starec" delavski list xa misleče čitatelie. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. LETO — VOL. XXVII DEMOKRATI V NEW Y0RKU ODKRILI' KAR IE ŽE DAVNO VSAKEMU ZNANO "Roka roko umiva". Tatovi v županskih in drugih javnih službah.—Preiskave, ki ničesar ne dosežejo. I "Na)v«q» Xffadta „ »et»" „ ^*&siae&LA\Madžarska vlada pobila delavceradiprepričania ' V nobeni deželi na svetu ni toliko preiskav kakor v Zed. državah, in nikjer ni korupcija tako razpasena kakor tukaj. Ko se gotova skupina javnih u-radnikov "nabere" dovolj denarja, pa sklene kongres ali le-gialatura te ali one države, da ae začne s preiskavo. V zašli-isvsnjih gre v uradne zapisnike to, kar je javnosti že znano. Preiskave so jako draga stvar; ene stanejo do četrt milijona dolarjev in v par slučajih celo več. Izmed velikih ameriških mest je Milwaukee edino, ki ni do vratu zadolženo, in edino večje ameriško mesto, v katerem korumpirani politični bosi fe dolgo nimajo odločujoče besede. Je še nekaj drugih mest, ki imajo poštene župane, toda so brez organizirane opore pri izvrševanju svojega dela, medtem ko pomaga socialistični administraciji milwauškega mesta dobro organizirana socialistična stranka. New York, Chicago, Philadelphia, Cleveland itd. so že leta in leta notorična vsled tatinskih demokratskih in republikanskih političnih mašin, katere praznijo mestne blagajne. Gospodarstvo imajo zavoženo tako, da so do kraja bankrotirana, čeprav bankrota niso napovedala. Bankirji bi jih y to lahko primorali vsak čas, toda je tudi zanje boljše, da tega ne store, ker so pomagali demokratskim in republikanskim upravam gromaditi dolgove. ' Tu in tam ^obtožijo župana, sli blagajnika, ali kakega drugega uradnika, ki je kradel že preočitno. Tudi politični umori se dogajajo, kar so pokazali atentati v I>etroitu in umori v Clevelandu, New Yorku in Chi-cagu. V vsaki preiskavi ugotove, da policija protektira razna raketirstva, trgovino z alkoholom in da je sama udeležena v nepostavnih podvzetjih. V vsaki preiskavi izvedo, kako si je ta ali oni policijski šef, ali žu-psn, ali kak drug javni uradnik prihranil stotisočake, dasi beg PRISELJENCEV E "OBLJUBLJENE" DEŽELE VSLED KRIZE Zed. držav« niso več "obljubljen a dežela". V fiskalnem letu, končano 30. junija 1932, m j« priselilo 35,576, »selilo aa »talno pa 103,295 •ujerodcev, ali skoro dvakrat **č loot pa znaia v istem času število priseljencev. Leto P°l»rej jo bilo pripuičenih v deželo za stalno 97,139 tajcav, izselilo pa ae jih jo •1382. Po odstotkih to jih jo naj-**č vrnilo v Mehiko, veliko v Kanado in precej v drugo deiele. V Jugoslavijo ao vrača mnogo naših rojakov, ker *t*jo tam s tvojimi prihranki imeti sigurnejfto bodočnost ■sto tukaj. znaša njegova plača le nekaj tisoč na leto. V preiskavi u-prave newyorškega mesta so | ugotovili isto o županu Walker-ju in nekaterih njegovih pomočnikih. Zaslišavanja so se | vršila pred posebno komisijo, in ta je potem predložila evidenco governerju Rooseveltu. Governer newyorške države ima po zakonu pravico in dolžnost odstavljati župane in Šerife, če se jim dokaže, da so bili nepošteni v uradu. In tako je moral governer Roosevelt, demokratski kandidat'za predsednika, baš v tej kampanji prevzeti neprijetno nalogo za-slišati župana Walkerja, ki je istotako demokrat. V preiskavi so dokazali, da je prejel župan Walker stotisočake v nagrado — in ker nihče ne daje denarja kar tako, je I župan nedvomno moral kaj sto-'riti v prilog onih, ki so mu da-jft kupe denarja. Njegov brat, ki je zdravnik, ai je delil- plačo z mestnimi zdravniki. Dali so mu na ta način v štirih letih nad dve sto petdeset tisoč dolarjev, ne da bi dr. Walker o-pravljal kako mestno zdravni-1 ško službo! Ta graft se je ste-' kal v njegov žep z vednostjo župana. Zdravnik, ki je hotel uuoono mestno službo,je vedel, da mora plačati velik odstotek vsega svojega prejemka dr. I Walkerju. Zupan je pri zasli-šavanju dejal, da ne vidi v tem nič nepoštenega, kajti zdravniki so imeli pač svoj dogovor in, če je taka delitev prav njim,; Čemu bi se drugi spodtikali! • Kompanije, ki so odvisne od mestnih zakonov, kot npr. tran-( sportacijske in druge, so da j a-! le visoke podkupnine, župan in njegovi uradniki pa so skrbeli, da je mestni svet sprejemal ordinance. ki so bile v prid kor-l 1 poracij. , Plača župana Walkerja znaša $40,000 na leto. Casniški magna'i Block mu je dal. "iz prijateljstva" nad četrt milijona. Kompanije, katerim je bil naklonjen s koncesijami, so se ga ob vsaki priliki spominjale z denarnimi darili in delnicami. To ni za ljudstvo v New Yorku in drugje ničesar novega. Tudi to ve, da se s takimi preiskavami ne odpravlja korupcije četudi tu in Um kakega graftarja odstranijo. "Politiš-ni" vedo, da morajo drug drugega protektirati, ker so vsi soudeleženi pri praznjenju mest-ne blagajne. Socialistična zmaga je edino zdravilo, ki bi izvleklo ameriške občine iz blata korupcije. V New Yorku grude "Radio Cfty", katerega posebnost bo ogromna zgradba, ki a jo oglašajo za največjo v zgodovini stavbstva. Imela bo 70 nadstropij. V nji bodo študiji 26. radio postaj in nmo«o gledališč. Tu ogromno pod vnetje financira Rockefeller-jev sindikat. Na sliki vidite dol železnega ogrodja s par delavci, ki ga postavljajo. DEVET STRANK V VOLILNEM BOJU. Thomasooi DEMOKRATJESVAREPROGRESIVCE ChjS°£,„.. j7 30 zveier y Eagle's Hall, Socialistom prerokujejo dva milijona glasov. — Libe- 9*31 Houston Ave.-isti večer , ; 44 4 : ob 8.45 v Ivars Temple, 4146 ralci za Norman Tnomasa.—Dve novi stranki Eiston Ave. s tega shoda gre ___ob 9:45 v Oak Park, kjer bo V letošnji volilni kampanji se borita za premoč dve stranki, kakor običajno, namreč republikanska in demokratska. Razlike med njima v programu in delovanju ni nobene. Gre se jima samo za službe. predsedniški kandidat je Wil- govonl v Ma-onic Temple, Gar-liam Hope Harvey ('Coin' Har- ^ In Euclid. Na vseh treh vey). Letos je v nji nastal že shodlh nastopijo tudi drugi so- razkol in opozicija ima svoje-, «^Jj**?1 «0™r™ki- 0 ga kandidata. Harvey je pri-1 G™»* City, 111. Dne 2. sept. čakoval, da pride na konvenci- P°Poldmn/- o jo v Monte Ne 50 tisoč ljudi iz1 St- ^^ Mo' Dne 2* sept Imre Sally in Sandor Fürst sta bila gnana v Budapešti mgseca julija pred vojno sodišče, obsojena v smrt in obešena. Za vzrok obsodbe je oblast navedla, da sta komunistična agitatorja. Preki sod za politične prestopke je bil na Madžarskem uveden, ko je neki Silvester Matužka pri Bia-Torbagy vrgel vlak s tira in s tem povzročil! veliko izgubo ter materijalno škodo. Blizu proge je "izgubil" listič, s katerim je vrgel sum krivde za katastrofo na komuniste. Deset osumljencev so u-smrtili. Pozneje so v preiskavi zasledili pravega krivca, &a-tuško, o katerem so ugotovili, da ni komunist, nego fanatičen klerikalec fašističnih nazorov in kot tak nevaren agent provo-kator. Urad socialistične internacionale ga je označil za blaznega kriminalca. Vzlic temu odkritju pa je aristokratska reakcija preki sod ohranila za nadaljno preganjanje in ubijanje delavcev. Bilo bi logično, da bi potem, ko je ugotovila, da je storilec zločinskega napada na vlak sovražnik komunističnega in delavskega gibanja v obče, in da je krivdo komunistom podtaknil s ponarejenim listom, vlada izjemno stanje odpravila, toda svojo morilsko orgijo je tirala dalje. V prizadevanjih, da reši osumljena komunista pred rab-iji. je socialistična internacionala poslala na Ogrsko francoskega socialističnega voditelja Jean Longuetta, da ju brani pred prekim sodom, toda Vlada v Budapešti mu je prepovedala vsak sestanek z obtožencema. Leon Blum, voditelj kluba socialističnih poslancev v francoskem parlamentu je v imenu stranke pozval ogrsko vlado, da naj ne stori justičnega umora, toda aristokratje v Budapešti so zločin izvršili in Longuett jim je vrgel v obraz, da so Sallayja in Fürsta umorili edin0 radi njunega prepričanja in vsled svojega histeričnega strahu pred gladmm ljudstvom. - Emil Vandervelde, predsednik socialistične internacionale, je posial ogrski vladi takoj po aretaciji omenjenih dveh delavcev protest in zahteval, da se ju ne tira pred preki sod nego pred redno sodišče. Socialisti bi prevzeli zagovorništvo. Za obtoženca se je dalje zavzel francoski socialist Paul Faure, zveza socialističnih odvetnikov in ves delavski tisk v Evropi. A rabljem v vladi se je zahotelo žrtev, misleč, da na ta način za-duše naraščajočo nezadovoljnost gladnega ljudstva. Pa s0 se zmotili; Dan obračuna pride tudi za ogrske magnate. Solidarnost in energična akcija socialističnega gibanja v Evropi v obrambi žrtev razredne justice na Ogrskem pa je vredna vsega priznanja. ob 8. zvečer v Odeon teatru. Chicago, III. Dne 3. sept, ob Tretja po moči je socialistič- vseh krajev dežele. Dasi mu je na stranka. Demokratje na dalo časopisje precej publici- . ^ w/s vzhodu so postali nanjo pozor- tete, se je zborovanja udeleži- 6; zyečer na radio postaji WL-ni, ker se tudi liberalci okrog lo komaj 500 oseb. Nada, da ^ revije Nation in drugih sličnih se Harveyjevo gibanje razvije v listov nagibajo k agitaciji za "masno stranko", se ni uresni-sociali*tičnega predsedniškega čila.' kandidata, medtem ko so v Dne 17. avgusta je bil na prejšnjih kampanjah bili na- konvenciji stranke vadn0 na strani demokratov. nih v St. Louisu nominiran za Prvaki demokratske stranke jih predsedniškega kandidata pitt-zdaj vabijo, da naj se rajše iz- sburški katoliški župnik Rev. rečejo za Franklin Roosevelta, James R. Cox. Kakor Harvey, ki je manj reakcionaren kakor ge je tudi on ukanil v konven-Hoover. Dopovedujejo jim, da ¿nem pričakovanju/~Mislil je, Če bo socialističnih glasov pre- da se zberejo v St. Louisu ti-več, se lahko zgodi, da dobi 80či nezaposljenih, pa jih je večino v vzhodnih državah spet bilo le nekaj sto, ki so prišli z Hoover. Socialisti skrbe, da to( njim največ iz Pennsylvanije. demokratsko beganje uspešno y vsaki predsedniški kampa-odbijajo. Hoover kot Roose^ nji ima kandidata v par drža-velt sta po mišljenju enako ( Vah Prohibition Party in ga "progresivna" in enako reak- ¡ma ieto8# cionarna. Oba služita seda-( ysega skupaj je torej devet • j* • ^ njemu ekonomskemu sistemu strank, ki imajo predsedniške JVIMC prOtl premOgarjeHI * in obema financirajo kampanjo kandidate, toda izmed teh so Premogarji v Illinofeu so na- Waukegan, lil. Dne 3. sept. ob 8 zvečer v High School avditoriju. Detroit, Mich. Dne 5. sept. . . , ob 4. popol. na socialističnem k™??™! J Pikniku. Indianapolis, Ind. Dne 6. sept. ob 8. zvečer v Cadle Tabernacle. Akron, O. Dne 8. sept ob 8. zvečer v Armory. Cleveland, O. Dne 9. sept. ob 8. zvečer v public avditoriju. V tem seznamu navajamo Thomasove shode le v tistih krajih, kjer so naseljeni tudi naši rojaki. HOOVER 0 RAZMERAH ZDAJ IN PRED ŠTIRIMI LETI Dinamit, strojne puške in Unije v Vermontu indorsi-rale soc. kandidate State Federation of Labor v državi Vermont je indonirala kandidate socialistične stranke za predsednika, podpredsednika, v državne in lokalne urade. Barometer cigaret Junija to leto je bilo prodanih 12 odstotkov manj cigaret kakor isti mesec pro&k> leto. privatni interesi. Četrta stranka po številu članov in merilu važnosti je komunistična. Pred 4. leti je dobila le 48,228 glasov. Njen kandidat za predsednika je spet Wm. Z. Foster. Socialist Labor Party, ki je najstarejša delavska politična organizacija v tej deželi, je dobila pred 4. leti 21,181 glasov. Letos je njen predsedniški kandidat zopet Verne L. Reynolds. Razen teh je več drugih strančic, ki bodo v tej ali oni državi imele predsedniškega kandidata. V Omahi, Nebraska, je imela nominacijsko konvencijo nekakšna farmarska-de-lavska stranka. le štiri, ki pridejo res v upoštev kot stranke, namreč republikanska, demokratska, socialistična in komunistična. Prvi dve kot stranki obstoječega reda in drugi dve kot stranki radikalne opozicije. V krogih demokratske in republikanske stranke domnevajo, da dobi letos Norman Thomas kaka dva milijona glasov in W. Z. Foster nad Sto tisoč. Nie znižanja niški kandidat je "polkovnik Webb iz Californije. Na konvenciji v Monte Ne v Arkansasu avgusta lansko leto je bila ustanovljena, oziroma oživljena "Liberty Party"; njen Trust, ki kontrolira brzojavne naprave (American Telephone and Telegrapt Company) je plačal tudi v tretjem Njen predsed-' četrtletju tega leta $2.25 divi- dende na vsako delnico, ali toliko kakor običajno. V pametni uredbi bi bile brzojavne naprave last ljudst\a in profit bi se stekal v državno blagajno namesto v privatne žepe. peli vse svoje sile, da preprečijo znižanje plač, v katere je pristalo vodstvo njihove unije. Ker se niso hoteli udati, nego proglasili odpor proti znižanju, se je pripravila proti njim oborožena sila.En unijski odbornik je bil umorjen. V bojih med piketi in kompanijskimi stražami so že padle žrtve, v vrstah rudarjev seveda. Kompanij-ska stran ima svoje ljudi oborožene do zob, premogarji pa ne smejo imeti nikakega orožja. Slabo za rudarje je, da je lojalna politična oblast, to je, župani, šerifi in slični uradniki, večinoma pod kontrolo premogovniških kompanij. Ko bi premogarji pravilno volili, bi baroni ne imeli te prednosti. RESEN POZIV. Sodelujte s naročninami in prispevki, da ohranimo Prole-tarca. V govoru dne 11. avgusta, s katerim je predsednik Hoover sporočil, da sprejme nominacijo za ponovno izvolitev na republikanski listi, ne najdemo ničesar, kar bi bilo razveseljivo za ljudstvo. Dejal je, da so se dividende, profiti ter živ-ljenske potrebščine znižale preje nego plače, in to prvič v katerikoli ekonomski krizi, kar jih pozna ta dežela. Ako so delavci vsled te ugotovitve kaj na boljšem, v govoru ni povedal. brinami. Pečene pi&ke bodo ▼ vsaki ponvi. Zdaj nimajo celo klobasic in kruha! Hoover obljubuje, da bo spet kmalu vsega zadosti za vse. Resnica je, da že zdaj nobene stvari ne primankuje, le uredba, kakršno on brani in ji služi, je krivična. Konvencija J. P. Z. S. Letos sta imeli svoji redni konvenciji že dve slovenski podporni organizaciji, namreč SSPZ in JSKJ. Dne 19. sep-Naglašal je, da je treba po-jtembra pa se prične konvenci-magati industriji in bankam ter ja Jugoslovanske podporne zve-varovati ameriške produkte z ze Sloga, katere delokrog je ▼ visokimi carinami. Glede pri-( Wisconsinu. Glavni urad ima pravljenosti na vojno je dejal, v Milwaukeeju. da mora biti ameriška armada-- in vojna mornarica toliko moč- Tlu^ma« n« na, da ne bo nikdar nobenemu I™™««» "d vojaku sovražne dežele mogoče stopiti na ameriška tla. .... Norman Thomas bo govoril O prohibiciji pravi, da ni do- na WCFL radio postaji 3. sept. segla plemenitega namena, ra- 0d 6. do 6:15 zvečer, daylight di katerega je bila sprejeta in saving time. WCFL radio postaji dne 3. septembra je za modifikacijo. Hoovrov govor z dne 11. avgusta se od njegovega govora, ki ga je imel pred Itirimi leti v enak namen, zelo. razlikuje. Takrat je dejal, da prosperite-ta pod njim ostane in da bodo pod republikansko administracijo ¿le cene delnicam fte bolj navzgor, plače še bolj kvišku, avtomobili bodo še boljši in vsaka delavska družina ga bo imela. Blagostanje bo brez primere—je dejal, in vsaka gospodinja bo lahko postregla družini z vsemi mogočimi do- V TEJ ŠTEVILKI Na 3. strani v tej številki Proletarca jo priofccena v hrvatskem jeziku platforma socialistične stranke. Ko ta list prečitate, dajte ga, če imate priliko, kakemu hrvatskemu delavcu in ga opozorite na hrvatski opis socialističnega programa. Platforma socialistične stranke v slovenskem m hrvatskem jeziku je izdana tudi v obliki letakov. Glejte o tem oglas na 3. strani. NAŠ PROGRAM Boj proti tedanjemu tistemu in za tocializem do zmage. Večja socialistična ttranka. Več klubov JSZ z večjim številom članstva. Več aktivnotti v klubih. Več tocialittičnega miiljenja med tocialitti. Več društev v Protvetni matici. Več kulturnih druitev z delavtko ideologijo. Več delavtlte protvete v delavskih organizacijah. Poottritev borbe proti zavajalcem. Gojitev tocialittičnega prepričanja v delavcih, da po-ttane nepremagljivo. PROLETAREC Ostanki bonusne artrade brodijo po deieli Izčrpck zapisnika seje Pennsylvanske Konference JSZ dne 31. Julija 1932 Konferenca soc. klubov in ko Tekauc in A. Marvič; za št. društev Prosvetne matice v za- (295 SNPJ Mrs. Glažar in Louis padni Pennsylvaniji se je vrši- j Glažar; za št. 106 SNPJ Fr. la 31. julija 1932 v Moon Runu, Kerin; za št. 110 SSPZ in za Pa. Navzočih je bilo nad 50 Izobraževalni klub v Library-xa«topnikov in zastopnic. Za ju sta poročala Stremljan in predsednika seje je bil izvo- Cuk. |jen John Koklič iz Canon-j Eni poročevalci so navajali aburga in za zapisnikarja Geo. aktivnosti. svojih organizacij, Smrekar iz W. Aliquippe. Za- vsi pa so več ali manj omenja-pianik prejšnje konference je li tedanje razmere in potežko-bil sprejet. ' ¿e» »o nastale radi njih v or- Korespondenca. Prečitan0 je ganizacijskem delu. Eni so-bilo pismo Anne P. Krasne, v drugi so poudarjali, da se mo-kaierem je sporočila, da pride ra z agitacijo naprej in v U na-ob priliki te konference na shod men potrebujemo več vzpod-predavati o našem gibanju in bujanja. F. Augustin je v tvo-ienstvu, kakor je bila povab- jem poročilu omenil, da je pri-Ijena. Organizator John Ter- spevai klub št. 31 v kampanj-čelj je sporočil, da se mu žara- ski fond f 10 in zbirali so pridi tehtnega zadržka te seje ni spevke v pomoč listu. Jos. Zor-mogoče udeležiti, in ob enem ko je izvajal, da so v njih kraje v pismu navedel načrt, odo- ju rojaki in organizacije pri-bren od kluba št. 118, ki določa zadete radi propadle banke, kampanjske shode in druge agi- Agitacijo ovira špijonaža ter. Tajnik Konference Ambrožič Ucijske metode tekom teh ted- črna lista. Vsa poročila so bi-| je priporočal, da naj se v prid nov do prihodnjega novembra, la sprejeta na znanje in temu blagajne vrši prireditev ali te Predlagali so, da se za govorni- je sledil opoldanski odmor. i ji dobi sredstv a na kak drug ka povabi Joško Ovna. Joseph Po odmoru se je začela raz- način. K stvari govori več na-Snoy je v pismu pojasnil svoja prava o li«tu in nato o kampa- vzočih. Rezultat razprave je agitaci;ska potovanja in nave- njski turi z ozirom na sugesti- bil predlog, da se apelira na del z ozirom na uspešnejšo a- je kluba št. 118. V razpravo klub v Libraryju, naj ob prili-gfiacijo konferenci več pripo- so posegli Ambrožič, Zornik ki prihodnje konference prire-ročil. Navzoči so ob tej priliki st., Glažar, Smrekar, Tekauc, di zabavo v korist njene biagaj-sprejeli predlog, v katerem so. Kavčič, Koklič, Avguštin,1 ne. Zastopniki iz Libraryja so blufanje. Ko je Obzorov u- S s. Jankovičem sva šla dva- rednik pisal, da je delavsko gi- krat do njega, da poizvem, p* banje lajanje v luno, bi mora- ga ni bilo doma. Resnica ja 11 ploskati ter tako izraziti na- da veje do našega gibanja v šo neodvisnost — od zdravega Barbertonu vse drugačen veter razuma. j kakor pred časom. Tako jt Tiskovni odbor baje spi spa- prav, delavci! Le oklenit« ie nje pravičnega, medtem ko je svoje stranke! Čudno pg jtp resnica, da mu je delovanje da so na delavsko zavest in u' preprečil -urednik glasila tam, dejstvovanje pozabiti tisti, ki s tvojo cenzuro. Da, člani te- to nas svoječasno bodrili v do* ga odbora to hodili v "čika- pitih in člankih, ško" šolo, zato to te naučili mi-| S t. Jankovičem sva na tej sliti; ta lastnost jezuitom ni še sgitaciji imela tudi smolo. R*. nikdar ugajala. di hudega neurja je nastala na Vse neprilike pa temeljijo v ulicah poplava in nama lizo tem, da zna večina članov JP- skoro ugonobilo. Najin svto ZS toliko misliti, da ni hotela to morali riniti ven. toda po-ploskati, ko je S. vrgel na kon- UMjeaa sva bila skoro v "mor-venciji sprejeto pogodbo glav- je". Na potu se človeku vse nemu odboru pod noge, dati jo primeri. Samo da tmo ven pri-je na konvenciji tprejel. Ta- Šli! krat je tudi povedal čiato na- tančno, kakšno pogodbo te mu mora predložiti, da jo bo pod-pital. — Spartak. armada, ki je imela več tednov pozoraoat vse ameriške javnosti, in ki je povzročala gospodom v Washingtoou t svojo prieotnoefto mnogo skrbi in strahu, se jo v maMh delih razala po vsi deželi. Več tisoč bivših vojakov je brez doma in ti še potujejo, kamor jim že bolje kaže. Eni imajo tudi otrok* s sabo. Spartakove beležke MiUaukee, Wis. — Nekateri ameriški časopisi to pred dnevi priobčili razgovor poročevalca časniške agencije U. P. s Hitlerjem, kateri se nahaja in razmer, bi pomagale z vso tilo graditi industrije tovjetake Rutije. Mogočna, industrijsko popolnoma razvita Rušija bi nudila delo in prostor milijonom brezposelnih delavcev kapitalistič- Hvala t. Jankoviču, Jerebu in dr ugim za naklonjenost in todelovanje. Ker že pišem, naj še enkrat omenim, da bomo imeli v Bridgeport v delavtki dvorani ob 2. pop. thod na Labor Day. Vršil te bo v društveni dvorani u Med govorniki bo- Naši poulični shodi Chicago, I1L Na iniciativo______ mladinskega odseka kluba št.1 Boydsvilfu l?^1™*™ ™č/Ur?J; *ta tudi dva protestantska*' duhovnika, čeprav nismo tako zelo pobožni. Strekland pride iz Columbusa in Foltz iz Pleasant Grove. Zadnji je 15. avgusta zavrgel duhovski stan in izjavil, da bo v bodoče propagirtl tocializem namesto vere. Star ših članov je klub it 1 začel obdržavati ulične thode. Prostor ti je izbral na So. Millard in 26. cetti. Prvi thod te je vršil v četrtek 7. julija in potem vtak četrtek na istem prostoru. Za uspeh teh shodov te ve» čas _______ p08*bn0 R*k- I je 25 TeT. Po shJdu bo pl^ VM. "t ^!pr0iU mnojf° zabava. "Naprej" zapoje par cialističnih listov in pamfletov. pegmi naša mladina JZJ Izkazalo se je, da to te vrste ' I ■ ^^ thodi v tej soseščini zelo uspeš- na "počitnicah" v letovišču nih držav. Nudila bi neizčrp-Berchtergaden, Nemčija. Niče- ljiv trg tedaj počivajočim in-sar ne more bolj natanko izra- dustrijam v drugih deželah, žati popolnega poloma kapita-| Na ta način bi se razmere vo neumorno delo v prid naše- re je bilo sklenjeno, da se pri-ga tiska in soc. gibanja. Pred-1 rede shodi v čimveč naselbinah, loženo je bilo pismo gl. tajnika predvsem v Syganu, Libraryju, JSZ, v katerem je pojasnil «ta- Canonsburgu, Moon Runu, Im-nje v zvezi in pri listu in dal perialu, Burgettstownu itd. Za nasvete, konference v njih moči. Ve« prejšnji odbor Konfe- mu izrekli priznanje za njego- Stremljan in drugi. Glede tu- obljubili, da bodo storili kar b0 Etičnega sistema in Hitlerje- ublažilo in kapitalizem bi zave politike, kot U razgovor. enkrat še zadovoljil svoje ne-Hitler je dramatično povdar- zadovoljne milijone delavcev, . . , !jal potrebo skupnega nastopa ki so sedaj brezposelni in v renče je bil ponovno izvoljen.!vgeh in.du8trijskih dežel proti skrajni bedi. Toda tako je: A. Zornik je bil do očen za trgovini z Rusijo in Kitajsko, "Kogar hočejo bogovi uničiti, O finančnem stanju slovenskega govornika je po- ^ho^u ^ °Ziroma P^i vsakemu sodelo- tega udarijo e sta poročala tajnik, vabljen Joško Oven, angleške- va"jU 8 tema drž*vam?' Nemški slepoto' pregovor. pravi Ambroži« ter nadzorni odbor.'Ka pa naj povabi vsak klub uvf o,mneT ^ga političnegas i„ končno: Ničesar ne mo- Slednji je konstatiral, da s0 ra- »am ali pa sporazumno z dru- dvor7n0 Puflolovcf bl ™.rale ™odern« re tako jasno pričati o popol- čuni popolnoma v redu. O po- gimi, kjer je to izvedljivo. ,,u z* brezPlafn0 cUorano- industrijske države ustaviti nem polomu Hitlerjeve politi- teku prošlega zbora JSZ je po- Glede lista je bila sprejeta1, V podporo Fro eta/1C" Je ko"" V8ak "fPredek v teh dveh de- ke. kot ta njegova izjava, ki ga ročal delegat Konference Ja- po8ebna resolucija (bila je v ierenc* PnsPevala *10' P?1"? ^¡ah, ki predstavljata največ- postavlja v vlogo političnega cob Ambrozich. Navedel je Proletarcu že priobčena), s ka važnejie sklepe, dejal, da je bil tero Konferenca obljublja sto- dne pa se je nabralo na shodu ji trg na svetu, posebno z Ru-$13.36, skupaj $23.35. Konfe- sijo, ki obsega eno šestino z«m- zbor za naše gibanje velikega j „ti vse v svoji moči pri vzdr- 'ennnca ik^ ^ i pomena, in opozoril navzoče, ievanju in širjenju ProletarcaJ^ . Baš da" p0feJ 80 pr'°M''' da naj čitajo zapisnik zbora,1 Rajše kot da se bi spravilo Pro- kl Je ,mel poVoljno ude", ■*» amenskl ca8op,sl „ilanek ki izide v Proletarcu. Anton letarca v opasnost je Konfe-,'Jf UJ . „ J Ranega amenškega ekonoma ZornA st. je prečital pismo iz renca zato, da se ga zmanjša. Predsednik shoda A. Zoriuk Chapmana, kateri je v živih urada stranke o volilni kampa- j Bila je sprejeta resolucija, ki Je opi*al namen ^orovanja, go- besedah opisaval nesmiselnost ... • . . .. M XI-________. » . . uhh I rt «-a vmnra K m n nrMirra- AmPllili pcra n Aiinrotovania SOV- nji ter poročal o številu članov, poziva društva na pristop v na agitacija za našo stranko. Vti govori to angleški. Izmed naših članov naatopajo John Rak, Oscar Godina, Filip Go* dina, Chat. Pogorelec, Donald J. Lotrich in Anton Garden. Zunanji govorniki na teh thodih pa to bili dozdaj Adolf Dreifuss, dr. R. B. Green, John Col-lins, Maynard Kreuger, Mary Hillyer, Hyman Schneid, Roy Burt, Karl Chworowsky in dru- at Na enih socialističnih uličnih shodih nagajajo komunisti in slični tipi. Na naših še ni bilo neprilike z njimi. Kvečjemu prihajajo z medklici, ki pa kmalu ponehajo. Poročilo o teh shodih lil o akciji za ustanovitev angleške socialistične organizacije "na Lawndale" bo na prihodnji klubovi seji v petek 26. avgusta podal John Rak. P. O. delavsko himno. Vstopnina bo prosta. — Joseph Snoj. strankinih postojank in o fi- j Pro«vetno matico, z nalogo od-nancah, oziroma kampanjskem boru, da se jo priobči v Prole-fondu. I tarcu in Prosveti. O aktivnostih klubov JSZ «o j jakob Ambrožič ja izvajal, poročali sledeči zastopniki: da kandidira v razne javne u-«Lovrenc Kavčič za klub št. 13 rade letos več slovenskih sodru-v Syganu; A. Jeram za klub it.1 gov in toplo priporočal, da naj 19 v Burgettstowau; F. Avgu-, zanje razvijemo čimvečjo agi-itin za klub St. 31 v Imperialu; tacijo, kajti v marsikateri na-Joa. Ju van za klub št. 32, West1 aelbini je volilni rezultat za na-Newton; Anton Zornik za klub s0 stranko odvisen edin0 od de-št 69 v Herminie; John Koklič | lovanja naših klubov ter agitata klub št. 118 v Canonsburgu;' cije naših posameznih članov. Jakob Skerl za klub št. 175 v o tej stvari je nato govoril tu-Moon Runu; Frank Sterman za1 di A. Zornik. klub št. 230 v Library. j A. Zornik ml. je predložil . Od društev Proavetne matice re«olucijo o zakontkih otnovah, «o poročali tledeči: za it. 6 ki naj bi olajšale davčno bre-8NPJ F. Uršič; za it. 64 SNPJ| me brezpotelnim. Bilo je tkle-Joe. Zorko; za št. 87 SNPJ An-( njeno, da te jo odobri in poš-ton Zornik; za it. 88 SNPJ Lu- lje na pristojno mesto, ka Butja; za št. 122 SNPJ Geo. Prihodnja Konferenca bo v Smrekar; za št. 138 SNPJ Mar-Slovenskem domu v Libraryju. voril o razmerah in o progra- ameriškega nasprotovanja sov mu socialistične stranke, ki edi- jetski deželi, to je trgu, ki je ni nudi dober izhod iz sedanje;največji in najmogočnejši na svetu in stoji pred veliko bodočnostjo. Nemčija bi morala torej t svojimi 6. milijoni brezposelnih prekiniti trgovske zveze z mizenje. Nato je bila predstavljena Anna P. Krasna ,ki je predavala o važni vlogi ,ki jo ima žen-stvo v kakršnemkoli gibanju, zato je potrebno, da storimo kolikor moremo v prizadevanjih, da vzgojimo ženske z& .... socialistično organizacijo. Za ,teklem za okroiL4?0££ svoja izvajanja je žela mnogo otroka. • • • Komunisti države Michigan so vključili med svoje zahteve (revolucionarne,^ seveda) tudi ono za tridolarsko licenco za avtomobile. Vidite, tako delujejo komunisti z vsemi silami sebno v Akronu. na to, da se bo vsak "druže" vozil v avtomobilu. Torej tudi na revolucijo se bomo poceni vozili. Povečani stroški listov Četudi so se potrebščine v •*enah znižale, za liste to ne velja. Vsak časopis ima velike stroške s poštnino. Ta je bila letos zvišana. Od vsakega čeka, ki ga list izda, je treba pit-čati 2c davka. Na vsako pismo, ki ga pošlje, mora biti le več poštnine. Ako pošta sporoči, da ste se preselili in navede vaš novi naslov, ji mora list plačati za vsako tako obvestilo 2c. Plače tiskarjev so bile prav malo znižane. V Chi-cagu prejemajo črkostavci iste plače kakor poprej, kar je sicer prav, ni pa prav, da «o bile znižane čitateljem listov v toliko, da zdaj težko pomagajo delsv-skemu listu. V nadomestilo za te vrzeli Z„rf:iQ Aliin 80 Pri "Proletarcu" znižtni dglldtlje V IJmU stroški v upravništvu in ured-Bridgeport, O. — Dne 11. ništvu kolikor največ mogoče, avgusta sem se napotil v Akron, A treba je tudi večjih dohod-Barberton, Ritman in okolico, kov, ki jih lahko prinesejo le V družbi John Jankoviča in oglasi, naročnine in pa prispev John Jereba sem posetil naroč- ki v tiskovni fond. nike in somišljenike. Uspeh seveda ni bil tolikšen kot bi bil v boljših razmerah, ali nekaj naročnikov in pa prispevkov za Proletarca sm0 le dobili. Industrija tod slabo obratuje, po- LaSinik glasila JPZS je vzel zadnje mesece v roko palmovo Seja kluba št. 5 bo prihod* njič na Moxhamu Conemaugh, Pa. — Ker imt naš klub št. 5 JSZ večino čla-Veliko zanimanje vlada za nov na Moxhamu, in ker je več shod, ki bo v Akronu 8. sept. drugih na Moxhamu živečih ro-Glavni govornik bo Norman jakov. sugestiralo, da bi bilo Thomas. Pričakujejo, da to- pravilno in bolj priročno, če bi likšnega delavskega shoda v klub od časa do časa obdržsvti tem mestu še ni bilo. Sociali- svoje seje v dvorani na Moxha-sti v Akronu obdržujejo shode mu, smo sklenili, da se vrši odobravanja. Geo Smrekar, zapisnikar. Naročnikom Kadar «e pres jn dopisnico s njim m novim naslovom. Ako stori to pošta*» ji moramo plačati sa vsako spremembo dva centa. ... ,_________ _ veJico in Prepeva psalme spo- na pr0stem in širijo "New Lea-1 prihodnja klubova seja v pe- dežeio, katera edina še nudi razuma. Spoznal je resničnost der» ter goc letake> Seveda ! tek • 16. sept. ob 8. zvečer t _ - • • . I «M l» A k* «M 0% % mm MA I» A M 1 AH A «f A . . " I _ | _ VJ - Slov. domu na Moxhamu. rojaki delavci, ki žive v bližini, bodo imeli lepo priliko udeležiti se seje in pristopiti v pr»v0 delavsko stranko. Fr. Podboy, tajnik danes dobrega, stalnega odje malca in katera je kupila v pre-t 'jonov dolarjev nemških industrijskih izdelkov. Hitler hoče postati drugi Mussolini, toda je baš s to svojo izjavo pokazal, da je v primeri z laškim diktatorjem pravo dete glede razuma in tudi Linkoinovega izreka glede va- v Akron je ma,o & žen_ ranja ljudstva in uvidel, da je gka zveza Kot 8em ^ župnik v Barbertonu fara- ubiral napačne strune. Toda neki "delegat dr. št. 1 ne> da naj gl-Mujej n0Vembra pa je ostal izven te armade mi- za Thomasa. Ker nerad verja-roljubnosti po zgubljeni vojni!'mem> 8em 8e hote, preprič^ti in vpije osamjen ono staro o —' ,r~~—=—---Z ■■ ■ i i lltoA drugih sposobnosti, vmtim **** Mussolini pozna Rusijo in vpije osamjen čikaški nadvladi, o čikaških interesih in metodah. "Delegat" se pač dobro zaveda, da če bi ne bilo "Cika-ga", bi imeli razni blufarji KLUBOM IN DRUŠTVOM ALI telite svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha? OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU! ^ njen silni pomen za svetovno med našim narodom zlate čase gospodarstvo. Hitler pa se bo in prosperiteto. šele moral naučiti spoznavati,1 Baje je moral urednik glasi- ( da je nemogoče preprečiti 1» Piaati tako, kakor je zahte-vzhajanje solnca... |valo nekoliko socialistov, "ka-( On smatra Rusijo kot "vzhod- teri imajo svojega boga na či- no", to je azijatsko silo in kri- kaškem Lawndalu". Toda do-či o "rumeni" nevarnosti. Ko tični "brat" se moti, ker na-bi imel U politični šarlatan le predno članstvo je zahtevalo malo sposobnosti za zdravo le, da piše glasilo tako, kakor presojanje, bi vedel, da je baš je določila zadnja konvencija. Rusija obrambni zid proti "a- Nadalje piše: Odkar ob-zijatski poplavi" Evrope. | atoji list v Milwaukee, je še Samo evropska Rusija ima vedno moral voditi boj za ne-prostora za nadaljnih sto mili- odvisnost, ako ni hotel postati jonov ljudi, in če bi kapitali- privesek čikaški politiki, stične sile razumele in znale Kako modrost nam razodeva urejevati tvoje gospodarstvo in "delegat". To "neodvisnost" politiko po zahtevah razvoja bi moral r nazvati narodnjaško PROLETARCU boste storili veliko utlugo, če muT skozi to krizo pomagate t tem, da naročnino če le mogoče točno obnavljate in da mu pridobite novih naročnikov. — ¡L4¡ Tudi prispevki v tiskovni Sond so mu zda) neobhodno potrebni. latforma Socijalističke stranke 1932 ALAZ1M0 te pred provalom kapitalističkog sistema. Socijalistička Stranka je več davno proricala ovo »tanje. U za d njo j kampanji upozorila je ona stanovni-_ na »ve to više raatuču nesijpirnost u američkom životu i odložila program djelovanja, koji, kad t>i ae prihvatio, bio bi na milijone od »adanjeg ialosnog položaja. Dana» u »vakom gradu Sjedinjenih Država na tisuče pslenih muškaraca i žena vodi atrašnu borbu protiv osku-dice i gladi, dok tvornice atoje mirne, a hrana trune na zem-ljfthi. Na milijone nadničara i ostalih najamnih radnika uza-ludno traži poala, dok »u drugi milijoni samo djelomično upo-»leni. ' ~ iT" Besposlica i bijeda »u neizbježivi proizvod današnjeg si-ia. Pad kapitalizmom nekolicina poajeduje naše industrije. Večina obavlja aav posao. Najamni radnici i ratari (farmed) prisiljeni su, da veliki dio proizvoda svoga rada izruče nekolicini. Večina u tvornicama, rudnicima, radionama i uredi-ma te na farmama dobiva tek neznatni prihod, pak je kadra otkupiti natrag samo jedan dio robe, koju se može proizvesti u obilju pomoču naših veleindustrija. Roba se nagomilava. Tvorniče se zatvaraju. Muškarce i lene se otpušta iz posla. Cijelu ovu zemlju se baca u stravu. Mase naroda su siromašne u zemlji, sa naravnim vrelima, ma-Sinerijom i izvježbanim radom, koji je dostatan da stvori si-gurnost i obilje za sve. Kapttalizam znači ne aamo na sve strane proširenu eko-nomsku nesreču, nego i klaanu borbu. On takodjer nosi u sebi m to veču prijetnju medjunarodnog rata. Borba kapitalistične klase, da nadje svjetska tržišta i področja za svoje uloške, za suvišak robe i za kapital, bijaše glavni uzrok svjetskog rata. On danas podržaje istu politiku militarizma i imperijaliz-ma, koja, če, ako ne bude zapriječena, dovesti do ponovnog •vjetskog sukoba. Samo ujedinjeni napori radnika i ratara, organiziranih u unijama i kooperativama, a nada sve u svojoj vlastttoj politič-koj »tranci, mogu spasiti zemlju od bijede, nesigurnosti, besposlice, ekonomske propasti, rasipnosti i ratova našeg sadanjeg kapitalističkog poretka. Republikanska i demokratska stranka — koje kontrolira-jn veliki industrijalci i novčari — nemaju plana i programa, da nas »pase od sadanjeg rasapa. Njihova je glavna svrha i želja u ovoj krizi bila, da potpomognu željeznice, banke, osigu-ravajuča društva i ostale kapitalističke interese. Socijalistička stranka je danas jedina demokratična stranka radnika, koje če program odstraniti uzroke klasnih borbi, klasnih suprotnosti i društvenih zala, koja su prirodjena kapi-talističkom sistemu. Ona traži, da glavne industrije zemlje prenese iz pri-vatnog posjeda i aristokratske, grozno nedjelotvorne uprave u društveno vlasništvo i demokratičnu kontrolu. Samo na taj način bit če moguče organizirati naš industrijalni život na osnovici planomjernog i neprekidnog poslovanja, bez periodičnih provala i pogibeljnih kriza. Ona predlaže slijedeče mjere: ZAKONODAVSTVO PROTIV BESPOSUCE 1 ZA RAD. 1. Da federalna vlada odredi $5,000,000.000 za neod-godivu pomoč onima, koji su u nuždi, umjesto državne i mjesne pomoči. * 2. Da federalna vlada odredi $5,000,000.000 za javne radnje i ceste, pomladjivanje šuma, čiščenje zloglasnih pre-djela i podizanje pristojnih domova za radnike od strane federalne uprave, pojedinih država i gradova. 3. Zakonodavstvo u prilog dobivanja zemlje, zgrada i opreme, potrebite, da se besposlene stavi na rad, da proizva-djaju hranu, gorivo i odječu, te da podižu kuče za svoju vla-stitu uporabu. 4. Šest-satni radni dan i pet-dnevni tjedan, a da se ne ikidaju plače. 5. Opsežan i djelotvoran sistem javnih agencija za besplatno uposlivanje. 6. Prisilni sistem osiguranja protiv besposlice sa odgo-varajučim povlasticama, na osnovici doprinosa od strane vlade i poslodavaca. 7. Mirovinu za muškarce i žene u dobi od šezdeset go-dina i više. 8. Osiguranje zdravlja i materinstva. 9. Poboljšani sistem za osiguranje radnika i protiv nesreče. 10. Ukinuče dječjeg rada. 11. Vladinu pomoč za ratare i male kučeposjednike, kako bi ih se zaštitilo od propasti zaloga (against mortgage foreclosures), te moratorij protiv prodaje vlasništva za neplačanje poreza od strane ratara i besposlenih radnika. 12. Shodne zakone u prilog minimalne plače. DRUŠTVENO VLASNIŠTVO. 1. Javno vlasništvo i demokratičnu kontrolu naših rudnika, šuma, ulja i pogonskih vrela; javnih radnja, koje se bave svjetlom i pogonskom snagom, transportacijom i saobračajem, te svih ostalih glavnih industrija. 2. Da svim tim javnim industrijama upravljaju administrativni odbori, u kojima bi najamni radnik, potrošač i tehni-čar bili primjerno zastupani; priznanje svakoj industriji na-¿ela_zajedničke^prodaje i gradjanske sjlužbe. sestajanje članova porodica i da se proži utočište onima, koj bježe od političkih ili vjer»kih progona. NOVČARSTVO (BANKING). Socijaliziranje našeg kredita i novčanog sistema te uve- denje jedinstvenog bankovnog sistema, počam sa potpunim CRNAC. državnim oavojenjem Federalnih Pričuvnih Banaka, i proši- Provedenje ustavnih jamčevina u prilog ekonomske, poli-renje posluge PošUnskih Stedionica (Postal Savings Banks), tičke i zakonske jednakosti za crnce tako da se pokrije sva odjeljenja bankovnog poslovanja, a da Prihvat i provadjanje strogih zakona protiv linčovanja se ovo odjeljenje poštanske službe preda bankovnoj korpora- MED J U N AROD N1 ODNOSA JI ciji u posjedu vlade. v POREZ. 1. Poste peno povečanje poreza na nasljestvo i d oh od a-rinakog poreza na veče dohotke i nekretninu korporacija i pojedinaca. 2. Nadopuna ustava za oporezovanje svih državnih pa- pira. POLJ ODJ EL5TVO. Mnoge od nabrojenih mjera u prilog socijaliziranja ele- Prem se Socijalistička Stranka protivi svakom ratu, ona vjeroje, da ne može biti stainog mira, dok se ne ostvari soci-jalizam medjunarodno. Medjuto, mi čemo podupirati »ve mjere, koje obečavaju, da če promicati dobro volju i prija-teljatvo medju narodima »vijeta uključiv: 1. Smanjenje orožja, što bi vodilo k cilju po»vemašnjeg razorožanja putem medjunarodnog ugovora, ako je to moguče; ali ako to nije moguče, putem primjera, koji bi mi sami dali. Vojnike, mornare i radnike, koji ostanu bez poala zbog _ - razorožanja, da »e uposli, gdje je poželjno, kod javnih rad- ktrike i plina, banaka i svih industrija, za podizanje životne nja, a ove da ae djelomično financira uštednjom, koja nastaje razine medju gradskim radnicima itd., u velike bi koristile usljed razorožanja. Ukinuče obvezatne vojne službe, logora ratankom stanovništvu. | za militarno vježbanje i R. O. T. C. Kao posebne mjere za podizanje poljoprivrede, mi pred- 2. Priznanje Sovjetskog Saveza te potpomaganje in- lažemo: dustrija.nih i trgovačkih odnošaja a tom zemljom. 1. Sniženje poreznih tereta, prešavši sa poreza na pol- • 3.. Uništenje ratnih dugova savezničkih vlada kao dio jodjelsko vlasništvo na dohodarinake poreže, te poreže na programa, da se zbriše sve ratne dugove i odštete (reparacije), baštinu, na prekomjerni profit, kao i droge slične oblike opo- pod uvjetom, da ovakovo uništenje ne oslobodi novac za obo- rezovanja. 2. Povečanu federalnu i državnu pomoč za izgradji-vanje cesta te u prosvjetne i društvene svrhe za ladanjske opčine. 3. Oanutak federalne trgovačke agencije za kupovanje i prodavanje poljodjelskih proizvoda. .4 Da pouzdana kooperativna društva i državne agencije zauzmu žitna spremišta, klaonice, meenice i »kladišta, te da a njima upravljaju bez profita. Potpomaganje ratarskih kooperativnih droštava i potrošadkih udroga u gradovima, da bi se ukinulo posrednika. 5. Socijaliziranje federalnih zemljišnih banaka i da te banke pružaju dugoročni kredit ratarima uz niske kamate. 6. Društveno osiguranje protiv gubitaka usljed nepo-volj nog vremena. 7. Osnivanje zemljišnih, pokrajinskih i državnih odbora za iskoriščivanje zemlje u svrhu otkriča najbolje uporabe poljodjelskog tla u zemlji, obzirom na zajedničke potrebe ra-tarstva, induatrije, zabave, vodene zalihe, zasadjivanje šuma itd., i da «e prokrči put poljoprivrednom načrtu, koji bi obuhva-čao zemlju i konačno cijeli avijet. USTAVNE PROMJENE. 1. Proporcijonalno zastupetvo. 2. Izravno biranje predsjednika i podpredsjednika. 3. Inicijativa i referendum (sveopče glasanje). 4. Izmjena ustava tako, da bi ustavne nadopune bile ružanje, nego da promiče razoružanje. 4. Ulaz Sjedinjenih Država u Svjetski Sud. 5. Ulaz Sjedinjenih Država u Društvo Naroda pod uvjetima, koji bi to društvo učinili djelotvornim orodjem svjetskog mira, i obnovljenje suradnje aa strankama radničke klase u inozemstvu sa svrhom, da se Društvo pretvori iz društva imperijalističkih sila u demokratičnu skupštinu, koja bi zastu-pala težnje radnog naroda svijeta. 6. Stvaranje medjunarodnih ekonomskih organizacija, u kojima bi rad bio primjerno zastupan, da se bave zadacima sirovine, uložaka, novca, kredita, carine i razine života sa sta-novišta blagostanja masa čitavog svijeta. 7. Da Sjedinjene Države napuste svaku vrst intervencije (uplitanja) u poslove drugih zemalja. Da se smjesta povuče militarne čete sa Haiti-a i iz Nicaragrue. 8. Da Sjedinjene Države povuku svoje militarne i pomorske čete iz Kine i da napuste američke izvanteritori-jalne povlastice. 9. Potpuna neovisnost Filipinskog otočja i sklapanje ugovora sa drugim zemljama za očuvanje samostalnosti ovih otoka. 10. Da se zabrani prodaju municije stranim silama. • e s Obvez a vsi te aa ovaj konstruktivni program, Socijalistička Stranka pozivi je radnike te sve poštene a napredne gradjane ove zemlje, da se udruže a njome u knocaom pokre-tu protiv sadanjeg tečaja u drustvenu nesreču, a u prilog manje tegotne. ^ 5. Ukinuče vlastt vrhovnog sudišta, da svoje mišljenje id^VlK pravice,\«dra~r»Iob©de. daje o ustavnosti zakona, prihvačenih u kongresu. 6. Prihvat nadopune ustavu o Radničkim Pravima, predložene po Socijalističkoj Stranci, koja nadopuna ovlaščuje kongres, da osnuje zemaljske sisteme osiguranja protiv besposlice i bolesti, u prilog osiguranja proti nesreči i za mirovinu ostar-jelim osobama, da ukine dječji rad, osniva i preuzme pothvate u manufakturi, trgovini, prevozu, bankovnom poslovanju, jav-' nim poslužbama i ostalim poslovima i industrijama, koje bi posjedovala i s kojima bi ravnala vlada, te uopče za društveno i ekonomsko blagostanje radnika Sjedinjenih Država. 7. Opoziv 18th nadopune ustavu (o prohibiciji) i preu-zeče alkoholne industrije pod vladinim vlasmištvom i nadzorom sa pravom, da svaka država, po svom vlastitom izboru, podržaje zabranu alkoholnih piča u okviru svojih granica. IZDAO Jugoslavenski Socijalistički Savez, 3639 WEST 26th STREET, CHICAGO, ILL. D« li sto pripravni ludjaldraii u atloj kampanji? — Onda pom ai i to, ProJotoroc" I naši lataci! PRIDONAlAJTE U SOCIJALISTIČKI IZBORNI FONDI N« sabora*ita, 639 W. 26th ST., CHICAGO, ILL. Rockwell 2364. _ Duhovniki v politiki ! v Zed. državah je dolgo prevladoval nazor, da politika ni za duhovnike. Le malokdo izmed njih je silil na "politično polje", vsaj ne odprto. Vilic temu pa je bil vpliv ceiKve na takoivano "politiko" velik »koii vso zgodovino te dežele. V južnih državah nazaduje versko bigotstvo politično oblast tako zelo, da je ponekod nauk o evoluciji ce- ¿M univemn p-^vedanL Pa tudi na vzhodu in lapadu una cerkev močne niti v poiiuai. Med profesionalnimi politiki dobite zdaj ne le protestantske nego tudi katoliške svečenike. Ze leta 1928 8e je katoliškA cerkev neuradno na vso moč pehala za izvolitev katoličana Al Smitha. Letos je bil njen duhovnik James K. Cox iz Pittsburgha celo no-niiiiuan za predsedniškega kandidata na konvenciji stranke nezaposlenih delavcev v bt. jlX)uisu, katere se je udeležilo glasom po-rocii kakih 500 oseb. Katoliški župnik Rev. J. coughlin iz Detroita, ki istotako veliko rohni zoper kapitaliste kakor pittsburghški ivev. pa agitira za demokrata Koosevel-U. Ooa sta po svojem delovanju iu govorjenju sinatrana za radikaica, ioda s svojimi dejanji siužita posredno in neposredno sistemu kakršen je.' Oba sta nasprotnika socialističnega programa. Kev. Cuughlin napada soc. sUaiiKo in njene vodilne člane v govorih na radio, grdi kapitaliste a ob enem agitira za predsedniškega kandidata kapitalistične stranke 1 Med farmarji deluje Rev. Clarence E. Huri, ki se bori proti žitni borzi v Chicagu. Organizacija farmarjev plačuje temu duhovniku tisoč dolarjev mesečne plače. Skof Cannon in mnogo drugih protestantskih duhovnikov je v ospredju "politike"' Kardinali in ostali katoliški svečeniki so več ali manj aktivni v politiki — največ za kulisami. Medtem ko katoliški župnik Cox ustanavlja »tranko v znaku plave srajce in organizira svoje ljudi po fašističnem vzoru, dobite med protestantskimi duhovniki mnogo takih, ki so zelo liberalni in ne verujejo v nikake dogme o verskem peklu ali posmrtnem izveli-čanju, pač pa uče vero socialne pravice. Precej teh duhovnikov je letos aktivnih v socialistični kampanji. Cenzura v Jugoslaviji V Ljubljani sta bila nedavno spet klicana dva "osumljenca" na policijo, da pojasnita svoje zveze • "Proletarcem". Kakor poročajo, sta bila pozvana na zagovor pisatelj Ivan Vuk ter zadružni delavec Cvetko Kristan. Nekdo iz Amerike je na enega teh na-s.ovil "Proletarca". Policijski cenzorji, ki vse pregledajo, so omot raztrgali, dobili v njemu prepovedan list in so uvedli preiskavo. Ne eden ne drugi ne moreta zato, če jima kdo pošlje ta ali oni zabranjen list. Ko je cenzura enkrat prej iztaknila v enem ovitku Proletarca, katerega je poslal tja Leo Junko iz Detroita, so bili aretirani skoro vsi »loven-ski delavski književniki in obdolženi zvez s Proletarcem. Ker jim policijska oblast ni mogla naprtiti nikake krivde, jih je oprostila. Cenzuro je mogoče v gotovih olkolščinah in razmerah opravičiti. Toda cenzura, kakršno imata Italija in Jugoslavija, je otročja. Režim, ki se ogradi z obzidjem cenzure, nima bodočnosti. S teptanjem svobode govora in tiska sam avtomatično, priznava svojo šibkost. ,, ' I Upodobljajoča umetnost v Chicagu na semnju V Grmntovem parku v Chicagu, južno od Ari Instituta, Id j« dom likovna umetnosti, ae im dva tedtoa vršila razatava sUk in tudi sok, ki pa jo bila bolj aome^j nego razstava, kot vidite lahko a to slike. Zastopani oo bili .Hkkrji in "slikarji". Precej jo (bilo lapfli del, največ pa šare, kakršne imajo mnogo tudi dobri umetniki. Razpecane je bilo ia več tisoč dolarjev, kakor ao poročali listi. To Jo prvič, da ao čikaiki slikarji razstavili svoja dota na tak način. Sledili ao enaki razatavi, osi roma razprodaji, ki ao jo pod vseli začetkom julija newyoršk> umetniki. Počasi vse pride na dan! sedaj mečejo klobuk po vetru in iščejo le, kako bi zadostili svojim osebnim ambicijam. Vodilni prosvetaši (člani Jugo-slavenskog Prosvjetnog Save-za), kolikor je temu piscu znano, niso v konzulovem taboru, pač pa so proti njegovi politiki. Od Slovencev je v konzulovi politiki direktno le eden, ki je bil pred leti nekaj mesecev član JSZ, namreč Andrej Kobal. Ce je še kdo drugi bivših članov slovenske sekcije konzulov agentr mi ni znano, vem pa, da ni pri njemu nihče, ki je bil res kdaj prepričan socialist, in nobeden, ki je kaj pomenil v našem javnem življenju. Glavni voditelj zdaj je menda Frank Paulich, ki je bil ves čas od kar je v Ameriki, nasprotnik socialistov. Paul Ber-ger je na konvenciji SNPJ v Waukeganu ixjavil, da je Pav-lič komunist, zato je slovenskim socialistom zopern. Bar-tulovičev "blok" je tej tejavi napravil ovacijo. Da-li je bil Pavlič kdaj član komunistične stranke, ne vem. Morda vedo pri "Radniku" to bolje. Kar se tiče A. Kobala, je oii< pred dobrim Titom v New York in poslal listom poročilo, da bc ra Kolumbiji profesor, oziroma predavatelj o jugoslovanski književnosti. Tej raci so se dali potegniti posebno slovenski uredniki v Clevelandu. Pravijo, da s Srbi okrog konzula v New Yorku Andrej Kobal ni najboljše izhajal, a vendar toliko dobro, da je bil de- Z t odo vio a delavskega gibanja na Slovenskem PRIREDIL ANTON KRISTAN (Nadaljevanje.) Z ustavljenjem dela za en dan brez napo-vedbe dajejo delavci delodajalcem orožje xoper sebe. Kaj, ko bi delodajalci sklenili, takoj po delavskem prazniku tudi zase slaviti praznik, in ne samo en dan, temveč celi teden, ali pa ko bi povsem zatvorili tovarne! Kdo jim more to zabraniti? Mareikak, tovarnar čaka prilike, da se znebi starih delavcev ter je nadomestiti z mladimi močni. Kdo more prisiliti delodajalca, da sprejme zopet delavca v delo, ki je ostavil delavnico ali tovarno brez tehtnega vzroka? Kdo ga more prisiliti? Ali je delavski praznik pogojen s tovarnarji? In radi tega treba, da se glede ustavljenja dela v 1. dan maja dogovore delavci z delodajalci. V dan 1. maja more nastati taka premena, kakeršne se mnogi delavci še nadejajo n«. Ravno Starejši mogo priti ob delo in § tem zguibiti, če drugje ne bodo vsprejeti, podporo iz bolniške in invalidne blagajnice, ker delavec brez dela zgubi po neki dobi pravice do blagajnice, v kojo je leta in leta plačeviL Mi nikakor ne stojimo na strani fabrikantov, kjer se gre za pravice delavstva ter zagovar* jamo vselej odločno te pravice in zahteve, toda zajedno pa odsvetujemo delavcem, morda da brezvspešno, vse to, kar bi ne koristilo delavstvu, temveč mu le ¿kodovaUo. Trditve v Proletarcu, da pla-, "Jugoslavia" v OhlČigU, ki čujejo kmetje in delavci v Ju- pravi da ne samo sumi. O goslaviji hotelske in druje stro- listu "Hrvatski" trdi brez ovin-ške takozvani Jugoslovanski kov, "da je Po državi subven-centralni organizaciji v Chica- cirana". gu, katere patron je konzul dr.1 G. konzula biča,"ker se vlači Djuro Kolombatovič, so bile p0 ameriških brlogih in butle-resnične. Potrjuje jih v svojem garijah (jugoslovanskih), tro-listu "Jugoslavia" Ivan Palan- ši denar, nabira pristaše in na dačič (Palandech), ki ima v tak bezniški način uganja 'lo- HBZ to poletje sprejela skoro) ležen vseh potrebnih priporo- soglasno resolucijo za odcep Hrvatske od Jugoslavije kakor je sedaj konstituirana, in Pa-landačič vprašuje — tako, da se čuje v Beograd, kako je g. konzul vložil novce bednih jugoslovanskih seljakov za pro- fili, kl ftO mu omogočila potovanje v stari kraj. Bil je med tem večkrat v Chicagu, v Clevelandu in drugod, in to poletje na jugu. Režimovski agent Pfeifer je zdaj eden njegovih oglaševalcev. Poročilo o nje- pagando med Hrvati, ker je do- mu je imel Pfeifer tudi v "Ena-segel med svojimi rojaki tako kopravnosti" notranje spletke v Beogradu kalno politiko'." O uredniku1 neugoden rezultat? O si oven- Iz polemike, ki je nastala v kakor v konzulovem uradu v, "Hrvatske" Vrančiču pravi, da1 ®kih organizacijah je poročal Chicagu med pnstaài r režima Chicagu prav tolikšen upogled je bil preje, dokler ga ni kupil vladi, da je Jugoslaviji in nje- »amimi, je razvidno, da Jtgo-kakor konzul sam. Ivan Palan-' beogradski denar, hrvatski že- ni vladi ter njenemu modremu «lavija troši visoko vaote za kra-vladarju lojalno naklonjena Ijevaško propagando med izee-posebn0 Kranjsko slovenska ljenci, m da aubvoncira "lojak dačič izdaja v Chicagu dva ju- paracist, zdaj pa je Kolomba goslovanska lista, namreč ene- tovičev glavni plačan agent in ga v latinici za hrvatske čita- tudi njegov "body-guard". O' katoliška jednota. Zelo sim-telje in drugega v cirilici za Sr-' Kolombatovičevih drugih agen- patično razpoložen napram da- mko. liste ter plačuje poaamez- Isto je bilo razvidno v be. Med vojno, pred vojno in tih in špijonih pravi, da mu po vojni je odprto naglašal svoj1 "slepo slede in služijo", jugoslovanski patriotizem. Po-| v tem ^ju zahtevajo Palan-magal je kolikor je mogel vsa- ¿ačičevi pristaši od konzula in ki jugoslovanski vladi in bil na njeg0ve "centralne" organiza- našnji Jugoslaviji je slovenski sličnem boju, ki je letošnjo po- uslugo za protiusluge vsakemu jugoslovanskemu konzulu v Chicagu. G. Palandačič je v lokalni politiki bil posebno pred leti aktiven republikanec in bil parkiat že kandidat na re- cije račune. Npr. o priredbah in pristopninah v JCO. Njenemu .predsedniku daje konzu! $100 mesečno. V imenu te "centralne" jugoslovanske or-ganizacije lazijo "narodni publikanskem tiketu. Med voj- predstavniki" okrog demokrat-n0 je bil z Jugoslovanskim vi- skih in republikanskih politiš-ječem in londonskim odborom nov v chicagu, katerim pripo-proti JUZ. V čikaškem trgov- vedujej0f da ima do deset tisoč skem svetu, posebno med novi- direklnih ¿ianov, dalje da ji narji, je zelo znan. On je tudi pripadajo podporna in kultur-posestnik agencije, ki se peča z na društva. V«ak član plača nabiranjem in oddajanjem o- dolftr pristopnine. "Gdje je taj glasov v liste tujerodcev. G. novac?» vprašujejo ljudje o-Palandačiču se torej ne more k palandačičeve "Jugosla-očitati, da je sovražnik beo- Cleveland, in pridobljena bo popolnoma tudi JSKJ. (Konzul se je udeležil njene prošle konvencije v Indianapolisu ter govoril na zborovanju in banketu.) O SNPJ je poročal, da ima "naša Jugoslavija" v nji mnogo prijateljev, ni pa ji naklonjena v celoti radi socialistov. Upa pa, da jih bodo "narodni ljudi" polagoma odstranili. O Andreju Kobalu se je privatno izražal, da mu nade ni izpolnil. Mislil je, da ima res vpliv med Slovenci, zato ga je "podprl". V enem članku v "Jugoslaviji" vprašuje pisec konzula, kako je mogel pridobiti za svoje pristaše "dovčerajšnje socia-vije". Cemu gredo okrog po-|iigte in komuniste", med tem ko ne more pridobiti za Jugoslavijo svoje rojake Hrvate v HBZ, niti ne vodilne slovenske gradskega režima, da ni jugo- litišnov? Zat0> ker hočejo od slovanski, oziroma srbski pa- njih denftr _ ia gu*t>ve jugo-triot, ali da ni storil vse v »vojl tk>vanskih Rilcev v Chicagu! moči za oglašanje jugoslovan- Dq ,etošnjih voiitev So se na- podporne organizacije. "Rad stva, kakršnega priznava seda- vadno obračali posamezni ka- nik" tolmači, da misli Palanda-nja vlada v Beogradu. pitalistični kandidatje na Pa- ¿i£ev Cankar s tem prosvjetaše Dogodilo pa se je, da Ivan landačiča, da jim je on skrbel ali "Cvetkovce", ki so bili prej Palandačič ni hotel prepustiti Za reklamo v listih, ki so na- komunisti. Med konzulovci je prvenstva tebinič meninič kon- prodaj v politiki, zdaj pa hoče reg nekaj štreberjev, ki so bili, Klubi,.društva zulu Kolombatoviču, konzul ta posel prevzeti konzulova Ju- nekoč člani hrvatske sociali- so vabljeni, da pošljejo naroči mlad nastal med jugoslovanskim poslanikom Schweglom v Argentini in urednikom režimskega "Slovenskega tednika" v Buenos Airesu g. Ceboklom. Boj med Palandačičem in konzulom Kolombatovičem ni samo javen, nego sega po privatnih potih «kozi v Beograd. Pa.andač'čev list dolži konzula, da pošilja denuncijacije proti Palandačiču v Beograd in da ga blati pred bizniškimi firmami v Chicagu, konzulovi pisci v "Hv 'fttshi" pa naobratno očitajo isto Palandačičevim "agentom". Taka Je balkanska politika balkanskega jugoslovanstva v Chicagu. Enim se izplača, nekateri so žrtve, a ostali so jazbeci, kakor je rekel Sava Se-stanovič, ki velja v koloniji za velikega mudraca.—X. X. Naša kampanjska izdaja Dne 1. septembra izide kampanjska številka Proletarca. in Sebični radikale! Veliko ljudi govori v teh časih o revoluciji. Eni, ker so zašpekulirali svojo imovino, drugi, ker so bili prevarani s posestvi, tretji, ker so izgubili svoje prihranke v propadlih bankah, četrti, ker so ob dobra dela, peti, ker jim republikanski ali demokratski politišni niso izpolnili obljub, šesti, ker so jim upniki pognali štacune na boben, sedmi, ke? to jim bossi znižali plače itd. Vsi ti in njim slični so "revolucionarji" iz sebičnih namenov. O socialni revoluciji nimajo pojma in socialiste mrze. i pa tudi ni bil pri volji deliti ča sti s Palandačičem. Tako se zacija. Da doseže namen, je tekma začela in se razvila v njeni zastopniki zagotavljali boj. j demokratom in republikancem, G. Palandačič je obtožil v <*a je to edina organizacija, ki svojima listoma konzula, da na Etično reprezentira čikaake stroške jugoslovanskega vlad- Jugoalovane, torej *dma, ki jim nega "dispozicijskega" fonda glasove — financira Jugoslovansko cen- To ob enem pomeni: Koliko tralno organizacijo, katere nam plačate?! predsednik je Slovenec Frank Nekaj naivnih Slovencev v Paulich. Stroški sestankov in Chicagu je verjelo, da je Jugo-banketov v Morrison hotelu so slovanska centralna (?) orga-i bili večinoma kriti na ta način, nizacija res nepolitična in ne-, Dalje piše Palandačičeva "Ju- pristranska. Vprašajte g. Pa-goslavia", da g. konzul finan- landačiča, ali pa čitajte njego-cira tednik "Hrvatska", ki je ve liste! postal za dolarje striktno kra- Konzul stalno poroča v Beo-Ijevaško glasilo, dasi je bil prej grr.d o evojih uspehih. Sloven- goslovanska centralna organi- stične ct kcije in potem komu-| la. Podrobnosti so v oglasu na »o nisti. toda kakor takrat, tudi; 6. Sftrani. VOŽNJA 1919 IN 1932 pod istim urednikom — hrvatsko separatističen; Tako piše "Jugoslavia", ki pozna ta razmerja. Razen "Hrvatske" je deležen konzulove dolarske milosti tudi en slovenski list..»1 ci v Ameriki so Že vsi za sedanji režim, Hrvati so napolnili j Ashland avditorij, s katerega ie bila poslana veličanstvu kra-j lju Aleksandru udanostna brzojavka. V HBZ, ki je naj- Dalje trdi "Jugoslavia", da ima večja jugoslovanska podporna konzul kopo špijonov in "te- organizacija, dobiva jugoslo-: lesnega stražnika", vse na *tro- vanska (kraljevaška) ideja čez-ške "jugoslovenskih krvavo za- dalje več opore. Pa se je do-radnjenih para". Tako piše godilo čudo, da je konvencija Voinja UMrilkik vojakov jo bila po promirj« vožnja1 sma*oalavj*. Voinja »»tih vojakov to poUtjo is Wa*Jtinftona jo bila voinja poraionosti. N » sliki jo skupina votor«noto, ki so vračajo domov a aouapoino okspodicijo v jlavnoni mosta. Pisali in delali smo vselej za blaginjo iu prospeh delavstvu in slednjemu sveto veli nedavno v dveh člankih, naj ne praznujejo I. dan maja kot delavski praznik, kajti tako "praznovanje" ^je osnovano od prevratnih življev, ki bi radi povzročevali izgrede in ne* mire po načinu francoske revolucije. Vzllc temu so sklenili velikonočni ponedeljek ljubljanski delavci v restavraciji "Evropa", da bodo praznovali 1. dan maja kot delavski praznik. Z ozirom na ta ukrep, za kojega je glasovalo nad 400 prisotnih delavcev, izdal je gospod predsednik baron Winkler gDede 1. maja okrožnico do vseh c. kr. okrajnih glavarstev, v kateri se opazarjajo industrijslni delavci na s s 75., 76., 82. in 131. obrtnega zakona, da morajo tisti delavci, ki bodo ustavili 1. maja delo brez delodajalčevega privoljenja takoj biti odpuščeni iz službe, vrhu tega bodo pa še kaznovani od obrtnih oblastev Dalje se v okrožnici delavci svare pred izgredi ali pa odvračanjem in pregovarjanjem od dela nasproti drugim delavcem, ker bi se zapel jivci kaznovali z zaporom osmih dnij do treh mesecev. Zoper izgrednike se bode postopalo pa najstrožje. Kaj pa, ko bi se vendar-le pripetilo to le: Razburjeni ljud lahko nasilno napade ne samo tovarnarje, temveč tudi one, zoper koje so nahujskani. Ljud je posebno občutljiv za take čine. Jedna sama beseda more pobuniti tisoče in ti v svoji zaslepljenosti liahko povzročijo največje bedarije. Na taka trenotjs željno čakajo oni, katerim ne diši delo. Ia taki lenuhi naj bi na račun poštenih delavcev povzročevali zločine, za katere bi potem morali biti odgovorni delavci? To je nedostojno za pošteno delavstvo, ki se bori z zakonitimi sredstvi za svoje pravice. Ljud je kratkoviden in se pusti nahujskati, toda posledice so potem povsem žalostne. Pomisliti trebs, ds vsaka država mora skrbeti za red in varnost Francoska, svobodna republika, uprla se je proslavljanju 1. dne majnika in je prepovedala vse javne manifestacije delavstva, ker ve, da bi se te svobodne manifestacije vedle— k nasiistvu. Tako se je dalje izjavila Belgija z Holandijo zoper 1. maj. Angleško delavstvo je opustilo svoj namen, ter praznovanje 1. maja odložilo *za tri dni, na nedeljo 4. maja ; a tudi Italija ne trpi tega. Dalje so se izjavili v tem zmislu socijalno demokra-tiški voditelji in državni poslanci na Nemškem, vkupe 34 mož, itd. i luit-tcw^o. Kako se bode praznoval 1. dan maja, smo v Utini radovedni; da bi le delavstvu iz tega "slavlja" ne nastala — sramota. Možne je vse dandanes. In kaj pa gmotna škoda, koja bi industrijskemu delavstvu pošla iz tega? Po vsej Avstriji, kjer posluje pri industriji 608.663 mož in 261.825 žensk, znašala bi U-guba na delavskem zaslužku za dan 1. maja, ako pomerno računimo mezdo delavca in delavke za jeden dan po 85 kr., — okoli 1Î0 milijonov kr. — Toliko bi samo pri nas stal v denarji delavski "extra praznik"! Krasna pridobitev I Zoper tako drage "napore" delavskih teženj moramo izpregovoriti besedo, ker ubog delavec more s krajcarjem bolje gospodariti» nego kn&čeni ali nekrščeni Žid s tisočaki. • • To ne bode delavski praznik, temveč ze 0 drago delavsko — postopanje, za koje bi moral socijalne demokrate vsak slovenski àc-lavec lepo zahvaliti. Odsvetujemo torej ta-kozvano "praznovanje delavskega praznika » predvsem s krščansko-katoliškega stališča, drugič pa s stališča delavskih političnih P'®* vic, tretjič z narodno-gospodarekega stališča, in četrtič iz prepričanja, da se socij»ln^® delavsko vprašanje tako ne rešuje in tudi I* šit1 ne da. Slovensko delavstvo more se poslužiti dru-zih ig boljših sredstev in postavno osigur** nih pravic v zboljšanje svojega Stanja nf^ je občno pohajkovanje. (Dalje prihodnjič.) f » adam milkovič: SMOLA KAPITA LISTA MEJAČA Humoristična tragedija | I VIHAR V TEKSASU PORUŠIL DOMOV JA •f *'»im (Nadaljevanje.) un>jevala. Med tem ji je pra-inekam uporno pmraua po «Kaj nimate nobenega cele-1 vil Peter Mejač, da je bil v kratkem molku Suzana, "samo fa ključa? je vprašal v pod- vojni ranjen, da mu to časih |če bo hotel in aploh utegnil itrešno okno. "Hm, pod mojim prizadeva velike neprijetnosti priti/» / viflavjem, da tam pod blazino in da ae je p0 vojni prav zato I Tete Jane pogled postane je moj ključ — ampak ključ tako odebelil, ker se z ženskar- resen. "Ce mu je kaj do otro-od moje sobe pa imam vraga jenjem sploh ne peča. Priponka bo prišelI" Potem je po-»opet jaz tu." vedoval pa je tudi, da kljub 1 gledala malega Petra, ki je pri- "Dajte mi ključ," je r*kla vs«mu n* bo ostal več dolgo čel s še večjim ognjem udri-fospa, "da grem po ključ." aamec, da se bo oženil s črno- hati po njej, in pristavila: "Saj "Kako? Hm, ali imate kaj ienako, vzel za svojega bo otrok čisto pozabil nanj. •ukanca?" tujega otroka in tako užival Tak ne tolci m« vendar!" "Nimam. Kavno včeraj sem vsaJ delno zakonsko srečo, a- Utihnili sta. Tudi otrok se ga hotela kupiti," ko sta mu že Bog v nebesih in je nekam zamislil in prenehal "In vrvi tudi nimate?" je o- ^d™ ponev namenila dosmr- s svojim poslom zakaj majhna tepal spodaj Peter Mejač z ro- tno devi*tvo. kapljica znoja se je bila prav- kama. "Ničesar nimate? Ima- Ko je bila gospa Zmajeva s prikazala na njegovem čete?" poatiljanjem gotova, je vrgla1 lu- Suzani se je zazdehalo in In je šla gospa po vrv, tako »Pet krik: Vaj, jaj, . . J kmalu nato tudi teti Jani. Da vrv, ki je pri sušenju perila naravnajte mi koleno 1" Oma- bi pregnala dremavico, je vze-potrebna in jo je spustila skozi hnila je in se grabila za nogo. 1* iz torbice sliko in jo poka-okno, prav na cesto jo je vrgla. "Koleno? Aha, koleno 1" se malemu Petru: "Učiva Kako vesel se jo je Peter Me- je dvignil Peter Mejač in sku-1 ** !H reče in njen pogled po-jač spodaj oklenil in nanjo brž *al zadržati goapejin padec — stane strog. "Kdo je to?" privezal ključ od svoje sobe in pa je bilo že prepozno; zakaj ko je bil gotov, je še poiskusil. gospa se je bila med 4em že "Mislim, da utrgalo se ne bo 1" je glasno pomislil. Pa glej, ta hip je skočilo sesedla na tla in je tako on u-tegnil zgrabiti le še njeno nogo, ki mu jo je molila venomer nanj kakor ogromna kača in' ponavljajoč: "Naravnajte, po-?& ovilo po vsem telesu. Isti tegnite, gospod ravnatelj I Jaj, ¿as je zgoraj gospa Zmajeva z jaj, jaj . . . " visokim glasom nekaj rekla, Seveda je Peter Mejač takoj potsm pa iztegnila roke. "Moj pričel vleči, ampak vlekel je in njen pogled postane strožji. Bog! Zakaj pa ste potegnili njeno nogo tako spretno, da "Tak, kako se vendar piše tvoj sa vrv? Jej, jej 1" V pritličju je potegnil za seboj tudi gospo • Govori! Jaj/ jaj, jaj $e je odprlo okno. j Zmajevo, jo pripeljal do vrat • • • " tarna teta Jana, "Otrok "Was ist?" je vprašala suha in potem spet nazaj do poste- j« že vse pozabil! Povej nu, 44Očka." "Kako mu je ime?" "Ime? Pe, pe, pe, peter." "Dobro!" prikima teta Jana. "Kako se piše?" Petrček je malo pomislil, potem pa udaril sitno , teto po zadnjici. "Ne vem", je rekel. Teta Jana dvigne sliko više Froeport In olooBoo ▼ Tmmm j» nedavno obiskal vihar, ki jo porušil celo zidane hišo, razdejal gospodarska poslopja farmarjem in napravil mnogo drago škodo. Nekaj ooeb jo bilo ubitih in veliko ranjenih. Na ali ki jo družina, kateri je pustil vihar le steno in nekaj napotijo. Wm. Z« Foster in njegovo revolado narstvo med vojno In danes Piše FRANK BARBIČ. ženska in iztegnila vrat. Aha, je pomislil Peter Meječ, to je tista ženska, ki je Komunisti v vseh Zed. drža- čilo podpiranje vojne, katero vah r imajo nalogo boriti se J je socialistična stranka odloč-proti socialistični stranki v no obsodila. Radi svojega sta-prvi vrsti in šele v drugi pro-| lišča je bila v persekucijah skoti kapitalizmu. Zategadelj 'ro popolnoma zatrta. Norman oni tudi ne hodijo na demokrat-1 Thomas se je istotako izrekel ske in republikanske shode in Zed. države) v vojni sa vsako cono. Senator Walsh: Mr. Fitz-patrick, predsednik čikaške delavske federacije, je nam sporočil, da ste vi kupovali liberty bonde in pomagali v o-glašanju istih. Foster. Da, storil sem svojo dolinoet kakor dragi. Walsh: Ali ste govorili tudi na shodih v prid prodaje liberty bondov? Foster: Da (v zapisniku se glasi Yes sir). Walsh: Na kolikih shodih ? Foster: Približno ducat. Walsh: Zaradi točnosti zapisnika bi rad vedel, da navedete, koliko govorov ste obdr-žavali in za kolikšno vsoto ste kupili bondov. Foster: Mislim, da som dal sa liberty bonde $450 sli $500, točno ne vem. Walsh: Ste tudi govorili v prid prodaje teh bondov? Foster: Mi smo vodili v ta namen pravo kampanjo v naši organizaciji (uniji klavniških delavcev)..." Tu imate revolucionarja, ki sodi socialiste po sebi. Takrat, ko je bilo nevarno, je bil patriot —! Kongresni zapisnik to ga kandidata senatorja LaFol- PotrJuJe * njegovimi izjavami, letu, bil je v odboru znane mi-l zda-> pa socialistom očita "so-chiganske konvencije, ki se je cial PatrioUtvo"! Well, dober vršila v šumi, bil je zagovornik tek ! Gompersove A. F. of L. in nato njen sovražnik — bil je sploh vse, kar je že mogel postati v življenju. Foster med vojno ni bil pre- noben komunist ne "stavi vprašanj" republikanskim in demokratskim graftarjem na shodih kapitalističnih strank. Kdor bere komunistične in lje. Bolečine so popustile, hu- to je Peter M .. . " dega ni bilo nič, gospa si je "M r. . " na vožnji le zadrla nekaj trska "M . . . Me . , . Nu?" sili sadnjič pomotona ujela moj1 v spodnji del telesa pa se jih v*nj teta. pljunek! i je hotela potem seveda iznebi- "Me . . . Meta!" "Nič ni Frau Tratnik, gute ti, a je Peter Mejač iz nežna- "Mejač!" zavpije ona. "Pe-Nacht!" je rekel. nih vzrokov odklonil vsako po- Mejač! Bančni ravnatelj!" Med tem je snemal raz sebe moč. "Kje?" se je strahoma pred- vrv, ki pa se mu je bolj in bolj Tako. Dva meseca po tem ramila Suzana iz dremavice. zapletala tako, da je končno dogodku, je napisal Peter Me- "Nikjer," je rekla teta, "o- nii~h"b~y~le~ ;oDer "kaoitali-1 urejeval, je bil skoro uničen, obupan sedel na pločnik. Moj jač v svoj dnevnik: Dneve nosi troka učlm. To je Peter Me- J^ e škoda pros ora^er ni smel na pošto in ker na Bog, je tarnal, kaj sem ti ven- polž. Da dolgi so zadnji dne- Jač," je ponovila še enkrat zem £ ¿¡^^ l njegov naslov ni smelo biti po-dar storil, da si me s svojimi vi moje samske samote. Danes "Tak ne tolci me vendar I fe XaXo v^ti na proti ^no nikako pismo. Kdor je nevidnimi rokami vsega pove- seni dal delati krojaču črno Jej, jej . . . Čakaj, a kdo je 'm 1kovač-1 to storil, ga mu je poštna o zal. Ampak gospa Zmajeva obleko ... Se malo in kocka to?" ___ ___ iSci zlobe Tako se NoZn ** zaplenila. ~ — Članstvo soc. stranke za odpravo prohibidje HP Na svoji konvenciji meseca ganjan radi svoj'ega prepriča- maja je 80Cialistična stranka nja, ker je pač podpiral voj- gprejela v svojo- platformo z BL II ■ I i J P* v «voji zlobi trdi, veliko večino točko, ki zahte- proti vojni in je pristopil v so- da je ameriška socialistična va> da ae prohibicijo odpravi, cialistično stranko v času, ko stranka podpirala vojno. Isto prouluih: John KobL Ely. John Teran. MONTANA. Red Lodgot K.. Krznoinik. NFW YORK. Fly Crook: Mrs. Frsnk Trinksus. James Dsklevs. Little FslUt Frana Gregoria, Fr. Pets us. Sow ardí Frsnk Zsgsr. -OHIO. Akm—Kanmoret Jos. Jereb, Leo Bregar. Bridgoports J OS. Snoj. Barborton: John Jsnkovich. Coa tos: Peter Chufer. Cleveland: John Krebelj, Anton Jankovich. Connoout. Joseph Sedmsk. Girard: John Koain, John Tsneek, Anton Dobro volee. Gloncoo: Al bins Kravsnjs. Lisbon: J. Bergant Maynard: Andy Zlatoper. Piney Fork: Nace žlembeigsr. Powhatan Point« Anton Vehar. Nowburgh: Jos. Lever. Nilset John Plshtsr. PENNSYLVANIA. A costo! Geo. Krlstell. Al.qu.pp«: Geo. Smreksr. Ambridg«: Martin Habich. Boa Air« Peter Bukovec. Brad dock t John Rodn&k. Crofton: Jacob Tomec. Canonsburg-Strabana: Marks ksvc, John Terčclj. CUlf Min«: Frsnk BogstsJ. Cuddy i John Jenko. Dslsiosi« J. Psulick. Eaporti Joa Brits. Foroet City« Frank Ratalc, Tsny Zsits. Gresaehsret Tony ZupsniU. Hondoreonvillo: Albin Ksrnttnik. Hormiaioi Anton Zornik. Isapsirislt Frank AuguAUn. Johnstown Is okolica: Andrew VI- drich. J. K obal. llijs Butalo. Krayn—Dunlo: Loui* Sterle. Lot robo < John in Mary FrsdsL Lawroncot Louie Brits. Library, Nick Triller. Lloydoll: Frank Sustarsich. Lsssrsst John Matičvč. Midway« Anns Nagel. McDonald« Frank Pustovrh. Nantiookot Frank Kovsch In Henrik Pečsrič. Park Hill-Conomaugh> Frank Pod- boy, Adolf K rains. Pittsburgh: John Bsn. Ronton: Anton B Ogata J. Rockingham« Msrtin Zslsr. St. Mickaolt Frank Bisjsk. Sygaas Frank Ursits. Throop: John Oreshek. V or on a: Tony Kresevich. W. Now Ion: Joe. Zorko. Windbor: Tony Strsiiisr. Willock: John Koplenik. Wiiltoo-Bsrrss Anton Ksstellc. Yukon« Joa Robich. UTAH. Wattia« P. Zmrzlikar. WASHINGTON. Soattlo. John Zupancich. W. VIRGINIA. Pisrcot Frsnk Polsnc. Star City« Lawrence Selsk. WISCONSIN. IConosho: Frsnk Žercvee^ Milwaukoo: Jacob Rosic, Louis Am- brozich in Leonard Alpner. Shsboygoa: Fr. Stih, Fr. Nsgods, Leo Milostnik. Willard: Mike Knilc. Weak Allis« Frank Matktfvich. WYOMING. Diamondvillo: Anton Tratnik. Rock Springe« John Jereb. Moj obisk v Lorainu, 0. W. Al»quippa, Pa. — Nedavno sem obiskal sorodnike v Lorainu, O., in «e ob tej priliki seznanil z mnogimi rojaki. V pomenkih z našimi somišljeniki in drugimi sem izprevidel, da so v Lorainu za naše gibanje slabi pogoji. Vzrok je stroga kampanjska kontrola nad delavci, ki pazi, da se ne pečajo s "prepovedano" politiko. Vohunstva je baje mnogo. Ker je večina delavcev odvisna za zaslužek od ene same kompanije, so toliko bolj v bojazni za delo ,kajti če se zamerijo, jim ne kaže drugega kakor iti drugam. Rojak F. Ravnikar mi je ^razkazal Slovenski dom in njih čitalnico. Dom je krasna stav-j ba in v ponos naselbine. Knjižnica poseduje mnogo knjig.< Upravlja jo g. Seme, ki je tudi' učitelj v slovenski šoli ter uči-, tel j močnega mešanega pevske-1 ga zbdta. Za časa, ko sem bil v Lorainu, sem dobil enega novega naročnika in nekaj prispevkov v Proletarčev tiskovni fond. Njih imena so bila navedena v prejšnjem izkazu dne 18. avgusta. Sorodnikom in drugim rojakom v Lorainu se toplo zahvaljujem za izkazano naklonjenost in gostoljubnost, posebno še ob priliki prireditve, ki so jo napravili mojemu bratu Franku ter njegovi soprogi povodom 25-letnice njunega zako-Geo. Smrekar. li gotovo razparani, kajti like niso niti malo imeli prakticiranje svoje razdiral^ taktike. Sicer so pa bili naši sodrugi tudi za tak slučaj pripravljeni. Udeležba od strani Sloves, cev ni bila tolikšna kakor smo pričakovali; kadsr govoriš x našimi ljudmi so sami socalisti. Ako je treba to z dejstvi doka-zati, jih ni več lahko najti Ali pa se izgovarjajo, da ne razumejo angleško. Ce pa agitirai za naše delavske liste, pravijo, da samo angleške čitajo. Suženjske razmere pri Be-thlehem Steel Co. presegajo že vse meje. Tisti, ki imaj0 pri kompaniji še delo, so brez izje» me nesramno izkoriščani. Najbolj so prizadeti tisti, ki posedujejo svoje domove; takozva-ne dobrodelne organizacije takim ne dajo podpore, posojila na posestvo pa tudi ne dobiš. Ce davkov ne plačaš, ti vzamejo vse. Tak je kapitalistični red. — M. S. Baretindc & Sob POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. Tel 1475. na. Piknik društva "Pioneer" Chicago, III. — V nedeljo 28. avguta priredi svoj običajni piknik druš. Pioneer št. 559 SNPJ. Vršil se bo v Willow Springsu, malo naprej od Keg-lovega vrta na nasprotni strani ceste. Vstopnina je prosta. Veliki paviljon, v katerem bo igral Kochevarjev orkester, bo ljubiteljem plesa gotovo ugajal. Društvo je poskrbelo, da se bo vsakdo, ki se hoče peljati na piknik poceni, lahko vozil z avtobusi. Zbirališče bo pred dvorano SNPJ. Več podatkov dobite v Prosveti z dne 24. avgusta. ŠKANDALI V VIŠJI DRUŽBI Znižanje plač premogar-jem v Montani Rod Lodge, Mont. —- Premolar je v lllinoisu bo morda zanimalo, da smo tudi mi imeli na referendumu vprašanje znižanja plač. Po novem dogovoru, v katerega je pristalo diatriktno vodstvo U. M. W. of A., so znižane s $7.19 na $5.80. Za novi sporazum je glasovalo 670 premogarjev in 625 proti. Lokal Red Lodge je oddal za znižanje 104 in proti pa 49 gla-. sov. Lokali v Roundupu in v Stockett-Sand Coulee so glasovali večinoma proti. Rovi v tej okolici operirajo, premogovnik v Red Lodgu pa je prenehal, kot izgleda, za zmirom. Brezposelnih je mnogo, ker je obrat j ako zmanjšan. Nekaj delavcev je zaposljenih na cetfti, katero grade v Yellow-atone Park, drugi čakamo dela ali pa božje mane. V tej krizi bi jo zelo potrebovali, ker brez hrane se ne da živeti. Kajetan Erznožnik. Po Johnstownu Johnstown, Pa. — Soc. shod 7. avgusta je bil prilično dobro obiskan. Glavni govornik je bil s. James H. Maurer; da je on izvrsten govornik smo dostikrat čitali; na tem shodu smo se o Maurerjevi govorniški sposobnosti še osebno prepričali. Z veliko paznostjo in zanimanjem smo sledili njegovemu govoru, ki je bil večkrat prekinjen z burnimi aplavzi. Shod se je vseskozi vršil v najlepšem redu. Na shodu je bilo tudi nekaj komunistov; če so prišli s kakim posebnim namenom, so bi- Priredbe klabev J. S. Z. in dragih organizacij SEPTEMBER. SALEM, O. — Piknik klsbs U. M JSZ in konference it. 2, Ohio, v se> doljo 4. sop t. MOON RUN, PA — Sod psi pe» krovitoljstvom klubo it. 17S V tor* S. Mgt Govornik Joiko Oves. BURGETTSTOWN, Pa. — Skač kluba it. 19 v srodo 7. »apt. v Slav. dom«. So. Burgstetatown. Govornik J. Ovsa. I 1 IMPERIAL, PA — Shod kluba it 31 v četrtok S. aopt. ob 7. Slov. nor. domu. Govornik Ovsa FOREST CITY, PA__Shod Ms- ba it. 10 v nedeljo 11. Sspt. Ga-vomik Joiko Ovsa. BRIDGEPORT, O. — Shod ktaka it. 13 in soc. stranko na Labor Def S. sop torn bra drustvoni dvarss^ Boydevflls. i SYGAN. PA — Kampanjski ** pod okriljem kluba in konfereae* * soboto 3. espL Govornik Joiko Otea STRABANE, PA__Shod v aads- ljo 4. aopt. Govornik Joiko LIBRARY, PA. — | ^ ^^M shod v poti dol jok S. septembre. G» vornik Joiko Oven. OKTOBER. CHICAGO, 1LI__V nedelje 21 oktobra draaaaka predstava kluba it 1 v dvorani ČSPS. NOVEMBER. CLEVELAND. O. — Koncert *Za* jo", odsek kluba it. 27 JSZ, na Zahvalni dan, 24. nov. v S. N. D. CHICAGO, ILL. — V nodelje ST. nov. koneort "Savo" v dvorani CSPl DECEMBER. CHICAGO, ILL. — Dno 31. da* Silvostrova sabava kluba it. 1. (D** go priredbe kluba it. 1 v prihodsl sononi: V nodeljo S. fob. dram. pte* atava v ČSPS. Dno 12. marca e» g laiki program v dvorani SNPJ. Dat 30. aprila koooart "Save" v dverssi SNPJ.) (Tsjnike klubov p ositno, da asa sporoča datuma svojih priredb, k jih uvrstimo v som am.) Na sliki js Libfcy H o Ima* Rwynolds, vdova ps Smith RoynoUWu, is Hi| prod tsdni umorjon, ali pa js isvriil samomor, na svojem «lomu v Winaton«Salemu, N. C.—Smith Raynolds je bil ie mlad, komaj 20 let etar, toda ie i mnogimi I>uburnimi "aforamr, in kar |e glavno, bil Jo hrulthni-lijonar. ¿lan ono najboffalejilh famillj v Zod. driavah. Milijono so jI pravili sUupsj napol sestradani dol ovci tobačnih tsvaron Rojrnoldb kxffn ponija. Spodaj na sliki js Ab Wslkor, prijatelj pokojnega Roynoldsa. Vdova in on eta obtoiona umora. Zločin seniku jota. Priznavata le, da as prirejali orgijs ist dn eo veliko pilL Lis« priobčujojo s tem slučaju ko kodne dolgov osna poročila, ker tako čtivo amoriiko ljudstvo bnjo "kole'*. NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA CANKARJEVE IN DRUGE KNJIGE i Pilite p« PROLET PROSVETNA MATICA Jugoslovanske socialistične zveze W. 26th St. CHICAGO, ILL. ODBOR: Ivao Mol.le, Anton Garden, John lUk. Ch.rle» Pororelec, tajnik. PROLETAREC — I l I mmmmmmmmmm——-■^gg.----------- podpornih d rufte v v Prosvetni matici; It. SIS, BaggaWy, Pa- — Tajnik John Resnik, Box 185, Hostetter, Pa. St. 3SS, Gow.nd*, n. Y, — Tajnik Joseph Pesnik, 137 Beech SL It. 344, SUoji«., — Tajnik Leo Milostnik, 1226 Alabama Ave. St. SSS, Po war Paiat. a — Tajnik Stephen Chuck, Box 46. St. 3S3, Callaway, W. Va. — Tajnik Frank Klemene, B.ox 41, Brownton, W. Va St. SSS, Paaglava, w. Va. — Tajnik John Gallun, Boa 63, Omge, W. Va St. 393, Eaat WorcMtor, N. Y. — ■Tajnik S. N. P. J. 111. — Tajnik Joaeph 1604 S. 67th Ct, Cicero, Pa. — Tajnik Ilija 904 Cheatnut St O. — Tajnik Lud-6409 St Clair Ave. Umir Pa. — Tajnik Jacob Box 427. , Chicago, 111. — Tajaik Joe«Jh _ 9SS6 Ewing Ave. |Mk Spring«, Wjro. — Tajnik St. 412, Fradarick, Colo. — Tajnik Omeyc, 1313 Clark 8t liUcoport, O. — Tajnik John __ KFD 1, box 49. k 14," Waaksgan, 111. — Tajnik John Aitaeh, 1016 Lenox Ave., No. Chi- l£o, ni. George Zadel, Box 196, Firestone, Colo. St. 434, Am a. Kana. — Tajnik Martin Kruiič, Box 114. St. 44-9, Cicero, 1H. — Tajnik John __J. Koren, 1618 S. 60th Ct. Ii, M.lwauW Wie. — Tajnik St. 461, Onnalinda, Pa> — Tjfcjtlik Perko, 881 W. National Ave. | John Debevc, Box 66. St. 47S. Salam. O. — Tajnik John «■k Hochevar, 2318 Cedar St. I Stangel, RFD. S. 34, lndiaa«t*>lis, Ind. — Tajnik St. 494, Paiat Marion, Pa. — Tajnik Tony Zupančič, Box 841. St. II, Peebla, Colo. — Tajnik Jo-Hochevar, 2318 Cedar St. jedlsaafrolis. Ind. — Tajnik kaak Krefel, 911 Ketcham Ave. iTÜlock, Pa. — Tajnik John Dolenc, Bex 78. 47, Spriagfiald, lit — Tajnik |4«le Pekol, 2102 S. 16th St. 49, Girard, O. — Tajnik John Up, RFD 1, Avon Park. 78, RaJloy, Kana. — Tajnik Jacob llmhak. Box 61. 81» RW Lodfa. Moat. — Tajnik Charles Zakely, Box 768. SS, Jokncto^m. Pa. — Tajnik John fepaa, 417 Woodland Ave. 87, Hsnafci*. P»- — Tajnik Jo-■fc Flias, Box 487. 88, Mona Run. Pa. — Tajnik frank Kočnik, Box 188. 98, La Salla, III. — Tajnik Frank Dersach, 426 Union St. 102, Ckicaga, 1U. — Tajnica Kalbt rine Bemik, 8204 S. Karlov Ave. 194. Wot A1K Wia — Tajnik Anton Jeiein, fl29 S. 62nd St 106, lapori.1. Pa. — Tajnik Jacob Zitko, Box 726. tte, Ckiskolm, Min«. — Tajnik Fiank Kinn, Box 668. 119, Wankogaa, Hl. — Tajnica Frances Zakoviek, 1016 N. Adama St, No. Chicago, lit 121, Datroit, Mich. — Tajnik Leo Jenko, 660 Belmont St 122, Wnt Aliquippa, Pa. — Tajnik Frank St rubel j, 126 Main Ave. |24, Fora«t City, Pa. — Tajnik Frank Rataic, Box 686. 126, Clavoland, O. — Tajnik John J. Gabrenja, 22010 Ivan Ave. 138, Canon*urf, Pa. — Tajnik John Troha, Box 166, Strabane, Pa. 142, Ooroland, O. — Tajnik Louis Mrmolja, 780 London Rd. 147, Clavaland, O. — Tajnik Leo-mrd Poljšak, 6319 Carl Ave. Iii, Witt, III. — Tajnik Joseph Hauptmann, Box 894. k 1S3, Young.town, O. — Tajnik Frank Baraga, 390 Woodside Ave. k 1SS, Euclid, O. — Tajnik Matthew Debevc, 20230 Goller Ave. k ISS, Conomaagh, Pa. — Tajnik Blas Brexovftek, Box 74. It 177,. Ralianca, Wyo. — Tajnik Peter Grohar, Box 63. k 190, St. Michael, Pa. — Tajnik Frank Kumerdaj, Box 811. St 192, Milwaakaa, Wia — Tajnica Franeea Gradiiar, 782 W. Walker Street k 19S, Willard, Wia — Tajnik Mike KrnHx, R. 1, Box 121. St 204, Liuaorn«, Pa. — Tajnik John Matittt, 876 Miller St St 80S, Gross, Kana — Tajnik Louis Vene, Box 94. St 234, Milwaukee, Wia — Tajnik John Gallun, 480 S. 2nd St St 237, Connaaut, O. — Tajnik Joseph Sedmak, 698 Orange St St 244, JCaylor, Pa. — Tajnik Anton fcsgsr, RFD. 2, Box 47, Eaat Brady, Pa. St 2*4, Boa Air, Pa. — Tajnik John F. Korber, RD 2, Box 79, Jolms-town, Pa. St 2S2, Farroll, Pa — Tajnik Ciril Furien, RFD. 1, Box 896, Sharon, Pa. St 288 Konatelj St 23S, staboygaa. Wia — Tajnica Franeea Skrube, 930 Broadway Ave. :ULTURNA DRUŠTVA IN ZBORI, VČLANJENI V PROSVETNI MATICI. Joško Oven bo govori! v Moon Runu, Pa. Moon Run, Pa. — V krizi, kakor je sedanja, človek pričakuje, da bo vse delavstvo o-brnilo republikancem in demokratom hrbet in se izreklo za socializem. Ali to ni tako enostavno. Prava delavska ja ni še prodrla med milijone IT"""— " a<»n».»» vjemurn . .¿t—a» — »»g-c. »n «u .r * I Reports «Éommen s Mother Mooney in I Johnstown (J Under the auapicea of the Inter- Section of branch No. 27 JSF will nponeor a Debt Memorial meeting at the Slovene National Home on St Cluir Ave. The speakers will be cdha-ru«»«« children. — Tajnik Anton Garden, 2316 S. ce V torek 6. sept, ob 7. zvečer' M At a,bout 8,80 R M ' Mother Ridgewey Ave. ! v dvorani S. S. dniStva Shod, *7nneery k*r tiaivellliw^mDajlion -__l; jl«. "Zaria". Clovaland. . . . . . tteyner, fter twsvelling companion and O. ^^Tajnik J^nVrobel, ^ ^ f0V0/T R^hard B. Moore, a negro. She E. 66th St. ! ni* «"»¿ko Oven* Raztolmačil eaeorted through the theater ________ihady Tree MiTajnica'Jooephin^*Spen- ci zavržejo "brezbrižnost in se the1ir •houW*1»' f0^ 669' t N- p J- Tl11 . ^ a'L0tf aglUCr ter b0rbe, "r"^ Ton, Mooney'e iS - TaSTca AnVadnaT 1257 e!' katere ne b<> S- Oven meaaage to workers in whkh he fer- Pioneera, thia affair promiaea to be 173rd st " I je mojster V govorništvu. Zato venidy declares hia innocence. In intereating for both old and young. Dramski klat» "Zora", Pu.bi«. Colo, naj nihče V tem kraju ne za- her brief appeal. Mother Mooney aaid Games, novelty racea, tug-of-war and 108 mudi prilike. Oznanjajte ta1 Pioneer "" "c" u bramsko dralrvo "A«ton Varoviak". — Tajnik John Kern, 16715 Trafalgar Ave. Draatski odsok SND., Waukagan, in. — Tajnica Mary Hodnik, 1046 Wadaworth Ave., No. Chicago, 111. Iramaka draitvo "Soia", Strabano, Pa. — Tajnik Joaeph Zupančič, Box 206.* laok. ia dramski klak "SUvaaia". Saa Franciaca. Calif. — Tajnik Anthony KaateUic, 628 Kanaaa St. Čitalnica SDD., Collin wood, O. — Tajnik Louia Elovar, 15335 Waterloo Rd. Čkalaica SND., W.akagaa, III. — Tajnica Anna Mahnich, 624 Helm-hols Ave. Slovaaaki dom, Gowaada, N. Y. — Tajnik Jernej Kraiovec, 158 Beech Street laok. drat "Vikar", Krayn. Pa. — Tajnik Anton TauselJ, P. O. Opomba: Tajnike včlanjenih orga-nisaeij proaimo, ako sapasijo kako pomoto v naslovih, naj to aporoče tajniitvu Prosvetne matice, da se Jo v bodoče popravi. shod med prijatelji in znanci. Vaakdo naj pomaga v delavski agitaciji. Izgovori — "bom že kdaj pozneje", zdaj niso na mestu. Danes je čas in DANES imate priložnost zmagovati. Prihodnjega novembra bodo izvoljeni naši kandidatje, Če pridobimo delavce, da nehajo «učence. He mentioned that had H glasovati za služabnike izkori- not been ior the Rdatian worker,,• At 8 o'clock the speakers arrived at the Shell at Bell Isle where about 3,000 people had gathered to hear Maurer speak. Comrade Reiaman M, boy. Tom. h.d no p«t to the v.riou. oth.r e».nU will be .ponwr- «"V"¡f^1 S»n Kpjbicwco bodbin,. H.'. to- ed. In Uu, dance p.viHon Johnny l"8^.fJtopototed.uthow nocMit", she w>bbed and tih» could say Kochevar-. orche^m will .upply the no more. The principal .peak.r U rythm to nuke everybody happy. ST^h ^T: the rally wU Richard Moore. Be i. Children, accompanied by their P-1 „f^LSn«™ !„J a very talented orator and reviewed rent., will b. tiven free chip.. For ^tT^v.n?.,.^Tw.w^n the entire Mooney c» and aU. the tnu-portatio« to Ae ,rove, a large ^ " case of the nine ScotUboro boy.. At truck will leave from the SNPJ Hall '^U,try M w. W, wto^rfn, now. different time, he «ferjZ com-'at 11 A. M. and 1 P. M.. and u. 1 No Con-uni* dtat»rt«o. w« mU, muniam and to the workers to which charge for a round trip is only 25c. much applause wee given him by the ščevalcev. Jacob AmbrozicH. Mooney would have been hanged at the time of his conviction. A good deal of hia apeech waa an attack on Socialiste—«a part of the Communist "united front" (affront) campaign. A collection waa taken which brought them about $29.00. No doubt but The adnAaaion to the picnic ia free. Oven's Campaign Tour. -S. P. Platform Translated even though a good number of them were present and well watched by our party members. Mattkaw M. Klarich, Detroit, Mich. Maurerjev govor. — Thomas bo v Detroitu 5. sept. Detroit, Mick. — Dne 13. av- on,y • >m»u part—if any—of • „ ___ jj the money will be turned over to the Kusta smo imeli v svoji sreai . # __. ..___. . ® __ .. ..j * defense committee and the remainder Jamea H. Maurerja. Udeležba ^ for Coramunist propaganda, aa na Shodu je bila precejšnja, a was tree ia the Sacco-Veaiaetti ceee. m . ^ . ... „ . . , bila bi lahko večja, če ae bi de-1 Severni »solution, were passed, the ^ ZxLZ^v 4 he lavci bolj zavedali svojih inte- ^ ^TS^ resov. The executive committee of JSF, in conjunction with branches and lodges of the Educational Bureau of western Pennsylvania, arranged speaking dates for comrade Joaeph Oven who will make a campaign tour through Western Pennaylvania. Hia first stop will be Sygan, where he Lost Her Face A nifty young flapper named Jane While walking waa caught in the rein. She ran—almost flew, Her complexion did, too, And ahe reached home exceedingly plain. firat which demanded the immediate I ™ o '' " * | release for Tom Mooney, second, the'-11 s. raving of the ScotUboro boya, thiiti 6' m ^b^ and on Sep^mb^r 'I1 ^ ^ deportadyof^labor ^ ¿^uZ - ^ mel vsak senator ali kongres- EKONOMSKA KONFERENCA V 0TTAWI IN NJEN ODMEV NA IRSKEM Dežele, ki spadajo pod krono angleškega kralja, so po«la-( nifc. §e celo predsednik Hoover le svoje zastopnike na ekonom-(hi ga lahko zapopadel. -sk0 konferenco v Ottawo v Ka- stari nazor o delitvi se je med nepoučenimi delavci razblinil, ko je s. Maurer pojasnil namen socializma. In končno delavci nimajo za delitev ničesar razen bedo, katera je z vsakim dnem večja. Na delavski praznik 5. septembra priredi soc. stranka o-( kraja Wayne skupni izlet v Lu-kaszewicz park. Spored vključuje športne tekme, zabavne igre in ples. Nastopili bodo dobri govorniki, med njimi Norman Thomaa. Udeležite se te priredbe vsi, da bo manifestacija detroitskega delavstva ČimveČja. Maurer je napravil najboljši Vtis. Njegovi dovtipi, kakršnih agitators as Borich, Kemenovich and je zmožen menda samo on, BO Edith Berkman and other reeolutiona izzvali ogromen aplavz. S. covering minor importances were pas- Maurer je eden najstarejših ^^ curio-ity m kill ^ nadi, da se sporazumejo za Ely, Miaa. — Tajnik Jacob «t. 11. Bridget. O. — Tajnik Je _ Jlj. Box 913. «eph Snoj. RFD UMT. trdnejAe medsebojne trgovske st ITS, Maynard, O. — Tajnik Joe št S7, Milwaakaa, Wia. — ^ajnia ----1---al j- trip through dustrial centers of Ohio. Branches and lodges in Pennsylvania and Ohio wishing to have comrade Oven speak in their vicinities borcev za delavske pravice. So- f-rTf « " ^/e^ChltT cializem je razlagal tako P^a^ ^"¡"g* « Tj^i^p^^ ljudno, da b, ga lahko razu- ^ ^ ^ £ S* travelling under their banner, likewise Croatian languages Toiri Mooney. The communists need money for propaganda and by using the Mooney case ia one way of getting it Fraacaa Langarholc, Johnstown, Pa. Slovene and The price for 100 copies is 50c and can be purchased at the office of the Federation. Motor City News Eight open air meetings are spon-■|i a • + O • 1* sored every week by branches of the Working lor Socialism - Socialist party in Detroit Branch ^ - i • i • | No. 114 JSF is sponsoring one of Oven to Speak in Imperial them' at Palmer Park at the large War! Wan War! When? On c"in* on *>nchartrain Drive every election day. Where? At the polls November 8. With whom? The capitalistic parties. On the committee to distribute the Socialist party platform and the casino on Friday night Our first meeting was well attended and was addressed by Comrades Panzner, Socialist candidate for governor of Michigan and Liber-man from Madison, Wis. Speakers for our next meeting, Friday, August Thoma. and Maurer button are com, Eeiml.„ a„d for Friday, rade Frank Vidnch and the under- „ A _ t „ ____^ v:____a signed. Martin Gorenc ha8 joined our rank. Welcome! 1 have just received two copies of the New Loader and find it much more interesting than The American V pondeljek 29. avgusta ob Freeman- K J ' newspapers along with others, I have field September 2, comrades F. King and S. Romer. a a a Comrade James H. Maurer, Social- Norman Thomas has just written another book which you muat read AS I SEE IT 173 pp. AA BLUE CLOTH W Sent postpaid from PROLETAREC (Book Department) 3639 WEST 26th STREET CHICAGO, ILL. 8. zvečer se vrši za naš okraj na 527 Holbrook Ave. soc. no-minacijska konvencija.VClani klubov JSZ v Detroitu, udeležite se je polnoštevilno. Joe ICoraic* gained much knowledge in the of politics. Conditions in this part of the state can't be worse than they are. There ian't any other industry here, except coal mines and they don t work much The greatest industry of today is the unemployed. A friend of mine and I were discussing not long ago about the present day and future conditkxna. She said, "Russia is the most civilised nation of today but I think that it will reach a certain height and fall, ,delo, lahko gara kolikor more, as did the Empire of Rome and other Shod na Imperialu Imperial, Pa. — Delavske razmere so "pod ničlo", bodisi tukaj ali kjerkoli. Kdor ima Zlatoper, Box 22. it 2*2, LittU Falls, N. Y. — Tajnik Joaeph Cveteiar, 67 Petrie St st 2S7, Bargattetowa, Pa. — Tajnik Prank Laurich, 10 Linn Ave. it 298, Bridtgavilfta, Pa. —- Tajnik John Zigman, Box 674. it 297, Raton. Now Max. — Tajnik Joe Radosevich, Box 88. it 812, Clavolaad, O. — Tajnik H. Stanich, 722 E. 160th St frank Poličnik, 1288 S. 28rd St U 46, Waakagna, in. — Tajnica Anna Mahnich, 624 Helmhols Ave. it 47, SpriagffeM, lil. — Tajnik Jo-seph Ovca, 1841 S. 15th St §t. 69, Hanatafta. Pa. — Tajnik Anton Zornlk, Bo* 202. št. 11S, Datroit, Mick. — Tajm» Math Urbas. 18978 Tuller Ave. št. 222, Girard, O. — Tajnik John Koain, 1006 8Ute 9t ______ PIŠITE UPRAVN1STVU! Ako j« e vašem imenu in naaloru, ki je pri lep lj«" listu, pomota, ali U ae kaka številka iafubi, ali če ste dobili slučajno kak tiskovno pokvarjen Uvod, nam sporočite v pismu ali dopisnici, da pomoto popravimo, opet podprli stranki kapita-nima toliko naravnih kakor sen- lisma. timentalnih in imperialističnih j Mi želimo in hočemo, da ji-vezi in zato so se upi onih, ki so ma dajo slovo in se izrečejo za ^mislili, da se izcimi iz te konfe- socialistično. V ta namen skli-rence ekonomska enota, izjalo- cuje klub št. 31 JSZ shod, ki se vili. Vrhu vsega je med Irsko bo vršil v Imperialu 8. sept. ob in Anglijo v teku celo oster 7. zvečer, stari čas, v Sloven-ekonomski boj. Anglija je do- skem nar. domu. Glavni go-ločila za irske produkte visoko vornik bo s. Joško Oven iz Chi-carino, Irci pa so odgovorili s caga. nations". It no doubt wiU collapae if racketeers will run the government as they do in America. I finally induced her to take a Socialiat platform and there haa been a change in her since. Comrade Joaepfc Oven from Chicago will speak in Imperial 0n Thursday, September 8, at the SNPJ lodge Hall. The meeting will start at 7 P. M. All are wo'come. Admission Is free. Josopkina Yamnik, Imperial. Pa Thomas Will Speak in Cleveland, Sept. 9. Friday, September 9, will be a red letter day for Cleveland. Norman wv. F- ............-a«. Rojaki delavci iz našel-|™om«. Socialist candidate for pre- sličnim orožjem in prirejali v lin Santiago, Clinton, Cliff Mine !T!he°P«bHc AsdUorimn svojih mestih demonstracije s 1— J---^ ----1----------~ ~ pozivi na prebivalstvo, da naj bojkotira vse, kar se izvaža iz Angleške. Tako manifestacijo v Dublinu na Irskem predstavlja U slika. » Aka šalita pravaati saatapaiitva "Pralatarca", predajati sanj knjiga ia mm nabirati aglaaa, pilita aprav-aiitva aa pajasaila. in V drugih okrog Imperiala SO ^ 8:16 P> M. ^ Republican and vabljeni na ta shod. Vstopnina DemocraUc partie» have for their je prosta I iesue "800^% the Socialist party haa 'Zr . . . . , . . . ..'Braad-Joba-Security. While the Mule Na rojake in rojakinje tudi ftnd ^ Eleph^t cry "Repeal the apeliramo, da pristopijo V naš 18th amendment", Thodas saya Re- klub, kajti le če se organiziramo, bomo močni. Klub ima peal Unemployment Everybody in invited to attend and He la one of the redno sejo vsako prvo nedeljo socialist party haa v mesecu ob 2. pop. v Sloven- ^ nh^on i* only 25c. skem domu. Margaret Jamnik. On Sunday, October 80, the Engliah Twenty "little blue books" by leading Socialists on twenty phases of socialist thought and action LITTLE LIBRARV * SOCIALISM ONLY $1.00» ALGERNON LMX __UPTON SINCLAIR _ HEYWOOD BROUN Socialism and the Farm*-«' Problem— Socialism and Culture — --- Why I Am A Socialist _ -------------. __ Socialism and the City--------Mayer DANIEL W HO^ Will Socialism End The of War?----------DEVERE ALL» Pioneers of Socialism----------- Incentives Under Socialism--------- Socialism and the Trade Unions--- Current Objectiona to Socialism Answered - JOHN The Socialist Goal ------------------------ The Betrayal of the Worklees----- McALISTER COLEMAN ___O. D. H. COL* __JAMES ONKAL M. WORK Can Socialism Prevail in America? Forces Making for Socialism Organising the World for Socialism Socialism and the Individual-------- Socialism and Women---------------- The Practical Accomplishments of Socialism _ FRED HENDERSON McALISTER COLEMAN ______ JAMES ONEAL .. PAUL BLANSHAJtD CLARENCE SENIOR „.NORMAN THOMAS . MARION PHILLIPS .. MORRIS HILLQUTT and NATHAN FINS HARRY W. LA IDLER MORRIS HILQUrr The Practical Program of Socialism The Political Philosophy of Socialism Socialism and Communism-----------NORMAN ANGEIX ORDER FROMt PROLETAREC (BOOK DEPARTMENT) 3639 W. 26th STREET CHICAGO, ILL. I r^ A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. prolrtarrr = OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATVE, COMMONWEALTH NO. 1302. They do the Opposite In some ways s better feeling has been established rn the industrial world. The cessation of the outflow of gold from the country is one factor in this more cheerful sentiment; the reparations settlement in Europe is another; the increase in the prices of some farm products is a third. Some authorities think the upturn from the lowest trough of the depression has begun. __ The trouble is that there are so many factors ea the other side. If these favorable indications were com-panied by an increase in wages, or even t>y a stop in the cutting of wages, the prospects would look much better. But there are no increases of wages, and the cutting continues. Every employer cuts down his wages and his working force just as drastically as possible. Each cut either deepens the depression or helps to prevent recovery from it — because each cut decreases the purchasing power of those who are thrown out or whose wages are lowered. Industries cannot start up snd increase their production so long as the purchasing power of the people is getting smaller so that they cannot buy more goods but must buy less. The anarchy of capitalism causes each employer to look out for himself, and in looking out for himself he does the thing which is the worst for the whole society, and in the long run, the worst for himself. Concerned action on the part of organized groups of employers, such as the manufacturers, to increase wages, would work wonders. But that's not the way employers act—they do the opposite. And that's another reason why legislation must be restored, for the purpose of bringing order out of the existing industrial chaos. Fascism Is No Good Mussolini has had another outbreak, glorifying Fascism and war. His outbreaks of this kind come every little while. His government talks peace and disarmament at times, and is praised for it by liberal journals in the United States; then he issues a militaristic and imperialistic blast that upsets what has gone before. o Perhaps he does this for the benefit of the statesmen of other countries; perhaps he does it for the consumption of the Italian people, to keep up the cruel feelings and immoral morale of his own Fascist crowd. Whatever the shortcomings of countries that have some degree of political democracy, they are far better places to live in than a country which is subjected to dictatorship. Democracy is not working well at present, but that is merely because it has not been sufficiently applied. Industrial autocracy is the demon that thwarts political democracy. The remedy for this condition is the extension of democracy. Extend it until it takes in the industries. In other words, let's have industrial democracy as well as political democracy. Fascism is no good. It is reactionary. Instead of trying to cure existing evils by going forward, it makes matters worse by going backward. It erects another obstacle which has to be cleared away before the nations' and the world's problems can be solved. —Milwaukee Leader. Publish««! Wookly ol 3639 W. 26th St. CHICAGO, ILL., AUGUST28, 1932. Tolophooot Rockwoll 2SS4. VOL XXVIL lipinn»..... ARCHLIGHT The True Story of Genesis Wo attended the regular meeting of the Cook County Socialiet Party U«t week and can report great progress and plenty of activity. However, the County Organiaation fc handcapped by the lack of funds so an appeal ha* been made for a sustaining iund. Nothing can be done without money. Where to get it i» the question. The poor worker» wUl juat have to pledge their dime« and quartets in oilier to keep pace with the growth. If we only had the money ine Harty could do wondem. a a a Other business was taken up and another politician of the type they have often seen and heard and had, that he cares not about them but Jbovi his crooked alliea then they may yet elect an honest man. o o e By RALPH KORNGOLD. For curioaity, I sent in an article to our Greatest Daily newspaper. It dealt with government ownership and tfceir oppositional editorial. This great newm»aper printed the tamed portion but the editor feared a paragraph which in substance .stated,— that they were sending writers to damn! check up on the reds in Russia, Au- In the beginning the Lord created the Earth and all the Fullness thereof. And after he had created the Earth, the Lord made his first mistake and created Adam. The reason he called him Adam, was that after having created him he looked at his handiwork and found it not so good, and exclaimed: "Ay, And Eve ate of the Tree of Knowledge and forthwith she had a Bright Idea. And Eve said to Adam: Why can we not use the things the Lord has given us instead of selling them at a Profit? And Adam said: You have listened to the Serpent, whose name ia Lucifer (Hebrew for Lenin). This Lucifer is s Bolshevik. Verily he is a Red. It were better to starve in the -------—-----itralia, etc., while they permitted the some 70 new applications approved. | yggtft ^ dirties crooks and scound-The membership is growing as the w fleece ^ people of Chicago people see the need for an organised un(ler ^^ very protection. Our workers political party. The work of newspaper is great for Hoover» the County would be considerably im- ««„^gej" individualism and strong coirtVades wouldn't ^^ ^ forms of government run proved if the question one another on trivial matters and the County Committee meeting a good deal more impressive if all the personalities would be omitted from the discussions. Signatur It Then). And in Eden there was an I is hard to understand why the abundance of good things: milk _ ......--------------------don t use mora of their intel- ftnd honey> vegetables and to place our candidates on the ballot; licence ,nd see the light ****** fruit, meat and cream puffS, have been gathered but not enough— are a»-ain*t government ownership— ' »V » a great number more are needed and but for profit., against a workers hooch and Coca Cola, engines stepa were taken to hasten up the political party—but for their own and automobiles, Cigarettes and rich mans political party, against nitro glycerine, movies and Ar-labor unions—for operator's alliances, row C0HarS, radios andjiewing --------------------- t™*1 •*roin*g ior,machines, top hats and ladies ing meetings everywhere he has trav- Out for reduced wages of the poor, — . . J \ midst of Plenty than to use The Lord meant to destroy thinjf8 and not sell them at s Adam, but Adam begged so p,.«,^ \{ the Loid had given hard to be allowed to live that ug p|eniy 0f Money we might the Lord made his second 8ell to each other, but mistake and let him live. now there ia nothing left to do And the Lord placed Adam except to wait for the turn of Eden (Hebrew for Eat the Business Cycle. And Eve said; Aye, aye, Sir. m petition signers. Norman Thomas who has had rous- against small earnings for the rich— » i eiied will be in liight for three >eak in Chicago Saturday engagements. He And the Lord said: Woe is me, 1 have created a Political Economist. And the Lord felt so discouraged that he did not even think of destroying Adam, but he called the Angel Michael (Hebrew for Mike) and commanded: Drive these \ two Damned Fools out of Paradise. out IOC icuutcu wtMi'-o v* MIC I . « t , J , against high taxation of the rich— high-heeled shoes. liignt lor tnree engagement. «« lor uuuition of the poor, sgainst the' An(j lord made his third , WUl speak in South Chicago, Uie North , dole for the poor