L&inik 2. Maribor, nedelja 3* avgusta 1919* štev. 174, Političen list. Naročnina znaša: c ■ cr.tavljanjem na dom ali po pošti K 5’50 mesečno. : četrtletno K 16-50. te .-i pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5-—. — lnserati po dogovoru,- List izhaja vsak delavnik po 4. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon ši. 242. Zborovanje naših zaupnikov " ka,erem 86 nahaiamo’to mora po' svetiti vse svoje moči delu za srečno jfutri se zberejo zaupniki Jugoslo- bodočnost naše domovine. Danes ne smemo poznati več nobene mlačnosti. Treba je odločnosti, kajti žal je v naši vartske demokratske stranke prvič v slovenskem Mariboru. Naloga tega zbo- rovanja je, da se zaupniki dogovore, | d0m0vini še premnogo takih elementov, kako naj se organizirajo naše narodne’ moči. In ravno mariborsko okrožje ima v tem oziru zelo važno nalogo, vsaj je na najskrajnejši severni meji. To zborovanje naj določi nove smernice za naše bodoče delovanje v narodnem, gospodarskem in socialnem oziru. Niso povsod enake razmere. ki žele razpad naše mlade države. In proti tem elementom moramo nastopiti z vso energijo. Proti obstoju naše domovine pa dela tudi oni, ki hoče danes stati nad strankami. Mi potrebujemo vsakega moža. Le zdravo, dobro organizirano politično, gospodarsko in socialno delo bo zagotovilo naši do- Vsled tega hoče Jugoslovanska demo-; movjni ono bodočnost, ki jo mora imeti, kratska stranka jutri slišati glasove vseh slojev iz mariborskega okrožja. Strniti se moramo v eno falango ter urediti svojo politiko v smeri, kakor zahteva to novi ustroj naše uprave po narodnem ujedinjenju. Naše meje na Štajerskem so takorekoč določene. Otresli smo se tujega robstva, tujega jarma. Zdaj hočemo delovati z vsemi močmi na to, da se naša težko priborjena Jugoslavija na znotraj in zunaj ultdi. Vojna nam je zadala mnogo udarcev. In te udarce moramo s smotrenim delom popraviti. Vsak pristaš naše stranke se mora zavedati resnega časa, Slovensko gledališče v Mariboru. Dramatično društvo v Mariboru obhaja letos desetletnico svojega obstanka, V življenju naroda je to sicer kratka doba, a v razvoju slovenskega življa v Mariboru po-meaja desetletno delovanje Dramatičnega] društva izredno važno in častno točko. Znano ‘ je, kako so Nemci zatirali in zadrževali vsak korak napredka pri Slovencih. V teh hudih če hoče uspevati. In v tem imenu pozdravljamo zaupnike naše stranke! Dr. Fr. W i n d i s c h e r : v Svita in nove naloge naše trgovine. (Konec.) Nam je vobčc doslej manjkalo izkustev v veliki trgovini, eksportni kakor importni. Celo y naši največji eksportni stroki, v lesni trgovini smo bili hlapci laških prekupcev. Takozvana naša velika trgovina ima na prevažnera ljubljanskem trgu izvrstne zastopnike, podjetne in vešče može dobre strokovnjake, ali v starih razmerih pred vojsko je bil celoten ustroj tega veletrgovanja le precej nekompliciran in ne število svojih diletantskih igralcev z igralci po poklicu. To vprašanje je pretresava! odbor v vsaki svojih sej, preden so se pojavili v nekaterih listih neosnovani očitki, češ da odbor Dramatičnega društva ne misli na napredek bodočega gledališča v Mariboru. Slednjič se je sešla gledališka enketa, v kateri so bili ne samo zastopniki Dramatičnega društva, temveč tudi gospod poverjenik za uk in bogočastje ter zastopniki mesta Mari-časiit boja in ponižanja je izpolnjevalo Dra- bora, glasbe in drugi prijatelji prosvete. Na-matično društvo nalogo, da je pritegovalo in stalo je vprašanje, kakšno gledališče naj dobi združevalo vse, zlasti pa nižje sloje Sloven Maribor prihodnjo jesen: ali opero, opereto cev pri gledališčnih predstavah ter je tako krepilo korenine, s katerimi so se držali ne-katerniki še Slovenstva. ali dramo. Najraje bi seveda imeli vse troje, a izkušnje drugih gledališč, tako ljubljanskega, zagrebškega in tržaškega, kakor tudi Z osvojitvijo Maribora po Slovencih pa dejstvo, da bi bilo v tem poznem času že je bila naloga Dramatičnega društva prav- težko dobiti igralcev in igralk za opero in zaprav izpolnjena, kajti nova doba se ne]opereto, so dovedle Dramatično društvo do more več zadovoljiti z diletantskimi gleda-; spoznanja, da je prvi korak od diletantskega liščnimi predstavami, nastala je potreba stal- j pa do pravega gledališča le ta, da vsposta-nega slovenskega gledališča. Pri zadnjem vimo za enkrat le dramo, ljudske igre s občnem zboru izvoljeni odbor si je bil tega petiem, po možnosti pa tudi opereto. Pres-v svesti in njegov novi predsednik je že te- krbljeno pa je tudi za to, da bo prišla v Ma-daj izrecno povdarjal, da bo treba spričo ribor česL krat gostovat ljubljanska in more-novih razmer, ki so nastale v Mariboru, gle- biti tudi zagrebška opera, dati na to, da Dramatično društvo pomnoži Tedaj je nastalo vprašanje, kje naj se ra\no dalekosežen. Glavne niti so tekle v monarhiji, največ med Dunajem in Trstom, kup-čijska pot preko tega teritorija je bila že skoro dogodek. Pa temu bo moralo postati drugače in bo tudi drugače. Horicont postane širši, saj je pri nas že tudi bilo trgovskih orlov, ki so se vzpeli čez običajne mejnike. Celo naši Kroparji in Kamnogoričani ter Stražišeani so si upali zelo daleč po svetu, čeprav niso ravno kapitalisti. Naša trgovina je dobila naenkrat dokaj više zvanje in dokaj važnejše naloge. Treba se bo sedaj zganiti in gibati, treba bo iskati v novih odnošajih novih dobavnih virov in novih potov. Večlelno, za vojske tuintam vsled pomanjkanja blaga potrebno ukinjenje trgovske svobode bo kmalu zopet izginilo, zasilno trgovanje občin^ dežel in držav bo odpadlo, ker bo kmalu po miru odpadel vzrok za tak promet z blagom. Komune bodo tem raje nehale, ker se bo s povratkom normalnih kupčijskih razmer vrnil v trgovini riziko. Trgovina pripade zopet trgovcem. Naša trgovirfa bo morala v mnogokaterem oziru delati pod novimi pogoji. »Predvsem treba imet j pred očmi, da so odslej Zagreb, Ljubljana itd. ne več trgovska središča posamezne pokrajine in province kakor prej, marveč odličen trgovski emporij samostojne države. Raz ta vidik bo presojati ne le našo trgovino v ožjem zmislu, . lastno kakor komisijsko, marveč tudi bančno j kupčijo, prevozne naprave. Vsa t i podjetja stoje pred višjimi nalogami. Osamosvojitev naša ne sme ostati le politična, slediti ji mora tudi go-spodarsko-trgovska. Prizadevanje naše mora biti obrnjeno na to, da se otresemo v trgovini, de-narstvu in polagoma tudi v industriji tujega po- vršijo predstave, ali v Narodnem domu ali v mestnem gledališču, jasno je bilo, da nemško gledališče v slovenskem Mariboru mora prenehati, če se hoče uspešno razvijati slovensko. Dasi je doslej nemško gledališče, ki je last mesta, že staro poslopje, je vendar prevladovalo mnenje, da vzlic temu odgovarja v večji meri zahtevam pravega gledališča nego oder Narodnega doma, ki nam je sicer dobro služil v dobi zatiranja. Zato je Dramatično društvo stopilo v dogovor s pred-staviteljem mesta Maribora, z gospodom vladnim komisarjem dr. Pfeiferjem, ki je umeval težnje slovenskega prebivalstva po stalnem gledališču in je odprl vrata doslej nemškega gledališča Slovencem, na drugi strani pa je Dramatično društvo priskočilo bodočemu slovenskemu gledališču s tem na pomoč, da mu bo dalo vso svojo bogato garderobo, dekoracije, arhiv in sploh ves svoj inventar na razpolago. Obenem s temi sklepi pa je dalje Dramatično društvo v Mariboru stopilo že tudi v dogovor z raznimi umetniki in posrečilo se mu je pridobiti kot ravnatelja slovenskega gledališča v Mariboru slovečega igralca in režišerja gospoda N u-čiča, ki se je poprijel tega podjetja z vsg Stran Z. Mirlkojt, 4 [j Političen pregled. Reški dogodki. V listu »Journal des Debats" navaja Gauvain glede reških dogodkov, da se je sedaj izkazalo, kako lažnjiva so bila poročila italijanskega časopisja. Francozi so bili na Reki kruto žaljeni, za kar morajo dobiti popolno zadoščenje. Italijansko ljudstvo pa je bilo varano; treba ga je tedaj poučiti in mu odkrito povedati, da je Italija storila Franciji krivico. To zahtevajo že interesi trajnega prijateljstva med Francijo in Italijo. Slovanska Praga. LDU. Praga, 30. julija. Po otvoritvi današnje seje praškega mestnega sveta je imel novi župan dr. Baxa svoj nastopni govor, kjer je pozdravil zastopnike onih strank, Ki doslej niso bile zastopane v praškem mestnem svetu. Pozdravil je vse, brez razlike programa in narodnosti. Hočemo, da postane Praga srednjeevropsko središče tujskega prometa in trgovine je dejal govornik, Praga pa je in ostane slovansko mesto. Vse Slovane ljubimo tako, kakor jih pač mora ljubiti res slo- vansko srce. Dasi smo bili premnogokrat razočarani, verujemo vendar, da so plemensko sorodstvo in skupni interesi poučili vse Slovane, da je edinole veliko, močno in samozavestno slovanstvo najmočnejša opora svetovnega miru in sploh središče vseh socialnih svobodnih idej. ki si jih narod želi. Težko pričakujemo, da ozdravela nova Rusija zopet vstopi v vrsto mirnih in delavnih narodov. Z gorko in pravo ljubez- vnemo in energijo, ki je njemu lastna. Za naše slovensko gledališče je že pridobljenih s pogodbami več prvovrstnih moških in ženskih umetnikov in smelo trdimo, da se bo slovensko mariborsko gledališče uspešno kosalo z ostalimi jugoslovanskimi gledališči. Mestno gledališče v Mariboru je sicer, kakor že omenjeno, staro poslopje, a ima tudi svoje prednosti; pred vsem je njegova akustika izredno dobra; tudi prostor za gledalce je precej v redu; marsikatere pomanjkljivosti pa so na odru, a vse to se bo dalo popraviti še pred otvoritvijo sezije. Naš znani umetnik gospod profesor Cotič je radevolje prevzel obnovitev in popravo kulis, a tudi mnogo drugih pridnih rok dela od jutra do večera, da bo gledališče moglo uspfevati. Želeti bi bilo, da pridobi mestna uprava v svojo last tudi vso garderobo bivšega nemškega gledališkega ravnatelja, in potem imamo vse, česar potrebujemo. Pa še nekaj moramo omeniti: Dramatično društvo je poskrbelo tudi za to, da se otvori v najkrajšem Času dramatična šola pod spretnim vodstvom gospoda ravnatelja Nučiča. Vsi opi/ ki se hočejo posvetiti poklicu igralcev in da si kmaju izlečijo svoje težke rane, ki jim jih je zadala vojna. Vsem Slovanom, ki želijo lju bežni in prijateljstva, kličemo: „Pridite v slo vansko Prago I Sprejeti vas hočemo z odprtimi rokami vse, brez razlike." Bančni bankerot Avstrije. Bern, 31. julija. Iz Londona se poroča: »Evening Star« meni, da je bančni bankerot v Avstriji faktično že nastopil, ker je krona komaj Se plačljiva. List opozarja, da krona v Kodanju že več mesecev ne notira in da je v Ženevi dosegla stopinjo, ki je enaka popolni b ezvrednosti, dočim londonski in pariški trg kronske vrednote sploh ne smatrata več za resno. List govori o zatajevanem dunajskem konkuizu in omenja, da je nevarno, ako se pu.>ti to stanje dalje trajati, ker bi polom tako velike zgradbe za druge ne ostal brez posledic. Upniki Dunaja bi imeli po vod, da njegovo plačljivost vzpostavijo. I) u n a j, 30. julija. Danes se poroča iz Curiha, da notira krona 11% centimov, dočim je imela še včeraj 13 centmov. Nesramna italijanska agitacija. Italijani po vsem zasedenem ozemlju žilavo in brezobzirno nadaljujejo svojo propagando Zlasti huda je postala ta propaganda zadnji čas, ko delajo z vso paro na tem, da bi svetu pokazali kako srečno je prebivalstvo v zasedenih pokrajinah. Da se pri tem svojem delu ne strašijo niti odkritega i asilja, nam dokazuje tale dokument: Poveljništvo italijanske 66. divizije je poslalo poveljništvom svojih brigad nastopno reserv..tno povelje: „Poveljništvo 66. infanterij-ske divizije. Številka 24 načelništva glavnega štaba. Zader, 10. junija 19J 9. Osebni reservat. Poveljništvom brigad Suvona in Bari. Potrebno je naglo in tajno izvesti navdušenje in silne manifestacije italijanska v teritoriju te posadke in poslati meni naglo prepise dnevnih redov občin, društev itd. ali kakršnikoli drugi izkaz ali manifestacijske glasove poedinih mest in krajev v naš prilog. To je treba napraviti takoj in v redu Javite po telefonu prejem ih označite samo številko tega spisa. Generalmajor Squil-lace, divizijski poveljnik, poveljnik Di Pjetro, šef glavnega štaba." Konec ogrskih boljševikov. Dunaj, 31. julija. »Zeit« poroča po >Nepszavi«, da bo Bela Kun osrednjemu sovjetu, kateri se sestane dne 5. avgusta, podal svojo ostavko, s oemei pa bi še ne bilo poravnano stvarno nesoglasje z entento, katera zahteva takojšnjo vzpostavitev privatne lastnine. Socialisti zahtevajo, da se izvrši prehod od komunističnega k privatnemu gospodarstvu polagoma in da naj se v varstvo miru in reda ohranijo še nekatere ustanovitve, posebno vojnški in delavski sveti. Ker pa en-tenta s tem ne soglaša, so dospela pogajanja na mrtvo točko. Pogajanja se nadaljujejo. Kritičen položaj ruskih boljševikov. LDU. Deutschaltenburg, 3l. julija. Dunajski dopisni urad javlja, da je njegova brezžična postaja zajela brezžično poročilo iz Moskve, 80 do E Dnevne novice. S igralk, bodo imeli tu priliko izuriti svoje spretnosti, a tudi diletantje, ki imajo veselje za sodelovanje na odru, bodo gotovo radevolje po-sečali našo dramatično šolo. Tako bo preskrbljeno tudi za naraščaj gledališkega osobja v prihodnosti. Posebni oglasi, tičoči se dramatične šole, izidejo v kratkem. Slovensko gledališče pa ne bo delovalo samo v Mariboru, temveč tudi v Celju in v Ptuju, ker bo vsak teden po enkrat stalno gostovalo. Na ta način bosta tudi ti dve mesti imeli potrebno razvedrilo in duševno hrano. Pomankljivo bi bilo to poročilo, če bi se ne dotaknili tudi vprašanja, kako bo z denarnim stanjem našega slovenskega gledališča. Povedati moramo, da se je to vprašanje pretresa-valo vsestransko io po kalkulacijah strokovnjakov smemo reči, da je naše gledališče tudi v tem oziru na pravi poti in se ni treba bati neprijetnih presenečenj. Tako je torej zaključilo Dramatično društvo v Mariboru svoje desetletno delovanje z važnim korakom od diletantskega do gotovo prvovrstnega stalnega gledališča v Mariboru, Celju in v Ptuju. -C,-' Zbor zaupnikov JDS iz mariborskega okrožja se vrši v nedeljo, 3. avgusta, ob 10. uri predpoldne y veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru. Dnevni red: 1. Poročilo o strankini politiki v Narodnem predstavništvu. 2. Valuta, vojna posojila in druga finančna vprašanja. 3. Agrarna reforma. 4. Strankino delovanje v mariborskem okrožju. 5. Sprememba organizacijskega reda v svrho večje samostojnosti okrožij in organizacija kmetijstva v stranki. 6. Volitve okrožnega odbora. 7. Volitve odbornikov za izvrševalni odbor v Ljubljani. 8. Slučajnosti. Zbora se udeleži poleg naših štajerskih državnih poslancev dr. Kukovca in prof. Voglarja tudi podpredsednik Deželne vlade dr. Žerjav. Vse krajevne organizacije naj prijavijo pravočasno svoje zaupnike in jim dajo v svrho kontrole posebne legitimacije. Častna dolžnost vseh zaupnikov pa je, da se udeležijo polnoštevilno tega važnega zborovanja. Vsa potrebna pojasnila daje okrožni tajnik prof. Voglar v Mariboru. Mestni sosvet. Dne 1. tega mesca je imel mestni sosvet svojo redno sejo, ki je pričela ob 16. uri. Precej po otvoritvi seje prebere g. vladni komisar dr. Pfeifer zahvalo podpolkovnika Vladka V. Uzorinaca, poveljnika vrlega karlovačkega pešpolka, kteremu je mesto zahvalo za njegovo res vzorno ponašanje in nnstop o priliki zadnjih izgredov poklonilo znesek 10.000 K. Poveljnik pravi med drugim svojej zahvali: Vrlo mi je ugodno znati, da stanovništvo i mjestni magistrat priznaje mom-čadi ovoga puka njegovu požrtvovnost i samo-svjest, na čemu se, kao i na plemenitom daru u ime cijeloga puka najsrdačnije zahvaljujem. IJvjeravam Vas, da če ovaj puk i u buduče znati vršiti svoju dužnost na boljak mile nam otačbine i mladog nam kraljestva Srba, Hivata Slovenaca.« G. vladni komisar poroča dalje da je slovenski ž.vinozdravnik Hinterlechner že nastopil službo. Sosvet sprejme ponudbo že-ezničarske godbe, ki hoče vsakonedeljsko svi-rati y parku. Cerkvi sv. Magdalene se proda prostor, na kterem je stala stara mrtvašnica za 600 K. Za mesto Maribor velezaslužna general Maister in minister dr. Korošec dobita svoji ulici. — Maister z imenom »Maistrova ulica« obe dozdaj imenovani cesti: Bismarck in am Stadtparke do starega učiteljišča, dr. Korošec pa z imenom: »Koroščeva ulica« obe dozdajni: Erzherzog Eugen- in Volksgartenstrasse. Definitivno se z ozirom na to, da tvrdka Ježek napisov, ki so se pri njej naročili, za celo mesto ne more kar naenkrat izvršiti, odredi označba le nekterih trgov, cest in ulic in sicer: Stolni trg bo Slomškov trg, Tegetthoffova cesta bo Aleksandrova cesta, Rathausplatz bo Rotovški trg, Grajska ulica bo Slovenska ulica, Freihaus- in Nagystrasse bosta Tattenbachova ulica, Parkstrasse bo Cirii-Metodova ulica, Edmund • Schmidgasse bo Jurčiče v a ulica, Bran-disgasse bo Grajska ulica, Kaiserstrasse bo Krekova ulica, Schillerstrasse bo Gregorčičeva ulica, Vlktringhofgasse bo Vetrinjska ulica, Malteserstrasse bo W i 1 s o n o v a ulica, Bergstrasse in Josef-strasse bo Ruška cesta. Tržaški cesti ostane ime nespremenjeno, toda se določi, da se bo pričenjala pri novem Dravskem mostu in ne kakor dozdaj pri starem in del pied starim io novim mostom se o?naCi g; »Pod mostom«. Herrengasse bo Go-spodska ulica, Hauptplatz bo Glavni trg, Schulgassa bo Šolska ulica in Karntnerstrasse bo Koroška cesta. Schaff-nergasse bo Kejžarjeva ulica. Pri eni prihodnjih sej se bodo določila preimenovanja šg ostalih trgov, ulic, cest itd. Sklene se tudi, da se bodo kot »ceste« označile le one ulice in ceste, ki vodijo iz mesta ven, kakor n. pr. nova Ruška in dozdajne Urbani-jeva,(Tegetthoffova, Melling, Karntner.Triester, Franz Josef in Pcbrežka. Pri imenovanju nadaljnih ulic se bo osobito oziralo na imena : Kosar, Stanko Vraz, Volkmar, Miklošič, Razlag. Langus, Einspieler in Vošnjak. Slovenski napisi se v mestu množijo, a še vedno v popačeni obliki; menda nalašč. V Cvetlični ulici na primer se je pojavil napis »Prodaja $pna drva in premoka!« Že meseca decembra je imel v Cvetlični ulici krojač Ornik samoslovenski napis, ki je črez par dni izginil in še sedaj nima nobenega. Zakaj ? Vsak obrtnik mora imeti svoj napis. V Cvetlični in Marijini ulici se je pojavil pri mesinem pogrebnem zavodu dvojezični napis, da je'prehod prepovedan. Slovenska Bistrica—Maribor. V interesu javne monile in naše stranke moramo opozoriti na obnašanje nekega Alojza F interja iz S ov. Bistrice, ki se vedno vriva kot odločen nap.ednjik in radikalen Slovenec v napredne kroge in ravno tako menda tudi med klerikalce. Fant čje velik prijatelj lekarnarja K. iz Slov. Bistrice, katerega je pred kratkim ,,Nova Doba" grajala radi zaščite odpuščene nemškutarske učiteljice. G. Pinter je poslal raditega v obrambo lekarnarja K. zmerjajoč napad v „Jugoslavijo" zoper našega somišljenika dr. Reismana, ki uživa v Slov. Bistrici pri vseh Slovencih splošen ugled in ga je še meseca maja t. 1. izvolila Čitalnica zbog njegovih zaslug za narodno stvar v Slov. Bistrici za častnega člana. Dr. Reisman je poslal na ta napad „Jugoslaviji" stvarno pojasni lo, katero so zopet vsi bistriški Slovenci odobravali. G. Pinter, ki vedno naglasa, da je samo njegov oče klerikalec, on sam pa liberalec", je kljub temu zanesel dobesedno isti napad še v Cirilovo tiskarno, da ga je še „Slov. Gospodar" objavil. Naši ljudje naj torej primerno ukrenejo, ako se g. Pinter še kedaj pokaže v njihovo družbo. Sv. Benedikt v Slov. gor. Našemu župniku Fr. Gomilšeku so pred kratkim neznani tatje ukradli kravo, vredno več tisoč kron. Velik tihotapec in tat ujet. Orožništvo je prijelo znanega tihotapca perotnine in goveje živine v Nemško Avstrijo, Vincenca Kurnika iz Bačkove, katerega je že gornje-radgongka sodnija preganjala radi neopravičenega žigosanja denarja, lenarška sodnija pa radi tatvine. Svoj čas je iz preiskovalnega zapora pobegnil s svojim tovarišem, znanim tihotapcem Tomažem Zemljičem in je proti obema bila izdana tiralica. Kurnik se je naselil v VVeitersfeldu in je od tam zahajal s tujimi legitimacijami in s svojo, glasečo se na ime Vincenc Korneg črez demarkacijsko črto krast in tihotapit. Pri aretaciji se je vnel hud boj, ker je Kurnik vrgel orožniku v obraz polno pest paprike, katero je za tak slučaj imel pripravljeno v žepu. Kljub svoji mladosti je namreč že sedel pet let težke ječe zaradi tatvine iri ve, da pri sodišču ne poznajo šale. Pri nemški „Volkswehr“ v Gradcu služijo med drugimi sledeči jugoslovanski državljani: Andrej Dokl, rojen 1865 v Sp. Žer- javcih (pristojen v Zg. Voličino); Jožef Verlič, roj. 1901 v Mariboiu (Maribor); Ludovik Tro-par, roj. 1897 v Mariboru (Maribor); Gotfrid Trinkaus, roj. 1887 v Lobnici (Lobnica); Franc Tkalec, roj. Ih98 v Knittelfeldu (Maribor); Ftiedeiik Škrabi, roj. 1899 v Miriboru (Maribor); Hinrik Schauer, roj. 1890 na Dunaju (Selnica); Fianc Šantl, roj. 1876 v Mariboru (Maribor); Otmar Zupanc, roj. 1901 na Pragerskem (M..ribor); Henrik Saletz, roj. 1875 v Št. jurju ob Pesnici (Maribor); Edvard Raymond, roj. 1881 v Ljutomeru (Maribor); Anton Roj, rojen 1893 v Ceršaku (Ceršak); Alojz Pichler, roj. 1874 v-Št. Petru pri Mariboru (Selnica); Jožef Prosnik, roj. 1890 v Mariboru (Radvanje); Andrej Predan, roj. 1896 v Mariboru (Maribor); Karol Nemec, roj. 1881 v Mariboru (Maribor); Vincenc Papež, roj. 1877 v Limbušu (Maribor); Rudolf Polže, roj. 1888 v Zidanem mostu (Maribor);, Franc Mašajnc, roj. 1897 v Mariboru (Maribor); Ivan Marčič, roj. 1897 v Fiirsten-feldu (Gornja Polskava); Auton Marčič, roj. 1899 v Fiiistenfeldu (Gornja Polskava); Mihael Ambrož, roj. 1898 v Štatenbergu (Siatenberg); Franc Amš, roj. 1899 v Mariboru (Maribor); Jožef Bohak, roj. 1890 v Berhdoltzdoifu (Brezje pri Slov. Bistrici); Friderik Brus, roj. 1899 v Gerečji vasi (Maribor); Friderik Dax, roj 1882 v Mariboru (Maribor); Jožef Dolinšek, roj 1886 pri Sv. Duhu (Sv. Duh); Maks Deutscher, roj. 1894 v Mariboru (Maribor); Jožef Dobaj. roj. 1881 v Voitsbergu (Sv. Kungota); Henrik Ferš, roj. 1892 v Mariboru (Maribor); Jožef Golob, roj. 1895 v Ptuju (Maribor); Karol Hermann, roj. 1899 v Mariboiu (Maribor); Ivan Hutter, roj. 1890 v Mariboru (Maribor); Rihard Kaiser, roj. 1897 v Mariboru (Maribor); Anton Kavran, roj. 1873 v Lajtersbergu (Lajterberg); Karol Koberl, roj. 1876 v Mariboru (Maribor); Avgust Kelbič, roj 1895 v Kofiachu (Lajtersberg); Franc Koren, roj 1886 v Gostingu (Lajtersberg); Anton Krebs, roj. 1885 v Dobrenju (Sv. Kungota); Jurij Kvemenf. roj. 1871 v Mariboru (Gornjigrad); Franc Škof, roj. 1874 v Jarenini (Maina). — Naše oblasti si naj te izdajalce domovine dobro zapomnijo 1 Zborovanje slikarskih in pleskarskih mojstrov se vrši v nedeljo dne 3. avgusta v gostilni ^Mariboi." Opozarjamo na tozadevni inserat. Promenadni koncert bo v nedeljo, dne 3. avgusta od 11.—%13. ure v mestnem parku. Igra železničarska godba. Povišane cene v brivskem obrtu. Z ozirom na to, da so brivci kljub svestranski draginji za svoje delo le enkrat za malenkostno svoto cene zvišali in z ozirom na to, da so cene v brivskem obrtu v vsih drugih krajih večje, kakor tudi z ozirom nato, da je obstanek brivcev vsled vedno naraščajoče draginje resno ogrožen, so člani podpisane zadruge prisiljeni, da cene za postrežbo sedanjemu času primerno zvišajo- Nove cene, ki stopijo v veljavo 1. avgusta 1919, so sledeče: Briti 2 K, briti in česati 2 K 50 v, glavo briti 4 K, glavo umiti 3 K, vrat briti 1 K, lase vstriči s strojem 2 K, na frizure 3 K, lase kodrati 4 K, lase osušiti z aparatom 1 K, brke izvlečti 60 v, prirezavanje brade 2 K. Vse druge zahteve se posebej zaračunajo. Za postrežbo izven hiše in striženje las v soboto, na praznik in dan pred praznikom se računa dvojna cena. Brivnice so vsak dan odprte od 7. ure zjutraj do %l3 od %14. do 19. v soboto in dan pred praznikom do 20. ure zvečer. Na praznik so brivnice odprte od 7. ure do 12. ure. Če delo trpi dalje, Kakor so določene ure se za pokritje stroškov cene primerno zvišajo. Vsak brivski mojster je proti globi dolžan držati se omenjenih cen reda in istega dosledno držati. Deželna zadruga brivcev in vlasurjev za Slovenijo s sedežem v Ljubljani. Za invalide. Povodom proslave rojstnega dneva Nj. Veličanstva kralja Petra J. so naslednji darovali v prid invalidov: Šolsko vodstvo v Jatenini 95 K, šolsko vodstvo v Račjem 935 K 67 v., občina Sv. Trojica Slov. gor. 270 K, šolsko vodstvo v Sv. Jurju ob Pesnici 56 K, občina v Sv. Jurju ob Pesnici 120 K, župnijski urad v Sv. Jurju ob Pesnici 25 K, Franc Babič, Lajtersberg 52 K, šolsko vodstvo, Hoče 35 K, Ana Mayer, Pobrežje 20 K, občina Krčevina 141 K, skupna svota 1749 K 67 v se je odposlala »Brambnom oddeleku dravske divizijske oblasti v Ljubljani«. Zadnje vesti. "n Zlet Mariborske sokolske župe v Ptuj dne 7. septembra 1919. (,Posebna telefonska in brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu"). Konec boljševiške vlade na Ogrskem. Dunaj, 1. avgusta. Kakor poroča „Un-garische i'ost", je dunajsko ogrsko poslaništvo danes dopoldne dobilo od ogrskega zunanjega ministrstva sporočilo, da je vladaioči sovjet ljudskih komisarjev na Ogrskem odstopil ter sklenil, predlagati centralnemu odboru delavskih in vojaških sovjetov, ki se danes zvečer sestanejo, sestavo popolnoma socialnodemokratičnega ministrstva. Vlada bo sestojala iz sledečih članov: Ministrski predsednik: Karel Payer; vojni minister: Josip Haubrich; zunanji minister: Peter Agoston; naučni minister:- Aleksander Garbai; justični minister: Ernst Garami; poljedelski minister: Josip Takacs; finančni minister : Josip Mikits ; minister za trgovino in obrt: Anton Dovcsak; prehranjevalni minister: Fran Knittelhofer; minister za narodnosti: Viktor Knaller. — Predsednik budimpeštanskega centralnega svet. Weltner je danes zvečer prišel s posebnim vlakom na Dunaj. Prinesel je s seboj navodila za ogrskega poslanika Bohma za nadaljna pogajanja z zastopniki antante. Nadalje poročajo: Vladajoči sovjet ljudskih komisarjev se je dopoldne v parla- mentu več ur posvetoval o položaju. Iz-prevideli so, da je vojaška situacija neznosna in pod tem vtiskom so ljudski komisarji uvideli, da je edina rešitev sovjetske vlade, če se prizna zopet k demokraciji. Koncem seje so skle- nili komunistični ljudski komisarji, da odstopijo. Bela Kun je izjavil v seji, da smatra boljševiški vladni zistem v sedanjih razmerah na Ogrskem kot pogubno za Ogrsko. Ob petih popoldne je imel budimpeštanski centralni svet delavskih in vojaških sovjetov sejo, ki je trajala le par minut. V seji so naznanili demisijo sovjetske vlade in sestavitev novega socialnodemokratičnega ministrstva. Budimpešta, 1. avgusta. V sovjetski hiši v hotelu »Hungariac se je vršilo danes dopoldne ob enajstih posvetovanje sovjeta ljudskih komisarjev ki je trajala do dopoldne. Predsedoval je Garbai. Bela Kun je poročal o vojaški in izvenpolitični situaciji v najtemnejših barvah ter izjavil, da so Romunci s prehodom Tisze pri Szolnoku dosegli črto proti Budimpešti. Med rdečo gardo je izbruhnila grozovita panika. Vojaki beže v gručah k Romuncem in mečejo na begu orožje proč. Ta poročila so povzročila med ljudokimi komisarji največje razburjenje. Ljudski komisarji so sklenili z veliko večino, pozvati vlado, naj odstopi Ministrski svet, ki se je sestal ob 5. popoldne, in ki so se ga udeležili vsi ministri razven Garania, ki je v Montreux-u, je sklenil, izdati manifest v francoskem jeziku na vse narode v katerem se sporoča prostovoljni odstop sovjetske vlade in prevzetje vlade po soetjalnih demokratih. V tem manifestu izjavljajo na predlog nekega ministra na svečanosten način, da priznavajo zasebno lastnino. I. Mariborski bioskop Tegetthollova cesta. Največje in najimenitnejše kino-podjetje v Jugoslaviji. V soboto, dne 2. do 5. avgusta 1919. Pot k svetlobi Drama v 4 dejanjih. V glavni ulogi: Madame Hesperia. Vijolica št. 4 Veseloigra v 3 dejanjih. V glavni ulogi: Arnold I^eck, Predstave se vrše sedaj ob %18. in %20. uri zvečer. V nedeljah in praznikih ob %15, 1«., 18, in uri, Sifafl 4, M«?3fe >rsM d»iavee. tHa 3. avgusta 1919. H Meblirena soba Svinjska masi !a MALA OZNANILA. R s posebnim vhodom se takoj odda. Kje pove upr. v zabojih po 20 kg na- ,------------------ _ prej (kip 33 K). Pismena vprašanja na P. P a r a č, Schillerjeva ulica št. 6, Maribor. Zadruga slikarjev in pleskarjev prosi svoje člane, da se zanesljivo udeležijo w ite©rovan|a ki se vrši v nedeljo, dne 3. avgusta 1919 ob 9. uri dopoldne v dvorani gostilne »Maribor«, Grajski trg 1. Tajnik: Načelnik: Mihael Sirohmayer Gustav Philipp Restavracija in hotel pri Jamircf (hotel „Mohr“), Maribor Izborna pristna vina. — Lepe tujske sobe. — Najboljša jedila. — Klifbova soba. — Prostoren vrt. Za obilen obisk se priporočata Franc in Paula Janžer. Pletenje, pod-pletenje in popravila nogavic prevzame Strojna pletarna Valburge Oman Maribor, Šolska ulica 4. Knjigarna iti veletrgovina Milko Weixl Maribor, Glavni trg št. 22 priporoča: Prvi slov. modni album »Favorit« . K 3‘50 Habsburžani in njih preteklost . . „ 1‘50 Jurčič, I. zvez., broš. K 14-—, vez. „ 18'— Besi.............. „ 32-—, „ „ 38-— Rožni grm (Golar pesmi) . . „ „ 8‘— Cirilica............................—'30 Lepa naša domovina, za meš. zbor „ —‘30 Velika zaloga drugih leposlovnih knjig, papirja, razglednic, ter stročnic za cigarete in cigaretni papir. 6—6* Obsežna knjigoveznica, izdelovanje šolskih zvezkov, papirnih vrečic ter srečk za srečolov. 1» m SV-'J K" !. maribor. strojna pletarna Ivan Barta S3T iupnijjska ulica st. 6 igj se priporoča * u izdelovanje vseh pletenin. — Svilene, flor, tvirnate in volnene nogavice se po ceni izdelujejo in se tudi podpletejo. K. PIHLER trgovina z manufaktur, blagom Maribor, Glavni trg 13 priporoča svojo veliko zalogo blaga za moške, ženske In otročje obleke, srajce, nogavice, predpasnike za moške in ženske. Vsakovrstno blago za podloge, lepi svileni in cajgasti robci, žepni robci. :.(3—OP— e "it Mariborska specijalna delavnica za popravila ur F. Kneser i drug Grajska ulica št. 5. Rezan in ukrngel les tramove — drva — oglje — kupuje vsako množino „HI‘, in HM in Mita da z g. z. MARIBOR. Oznanila „UNION-PfiOPflGflNDE“, Maribor. pozom Naznanjam p. n. občinstvu, da sem s 15. julijem otvoril prvo in edino slovensko oblastveno koncesijonirano POSREDOVALNICO za obrat z zemljišči: nakup in prodaja posestev, hipotečna posojila itd. K. TROHA samo Tegetthoffova cesta 30, pritličje. [U [L- 1 | C | Restavrac i kolodvoru se prip ‘ff jočemu == Priznano i Pristna vin; S □ [ C 1 ■ © J !| 1 ©_ j | u 1——1 | ija na jui v Mar oroča potu-občinstvu. zborna * kut 1 in sveže Fr. Stick l|oic=©=l||c mem | iboru % J linja. U pivo. Ief* f -® u u ►v- i Mariborska svetlolikarna in T ==s aprešacija zastorov =3 Vetrinjska ulica 28 Prvovrstni zavod za snaženje in likanje perila v 5—8 dneh. Nizke cene, najboljša postrežba. —iaan aa®——w———•——; @i t m m MM Restavracija „Križev door“ j Topla in mrzla jedila. Vsak dan sveže pivo. Izborna vina. p Sobe za tujce. '~«1 ®llll8MIOIII>IIM>MI>ilMMMIi SISBSSII^aSI ^^EII^SESIŠ Zdravilišče Rogaška Slatina (poprej Rohitsch-Sauerbrunn) Začetek zdraviliške sezije 15. maja 1919. Vsi zdraviliški pripomočki na razpolago. Živila so preskrbljena. Prospekte razpošilja in na vprašanja odgovarja Ravnateljstvo državnega zdravilišča „Rogaška Slatina“. astK^/r.trj »Velika kavarna" (preje „Theresienhof“), Maribor, Glavni trg Izborna prvovrstna pijača! — Največji in najlepSi prostori v mestu! — Dnevno KONCERT prvovrstne damske godbe od pol 20. do pol 23. (preje od pol 8. do pol 11.) ure; ob nedeljah in prašnikih od pol 18. do pol 23. (preje pol 7. do pol 11J ure* Za obilen obisk se priporočata brata Kuhar. ; Tlsfkors* R<5*Sr*gs. T!i)?*rn«: Kar! SabltBct? v