42. številka. Ljubljana, v torek 21. februvarja. AAJ. leto, 188». izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r o - o g e r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 «ld., za četrt leta 4 gld.. za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt, leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Rudolfa KirbiSa hifii, Gledališka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Na Dunaji, 17. februvarja. —j—. Bode li današnjo noč mirno spaval eksc g. naučni minister? Ali ga bode i/ prijetnih sanj kruto vzdramil poslanca P e r n e r s to rf er j a temnorudeči nos, žareč se v bengaličnem svitu, ali pa mora tlačila v podobi grde pritlikave postave zlobno duhovitega dr. Jos. Koppa? Zanimivo je bilo, natančno opiizovati načelnika učne uprave v današnji r/izpravi. Priznavamo, da minister Gautsch ni baš nervozen, da izvrstno vlada poteze svojega mladostnega obličja ter kroti njih izraze. Danes ga je pa veuder dostikrat zapuščalo duševno ravnotežje. Začetkom se je še v časih s.lil, notranjo razdra-ženost prikrivati z običajnim smehljajem, ali ko so udarci padali vedno gostejše, ko se je robatemu Pernerstorf erj u in neukretnemu Vašatemu še pridružil dr. Koppa neusmiljeno bodeči sarkazem, jelo se je temniti visoko čelo ministrovo, lice se mu je zgubančilo, bled je postajal in zopet rudeč, kakor s krvjo oblit, — vidna znamenja, da so ga govorniški napadi smrtno ranili v njegovem ponosnem samosvestji! Kaj naj poročamo o Pernerstorferjavem govoru? Zastopnik Dunajskega Novega Mesta je danes še prekosil tisto brezobzirno robatost, katere smo že vajeni pri njem od prvega njegovega nastopa v parlamentu. A jedno lastnost hočemo priznavati temu sicer malo simpatičnemu govorniku, neozirajoč se na oblike njegove: povedal je danes poleg marsikatere milovanja vredne vender — mnogo resnice! Grajati pa, odločno grajati moramo uvod njegovega govora ,Q dasi prekočljivega predmeta razpravljati ne smemo. Poslanca varuje imuniteta njegova, časnikarju v naših tiskovnih raz merah pa se je vedno bati strogega državnega pravdnika! P e r n e r s t o r f e r one surovosti, o kateri je včeraj tako skrivnostno bil govoril naučni minister, ne nahaja mej akadetnično mladino. Nekoliko dogodkov je marveč pripovedal strmečemu občinstvu v dokaz, da se taka podla surovost, — „bodeniose Gemeinheit" bila so ipsissima verba njegova — šopiri v krogih, po socijalni stopinji dotičnih osob visoko vzvišenih nad visokošolskim ozračjem. O seuzacijonalnem utisu dotičnih partij ter o komentarih, ki smo jih čuli v državno-zborskih „couloir"-ih iz ust poslancev, moramo molčati, sicer absolutno zapademo neizprosnemu Ljubljanskemu državnemu pravdniku. Toda na ves glas bodi naj povedano, da čisto neozirajoč se na visoke osobe, prizadete po teh drznih opazkah, žalil se je tu aksiom običajne dostojnosti, kateri veleva, rodbinskega in zasobnega življenja nadrob-nostij ne u tik a ti v par lam en t ne razprave! Da goloroki govornik po takem uvodu tudi naučnega ministra ni prejemal z glace-rokavicami, umeje se samo po sebi. Znosil se je najprej nad stenogratičnim zapisnikom včerajšnjega Gautscnovega govora. Dvorljivi stenografi zabeležili so koncem dotične razprave pristavek : „Živahno odobravanje". Govornik konštatuje , da je pazno poslušal ves ministrov govor, toda da ni čul niti jednega „dobro"-klica, poleg tega pa zlobno pristavi, da se take fal/.ifikacije stenografičnih poročil slučajno pripete — baš pri tem govorniku — ministru! Glasno odobravanje in burna veselost mej levičarji sledi temu brezozirnemu osobnemu napadu! Pernerstorfer skuša potem zagovarjati narodno izgrede nemških akademikov. Nazori in ideje, katere je pri tej priliki razvijal nemški fanatik, nas čistu nič neso iznenadjali. V interesu države naše in njenega obstanka moramo pa vender želeti, da bi se dotični odstavki njegovega govora pazno pročitali in resno uvaževali v merodajmh krogih. To nikakor nt'so izbruhi subjektivne pretiranosti, to ni glas osumljenega čudaka, tako misli, tako govori izdaten del neniško-avstrijske inteligence, v prvi vrsti skoro vsa akademična mladina. S samim za-nikaujem te žalostne prikazni ne bodete odstranili. Zdravilo proti taki organični bolezni iskati je zgolj v lojalnem, državi in dinastiji istinito udanem slo-vanstvu. Kdaj bode prodrlo spoznavanje pri odločujočih faktorjih, da je skrajna nezmisel, takemu elementu na ljubo žrtvovati zanesljivi živelj slovanski! O ostalem govoru Pernerstorferjevem le toliko, da je polemika njegova proti uaučnemu ministru bila nič manj ostra nego srečna. Drastično je z vzgledi ilustroval trditev ministra, da „neinški duh" in „nemško vedo" podpira na avstrijskih vseučiliščih. Iu kar je povedal o drzoviti reklami, koja se dan za dnevom po časuikih vrši temu ministru na ljubo — „Gautsch hin, GautBch her, alle Tage nichts als Gautsch", — temu so bolj ali manj odkrito pritrjevali /, desnega krila, kateri so sicer le z nejevoljo bili poslušali druge njegove razprave. Pernerstorfer je končal „corona adstantium", vse kar poseda na skrajni levici, ploskalo mu je ter gnjetilo se okolu njega, čestitat mu ob govorniškem uspehu, kar — glej, slikovit prizor! Mej antisemiti in nemškimi prenapeteži zapaziš njega prevzvišenost, g. naučnega ministra, kateri se z mi-nisterske klopi potrudi gori k Pernerstorfovemu sedežu, roko mu stisnit za — izborni goror. Sedaj ga dohiti, sedaj — Pernerstorfer mu s prva osten-tivno hrbet pomoli, — sedaj ga ulovi za desnico ter priznavajoč njegov uspeh krepko jo stisne!! Z nemim začudenjem je večina gledala nepričakovano to sceno. Dolgo časa že nesmo čuli poslanca tako neusmiljeno udrihati po svetovalci presvetle krone, nogo se je to danes bilo godilo. No, žaljeni minister obelodani toliko več nego evaogeljsko zatajevanje samega sebe, da protivniku še čestita v zahvalo, svobodno mu! Svet se bode morda rogal takemu postopanju, zvedavo bode po vpraševal po skrivnih nagibih, toda pravice ugovarjati taki čestitki nema absolutno nobene. Ali poslanec Dunajskega Novega Mesta se ni zaletaval zgolj v šefa učne uprave, ne drzovitost njegova segala je mnogo višje, razžalil je dinastični čut, naravnost veleizdajsko je govoril o avstrijski domovini ! In tega avstrijsk minister ni videl, tega ni zapuzil, čutil je in skrivati poskušal zgolj malostno žaljenje lastne osobe, prezirajoč one udarce, koji so bili namenjeni državni ideji in dinastični zvestobi! Mnogo bolj še nego Pernerstorferjev govor razburilo je državi udane poslance — rahli bodimo! — malo taktno vedenje prizadetega ministra; roko, katero je Jdotični dostojanstvenik bil položil v tevtonsko desnico robatega poslanca, čutili smo — na lici avstrijskega patrijotizma! Mimo grede bodi povedano, da se razburjenost v trenotji, ko pišemo te vrstice, še ni polegla ter do morda še poslediee rodi v prihodnji seji državnega zbora. Po tem čudovitem dogodku se od straui poklicanega vladnega zastopnika ni bilo več nadejati krepkega odgovora na Pernerstorfer jeve insinuacije. LISTEK. Otok in struga. (Izviren igrokaz v štirih dejanjih. Po nove leti istega naslova dramatizoval Ignacij Borštnik.) (Dalje in konec.) Stopivši v sobo, vidi baron Konstantin konteso Serafino slonečo nad listom ter takoj pogodi razmere. Ko jej privzdigne glavico in pogleda v raz-žarjeni obrazek in dvoje solznih očij, tedaj bila so obema tajna srčna čuvstva takoj očita in Otok in Struga sta se združila, poravnano je bilo v teh dveh čistih značajih nekdanje sovraštvo obeh rodbin in roman našel je srečen konec. Iz tega dejanja in raznih upletenih epizod, katerih nesmo mogli vseh navajati, a so za povesti razpeljavo deloma važne, deloma pa tudi le dekorativnega pomena, sestavil je gosp Ignacij Borštnik, dramatičnega društva režiser, igrokaz v štirih dejanjih. Pri svojem dramatizovanji držal se je večinoma izvirnika, postavil se je večkrat pa tudi na lastne noge ter predrugačil in popolnil z ozirom na gledališko tehniko nekatere prizore, kakor tudi nekatere nastopajočih osob. Bil je v tem večinoma prav srečen in pokazal je s tem svojim prvencem, da ima jako spretno roko. Prvo dejanje, predstavljajoče nam lahkoživno Otoško družbo in pa prizor na Strugi bila sta nam vseskozi po godu, isto tako tudi „rencontre" mej grofom Egonom in baronom Konstantinom, dasi se nam dozdeva, da bi barona Konstantina vnanjost morala biti nekoliko pristneje posneta po izvirniku. Ne baš salonska vnanjost njegova pomuožuje kontrast mej njim in Otoškimi gosti, a poveličuje ob jednem njegovo notranjo vrednost iL to je bil prvotne povesti smoter. Igrokaza najmanj srečna stran je brez dvoibe prizor na Otoškem vrtu, kjer popivajo baron Bon-toux, grof Egon, vitez Trd iu baron Nebelberg. Gospodo to spoznali smo že v prvem dejanji z ne baš laskave strani, bilo je torej preveč da je moramo gledati skoro celo dejanje. Njih „vodeni" dovtipi in nastop oskrbnika Igle napravijo sicer nekoliko utiša na širše občinstvo, a za igrokaza razvoj neso neobhodni, zlasti ker bi se barona Bon-toux-a povest o nesrečnem grofu Milanu mogla kje drugej uplesti. Glede žalostnega konca nesrečne barenese Zore pa si usojamo opomniti, da se stvar nekoliko prehitro vrši, tako da se izgubi vsa iluzija. Jedva zbeži Zora z odra, že jo par sekund pozneje pripeljejo mrtvo v čolnu. Ostala dejanja pa so vrlo pogojena, povsod skrbel je g. Borštnik za lep konec, za efekt. Le glede zadnjega dejanja dovoljujemo si opazko. Po našem mnenji bilo bi bolje, da se je ostalo pri prvotni povesti, da bi torej zadnji prizor vršil se ua Strugi, kjer Serafina čita Konštantinovo pismo prijatelju iu po njem izve njegovo tajno ljubezen. Ako pa že tega ne, bi sodili, da naj bi pri prizoru , ko si Serafina in Konstantin razkrijeta svojo ljubezen, pala zavesa in bil igri konec. Priznavamo sicer, da vsak finale zahteva primerne stafaže, a treuutek ta je tako vzvišen, da mu je prisotnost službujočega osobja z oskrbnikom Iglo ua čelu, kolikor toliko na kvar. Vsa ta napominana mesta pa ne kalijo igrokaza notranje vrednosti, ker so, kakor bi rekel Nemec, le „Schonheitsfehler" in vsak, kdor je videl prvo predstavo igre „Otok in Struga", strinjal se bode z nami, da si smemo čestitati na tem V istini to niti odgovor ni več bil! Nobene besedice nasproti onemu odstavku, v katerem se je pristna nehlinjena smer skrajno nemšku politike tako odkrito, tako razgaljeno bila razkazala vsemu svetu, nobene besedice v energično grajo nepopisnih napadov na privatne osobe, stojeće izvun parlamenta ter nepristopne njegovi kritiki — le samega sebe sku>al je minister — Pernerstorfer mu je epitheton bil naklonil „ Verordnuiigsminister" — umivati in opirati, a soditi po tizionomijah državnih poslancev se mu tudi lastna obramba nikakor ni posrečila. Niti najmanjšega odobravanja ni bilo slišati po zbor niči, ko je pl. Gautsh bil končal prekratko svojo repliko. Sedaj se dvigne srpooki VarŠatv, govornik mnogo bolj nevaren lastni stranki nego protivnikom. Danes pa niti on ni zgrešil prave steze, in marsikatero osoljeno povedal je načelniku učne urpave. Protesttval je proti namenu, avstrijske visoke šole in njih oblastva ponižati v policijske ekspoziture, mimogrede tangira! je vprašanje po znani odredbi odpravljenih srednjih šol, naposled razljutil se je nad ministrom, kateri niti čeških molbenic več prijemati ne mara, dočim se take uloge lehko pošiljajo i presvetlemu cesarju samemu! Vašatv bil je upisan mej p r o govorniki, a na jednake formalnosti se danes nihče ni oziral. Kakor Pernerstorfer, tako je tedaj zahteval i on, da se vladna predloga ne odstopi šolskemu odseku, — češ ta bi bil predober zanjo—temveč novemu navlašč v to svrho po opravilnem redu izbranemu iz državnozborskih oddelkov. V.-aj demonstracija bode, — dajal je govornik, — proti ministru in njegovemu načrtu! Debata se zaključi, levičarji si izbero generalnim govornikom dra Jos. K o p p a. Poslanci z vseh stranij obsu]ej> sedež njegov, znali so, da jih čaka poseben užitek. K o p p je na vsak način jeden naj-odličnejših govorniških talentov, katerih ima stara levica, zbrana sedaj v nemško-avstrijskem klubu, zares v izobilji Zadnja leta sem, odkar so ga anti-semitje bili pregnali iz Mariabilfskega predmestja, ter primorali ga, pribežati v notranje Dunajsko — naveličal se je nehvaležnega političnega gibanja, in le redkokedaj se sedaj čuje gorjupa njegova zgovornost. Lep baje ni bil nikoli, tudi v svojih najboljših letih ne, a dandanes je že tak, da bi se vrabiČem za strašilo mogel postaviti v koruzo ali mej proso. Pristna prikazen zlobnega pritlikavca, kakor jih nam običajno predstavlja slikarska domišljij*! Pobožno zasuče oko proti nebu, v tej poziciji pri6ne svoj govor. Prostor ne dopušča, da bi kaj več povedali o tem oratoričnem „kabinetsstiicku", utis njegov označili bodemo s splošno opazko, da če je Pernerstorfer s cepcem iu Vašatv s polenom udrihal po nesrečnem naučnem ministru, trpinčil ga je K o p p z razbeljenimi š i v a n k a m i, in bržkone so te muke mnogo občutljivejše nego navadni udarci. Izborno je persifiiral ministra, branečega se gradivo predložiti državnemu zboru, na katerega se naslanja tega zakona potrebnost. „Auf die VVeise lerut man das Gruseln!" vzkliknil je hudomušnež z nepopisnim izrazom. Na jako zabavni način dokazal je dalje absolutno neizpeljivost, ob jednem pa škodi ji v ost in nevarnost nameravanega zakona, in ker se vender uspehu. Naš repertoir obogatel je za veliko izvirno | igro in gosp. Borštnik gotovo ne bode počival na prvih svojih lavorikab, marveč nas bode izvestno razveseljeval z novimi proizvodi. Glede predstave same bilo je vse občinstvo soglasno, da *e je jako gladko vršila. Glavni ulogi prevzela sta bila g. Borštnik (baron Konstantin) in gdč. Zvon ar je v a (Serafina), umeje se torej ob sebi, da st.i jih izvršila izborno. Jednako izborim pa je tudi igrala gospodična Gostičeva Blazno baroneso Zoro predstavljala je tako pristno, ua je v poslušalcih takoj pri prvem nastopu vzbudila sočutje do nesrečnega bitja, Grofico Ano Otoško pogodila je gospodična Vrtna rje va prav pravilno, kakor tudi gosp. Zora sicer neznatno ulogo grofice Jlolden. Gosp. N igri nova Giz. kot Lucija bila je povsem Serafine vredna tovaršica. Izmej Otoških gostov sta bila najbolja g. Kocelj (Bontoux) in g. Danilo (grof Egon), gg. Verov-šek in Št urin sta v svojih malih nlogah primerno sodelovala. Dobro ugajal nam je g. Perdan kot sluga Simplicij, gosp. Bajec pa kot oskrbnik Igla. Gosp. Borštnik omislil je oskrbniku Iglu nekoliko obširnejo ulogo, kot resnega dejanja šaljivo senco. Ta namen seje tudi dosegel in gosp. Bajec celo uro ni mogel pečati zgolj z naučnim ministrom, uporabljal je ugodno priliko, da je predgovoru ika T ii r k a zagrabil za kodrasto grivo ter razdrapal njega in Sehonererja na veliko radost obilnega poslušalstva. In vseh teh hudobij nešteto vrsto — z otroško nedolžnim obličjem, vso to razkošno duhovitost — s skoraj bebastim obraznim izrazom! Generalni govornik izmej pro- upisanih govornikov bilje Bobrzvnski, poljski zgodovinar in profesor na Krakavski univerzi, mlad eleganten mož, nadarjen govornik. Tudi tu so je požar, kakor nekdaj v Ribnici, ustavil pri zadnji hiši: zadnji govornik v debati, trajajoči dve seji, bil je ob jednem prvi, kateri je količkaj stvarnega bil povedal v obrambo predloženega zakona. In celo ta omenjal je toliko nedostatkov, ter toliko hib in nagot razkrival na vladni predlogi, da je gorečnost njegova za Gau-čev načrt zmatrati vender za jako problematično. Tako je ministru Gauču minul čas dvadnev-nega bridkega trpljenja, vladna predloga izročila se je v prvem branji šolskemu odseku z veliko večino. Prognoza ni baŠ težavna, novorojeno to dete čaka huda bolezen, nevarna kriza, morda celo — rana smrt ! Toda zakaj — utegnete povprašati, g. urednik tako obširno poročilo o razmerno malovažnem predmetu ? Meritorne važnosti pač ni mnogo imela ta viharna debata, a izredne simptomatične važnosti jej ne bode odrekel noben razsoden opazovalec. Razume-li naučni minister navzlic svoji samosvest-nosti mučni položaj, v katerega je zagaztl po svoji lastni krivdi, in — ali ni že prekatno zanj, ukreniti jo po drugi složnejši poti?! To je ono usodno vprašanje, katero so si danes stavljali desničarski poslanci, živo razpravljajoč zanimivosti denašnje seje. Kmalu bolo facta odgovorjati morala naši zvedavosti ! Mimogrede ter končajoč denašnje državnozbor-sko poročilo bodi naj dovoljeno dopisniku Vašemu, prav na kratko omenjati dvoje epizod iz denašnje seje. Prva je razglasilo državnozborskega predsed-ništva, s kojim so poslanci povodom nekaterih neljubih neredov opozarjajo na določbe hišnega reda; gg. poslancem skrajne levice torej odslej ne bode več mogoče, kar trumoma pripeljati svoje pristaše na galerije ter v državnozborskih prostorih vspreje-mati njih preglasne ovacije, kakor se je to včeraj bilo zljubilo dru. Pattaiju. In drugi uvaževanja vredni dogodek je ta, da se bode te dni j izročil novi šolski zakon po dr. IIero Idu in mladočeški frakciji. Morda nam jedenkrat preostaja tolika časa, da v posebnem uvodnem članku jasno in brez ovinkov razodenemo svoje subjektivno mnenje o Liechten-steinovemu zakonu ter njegovem jako nepodobnein mladočeškem dvojčeku. Lex Liechtenstein. (Iz učiteljskih krogov.) (Dalje.) Po § 2. novega načrta so ljudske šole javne ali zasobne. Zusobne so javnim ljudskim šolam popolnoma vsporedili in zato javne ljudske šole lahko nadomeščajo ali njih mesto zavzemajo, da le spol-nujejo, kar terjajo postave glede javnih ljudskih šol. Osnovna postava o razmerji mej šolo in cerkvijo vzbujal je s svojo komiko mnogo veselosti, vender bi svetovali, da v bodoče pri prizoru na Otoškem vrtu igra drugače. Ko vse hiti za blazno Zoro, pač ni pravi trenutek, vzbujati veselost mej občinstvom. Naposled omeniti nam je šo gospodične Milke, ki je ulogo hišine Zofije povoljno rešila. S tem bila bi naša ocena končana, da nam ni došlo par glasov, spodtikajoelh se nad tem, da v povesti, kakor v igri podlega grofa Egona ni doletela zaslužena kazen, da se on jedini izmej pa-rasitske družbe življenja veseli. Dramatična pravičnost bi res morala zadeti tudi grofa Egona, toda če pomislimo, da je on le postranska osoba in da ga njegova soproga grofica Ana itak drži na jako kratkih vajetih, zadovoljimo se lahko tudi ž njegovo ne baš sijamo osodo. „Otok in Struga" je lep uspeh na našem dramatičnem polji in zahvalni smo kakor pisatelju prvotne povesti, tako tudi uprizoritelju. Ko bi nič druzega ne imeli, bil bi že ta igrokaz vreden stoletnice prve slovenske predstave v Ljubljani, a sodeč po tem uspehu nadejamo se za trdno, da bodemo čez dve leti imeli še kaj več. V to ime pomozi Bog! od 25, maja 1868 v § 4. in državna šolska postava v §§ 70. do 73. mnogo bolj jasno in določno govori o zasobnih šolah. Tudi po teh določbah more za-sobna šola jeno šolo nadomestiti, o čemur določuje ministerstvo, vender se zahteva, da mora učitelj-stvo zasobne šole imeti iste izpite, kakor učiteljstvo javnih šol. V novem načrtu se pa v § 8. zahteva samo pri učiteljstvu na javnih šolah pedagogična učiteljska sposobnost, na zasobnih pa ne. To je pač jednostransko določilo in popolnoma opravičeno bi bilo, da bi se vsaj od učiteljstva tistih zasobnih šol, ki imajo nadomeščati javno šolo, zahtevalo isto pedagogično spričevalo, kakor od učiteljstva javnih šol, ker ima prvo prav iste dolžnosti glede pouka in vzgoje, kakor drugo. Mi smo rekli „vsaj", ker po sedanjih določilih se tudi take zasobno šole, ki ne nadomeščajo javne šole, smejo otvoriti le tedaj, če ima učiteljsko osobje isto učiteljsko sposobnost, katera se zahteva za javne šole. Po novem načrtu je pa otvoritev takih šol popolnoma neomejena, gotovo ne v korist javnih šol. Ta določba tudi nasprotuje členu 17. prvotne državne postave od 21, decembra 18G7., po katerem sme učne zavode usta-novljati in v njih učiti vsak državljan, ki svojo sposobnost za to postavnim potom dokaže. Po § 3. sestoji ljudska šola: 1. iz začetne šole s G letno učno dobo, 2. iz a) meščanske, b) obrtnijske, c) kmetijske ali d) nadaljevalne in ponavljal ne šole. Po § 4. imajo vsi zdravi otroci obiskovati začetno šolo. Če iz te ne prestopijo na kako srednjo, meščansko ali obrtnijsko šola, obiskovati morajo še nadaljevalno in ponavljalno šolo. Kar se slovenskih sol tiče, se za Štajersko, Koroško in Goričansko s tem določilom šolska doba prikrajša za dve leti, in za kranjska mesta in Irge tudi za dve leti. Vsled tega se bode povsod moral učni smoter znižati. Ker so po § 21. državne šolske postave od dne 2. maja 1883 v z: dnjih dveh šolskih letih na deželi in za nepremožne stanove v mestih dovoljene splošne olajšave glede šolskega obiskovanja in ker na Kranjskem po deželi postavno obstoji za zadnji dve šolski leti (od 12. do 14. 1.) ponavljal na šola, naj bi bil novi načrt vsaj tako določi!, kakor je na Kranjskem in za mesta in trge s tri- in večrazrednicami pustil 81etno Šolske dobo ■ V mestih in večjih trgih mora se mladina na širji in temeljitejši podlagi vzgojati in poučevati. Tam je zastopan po večini obrtnijski, trgovski, uradniški in sploh meščanski stan. Ta mladina potrebuje za svojo prihodnost temeljitejšega pouka in bolj utrjenih versko-nravuih načel, da ji je moč v poznejšem življenji in trpljenji na pravem potu vstrajati, ne zmene se za vabljive stranske steze, na katere zadenejo v življenji pri vsakem koraku. Pa bi morda kdo očital, češ saj ima ljudska šola po § 3. še drugi oddelek, namreč meščansko, ali obrtnijsko ali ponavljalno šolo in naj mestna mladina po dokončani začetni Šoli prestopi v jedno teh šol. Dobro, kdo pa jamči, da se bodo te šole res ustanovile, kako se bodo ustanovile, koliko let se bodo obiskovale in kaj se bode v njih, osobito v meščanskih šolah poučevalo, ker ves načrt druzega v tem ne določuje, kakor da so drugi oddelek ljudske šole, in tudi v II. členu, kjer se določuje, kaj se prepušča deželnemu zakonodajalstvu, ni glede teh šol nobenega določila. Državna šolska postava v §§ 17, 18, 19 natanko določuje sestavo meščanskih šol in v § 10. in 59 o druzih nadaljevalnih zavodih , vsaj o meščanski in ponavljalni šoli naj bi načrt imel splošna določila. Če vse to deželnemu zakonadajalstvu prepusti, bodo v vsaki deželi drugačne šole, da bomo jedva vedeli, da skupaj spadamo. (Konec prih.) Politični razgled. Voli;iiijc dežele. V Ljubljani 21. februvarja. Zdravje ogerslteg« naučnega ministra Tre-forta se je jako shujšalo. Govori se že, da bode najbrž v kratkem odstopil. Spri se nekaj s kardinalom Simorjem zarad dubovenske bire ter se vsled tega v nekih krogih dela proti njemu. Zategadel bode pa porabil svoje slabo zdravje za povod, da odstopi, kakor navadno delajo visoki dostojanstveniki, kakor se jim omaje stališče. Slovani ne bodo žalovali po njem, če pojde, kajr.i glavno njegovo de« lovanje bila je madjarizacija. Žalibog, da se naši slovanski bratje ono stran Litve ne morejo tolažiti s tem, da bi za Trefortom kak boljši prišel. Vitanje države. Srbsiia radikalna stranka je v nedeljo v Belemgradu imela shod ter je postavila kandidate za bodoče volitve z« •»kupnino. V Belemgradu sta se postavila za kandidata mizar Ranka Miletknvić in ključar Taza Bankovič Vodja radikalne stranke razvil je v daljšem govoru program stranke, ki se popolnem ujema s programom, kateri je razvil mi-nisterski predsednik pri svojem nastopu. V nekaterih južnih krajih Vzhodne Rumelije zavladala je prava anarhija Narod, ki je bil močno uezadovoljen z notarskimi oblastvi se «e začel puntati. Ubogati neče oblastev in pregnal je žan-darje. Vlada je že v te kraje odposlala vojake. — Mej velevla8tmi vrše se sedaj baje jako važna pogajanja o bolgarskem vprašanji, zlasti, kako odpra viti Koburžana. Rusija bi rada, da bi vse velevlasti pozvale Turčijo, da naj se odločno izreče, da ga ne priznava za bolgarskega vladarja, ter ga pozivlje, da naj ostavi Bolgarsko. Ko bi KoburŽan odšel, bi pa nastale one razmere, kot so bile pred izvolitvijo Battenberžana. Ruske čete bi za devet mesecev zasele Bolgarijo in ruski komisar bi tako dolgo vodil upravo, dokler ne bi bil voljen nov knez. Kakor je pa „Standard" izvedel, so se pa Avstrija, Italija in Anglija izjavile, da ničesar ne store za odstranenje Koburžana, če Rusija odlučno ne pove, koga misli predlagati kandidatom za bolgarski prestol, tako da bode po Koburžanovem odhodu volitev, ter bode nov knez lahko takoj prevzel vlado ter ne bode nastalo nikako mejvladje, torej ne bode treba luskej vojski hoditi v Bolgarijo. Tudi se bodo vlasti javaljne sporazumele, da bi s silo pregnale Koburžana. — Na Dunaj je prišel knez Varjatinski, kot carjev zaupnik, ter s^boj prinesel izredno važne dopise ruske vlade, ter se bode na Dunaji pogajal zaradi Bolgarije. Iz Bero-lina je v Peterburg odpotoval general Werder, kakor se zagotavlja na dvorni ples, ki bode 24 t. m., na kateri je bil vabljen, v resnici pa ima njegovo potovanje še druge politične namene. ItiiNltl veleposlanik v Berolinu vrnil se je iz Peterburga na svoje mesto. Nemškej vladi je baje sporočil, da mu je car zagotavljal, da nikakor ne žeb vojne z Nemčijo, pa tudi z Avstrijo ne. Na zvezo s Francijo pa tudi niti ne misli. V iVaiMM>sBi«'i zbornici predlagal je radi-kalec Herisse. da bi ministri za časa njihovega poslovanja ne mogli biti voljeni za poslance ali senatorje. Ta predlog bil je naperjen proti ministru vnanjib zadev, a ni dvojiti, da ga bode zbornica zavrgla. Novi iJ;h!ijanski naučni minister ie tehnik in se je dosedaj bavil le z narodno gospodarskim' vprašanji. Bosseli bil je poročevalec o avstrijsko italijanski trgovski pogodbi v zbornici. Pri tretjem branji zakona proti socijalistom v ■M-inEšii« 3ii državnem zboru je minuli petek zopet Bebe! očital vladi, da s policijskimi agenti ščuje delavce ter je zapeljava k zločinom. Navel je več novih slučajev. Mmister Puttkammer je zopet zagovarjal tajno policijo, pa še slabše, nego v prvem branji omenjenega zakona. Ko je govorilo še nekaj govornikov, se je sedanji socijališki zakon podaljšal brez vseh sprememb za dve leti. NemšKej vladi pa baš obravnavanje o tej stvari ni moglo biti povoljno, ker je razkrilo toliko jej nepovoljnih stvari j. Mnogo so že razni listi uganjevali, kako misijo imel je bivši angleški minister lord Churchill v Peterburgu. Pariški dopisnik pisal je v „Timesw, da je zvedel, da je lord Churchill v Peterburgu se dogovarjal, da Anglija pusti v Evropi Rusiji popolno svobodo, naj stori, kar hoče, če se zaveže, da ne bode Rusija dalje prodirala proti Afganistanu. Car Aleksander je bil baje s tem zadovoljen in je dal razumeti, da bi Rusija ne ugovarjala, ko bi Anglija si prisvojila Afganistan in ga zjedinila z Indijo. To izveBtje se pa ne ujema prav s Salisburrv jevim zagotavljanjem, da se bode na Balkanu Anglija držala stare tradicijonalne politike. „Vossische Zeitung" pa trdi, da je lord Churchill imel nalog carju izročiti darila kraljice Viktorije in poizvedeti v Peterburgu, bi li car, kateri je sicer trdovraten, a nikakor ne odločen v izvrsenji svojih namer, ne bil pripravljen sporazumeti se zaradi Bolgarije in tako pomagati si iz težavnega položaja, ako se mu pogladi pot. Car se pa o tem ni hotel spuščati v pogovor, temveč je le zagotovil, da ne goji nikacih nezakonitih namer zastran Bolgarije. Jlarot-auska konferenca, ki bi se bila morala sniti ta mesec, se je odložila, ker se je francoska vlada izjavila, da se je udeleži, Če se jej ne naznanijo natančno vseh točk, o katerih se bode posvetovalo. Dopisi. F« Celja 20. februvarja. [Izv. dop.] (V zadevi slovenskih u k n j i ž b.) Kolikor vemo, udale so se že vse sodnije na Štajerskem zadnjemu ukazu visokega pravosodnega ministerstva, namreč, da se ima na slovenske prošnje izdati slovenski odlok in uknjižba v zemljiških knjigah izvršiti v slovenskem jeziku. Jedino sodnik Šoštanjski g. dr. Zhuber pl. Okrog, kateri je v obče „einer der gesinnungstiichtigaten Deutschnationalen", se hoče protiviti visokemu pravosodnemu ministerstvu. „Dokler sem jaz sodnik Šoštanjski, ne bo prišla slovenska beseda v zemljiške knjige". — To je njegovo gasio. — No upamo, da bo že vedelo visoko pravosodno ministerstvo ukloniti uporno voljo tudi tega gospoda. Sicer pa, g. dr. Zhuber, če Vam mrze Slovenci, če Vam mrzi slovenski jezik, zakaj pa ne idete mej Nemce „tja na Gorenje Štajersko", kakor znana narodna pesen tako lepo pravi ? Ustreženo bo Vam, ustreženo bo še stokrat bolj Slovencem, ki Vara bodo gotovo želeli srečen pot. Čuje se, da želite priti za substituta državnega pravdnika v Celje, da kompetujete za to mesto; pustite to svojo namero in pojdite rajši tja v Ljubno, kamor je iz Celja svoje dni po političnem mišljenji Vam soroden prednik g. Nadamlenskv odpotoval, mej „trde Nemce". Ako uradnik ne more izhajati z narodom, za katerega je tukaj, no pa pojdimo narazen. „Nemci" bodo veseli tako odličnih uradnikov, kakor so bili g. Nadamlenskega veseli, in mi Slovenci smo tako nesebični, da prepustimo Nemcem drage volje vse take odliene gospode, ter iskreno prosimo: Dajte nam slovenskih uradnikov; takoj bo ponehal ves upor zoper ministerstvo in zoper slovensko urad ova nje! Domače stvari. — (Vladika S t r o s s m a y e r) je odgovoril telegrafiČni čestitki slovanskih državnih poslancev povodom svoje zlate maše s sledečo brzojavko: „Molim Vas, budite pri ostaloj braći, koja su mi čestitali, tumač moje najtoplije zahvalnosti Ne mogu izreći, koliko sam Bogu zahvalan i sretan, da sam od toli slavnih i uzvišenih muža priznanje našao. Bog nas sve blagoslovi i dao, da pravedne i plemenite misli i nakane naše izvedene vidimo. Slava Vam, hvala vječita. Strossmav er." — (Narodna ravnopravnost na Slovenskem Štajerskem) je „pium desidrium" navzlic ministru Pražaku in navzlic vsem naredbam njegovim in njegovih prednikov. V Slovensko Bistrico, v čisto slovensk okraj, poslala je Graška nadsodnija na mesto pristava, ki je na dopustu, avskultanta Markhla, ki ne zna slovenski, a ima malone a samimi slovenskimi strankami opraviti. Kako dolgo bode člen 19. ostal le na papirji? Taka fakta naj si zabeleže naši poslanci v dokaz, kako strašno so zatirani Nemci pod sedanjo vlado, da celo v čisto slovenskih krajih lehko službulejo brez znanja slovenskega jezika. — (Celjska „ V ah te r ca ") izliva ves svoj Žolč nad pristavom g. B. v Slovenski Bistrici, ki je bajo ppis.T 1 v „Narod" članek o pravnih razmerah na Slovenskem Štajerskem. Stara finta tega zloglasnega lističa, napadati njej zato neljube osobe, kor ne trobijo v nje in njenih pristašev rog proti Pražaku in vladi, temveč vestno izpolnujejo, kar zakon veleva. Kar je bilo povedanega v onem grozovitem članku, čivkajo vrabci na Štajerskem in ni treba, da bi nam to naznanil kdorkoli. Ako je je bilo v članku kaj neresničnega ali pretiranega, dokaže naj to „Vahterca". Z natolcevanjem in hujskanjem pa ne dokaže druzega, nego da ne more opovreči fakt. Zato si pomaga, kakor Dunajske branjevke, s psovkami. — (Umrl) je daues popoludne g. Rudolf Milic, posestnik tiskarne in hiše v Ljubljani in obče priljubljen mož. Lahka mu zemljica! — (Premerab a v posesti.) Gospod J. Ko-sler ml kupil je od gospodične Cecilije Vidic takozvano vodno vojašnico (VVasserkaserne) na Kar-lovski cesti in travnike v „Prulah" za 28 000 gld. — (Zapečatene vreče in naši premo-g ar j i) Piše se nain iz Ljubljane: „ Gospodinje ! kupujte premog edino-le v zapečatenih vrečahw.. .. bilo je nedavno čitati v tukajšnjih listih. Kupuj ga, če ga kje dobiš — mislil si je marsikdo. V resnici ga po celej Ljubljani nikjer ne dobiš premoga v zapečatenih vrečah! In baš radi tega se nam tembolj usiluje misel, da je bil to le nekak migljaj, da bi se katerikoli naših premogarjev resno lotil stvari ter tako ustregel občnej in opravičenej želji kupujočega občinstva. Toda kakor uspeh je dosegla dobra namera? Pač j dino le to, da so premogarski gospodarji ostali hladnokrvni, kak so bili, in da je kupovalec tudi v bodeče izročen na milost in nemilost „znanej mauipulaciji" premogarskih hlapcev. Gospodinje! bi li ne kazalo v očigled takoj brezozirnosti, da odločno zahtevate premog edino-le v zapečatenih vrečah? Poskusite in ustreglo m? Vam bode prej ali slej!" — (Krajni šolski svet v Središči) izvolil je tržana Tom. Sanjkovč-a svojim predsednikom. — Šolskim ogledom pa je imenovan tamošnji trgovec Maks Robič. — (Fata morgana) Včerajšnja predstava bila je dobro obiskana. Slike so nas presenečale z mnogovrstnim gibanjem in svetlobnimi efekti. Danes neprekljicljivo posledna predstava z deloma novim programom. — („P os oj i I n ic a v Šoštanji") ima svoj redni občni zbor v ponedeljek dne 27. februvarja ob 10. uri predpoludne. Dnevni red: I. Poročilo o delovanji leta 1887. II. Volitev ravnateljstva in nadzorniŠtva. III. Sprememba društvenih pravil. IV. Predlogi. Odbor. Telegrami Slovenskemu Narodu": Levov 20. februvarja. Tukajšnji uradni list odločno zanikavav est v nekem Varšavskem listu, da se je v Krakovo odposlal od namest« ništva komisijon, ki ima s tamošnjimi vojaškimi oblastvi dogovoriti, kako spraviti državne blagajnice in javne fonde v gotovih slu'-ajdi. Novi York 20. februvarja. Mesto Mount Vermon v državi Illinois razdejal grozen vihar. Ostale hiše uničil požar. Dvajset osob ubitih, 200 ranjenih. Brzojavna zveza pretrgana. Peterburg1 21. februvarja. Po prejšnjih ukrepih dobe vse b.iterije k vsakoletnim strelnim vajam primerno število granat, šrap-nelov in karteč. Berolin 21. febr. „Politisclie Nach-richten" zanikavajo namen, da bi se deželnemu zboru pruskemu predložil zakon o regentstvu. — Po zadnjih sporočilih iz San ltema imel je cesarjevič včeraj najboljši dan, odkar je bila operacija. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) VII. Gospod zborničai tajnik poroča, da je C. kr. deželna vlada javila zbornici, da se je neka lesno-trgovinska trdka v Trstu pritožila zoper negativni odlok okrajnega glavarstva Logaškega ter prosila, da se odloči, ali je tvrdka dolžna ono trgovino, katero po preložitvi glavnega sed-ža društva v Trst sklepa še na R, naznanjati posebej okrajnemu glavarstvu Logaškemu ter je tam tudi obda če vati. Tukaj se torej gro za vprašanje, aH je to trgovino smatrati kot podružnico ali skladišče ali pa magaein po določilih § 40. obrtnega reda,* ali pa je li je trgovino, ki se sklepi na It. zma-trati samo kot tako, do katere ima tvrdka pravico, ne da bi jo morala posebej naznanjati pri obrtnem oblastvu v Logatci. O lsek se je o tej stvari večkrat posvetoval in pozvedoval ter se konečno overil da trgovina Tržaško tvrdke na It. ni podružnicu, ni skladišče, ampak da ima na R. samo magaeinin druga mesta, katera so jej v to, da v njih shranuje les, deske itd., in iz teh magacinov pošilja svoje blago neposredno v svoja Tržaška skladišča, da je od tod dalje prodaja, ali pa, da iz teh magacinov razpošilja po železnici ali pa voznikih svoje b'ago po navodilih, ki jih izdaje nje Tržaška n »čelnica. Glede na to predlaga odsek: „Slavna zbornica naj se izjavi v zmislu poročila.* Predlog se vsprejme VIII. Gospod zbornični svetnik Anton Kl e i n poroča o vprašanji, ali smejo mizarji svoje Izdelke sami pleskati. ReSttjocemu to vprašanje iziaviti je odseku, da zbornica ni pristojna razsoditi dotično stvar, ampak obrtna oblastva. Ker je obrtno obla-stvo prve stopinje razsodilo v jekavnem zmislu, imel bi bil prosilec obrniti se z nadaljnjim rekurzom do c. kr. deželne vlade, katera bi gotovo vprašala bila zbornico za nje mnenje. A da bi prosit.elju vender bilo mogoče, v bodočih slučajih pravo utemeljiti svoje pritožbe, javlja odsek, da je v tera slučaji merodajen § 37 obrtnega reda, kateri določuje, da ima vsak obrtnik pravico, izvrševati vsa dela, potrebna za popolno izdelovanje njegovih izdelkov ter imeti za to tudi pomočim delavce drugih obrtov. Ker od mizarja navadno zahtevamo izgotovljeno blago in ker je prikladneje, da mizar sme prodajati pleskane izdelke, misli odsek, da ima mizar v zmislu § 37 obrtnega reda pravico pleskati blago, pri njem naročeno, nasproti teinu pa nima prevzemati p'eskarska dela. Odsek tedaj predlaga: „Slavna zbornica na) se izjavi v rečenem zmislu." Predlog se vsprejme jednoglasno. IX. Gospod zbornični svetnik Ivan Perdan poroča o vprašanji, ali je brinova esencija Žgana opojna pijača. Odsek se izraža o tem predmetu tako-le: Brinova esencija žge se iz brinovih jagod ter se rabi kot domače zdravilo; po kapljicah spusti se na sladkor ter se tako použiva. Ponajveč pa so dela iž nje bri ijevec, in sicer tako-le: Malo bri- Djeve esencije se dene v sirotko ali pa se pomeša s Špiritom in vodo, in brinjevec je gotov. Ako bi za pravo smatrali, da briuova esencija ne spada k žganim opojnim tekočinam, morali bi isto trditi o punčevini, če tudi se prišteva v razglasilu gospoda c. kr. deželnega predsednika od 12. januvarija 1885, dež. zak. štev. 6, k žganim opojnim tekočinam. Glede na rečeno predlaga odsek: „Slavna zbornica naj se izjavi v dopisu do c. kr. deželne vlade, da je brinjevo esencijo prištevati žganim opojnim tekočinam". Predlog se vsprejme. (Daljo prib.) Za Levstikov spomenik. III. Izkaz. Darovali so naslednji p, n. g*r. rodoljubi v Kranji (nabral g. gina. ravnatelj Fr. VViesthaler) : Gospod dr. V. Stempibar...... 5 gld. — kr. „ K. Šavnik (župan) ..... 5 „ — „ - Dr. E. Savnik....... B n — » „ V. Globornik notar) .... „ Fr. Wietthaler...... V. Majdič........ , Žužek ......... Pirib.......... , Sajovic......... „ Ouiersa.....\ . . „ K. Krisper........ „ M. Pire . •....... C. Pire......... , I>rd. J. Vilfan....... „ Jan. Globofinik...... „ T. Paušlar........ , Drukar......... „ P. Majer (ml.)....... „ J. Zalo kar........ „ Toman......... „ A. Rakove........ „ JozerSek........ - Grando......... „ Weiweis......... „ Gerdinič......... . Karlin......... Ilubad......... . Gercar ......... Neimenovan.......... Gospod Franke......... „ Rotter......... „ J. Kakovec........ „ Krtn/.berger....... n L. Pire........, „ Candolini (star.) . . , . . - Gandolinl (ml.)...... , Koželj......... F Pola k........ _ F. Šumi......... 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 Izkazanih Skupaj Skupaj »52 114 gld. — kr. 176 Kld. — kr. „LJUBLJANSKI ZVON" s»toji (192—235) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. 9T5E I.olerijue srvelie 18. februvarja. Na Dunaji: 88, 22, 53, 47, 81. V Gradci: 86, 20, 89, 12, 113. Umrli so v LJubljani: 16. februvarja: Ljudevit \Volfiiur,, poslovodja sin, 2'/i leta, Gradišče št. 15, zu kozami. — BOMOa Verhovšek, sedlarja vdova, 79 let, Krakovski nasip 5t. 16, za katarom v ere vili. 18. februvarja: Avgnst Kopic, laborantov sin, 19 ines. Poljanska eesta Št. 61, za božjastjo. — Franca Tomšič, paznika hči, 7 let, Opekarska cesta St. 20, za kozami. 19. februvarja: Albin Vidic, vrvarja sin, 21 dni, Tržaška cesta št. 80, za drisko. — Marija Sli var, bitnega posestnika hči, 20 let, sv. Petra cesta št. 16, za kozami. 20. februvarja: Feliks Orehok, stražnika sin, g mes. bv. Petra cesta St. 6, za kozami, 20. februvarja: Anton Jeretina, krojača sin, 2 let, /al >ir k št. 2, za kozami. V deželnej bolnici: 19. februvarja : Anton Mivšek, kovač, 40 let, za jetiko. 20, februvarja : Peter VVagaju, delavec, 19 1., za jetiko. Meleorologično poročilo. Dan ! Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-trovi Nebo Mo-krina v mm. 20.febr. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 72f>,y mm. 725'6 mm. 726 0 nun. 0'2° C 14° t! 0*0° C si. svz. si. vzh si. vzh. obl. Biiež. obl. 370 mm. snega. 1 Srednja temperatura — 0-5", za 0-9° nad norrnalom. IDunajska "borza. dne 21. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta . . Srebrna renta . . . Zlata renta . . . . 5°/0 marčna renta . . Akcije narodne banke Kreditne akcije . . . London ..... Srebro..... Napol...... C. kr. cekini . . . . Nemške marke . . . včeraj — danes gld. 77-80 — gld. 77-60 7935 — n 79-15 108-65 — n 108-35 9280 — » 9235 858-— — n 857 — 26910 — n 268 30 n 126*80 — n 126*90 f» —•— — n —-— 10031/, — n 1O-04 5-98 — rt 5-98 n 62-1 7 V, — n 62 22 V, 4 /„ državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 130 gld. 50 kr Državne srećke iz 1. 1864 100 „ 166 Ogerska zlata renta 4*/0...... 96 Ogerska papirna renta 5°/0 . ... >-3 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . 105 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 117 Zemlj. obč. avsir. 4>/»°/0 zlati zast. listi . 126 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 Kreditne srečke.....luO gld. 17»» Rudolfove srečke.....10 „ 20 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 ,, 99 Tramraway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 2o8 20 60 25 50 90 10 50 50 Zahvala. Ce je nas kaj ob nepričakovane) smrti našega nepozabljivetra sina, oziroma brata, unuka in svaka, gospoda trgovca Edvarda Skaberne-ta, vsaj nekoliko tolažiti moglo, bili so to jako mnogobrojni dokazi sočutja, ki so se nam ska-zovali povodom te pretresujoče nesreče, vsem ljubim znancem, ki so nas dobrodejno tolažili, izrekamo torej najiskrenejšo zahvalo. (138) Žalujoča rodbina Skaberne-tova. Zahvala. Tužnega srca vsled nonadomestljive zgube našega nepozabljivega sina, oziroma brata, gospoda Emerik-a Česnik-a, izrekamo vsem onim, ki so dragega ranjcega k zadnjemu počitku spremili, zlasti častiti duhovščini, darovateljem prekrasnih vencev in gg. pevcem za milo nagrobnico svojo najtoplejšo zahvalo. (135) V Knožaku, dne 18. svečana 1888. I i od bi na Česnik-ova. A*o$8 Ustopnice prodaja blagovoljno gosp. KAROL TILL. Bouillon-Extract. Gomolična dišava. ---^v-^rjr \*'l»r«'s«*gl.ji \ o za %ol»c I. Salicilna ustna voda, aromatična, upliva okre pm j ore, ovira ■prldenje zob in oilstrauujo .sint-doi-o sapo. Veiika ateklenioA 50 kr. II. Salicilni zobni prah, ■plolno priljubljen, upliva okrtpčnjofa in nnreja sobe svetlo in bule. a 80 kr. Zgoraj navedeni iredstvi, o katerih ja že prišli) mnogo t. zahval, ima vedno svež« v zalogi tor jih razpošilja vsak dan po pošti (G16—15) »LEKARNA TRiNKOCZY" zraven rotovža v Ljubljani. H Vsakemu, ki kupi v lekarni Trnkocav origi- I iialnn salicilni* uslmt vodo in sali ril \\ i zobni prah, w Pl pridene zastonj razprava o varovanji zob in ust. V.1 -----r^i ^H—r«,^ -rt^jC^^r--tW tt,----r^7J CACAO ČOKOLADA V ICTOR S CHMIDT & OOHNE ki jta pri prvej Dunajskej razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani a najvišjo udliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (800—73) ]>Ol»iva »e pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v LJubljani pri g- C etra t.a—nfla>H. Razpošilja se v provincijo priiii poštnemu povzetju. VICT0R SCHMIDi & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji Tovarna in centr. razpošiljalnioa Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora). Izdajatelj in odgovorni uretinik: Dr. Josip Vošnjak. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne."