In drugih zasebnih nameščencev. Mednarodna zveza zasebnih nameščencev je bila ustanovljena na lanski prvi mednarodni konferenci v Amsterdamu, na kateri so bile zastopane osranizacije zasebnih nameščencev (med njimi tudi »Savez privatnih namještenika Jugoslavije«^. ki so predstavljale nre- i ko en miliion organiziranih članov. Na letošnji kongres, ki se bo vršil na Dunaiu. bo ooslal svoje delegate tudi »Savez privatnih namieštenika Jugoslavije«, ki ie tudi član te mednarodne zveze. Ker ta savez zastopa le en del organiziranih zasebnih nameščencev naše države, bodo na koneres poslale še druge organizacije zasebnih nameščencev iz Jugoslavije svoje delegat^. Tako sta doslej iavlli svojo udeležbo na kongres na Dunaju še dve drugi organizaciji iz Jugoslavije, in sicer: zagrebško »Društvo bančnih činovnika« z enim delesrafom in ljubljansko »Društvo zasebnega uradništva Slovenije« s tremi delegati. Delegati teh dveh društev bodo na kongresu prisostvovali kol gostje, ker š.e nista ta dva društva člana Zveze. Po vsem tem bodo Iz Jugoslavije na kongresu samo peteri delegati, v kolikor se ne bi tudi belgrajsko in sarajevsko društvo bančnih uradnikov javilo za udeležbo kongresa. Kongres ie zelo važen za tribanje zasebnih nameščencev, ker bo kongres reševal razne probleme tega gibanja. Tako se poleg sprejetja definitivnega mednarodnega štatuta. s katerim se bodo mednarodne zveze zveze utrdiie. in poleg drugih važnih razprav, nahaja na dnevnem redu tudi poročilo o mednarodnem stanju gibanja zasebnih nameščencev ter referat o sociialni zakonodaji kulturnih dežel in to s posebnim ozirom na potrebe zasebnih nameščencev vseh dežel. Zato Interesl-rani J banje v skakanja. Lisi je lepo ilustriran in stane v naročnini četrt letao 56 K. • i i i>. desrodurstvo. — Jugoslovansko državno posojilo V, zneska 500 milijonov namerava vlada na« Jeti v Inozemstvu. O posojila sklepa š* fl* nančnl odbor. —. V rtelgradu sc osnuje Klavno rar« nateljstvo za ribarstvo. Zadeve primor« skega ribarstva prkie na druge inštanco se poverijo dalmatinski vladi — Hoda vročina na NemSkcm. kalanzelgerc piše: Ministrstvo za prehra* | no v Berlinu se bavl z vsem potrebnim, da Nemčiji 2a to In prihodnje leto zasigura do-voljno prehrane. Silna vročina, ki traja že več tednov, Je napravila po vsej NemfilR ogromno Škode. 2ito je sicer dozorelo t>« da prehitro, in se je vsled tega zrnje bolj osušilo nego dozorelo. Kvaliteta moke bo sicer izvrstna, zato bo pa tem manj moke. Krme bo primanjkovalo. Najbolj Je priza* det — krompir, kt je domalega povsem •■«« ovenel. — Tržaške ladjedelnice stojijo pred koncem. Navzlic temu, da se je skrčil delavnik na 4 dni v tednu, kar pomeni 700.000 L tedenskega prihranka, na eni zadnjih sej ladjedelniški ravnatelji izjavi- li, bilj so prisotni tudi zastopnik delav* skh zbornic), da radi prevelike konkurence In pomanjkanja zunanjih naročil obrati ne bodo mosli več dolgo delati, razven če ne priskoči vlada * veliko stalno podporo na pomoč. V slučaju katastrofe ostane nad 10.000 delavcev brez dela. LISTNICA UREDNIŠTVA. JSDS CelJe. Naznanilo sei£. ki se ie vršila 22. t. ni. smo v obiavo prejeli po pošti šele 23. t. m„ tore! juepozno. — S sodružnim pozdravom ! Št. Janž na Peči. Cenjeni s odru g urednik, dovolite, da se tudi jaz enkrat oglasim: zdi se Vam morda, da ml spimo, toda ni tako: v nedeljo smo imeli lep volilni shod za ol>čin-ske volitve, ki so bile razveljavljene radi raznih nepravilnosti našega župnika. Na shodu nam je v jedrnatih besedah razložil občinski^ program K. D. Z. sodrug Bajt iz Šoštanja. Zborovalci so pazno poslušali in pritrjevali referentu, ter so skle* nili. da bodo volili socialistično. Ustanovila se i« tu4. Brzojavi: MERAKL, Ljubljana. Telefon 64. Emajlni laki. Pravi flrnei. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenee (Federweifl), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v_to stroko spadajoči predmeti, lak za pode. „MERAKL“ „MERAKL“, Lak za Emajlni Ceniki se začasne ne jode. .MERAKL* MERAKL", P fak. raipelili&io I Linoleum Brtmoline. F. BRUHAT LJUBLJANA Manufaktura in tkanine. Mestni trg 25. Ponudbe s pogoji na upravo „Napreja“ pod št. ‘24. z večletno prakso se takoj sprejme. Ponudbe s prepisi spričeval iu položenih skušnjah, z navedbo plače (prosto stanovanjo, gorivo in razsvetljava) na: . - Ravnateljstvo tovarne cementa Zidanim ost. vse neuporabne ZLATE P R £ D H ETE , verižice, prstane, obeske, zapestnice, uhane itd., kateri predmeti Vam leže doma, ki jih ne nosite, tvrdki F^bb^aba trgovina ur, zlat-« \UQ6lly nine in srebrnine Ljubljana, Preiernova ul ca it. 1. Naročajte NAPREJ" m a> •T3 tu m Najnižje cene! N«!nižje cene! Ul || |jr n tvornica Humllsvlh izdelkov v Kranju Izdeluje prvovrstne oedpetnike. Čisto domač« podjetje! GG