THE OLD F. ST 'A\rD MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES 01? AMERICA. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P, DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH 'AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 239. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 11. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER 11, 1926. LETNIK XXXV. V PREMOGOVNIKU V BLIŽINI PRINCETON JE NASTALA EKSPLOZIJA PLINA ; V NEVARNOSTI JE BILO 69 DELAVCEV. — ZDRAVNIKI IN REŠEVALNI ODDEL-KI SO BILI TAKOJ NA LICU MESTA. Princeton, Ind. — V četrtek zjutraj se je v Francisco rovu štv. 2 vnel plin, sledila je eksplozija, 69 premogarjev je bilo v nevarnosti. Po zadnjih poročilih posnemamo, da je 21 iz-toed teh prišlo ob življenje, katerih trupla so člani reševalnega oddelka prinesli na površje. Prva skrb je bila za od-ponioč ranjenim; zdravniki in strežnice so bile takoj na licu mesta in nudile prvo pomoč. Jack Ogilvie, ki je ravnatelj reševalnih oddelkov v premo-»arskem okrožju Knox okraja, 5e takoj alarmiral vse reševalce ,ki so s popolno opremo, Prišli nemudoma na mesto nesreče. V premogovniku dela vsega skupaj 300 delavcev, podjetje •ie v l-okah upraviteljev. -o- Rumunski kralj ponovno operiran. Bukarešta, Rumunija. — V sredo je bil rumunski kralj Ferdinand zopet na operacijski mizi. Druga operacija je bila lahka, prva, kateri se je ■\Vww4wuindr /V , pcv.\ft- deljek, je bila pa težka, katera se jfe pa posrečila. Istočasno, ko so zdravniki imeli posla s kraljem, ki se nahaja v svoji palači, oddaljeni 'Pet milj od mesta, je pa v palači v mestu, kjer je prestol, naktal ogenj, uničil je sobo kjer se je vršilo kronanje kra-l.ia, prestol je ostal nepoškodovan. Na tisoče ljudstv.a je bi-lo na ulici, ko so si gasilci in vojaki prizadevali, da bi ogenj Pogasili. Kralj ni bil obveščen 0 Požaru. Splošno se govori, da bo po smrti kralja vladala v Eurau-Hif kraljica Marie, in to toliko l'asa, da postane princ Mihael Polnoleten. samomor nepoštenega uradnika. Memphis, Tenn. — Tukajšne bančne kroge je vznemirila y?st, da je Clarence Henochs-^'E. pomožni' blagajničar A-J^rican Savings Bank & Trust "Španije priznal, da je on j govoren za $300,000 pri-. ar>jkljaja na banki, nakar si 'e Pognal kroglo v glavo in bil a mestu mrtev, k Harry Cohn, predsednik >anke, je po smrti nepoštenega ladnika takoj podaj izjavo, . a ne bodo vlagatelji ničesar ^•gubiij radi primanjkljaja, einičarji sami bodo trpeli izgubo. POGODBO, KI VZNEMIRJA JUGOSLAVIJO, JE ALBANIJA PODPISALA. Francija še vedno pošilja čete na italijansko mejo. — Protestne seje v Jugoslaviji za-branjene. — Italijansko-Ju-goslovanska afera daje v Ženevi več posla, kakor kontrola nad Nemčijo. —o— Ženeva, Švica. — Franco-sko-italijanski in italijansko-jugoslovanski odnošajl so danes predmet pogovorov evropskih politikov. Delegati v Ženevi se bolj zanimajo za te afere, kakor pa za ligino kontrolo nad nemškim orožjem. Nekatere države so tako vznemirjene radi tega, da so uvedle cenzuro; ničesar ni dovoljeno pisati po listih, kar bi pospeševalo vojno razpoloženje. Iz Jugoslavije prihajajo poročila o velikem1 vznemirjenju; nacionalisti so napovedali protestne shode za prihodnjo nedeljo, vlada je pa že dala razumeti, da ne bo dovolila nobenih shodov, na katerih bi se omenjala italijansko-albanska zveza, radi katere je tako vznemirjenje. Kakor poročajo, je Albanija zvezo že podpisala. Francija še vedno pošilja o-jačenja n.a italijansko mejo v Alpe. --o- AUSTRALIJA NEČE FORDOVIH AVTOMOBILOV. London, Anglija. — Velik udarec je zadobila ameriška avtomobilska industrija, ko je Motors Ltd., Oxford kompanija napravila pogodbo z Avstralijo z.a dobavo 10,000 avtomobilov'v vrednosti 15 milijonov dolarjev. Naročilo mora biti izvršeno drugo leto. Moris kare so najcenejše v Angliji, cenejše kakor Fordove, ki so slednje že povsod v Angliji spodrinile. S to pogodbo je veliko pomagano delavstvu, na tisoče jih bo dobilo delo v Mor-risovi tovarni. ŽELEZNIŠKA NESREČA; 25 MRTVIH. Tokio, Japonsko. — Iz Muk-dena poročajo, da je vlak, ki vozi po južnem delu Mandžurije trčil z nekim tovornim vlakom, pri čemer je prišlo 25 oseb ob življenje, 54 jih je pa zadobilo poškodbe, nekateri težke. MESTO KAR - BUSI? Coach kompanija ponuja chi-kaškemu mestu, naj vpelje buse za prevaženje potnikov po mestu, mesto poulične železnice. —o— Chicago, 111. — Chicago Motor Coach kofrvpanija je predložila županu Deverju, oziroma občinskemu svetu načrt, za prevažanje potnikov po mestu z motornimi busi, ki bi po mnenju vodstv.a kompanije, vršili službo v večjo zadovolj-nost potnikov kakor pa kare. Mestni možje se bodo o načrtu posvetovali, ni izključeno, da bi s časoma bus ne izpodrinil s chikaških ulic kare,'iu delajo toliko ropota. Ti busi bi pa bili nalašč zato narejpni po najbolj modelnem vzorcu, ki bi nudili potnikom največje udobnosti. KEDAJ BO REŠENO NICA-RAGUANSKO VPRAŠANJE? VeLIK OGENJ V MARION; ŠKODA $400,000. j Marion, Ind. — Ogenj je iz-1-uhnil v kleti Kresge trgovine, ^0,>G'o je štiri ure, predno se je ,^ečUo gasilcem ogenj poga-Skoda je cenjen-a na $400,- li»tN STENSK* KOLEDAR in amerikanski sloveNJ Je primerno božično da-2a svojce v starem kraju! nec„ RAZSTAVA PERUTNINE V CHICAGI. Chicago, 111. — V četrtek je bila otvorjena osemnajsta letna perutninska razstava v ko-lizeju. Na tisoče je tamkaj videti kokoši, puranov, gosi in rac ter sploh vse vrste živali, ki spadajo med perutnino. Te živali so prišle semkaj iz šestindvajsetih držav naše republike, pa tudi iz dveh kanadskih provinc. N.a razstavi je tudi posebna izbirka vodnih ptičev, za katere vlada veliko zanimanje med obiskovalci. V nedeljo bo zadnji dan razstave, na ta dan bodo razdeljene nagrade kokošjerejcem. širite "amer. slovenca." Republike Centralne Amerike proti Zed. drž. — Mehika priznala nicaraguansko via-do, katero tvorijo uporniki. — Gen. Diaz za sporazum. • Mexico City, Mehika. — Centralna Amerika se je združila v enotno fronto naperjeno proti Zedinjenim državam Severne Amerike, ki so priznale vlado gen. Diaza v Nicaragua, Mehiška vlada je pa proti Dia-zu, in je priznala vlado Juan B. Sacasa, bivšega podpredsednika, ki je sedaj na čelu u-pornikov. Tri republike v Centralni A-meriki — Salvador, Guatemala in Panama, bodo sledile vzgledu Meksike, in pokazale svoje nasprotstvo do Zed. drž. Costa Rica in Honduras boste pa počakale in pokazale svoje pravo lice, ko se bo stvar začela razvijati. Gen. Diaz je takoj v začetku, ko je prišel na krmilo vlade, ponudil svojim političnim nasprotnikom pogoje za sodelovanje pri vladi. Tudi sedaj je na temu, da bi se prišlo do sporazuma, zavedajoč se, da notranji boji le slabijo državo, zle posledice pa mora nositi ubožno ljudstvo na svojih ramah. Revolucijonarji v Nicaragua se pa mnogo zanašajo na to, ker jih podpira Meksika, pravijo, da bo vlada Zed. drž. primorana, priznati vlado revolucionarjev, katere predsednik je Sacasa. SENORA DE BEDOYA. timmm Slika nam predstavlja kra-sotico, ženo tajnika paruvian-skega poslaništva, Senoro de Bedoya, ki je popularna v di-plomatičnih krogih v Washing-tonu. FORD JE KUPIL ŽELEZNI RUDNIK. St. Johns, N. F. — Od tukaj poročajo, da je Henry Ford, izdelovalec avtomobilov v Detroit, Mich, kupil železni rudnik v Snow's Pond. Kupčija je bila sklenjena za vsoto $100,-000. Podrobnosti poročilo ne pove. „ n ZAHTEVA SUHACEV. KRIŽEM SVETA. — Camden, N. J. — W. Sc-jigman & Co., prekupčevalci in Speyer & Co.s bančno podjetje je kupilo Victor Talking Machine kompanijo za vsoto 40 milijonov dolarjev. Victor kompanija je bila ustanovljena po Eldridge Johnsonu, ki je še sedaj pre^sfednik kompanije. 11,000 delavcev je zaposle nih pri tej kompaniji. — Kairo, Egipt. — Egiptovski parlament je sprejel predlog, ki omejuje pridelovanje bombaža, katerega je v izobilju na trgu. Le ena tretjina zemlje, na kateri se zdaj prideluje bombaž, bo dovoljeno v bodoče vporabiti v to svrho. — Washington, D. C. — Poslanec Byrns, je vložil protest na seji proračunskega komiteja, ker .dobiva tajni policist, ki straži Johna, sina predsednika Coolidgea, letno $3600 plače. ■Pravi, da je to preveč. — Galexico, Cal. — V sredo večer so občutili tukaj silni potresni sunek, ki je sledil pi*ej-šnim petim. Bil je tako silen, da'sfe je ljudstva polastila panika; dimniki so padali raz streh, mnogo hiš je poškodovanih. , Potresne sunke je spremljalo močno deževje. — e1 Centra, Cal. — V sredo so tukaj občutili, dva silna potresna sunka. Škode nista povzročila. — Memphis, Tenn. — Rush H. Parke, knjigovodja na A-merican Savings Bank & Trust kompanije, je poneveril vsoto $100,000 na banki in pobegnil. V sredo so ga pa prijeli in zaprli. — Halifax, N. S. — Vse bolj predrzni so svedrovci v Halifaxu kakor pa v Chicagi. Vdrli so v urad policijskega načelnika, s silo so odprli pi salno mizo kjer so vse prebrskali in ukradli nekaj važnih dokumentov in poštnih znamk. Za tatovi ni sledu. Andrews zahteva pol milijona dolarjev za prohibicijske špijone. — Dva agenta kot gosta v klubu kjer se je točila pijača, sta gostitelja o-vadila, sledila je aretacija. Washington, D. C. — Poro-čano je že bilo, da so v službi prohibicije špijoni, kateri lahko tudi drugo delo opravljalo in kot postranski zaslužek stikajo po lokalih, kjer se toči prepovedana pijača. Ker pa dobivajo ti špijoni po $5.00 na dan plače, zahteva prohibicij-ski general Andrews, špijonski sklad, v znesku pol milijona dolarjev. Nedavno so ti špijoni zvoha-li, da se toči v Chicagi opojna pijača v luksuznem vinskem salunu na 427 Diversey parkway, kamor so vdrli agenti, kjer so aretirali par oseb. Dva špijona sta dobila vstop v klu-bove prostore! ko sta dobila vse potrebne dokaze, sta napravila ovadbo, kateri je sledila aretacija. V teh klubovih prostorih, ki se nahajajo v trinadstropni palači, so se gibali le "boljši" ljudje, to se reče ljudje, ki imajo kaj pod palcem. Igrala jim je godba havajskih godcev, 'pa tudi profesijonalnih plesalk ni manjkalo. Vstop v te prostore je bil dovoljen le članom, ali zanesljivim osebam, ki so se /lahko skazale pri vratih s tozadevnimi kartami, do katerih sta tudi prišla prohibicijska špijona, ki sta napravila ovadbo. Tukaj se je točila pijača po $25.00 kvart. Pač v resnici do-bičkanosno podjetje v "suhi" Ameriki. ——o- ŽENSKA V MOŠKI OBLEKI, OPRAVLJA TEŽKA DELA. Mandan, N. D. — Mrs. Dorothy Hailing, katere soprog je farmar in ima svoja posestva v bližini Price, N. D., je že več let opravljala moška dela, oblečena v moško obleko. Na farmi ji delo ni dopadlo, zato je šla v mesto, kjer so jo imeli za moškega. V nekem hotelu je delala kot klerk, pa tudi v rudniku je opravljala težka moška dela. Policija ji je pa prišla na sled, ko je hotela vnovčiti ček, a ni imela zadostnega zneska v banki. Izpovedala je, da ko je še bila deklica je začela nositi moška o-blačila, katera ji dopadejo, pa tudi so veliko cenejša kakor pa ženska. Sedaj je zopet šla k svojemu soprogu na farmo, stara je 22 let. ——o- KATOLIČAN BREZ KATOLIŠKEGA LISTA JE NIČI Iz neodrešene domovine. V ISTRI SO IZVRŠILI FAŠISTI GROZODEJSTVA, KI JIM NI PARA. — DUHOVNIKE IZVABIJO PO NOCl NA CESTO IN JIH PRETEPAJO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Fašisti tepejo duhovnike. V Istri so izvršili fašisti grozodejstva, ki vpijejo v nebo. Ljudje apelirajo na najvzviše-nejšo poslanstvo katoliškega duhovnika, ga zvabijo v noči na cesto s prošnjo, naj gre ma-zilit bolnika s sv. oljem, in ga potem pobijejo na tla, niso samo človeške propalice, ampak naravnost živali. V sredo po noči 3. novembra so v Kršanu neznanci prišli klicat domačega duhovnika g. Ro-visa Kazimirja, naj bi šel pre-viditi bolnika s sv. poslednjim oljem. Mladi in idealni duhovnik, ki je šele letos pel novo mašo, se ni ustrašil močnega dežja in temne noči; vstal je takoj in odšel z neznanci. Mati in sestra sta v strahu, da bi se mu kaj ne zgodilo, vstali in se napravili na pot za njim. Njih strah je bil upravičen. Osebna varnost je danes v Istri pod ničlo. Komaj sta se oddaljili nekaj korakov od župnisea, se jima je odprl strašen pogled: V bližini pošte so fašisti tepli g. kaplana z vso silo. Ko so u-gledali ženski, so zbežali. G. Rovis je grozno zdelan; na glavi je imel več ran, ki so mu jih fašisti zadali z bokserjem, >z obraza je krvavel. Preplašena mati in sestra sta bili srečni, da je Kazimir ostal vsaj živ. Naslednjega dne je moral g. Rovis zbežati iz Kršana; zatekel se je menda v Trst. Tako so sedaj tri duhovnije, ki jih je u-pravljal g. Rovis, t. j, Kršan, Sušnjevica in Kozjak, brez dušnega pastirja. Fašisti so duhovnika napadli na tako nizkoten način, ker pridiga v cerkvi v hrvatskem jeziku. -o- V Tolminu hočejo fašisti gojiti sport. U-stanoviti' nameravajo razna športna društva, katera bi zajela vso tamošnjo slovensko mladino. Potrebujejo velik prostor za športno gibanje. Ustanovili so tudi čitalnico. Sedaj je izdal tolminski fašij apel za prispevke športnim društvom in čitalnici. Odzivov je mnogo. Odzvali, so se tudi ministri, na čelu jim prvi minister Mussolini. Fašisti sedaj vabijo ljudi v svoja društva in se sklicujejo pi*i tem na samega Mussolinija, ki misli na obmejni Tolmin, tako da morajo pristopiti vsi, katere pozovejo fašisti. -,0- Italijanščina se uvaja v cerkev lepo polagoma. Iz Unije, to je mal kvarnerski otoček, poročajo, kako so že vse molitve v cerkvi italijanske. Duhovnik je či-tal evangelij v hrvatskem jeziku. Sedaj ga čita po italijansko in včasi po latinsko^ . . -o- Gospodarske težave v Istri naraščajo tako, da ljudstvo obupava. Iz Sv. Lovreča Pazena- tičkega poročajo, da je bila letina slaba in sicer to že tretja, tako da ljudje ne vedo, kako se bodo mogli preživljati. Kmet stoče pod strašnimi davščinami. Oblast pa išče pri njem še neke ostanke iz let 1920 do 1922 in neke takse za vino iz let 1921 do 1923. Ljudje so bili obveščeni, da so teh taks oproščeni, ali sedaj se izterjujejo brezobzirno. Trta propada. Občini morajo plačevati kmetje za živino visoke takse: za vola ali kravo 36 lir, za konja 40 lir, za prašiča 30 lir itd. -o-- Nabori. V Piranu v Istri je prišlo na nabor 247 mladeničev. Potrjenih je 154, torej 62 odstotkoy. -o- Odšel je V Jugoslavijo iz Trnovega pri Ilirski Bistrici učitelj Dolgan s svojo soprogo, ki je tudi učiteljica. Prebivalstvu ostaneta oba v najboljšem spominu. -o- Nova tovarna se je osnovala v Rojanu pri Trstu. To je tvorpica vijakov, ventilov, pip itd. Tovarno potrebujejo v prvi vrsti ladjedelnice. Prvega ministra je razžalil Filip Dekleva iz Šempetra na Krasu. Obsojen je na tri mesece in tri dni zapora ter na 250 lir globe. Branitelj je povdar-jal, da ima ona žaljivka lk značaj nekega lokalizma in da je bil Dekleva pijan« -o- Posledice deževja na Bovškem so strašne. Cesta iz Bovca v Kobarid je tako pokvarjena, da je mestoma nevarno prevažati večje tovore. Med Srpenico in Trnovom se je cesta vdrla. Mostovi so porušeni. Ljudstvo prosi pomoči. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din ......................$ 9.45 1,000 Din ......................$ 18.60 2,500 Din .....................$ 46.25 5,000 Din ......................$ 92.00 10,000 Din ......................$183.00 100 lir _______________1__________$ 4.75 ' 200 lir __________________$ 9.20 500 lir ______________________$22.00 1000 lir ............................$43.00 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po Došti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pism/in pošiljke naslovite na: zakrajšek & česar : 455 W. 42nd ST.. NEW YORK. N.V. "Roža sveta" naš novi roman prične v kratkem. ker je to najzanimivejši roman, ki smo jih doslej še imeli, opozarjamo vse naše čitateue, da naj ta zanimivi roman čitajo od začetka, da jim ne bo pozneje žal. obenem prosimo vse naše prijatelje in somišljenike, naj te dni še opozore tudi vse svoje prijatelje in znance, ki morda še nimajo našega lista, da SI istega naroče, da bodo čitali to krasno povest. čitajte vsi zanimivi roman "roža sveta!" Eksplozija plina; 21 mrtvili.-Vznemirjenje v Jugoslaviji. amerikanski Slovenec -AMERIKANSKI SLOVENEC" AMERIKANŠKI SL'OVENEC Prvi in najstarejši slovenski list in v Ameriki. Vf! " Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon- ideljkov in dnevov po praznikih. - «<* Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. .Telefon: Canal 0098. Naročnina: 7.a celo leto ......................................$5.00 £a pol leta ...................................... 2.S0 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za. celo leto ...................................... 6.00 Za pol leta ........................................ 3.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday. Monday, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0098. __ <» ft' Subscriptions: For one year ....................................$5.00 For half a year.................................... 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one yea» .................................... 6.00 For half a year.................................. 3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at 'Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Povprečna ameriška farma. Nekaj takega, kot je resno "agrarno vprašanje" v mnogih evropskih deželah, je takorekoč nepoznano v Ameriki. Ameriško poljedelstvo in ameriški farmar imata sicer tudi svoje križe, ali ti se ne tičejo obsega zemlje. "Pomanjkanja zemlje" v Ameriki ni, malo je tu resničnih veleposestev v primeri K malimi kmetijami in običajni evropski klic po "več zemlje za poljedelce" se tu ne sliši. Farme se niso skrčile s/prihodom novih generacij farmarjev; povprečna površina dobre orne zemlje za poedinega farmarja je bila leta 1920 ista kot leta 1900 ali celo kot 1. 1860, d očim se je povprečna vrednost farme stalno zvišala. Od 1. 1860 znaša površina zemlje v Združenih državah nekaj čez 1900 milijonov akrov. Leta 1860 so farme zavzemale približno 407 milijonov akrov, 1. 1900 približno 415 milijonov akrov, 1. 1920 pa 956 milijonov akrov. Povprečna velikost farme pa je ostala skoraj ista tekom polstoletja: 1. .1870 je povprečna površina farme znašala 153.3 akrov, 1. 1920 pa 148.2 akrov. V tem zadnjem letu je bilo skoraj šest in pol milijonov farm v Združenih državah. Le približno 42,000 farm je zavzemalo manj od treh akrov in samo okoli 47,000 farm je" imelo čez 1000 akrov. Farme srednjega obsega, ki zavzemajo bd 100 do 174 akrov, so one, ki predstavljajo najvišjo povprečno vrednost. Število farm in obseg obdelovane zemlje je stalno raslo od 1. 1850. Obsežne pokrajine Zapada so provzročale ogrdm-no priseljevanje iz Vzhoda v tedaj divje pokrajine na Zapadu. Civilna vojna pa je razkosala mnogo ogromnih plantaž na Jugu in s tem tudi prispevala k večjemu številu farm. Od skupne površine Združenih držav je 1. 1850 le 6 odst. bilo posvečeno .poljedelstvu, 1. 1920 pa 26M odst. Površina, ki ni obdelovana, obstoja iz gorovja, puščav, gozdoV, močvirij, mest, dvorcev itd. Del te neobdelane zemlje sp rabi za pašo y ranžah; neki del utegne biti spremenjen v farme potom iri-gacije, osuševanja ali iztrebljenja. Vrednost farm pa je rasti a mnog« hitreje kot število farm. Leta 1870 je povprečna vrednost farme znašala $3365, L 191.0 $6444 in 1. 1920 $12,084. Povprečna vrednost akra se je povišala od $21.94 v 1. 1870 na $46.64 v 1. 1910 in $81.i52 v 1. 1920, Vrednost farmskih poslopij, priprav, in živine se je Spovišala v približno istem razmerju. V splošnem prevladuje naziranje, da eden izmed najvažnejših razlogov za višjo vrednost farme je pritisk prebivalstva na deželo. Takega pritiska pa ni opažati v Združenih državah. Leta 1850 smo imeli povprečno 205 prebivalcev za vsakih tisoč akrov obdelovane zemlje, dočim 1. 1920 jih je bilo 210 — torej le malo več kot 1. 1850, ko je vrednost zemlje znašala šestinko tega, kar je znašala 1. 1920. V razmerju s celokupnim prebivalstvom Združenih držav p'e prebivalstvo na farmah stalno pojemalo z razvojem indu-jstrije, tako da manj od polovice vsega prebivalstva je dandanes poljedelskega značaja. Stroji in raba gonilnih sil so nadomestili nedostatek delavcev. Povrh tega pa, čim so se dobre prsti izčrpale in je potreba dežele klicala po večji zalogi poljedelskih pridelkov, so znanstveniki rešili problem s tem, da bo prinesli kemijo v pomoč poljedelcu. Kako važna je za poljedelca raba strojev in gonilne sile, je razvideti iz dejstva, da Se je tekom zadnjih 70 let obseg človeškega dela, ki je potrebno za pridelovanje enega mernika (bushel) pšenice, znižal od treh ur in tri minute na povprečno deset minut. Strošek tega dela pa je padel od 17.8. centov na 3.5 centov za vsak bušel. TO IN ONO IZ BARfeER-TONA. Barberton, O. County auditor od naše Summit County naknadno poroča, da je čas za pritožbe vsled morebitne previsoke cenitve posestva podaljšan do 20. januarja. Kedaj se bode začelo s pobiranjem davka (tax), bom že tukaj poročal. Bazar slovenske fare v našem mestu se je, kakor poroča Rev. Bombach, zelo dobro ob-nesel letos. Čistega dobička se je naredilo dvatisoč enajst dolarjev in 35c ($2011.35). Nadalje je ostalo blaga v vrednosti okoli osemdeset dolarjev. Naš rojak Joe Richter si je zelo lepo preuredil svoje gro-cerijske prostore in mesnico. Poslopje na Hopocan Ave., kjer je bila trgovina prej, je predelal v lično stanovanje. Trgovina se sedaj nahaja na vogalu Hopocan Ave. in Moore Street. Okolica pri naši cerkvi je torej dobila malo lepše lice. Kakor že poročano, tukaj j« Ku Klux Klan v Summit County takorekoč razpal. Poroča se, da je od okoli šesttisoč članov te organizacije ostalo zvestih le nekaj čez štiristo. Dne 18. septembra t. 1. se je namreč zbralo skupaj k zborovanju 3500 članov in sklenilo, . da se čarter pošlje nazaj na glavni urad te organizacije in denar v blagajni, $54,000.00, pa se podari Protestant Service League. Ostali klani so stvar prinesli pred sodišče. Obravnava o tej za'devi je sedaj končana in sodišče bo podalo razsodbo v teku enega meseca. Kot vselej pri takih slučajih, je tudi tukaj prišlo na dan precej lepih reči. Lahko se reče, da so inozemci bili tukaj v veliki meri odgo-vbrni za uspeh te organizacije. Glavni principi te organizacije so slični onim fašistov v starem kraju š primeskom protestan-tovske fanatičnosti. Vendar pa vsled veliko večje kulture tukaj od one tam v Evropi, se ta organizacija ne poslužuje v splošnem surovosti in nasilja in v prid društvom ali kaki drugi naši napravi in tja naj bi šel vsak, kateri rad gleda našemljene ljudi. S tem bo tudi obenem koristil svojemu narodu - med tem, ako gre gledati in občudovati našemljene Klane, dela le v prid propagandi fanatične organizacije, katera pa itak, hvala Bogu, nima podlage tukaj v Ameriki za stalni obstoj. Ant. Okolish. -o- SPRINGFIELDSKA NASELBINA DUHOVNO PRENOV. LJENA. kjer in kadar se tukaj kaj takega pripeti, je le bolj izjema, med tem ko je to tam načelo. Organizacija Klanov se je in se še tukaj poslužuje le bolj javnih demonstracij, bodisi z obhodi ali s shodi na prostem, pri katerih se zvečer razsvetli križ, zažiga umetni ogenj, in tukaj je, kjer pridejo zraven inozemci in seveda tudi naši ljudje. — Namen takih shodov in obhodov je pokazati njih moč in pridobiti si rešpekt, pred ljudmi. Vsaka taka reč pa seveda nima uspeha, ako ljudje ne dajo pozornosti. Dejstvo* pa je, da vse dere skupaj, kadar se tak sprevod vrši in gleda z /nekim občudovanjem in strahom v rjuhe pokrite postaye. Ravno tako je Zvečer in vse zopet skupaj drvi gledati, ako se kje sveti križ ali umetni ogenj. Vsako leto se prirejajo maškaradne veselice Springfield, 111. Srce mi kipi radosti in veselja pri spominu na raivno prošle dni. Milost božja je bivala med nami bolj očitno ter z večjo silo in neomejeno močjo kot kedaj poprej v zgodovini naše župnije in naselbine. Ko bi le mogel govoriti jezike angeljev, da bi vredno izrazil čuvstva, ki so me navdajala tekom časa sv. misijona in še osobito zadnje tri dni. In to niso čutila le moje duše, temveč napolnjena so bila srca naših dobrih vernikov z isto radostjo. Za neprecenljive milosti se želimo zahvaliti neskončno dobrotljivemu Bogu ter naši mogočni patroni Sv. Barbari, koje god Smo obhajali baš med misijonom. Sv. Tere-zija, naša ljuba in mila Mala Cvetka, pa nas je koj očarova-la s svojo priprošnjo, s svojo pomočjo. Da, sipala je v teh dnevih pokore, grevenge, molitve in svetih sklepov rože bož jih milosti iz neba na našo župnijo, na našo slovensko naselbino. Uslišala je naše in še osobito naših nedolžnih otrok molitve ter nam naklonila usmiljenje božje v veliki meri. Vsi, ki smo se sv. rnisijtina vdeležili, se čutimo okrepčane. Vsi smo srečne j i in bolji kot smo bili pred misijonom. Vse nas napol-nuje nekaka £udna notranja sila, neka samozavest. Blagodejni mir se je vlegel v naše srce, pokoj, kakor ga čuti le oni, v kojem počiva Bog sam. Kedo bi pač ne bil iz globo-čine srca hvaležen očetu misijonarju, Rev. Vencel Šolarju iz reda sv. Benedikta? Sv. Terezija, Mala Cvetka, sama je vodila usta tega srečnega misijonarja. Vsaka misel, vsaka beseda, je bila napolnjena duha božjega. Kruh božje besede so nam drobili s toliko resnobo, spojeno s toliko milobo, sočutjem, ljubeznijo in usmiljenjem, da so nam ne le topili naša srca ter jih čistili v verskih resnicah, temveč nas vzdramili iz trdnega spanja in vzbudili k novemu življenju delovanja za časni in večni blagor naš. Ob sklepu so nam ihtela srca hvaležne sreče, ki se je nastanila v naših prsih. Cerkev je bila napolnjena od glavnega al-tarja do zadnje klopi in na ko-ru vse polno. Oko se je vsakomur rosilo, ko so nam dobri misijonar polagali zadnje svete in blažilne nauke v slovo. V o- sprednjih klopeh, kakor v zadnjih, so ihteli možje in žene, mladeniče in dekleta so zalivale solze. Ihteli so otroci, čeprav često niso vsega razumeli, a videli in slišali so jokati očeta in mater in stopilo se je tudi njihovo nedolžno srce. Ob sklepu pridige so častiti oče misijonar položili cerkvene ključe zopet nazaj v roke našega č. g. župnika Mažirja, kakor tudi sveto razpelo, naj bi župnik kot dušni pastir zopet zvoljno križ naložili na svoje rame ter ga nosili pred svojo župnijo in s križem na ramah sledili stopinjam Dobrega Pastirja in srečno do-vedli svojo čredo, ki jo jim je. Bog v varstvo izročil, v srečo nebeško. C. oče misijonar so nam še podelili papežev blagoslov s popolnim odpustkom. Konečno smo še vsi sprejeli blagoslov z Najsvetejšim iz rok škofovega namestnika, vice-kanclerja Dr. Giusti. Ne vemo, kako bi se dostojno zahvalili č. očetu misijonarju. Bog sam naj jim bode plačnik! Sv. Terezija, naša mila Mala Cvetka, Ti pa spremljaj tega moža božjega po naših slovenskih naselbinah v blagor ne-umrjočih slovenskih duš! Štirideseturna pobožnost. — Novi vir božjih milosti se nam bo odprl prihodnjo nedeljo, dne 12. t. m., ko se nam bo Kristus Gospod, Sin božji javno izpostavil v češčenje in tolažbo pri sedmi sv. maši. Sv. Rešnje Telo bo izpostavljeno vernikom v češčenje tri dni, v nedeljo, pondeljek in torek. Vse tri večere bodo večerne pobožnosti s pridigo in svetim blagoslovom ob pol osmih. V torek zvečer pa bo slovesen sklep. Verniki bodo vsi sprejeli sv. zakramente ter obnovili dobre sklepe, storjene med sv. misijonom. Slovenci od blizo in daleč, le pridite vsi k studencu milosti božje, kakor žejen jelen k vrelcu. Le pridite srkat tisto nebeško sladkost, bližine božje, ki je razodeta onim, ki v resnici Boga ljubijo. Tuji in domači, duhovniki vam bodo vse tri dni na razpolago/ da lahko odložite breme od svojega srca. Ne poslušajte zlega duha, ki vas na vse strani skuša, da bi vas zadržal. Toda predno pridete, opravite gorečo molitev za milost dobre in čiste sv. spovedi. Zdihujte k sv. Tereziji, Mali Cvetki, in uverjeni bodite,, sreča bo vaša. Naj se svet le norčuje iz "cvetke." Ti pa se spomni dobre krščanske tvoje matere. Tvoja ljuba slovenska mati so bili tvoj živi katoliški katekizem. Iz tega katekizma, ki je bilo zlato srce ljubeznive tvoje matere, si se ti učil Boga spoznavati, njemu služiti in greha se varovati. Le spomni se zlatih otroških let, ko si polagal majhno svojo glavico v materino krilo, ko si opiral svoje otroške nedolžne oči v dve žareči zvezdi v obrazu ljube tvoje matere. Pa reci, da si kedaj pozneje vžival srečnejše dni ? Poročevalec. -0.- ce. G. Wm. Radety je vprašal, kaj pomeni ime "Carniolia." V krasnih besedah mu je opisal naš slovenski odvetnik in predsednik kluba, kaj pomeni to ime. "Kot vrt v Sloveniji," tako je rekel, si morate predstavljati to ime. Ocl tukaj so prišli naši očetje in mnogi od nas, ki smo danes ameriški Slovenci. Mi toraj smo cvet Kranjske, zatorej ne sprejmemo članov, kateri niso slovenske krvi. Biti pa morajo tudj dobri katoličani in državljani. S tem delamo čast Sloveniji in naši novi domovini Ameriki. Konečno se je izrazil naš vrli govornik Mr. Kompare o ljubezni do naših pradedov in njih nevesti Ameriki. Povdar-jal je, kako moramo biti ponosni na svojo vero in narodnost. Amerikanci so pazno poslušali krasni govor ter z nami vred klicali: "Živela Carniolia!" Po krasnem govoru smo vsi vstali in stoje poslušali našo ameriško "Star Spangled Banner." Po banketu smo zalivali o-kusno pečenko do pozne ure v prostorih South Chicago Cluba, kjer se je vršil tudi banket, ki nam bo še dolgo v spominu. Vsemu članstvu Carniolia kličem Bog Vas živi! Mrs. R. Ziherle. ŠEST RWTKATOL. - TISKU. 1. Katoliški časopis je najboljši agitator za kat. društva in župnije. 2. Pisana beseda v časopisu seže tja, kamor zgovorjena nikdar. 3. Kakršno časopisje bero v naselbini, tak je duh v naselbini. 4. Vsak cent, ki ga izdaste za kat. časopisje, je najbolje naložen za kat. prepričanje, ki prinaša mnogotere obresti. 5. Le oni, ki bero dobre katoliške časopise, so zanesljivi in zvesti podporniki'cerkve. 6. Katoličan brez kat. časopisa, je podoben hiši, v kateri so okna pobita in vlečejo skozi vsi vetrovi. MM OB PRILIKI 10LETNICE CAR-- NIOLIAN KLUBA. So. Chicago, 111. Veseli me, da sem se odzvala povabilu "Carniolian Cluba,' kateri mi je nudil priliko videti in slišati naše mlade Amerikan- KAZEN ZA PEČLARJE V ITALIJI. Zakaj se skrivajo? (Prispevek.) — Oče rdeči redahter že cele mesece piše o Rev. Cerne-tu, ker -ga je res prav pošteno stisnil za- mošnjiček. Ampak zakaj ne pove javnosti, kako in na kakšno ime so inkorpori-rali tiskarno? In pa, ali država Illinois dovoli kaki bratski pod-porpi organizaciji obratovati industrijska podjetja — for profit — med katere spadajo tudi tiskarne? Ta vprašanja so zdaj na dnevnem redu in če gospode na Lawndale ni strah, naj to narodu pojasnijo!—F.S.( Cicero, 111. sls * i!< Življenje je dolgo. (Prispevek.) — Dragi Mimogrede:-— Jaz vem, da Ti zelo iščeš novic. Jaz sem eno ujel zadnjo nedeljo za italijansko baro. Taka-le je: Za baro je nekdo kimal z velikim rdečim nosom. Pa V0' gledam bližje, in kdo misliš, da je bil? Starosta naših krokarjev P. Zgaga. Na bari je slonel in v tla gledal ter mrmral: "Življenje je jako kratko. Edino od sobote do sobote, ko človek plačo dobi, je strašno dolgo."—Janez iz N. Y. * * * Najbolj resnično. Trije realistični slikarji so se prepiral') kdo izmed njih slika bolje P° prirodi. "Naslikal sem sliko tako naravno," se je hvalil prvi, "da so prileteli ptiči in so začeli bati zrno s trte." "To ni nič," je rekel drug'' "Jaz sem naslikal pokrajin0 tako izborno, da je padel toplomer, ki sem ga pristavil K nji, kar 10 stop. C.' pod ničlo- "Kaj bo to," je rekel zmag0' slavno tretji. "Jaz sem naslika' portret mladega moža imenitno, da ga moram vsak0 jutro obriti." Pozna ga. Ona: "Kaj bi redil, ako bi umrla?" On: "Najbrže isto, kot ti> ako bi jaz umrl." Ona: "Vidiš ga nesramnežaj pa si jni obljubil, da se ne b°s nikdar veq ženil." * * * Piim, Italija. — Ministrski svet je odobril Mussolinijevo novo odredbo, po kateri bodo kaznovani, oziroma obdavčeni, samci v starosti od 25. do 65. leta. Novi davek na samce bo prišel v veljavo 1. jan. 1927. Neporočene ženske so izvzete, kajti po mnenju premierja, niso one vzrok, da so samice, ali da ostanejo stare device, kar je že tako dovolj velika kazen zanje. Denar, ki g,a bodo plačali samci, je namenjen Narodnemu zavodu za protekcijo materinstva in otrok. -o- O razmerah v Julijski Krajini bo obveščen Mussolini odslej sproti, kakor ukazuje njegova odredba prefektom, da morajo prihajati k njemu poročat po-gostoma. Tako bo naše ljudstvo občutilo njegove direktne ukrepe in vedeli bomo natančno, kake volje in kakega razpoloženja do drugorodcev je gospod Mussolini. . O jugoslovanski vladi. Znano vam je, bratje dragi' da v SHS vsak mesec vsaj desetkrat v vlado nova krizžf sili, opozicija še večkrat. Danes trdno še stojijo, jutri klonijo glave, in naslednji dan pa zopet vse po starem tiru gre. Jaz imam pa vlado staro, vlada mi že dokaj let, kadar hočem oponirat, metla začne pesmi pet. Radi tega v krizi stalni vlada je prav vsaki dan, mesto, da demisijoniram, javim se, da sem bolan . • ■ ALI STE VI že dobili krase" stenski zemljevid? Kaj čak9' te? Na delo! Pridobite Am^' Slovencu enega novega n&r°c nika, pa ga bote dobili! Rev. Aleksander, O.F.M.: PRILIKA 0 ROMARJU, KI JE ZGUBIL OČETOV TOLAR. Moj romar je bil kaj čuden romar, moj romar ni imel denarja, ali ni to čudlio? Brez denarja romaf Nekdaj je bil bogat, da. a tega je že dolgo. Očetov tolar mu je padel v cestni kanal in ni ga več našel. Oni tolar je bil tolar-vsemogočnik: nikdar ni fekopnel, to čudovito lastnost je imel. * lic * Oče je poklical svojega Tomažka: "Sin moj, romarji smo in romamo po božji poti do daljne kapelice, kjer je večno Zdravje doma. Jaz sem doromal, glej, in kmalu bom stopil v kapelico. Sin moj, :daj mi svojo dlan." In sin mu je dak svojo dlan. Oče je stisnil vanjo svetel tolar: "Dobro ga varuj, Tomaž, zakaj težka je pot in premnogo jih zgreši smer. Glej, dal je Bog tolar vsemogočnik vsem dobrim, da si pomagajo z njim na trdi poti. Tolar ima to čudovito lastnost, da ga nikoli ne zmanjka. Dobro mi jte služil tolar, zdaj, ko ga ne bom več rabil, pa ga tebi dam. V svet boš šel. Ve>š, kaj je svet? Svet je baraba, raztrgan in razcapan od znotraj, od- zunaj pa polišpan in pošminkan kakor baron: varuj se te barabe! Ta špega za takimi tolarji vsemogočniki. Izbije tLga iz rok ob prvem vogalu." Oče je umrl in sin je šel na romanje: "Usojeno je, da sem človek, to se pravi: romar. Kaj bi ne romal, ko imam tolar vsemogočnik. Preje sem romal z očetom. Za roko me je vodil, zdaj bom hodi! sam." Ni pa še bil prav iz mesta in je zgubil čudoviti toiar. Krenil je mimogrede na univerzo, da bi se vpisal med modroslovce. Kakor po navadi, se je odkril pred cerkvijo na nasprotni strani univerze. Modroslovci so ga videli: "Hej, Tomaž! Komu se pa odkrivaš?" "Komu? Bogu, ki me je ustvaril." "Kaj ne veš, da ga ni več. Da ga sploh nikdar bilo ni. Včeraj ga je vrgel Dr. Ošaben s trona. Dr. Ošaben predava duše-slovje. Njegov predmet vzemi. Kaj ae ti pa v roki sveti?" <* "Kaj? Tolar-vsemogočnik. Oče mi ga je dal na pot. Kaj ga tebi tvoj ni'dal?" "Haha. Tolar-vsemogočnik; Pokaži ga." Tomaž ga je pokazal. Modroslovec ga vzame v roko. Krohot — in tolar se je »kotalil naravnost v kanal pred univerzo . . . "Romar si, Tomaž, res, kakor sem romar jaz, kakor smo romarji vsi," je rekel eden med motlroslovci, "pa boš prišel do groba tudi brez tolarja, kakor bom prišel do njega jaz, kakor bomo mi vsi prišli do groba." Tomaž je verjel in je še pljunil za tolar- jem v kanal. Potem je šel in se je upisal na modroslovno fakulteto. Modroslovje pa ni bilo zanj. Ni minilo leto in je vrgel šolo v koruzo. "Grem. Poiskal bom tolar. Pa ne onega vsemogočnega. Sam si ga prislužim. Službo si poiščeni na železnici zunaj mesta.." Še isti popoldan je krenil proti železniškemu ravnateljstvu. Ravnateljstvo ga je odklonilo. Šel je na pošto, pošta ga ni marala, šel je prosit za učiteljsko mesto, prosvetno ministerstvo ga ni sprejelo. "Za vraga, čemu me vedno sprašujejo, če imam tolar-vsemogočnik?" Na direkciji so prašali zanj> pošta je pra- šala zanj, prosvetno ministrstvo je praŠa'0 zanj. "Saj ga tudi vi nimate, le nič hinavstv0<>0000<)0<>00« Artistične fotografije — Najnovejši okvirji. POSEBNO POZORNOST DAJEMO SKUPINAM. ILLINGTON STUDIO of PHOTOGRAPHY J. F. Glomb, lastnik 2006 WEST 22nd STREET » CHICAGO, ILL. Phone Canal 1807 Kopiramo in povečujemo slike, slikamo tudi na roko v črnih in belih naravnih barvah. Izdelujemo vse kar spada v to stroko.— SJike jemljemo doma in zunaj. Prinesite filme v izdelavo — Zaloga kamer in kodakov. COOOOOOOOOOOOOOQ ■ ('!