Miklavžev večer.
Osebe: Prvi deček, drugi deček, deklica, angel, Miklavž in njegovo spremstvo. Prvi deček (z njim tropa otrok, priteče na oder):
VESTNIK PROSVETNIH ZVEZ
V LJUBLJANI IN MARIBORU
LETNA NAROČNINA 15 DIN
Nismo zašli! Pa smo našli ta prelepi kraj, kjer se nam nocoj pokaže sveti Nikolaj.
Vsi: Nismo zašli! Pa smo našli ta nebeški kraj, kjer nocoj se nam pokaže sveti Nikolaj.
Deček: Saj sem vedno, saj sem vedno
čakal ga vesel,
ali danes mi je dušo,
čuden strah prevzel.
Vsi: Vsak je vedno, vsak je vedno, čakal ga vesel, ali danes mu je dušo, čuden strah prevzel.
Deček: Lepe misli sem si spomnil. Veslte, kaj storim? Ves iz sebe angelu prej se izročim.
Vsi: Pridi dobri, pridi sveti, dobri varuh naš! Ti ki vselej in povsodi, braniti nas znaš.
Deček: Pridi dobri, pridi sveti angel varuh moj; Varovance svoje varno varuj ti nocoj.
Angel (s knjigo): Cul klice sem proseče. Kaj bi radi spet? Naglo, naglo! Dalje moram čez široki svet.
Deček: Oj zaupno, kot nikomur ti povemo naj: Svetemu nas Nikolaju priporoči vsaj.
Vsi: Oj zaupno,kot nikomur, ti povemo naj: Svetemu nas Nikolaju priporoči vsaj.
Angel: Vedno sem vas priporočal, a nocoj nikdar, kakor v tej se knjigi bere, kakšen vaš bo dar.
Deček: O, le beri tamkaj v knjigi moja dela vsa: Bratcu molek sem posodil, ko sva v cerkev šla.
Drugi deček: Meni molek je posodil, ko sva v cerkev šla.
Deček: Sestrico pa sem naučil božjih šest resnic; ve še danes jih na pamet, bolje kakor Markov stric.
Deklica: Res je mene sam naučil božjih šest resnic, vem še danes jih na pamet bolje kakor Markov stric.
Deček: Součencu sem podaril zimski suknjič svoj, še nocoj ga toplo greje kakor solnčni soj.
(Nekdo iz trume): Meni, glej je bil podaril
zimski suknjič svoj, še nocoj me toplo greje kakor solnčni soj.
Deček: In še nekaj... in še nekaj... pa sedaj ne vem, pa saj nič, so rekli mati, skrito božjim ni očem.
Angel: Nič ostalo ni zakrito, vse se v knjigi bere tej; tudi slaba dela tvoja, ki si storil jih doslej.
(Angel bere temu in še drugim.)
Deček: Vem, da to so dela slaba, pa se jih kesam sedaj; prosi, naj mi prizanaša danes sveti Nikolaj!
Vsi: Vemo, to so dela slaba, vsi kesamo se sedaj; prosi, naj nam prizanaša danes sveti Nikolaj!
(Sv. Nikolaj se prikaže.)
Sv. Nikolaj: Jaz sem sveti Nikolaj; moja hiša — sveti raj, moja deca — angeli; dober večer, Beg vam daj!
Gledat pošlje me Gospod, kakšen je mladinski rod: Ali misli na Boga danes, vsleje in povsod?
Jaz sem sveti Nikolaj; jutri moram spet nazaj. Kakšni niste, kakšni ste jutri znal bo celi raj!
(Gre izpraševat otroke krščanski nauk — nato razdeli darove ter se vrne na oder.)
Sv. Nikolaj: Ljubi otroci, moji prijatelji in častilci! Lep večer sem vam prinesel z visokih nebes. Prepričal sem se o pridnosti vaših otrok. Slišal sem pritožbe ,da vaši otroci ne poznajo več četrte božje zapovedi, da ne spoštujejo svojih staršev, da ne ljubijo očeta in matere, da ne ubogajo svojih učiteljev, učiteljic in gospodov katehetov v šoli. Otroci moji, jaz vam pravim: kdor ne uboga očeta in matere, ta ne uboga Boga, zato se mu na zemlji ne bo dobro godilo.
Jaz, Nikolaj, vidim mnogo krajev, mnogo lepih dežel. A vaša slovenska domovina mi je prav všeč! Tako lepa je, kot bi bila podoba raja! Zato pa zasluži ta vaša domovina tudi vaše ljubezni. Materina beseda Vam bodi sveta, očetova zemlja naj vam bo nad vse draga! — Kako žalostni so vaši bratci in sestri-< e, ki bivajo na Goriškem in Koroškem Kako radi bi ti slišali slovensko pesem, kako radi bi se v šoli učili slovenščine, a ne smejo. — Sovražnik kruti tega ne dopusti.
Cerkvice bele vrh vaših gora so mi najlepši dokaz, da ljubite tudi svojo vero. Kakor beli biseri bleste med želenimi gozdi, njihovi stolpi vam kažejo pot proti nebu — proti Bogu. Vsako jutro, vsak opoldan, vsak večer zadoni zvon iz tihih lin, ki vam prinaša Ave. Ave Marijo! Takrat, dragi moji, se odkrite in Marijo počastite, da ona bi vodila rod, ga varovala vseh zmoit in nadlog.
Moja pot me vodi od ondod, vsem ' skupaj lahko noč!

Naše prosvetno delo.
V četrtek, 6. okt. se je vršil XXX. občni zbor naše osrednje Prosvetne Zveze. Kakor vsako leto, tako je tudi letos otvo-rila naša prosvetna organizacija svoj občni zbor s sv. mašo, katera je zbrala dokaj prijateljev prosvetnega dela v frančiškanski cerkvi ob 9. uri. Sv. maša se je darovala za pokojnega dr. Kreka, kateri je ustanovil to prosvetno centralo. Po sv. maši je bil občni zbor v Akademskem domu, katerega se je poleg delegatov prosvetnih društev udeležil pokrovitelj našega prosvetnega dela, naš prevz-višeni g. škof dr. A. Jeglič. Velikega župana je zastopal prosvetni šef dr. Capuder. Zastopane so bile vse prosvetno-vzgojne centrale, akademska društva in starešinstvo. Predsednik dr. Mohorič se je zahvalil vsem onim, kateri so se udej-stvovali in sodelovali pri našem prosvetnem delu, zahvalil se je dalje Visoki Upravi Kraljevega Fonda, katera je poklonila Prosvetni Zvezi drugo nagrado v znesku od 10.000 Din, in s tem pripo-znala uspešno delovanje naše centrale. Tudi K. T. D. ima veliko zaslugo, da je mogla Prosvetna Zveza izvršiti svojo kulturno misijo v preteklem letu. Med odličnimi sodelavci je zlasti pohvalno omenil kat. starešinstvo, ki je na razpolago za vsako prosvetno predavanje.
Podrobneje delo se pa spozna iz posameznih poročil. Iz tajniškega poročila katerega je podal tajnik Zor, posnamemo sledeče podatke:
Poročilo o delovanju Prosvetne Zveze sega od 15. okt. lanskega leta do 1. okt. letošnjega leta. Odbor je imel v tem času 32 sej, sklepi so se izvršili. Izposlovali smo koncesije za potujoči kino po deželi in za stalni kino v Ljubljani. Opetovano smo posredovali v prid našim društvom pri raznih oblasteh in se je s pomočjo poslancev SLS tudi uredilo znižano taksiranje dramatičnih predstav. Revidiralo se je v tem času 45 društev. Pisarna pa je sprejela in odposlala do 5000 dopisov. V Zvezi je točasno včlanjenih 218 društev, katera štejejo skupaj 13.000 članov in se je članstvo dvignilo za 500 oseb. V društvih je bilo 700 odborovnih sej, 621 gledaliških predstav, katerih se je udeležilo do 120.000 gledalcev. Naša izposojevalnica skioptičiiih slik je izposodila 460 društvom 18.149 diapozitivov, ter se ceni udeležba pri teh skioptičnih predavanjih preko 70.000 oseb. Centrala je priredila dalje 160 predavanj, opremljenih s filmom, katerih se je udeležilo tudi 50.000 oseb. V preteklem letu si je nabavila izposojevalnica več novih serij diapozitivov, kakor tudi filmov. Priredila je dalje 32 gospodarskih, higi-jenskih, maskerskih in režiserskih tečajev. na katerih je bilo do 200 predavanj. Pevski odseki so priredili 104 koncerte, po društvih pa je bilo še 148 raznih prireditev in 45 poučnih izletov. Člani podeželskih društev se zbirajo v 197 dvoranah, kjer se je vršilo podrobnejše
delo v '244 odsekih. 38 društev ima lastne zastave, 12 društev popolne godbe na pihala 41 društev ima tamburaške zbore in 45 društev lastne skioptikone, 5 društev pa kinoaparate. Priredilo se je skupno 280 kinopredstav. Zveza se je udejstvovala tudi v Ljubljani, kjer vodi knjižnico, čitalnico, prosvetne večere, katerih je bilo v preteklem letu 14, prireja jezikovne tečaje, za angleščino, nemščino, laščino, ima lasten orkester, ki je nastopil pri 38 prireditvah.
Ker ima Prosvetna Zveza v svojih pravilih tudi versko vzgojo, zato je poleg 230 verskih predavanj, priredila v 10. dekanijah takozvane »katoliške dneve«. Na teh prireditvah je skupno nastopilo 30 govornikov, kateri so obravnavali temo o Kristusu Kralju, o sodobnih so-cijalnih dolžnostih katoličanov i o Ciril-Meltodijski ideji. Teh nastopov se je udeležilo preko 35.000 oseb. Tako je zašla ideja o socialnem kraljestvu Kristusa Kralja in pa Ciril-Metodijska ideja med najširše plasti slovenskega naroda. Lepo so zopet uspeli Materinski dnevi in prazniki, ko se je 54 društev posvetilo Kristusu Kralju. V poletni se-ziji je organizirala tri večja romanja, oziroma izlete. Vsem udeležencem bo gotovo ostal v prijetnem spominu izlet v Monakovo, na Kimsko jezero, v Bergchtesgaben in v Solnograd. Sodelovala je dalje naša prosvetna centrala ob sprejemu vestfalskih in holandskih Slovencev v domovini. Iz tega poletnega delovanja se spozna, da je izvršila centrala veliko delo za povzdigo verskega življenja med našim narodom. Iz statističnih podatkov pa vidimo, da je bilo preko 300.000 Slovencev deležnih njenega prosvetnega dela. Tudi naših izseljencev se je spomnila v preteklem letu centrala. Seznanila se je podrobneje z njihovimi kulturnimi željami. Poslala je več zabojev knjig, ter je v stalni zvezi z njihovimi društvi sv. Barbare. V ozkih zvezah je tudi s katoliškimi centralnimi organizacijami v Evropi in v domači državi. Vse ogromno delo, katero se vrši na tihem, in so delavci zunanjemu svetu neznani, vendar smemo pribiti, da leži vsa teža na ramah ide-
alnih duhovnikov in požrtvovalnih laikov kot starešin, učiteljev in učiteljic. Vsakdo, kdor ima voljo in veselje do nesebičnega versko-prosvetnega in socialnega dela med našim narodni, se lahko udejstvuje pri Prosvetni zvezi
Blagajniško poročilo je podal blagajnik g. Božo Pleničar.
V blagajniških zaključnih računih se zrcali celotno delo. Efekt društvenega dela mora biti vedno v razmerju z delom in stroški. Previden in vsestransko računajoč gospodar često z majhnim sredstvom več napravi, kot nepremišljeni z velikimi vsotami. Zato se ne sme za društveni razvoj žrtvovati samo denar, anipak je treba za dosego začrtanih ciljev zastaviti mnogo dela, truda in časa. Blagajniški promet je v letu 1926-1927. dosegel 986.337 Din.
Prosvetna zveza vodi že nekaj let Ljudsko knjižnico, katera stalno raste in se lepo razvija, zlasti sedaj, ko je prišla do lepih prostorov, tako za knjižnico, kakor za čitalnico — v Akademskem domu. Iz poročila knjižničarja g. Pozniča povzamemo, da znaša število knjig 5900, in se je pomnožila za 782 knjig. Izposojevanje knjig se vrši vsak delavnik od 9—12 in od 2—7. Izposodilo se je tekom 11 mesecev 18.832 knjig, vseh obiskovalcev je štela knjižnica 714, kateri so obiskovali knjižnico 8354 krat. 128 društev po deželi ima lastno knjižnico, skupno število knjig v knjižnicah znaša 41.500. Zveza je priredila dva knjigoveška tečaja, s katerimi je omogočila, da si more marsikatero društvo svoje knjige samo vezati. Med panogami ljudsko-prosvetnega dela stoji knjižnica gotovo na prvem mestu. Društveniki, ki se zavedajo važnosti dobre knjige, nikakor ne morejo dopustiti, da bi se širil po naših vaseh šund in protiversko čtivo. Naša deviza mora biti: v vsako župnijo našo knjižnico z dobrimi knjigami! Taka knjižnica je blagoslov za vso žunpijo. Takšni bodo naši ljudje, kakrš-nje knjige in časopise bodo brali.
Tehnični referent g. Bizjak poda sledeče poročilo:
ničnih vprašanjih, zlasti pri graditvi in opremi društvenih domov in odrov, ter pri nabavi in uporabi raznih aparatov, zlasti kino, skioptikon in radio, katere zahteva moderno prosvetno delo. V preteklem letu smo izdelali 11 načrtov za nove društvene domove in za prezidavo raznih lokalov za društvene namene. Prosimo da se vsako društvo, preden začne z delom, obrne na naš tehnični oddelek, ter nam pošlje na vpogled svoje načrte. Tehnični odsek je posvetil veliko skrb vprašanju radia. Ima v svoji lastni režiji radio-delavnico, katera sestavlja radio-aparate in napolnjuje akumulatorje za naša društva. V pretekli zimi smo priredili v Ljubljani tehnični tečaj o sodobnih tehničnih vprašanjih, kot n. pr. industrija Jugoslavije, elektrifikacija Slovenije, splošni pojmi o elektriki, radio, aeroplan, ladje in o Henri Fordu. Ta predavanja, oziroma tečaj smo pripravljeni prirediti kjerkoli na deželi.
Dr. Lovro Sušnik, referent za narodno obrambo poda podrobno poročilo o narodno obrambnem delu, katerega je vršila Prosvetna zveza v preteklem letu. Kot korak naprej zaznamuje velik uspeh, da se je poživela »Slovenska Straža«, katera je prevzela predvsem skrb za one panoge narodno obrambnega dela, katere so se doslej zanemarile.
Poročilo o delovanju Pevske zveze je podal njen predsednik g. dr. Anton Do-linar. Odkar je P. Z. začela prirejati tečaje pevovodij, se kaže veliko večje zanimanje za pevsko umetnost. Priredila je tečaje v vseh večjih krajih, skupno pet, katerih se je udeležilo čez 100 pevovodij, organistov, učiteljev učiteljic in duhovnikov. Organizirala je šest okrožnih pevskih koncertov, kjer so tekmovali zbori medsebojno. Na teh koncertih je nastopilo preko 2000 pevcev in pevk. V zvezi je včlanjenih 130 zborov. P. Z. izdaja svoje glasilo »Pevec«, kateri šteje že 650 naročnikov. Višek glasbe je nujno zvezan ž viškom kulture dotičnega naroda. Cehi in Hrvati so si priborili ugled edino le s svojo glasbeno umetnostjo v širšem svetu. Nujno je torej tudi, da se speče sile našega naroda
tudi na tem polju zbude in da poneso sloves slovenske pesmi preko mej naše države.
Slovenska krščanska ženska zveza.
S. K. Z. Z. vodi podrobno delo v ženskih odsekih prosvetnih društev na deželi. Včlanjenih ima 7000 članic. Poročilo je podala predsednica ga. Dolenčeva, iz katerega posnamemo, da je imel odbor 20 sej, da je organiziral več predavanj, gospodinjskih tečajev ter z lepim usephom izpeljal prvo žensko romanje na sv. Višarje. S. K. Ž. Z. je včlanjena pri Narodnem Ženskem Savezu, torej pri Mednarodni Ženski Ligi in pri Katoliški Internacionalni Zvezi ženskih organizacij v Utrechtu. Nato poda podrobni program za prihodnje leto kateri ima bolj karitativen značaj. Tajni-čino poročilo poda mesto zadržane tajnice ga. dr. Puntarjevf. Opravilni zapisnik izkazuje 490 dopisov, odposlanih je bilo 200 okrožnic, samostojnih društev šteje zveza 15, samostojnih ženskih odsekov pa 58. Nato so se izvršile volitve v centralni odbor. Izvoljen je bil dosedanji odbor, ki se je izpopolnil z gdč M. Leskovčevo.
Slovenska Straža.
Dr. Puntar poda imenom S. S. poročilo, da se je vršilo skupno 14 odborov-nih sej, opravilni zapisnik izkazuje 2071 drpisov, Straža je oskrbela za pravila društva sv. Barbare za Slovence v Franciji. Izpeljala je več narodno-obrambnih prireditev in narodno-obrambnih predavanj o Koroški in o Goriški. Dalje stavi šest predlogov, kako bi se Straža poživela in kako bi dobila svežih moči za narodno-obrambno delo.
Ljudski oder.
L. O. je centrala za ljudske odre po deželi. On izposojuje igre, daje navodila in izposojuje garderobo. V pretekli sezoni je izposodil 273 društvom razne igre in 116 društvom garderobo. Skupno ima do 40 članov, kandidatov, uprizoril je 21 predstav. Denarni promet je znašal 180.000 Din.
Sveta vojska. '
G. Lindič poroča, da šteje Sveta vojska 38 podružnic s skupno 2451 člani. Odbor je imel 17 sej, vložili zapisnik
izkazuje 2315 številk. Društvo je priredilo 92 predavanj s 17.000 poslušalci. Pričela se je obširna akcija za ustanavljanje brezalkoholnih gostilen in smo posredovali v tem oziru v 114 slučajih. Izdali smo dve važni knjigi, to je »Alkoholno vprašanje« in »Dinamit in anti-dinamit«. Izšla je tudi zgodovina proti-alkoholnega gibanja. Država ni našega pokreta podpirala prav nič. Niti dinarja podpore nismo dobili. Uspešno se je izvršil na Trsatu od 6. do 8. avgusta proti-alkoholni kongres, katerega se je udeležilo 600 Slovencev in 400 Hrvatov. Preuredila se je knjižnica, ki šteje že 270 del.
V imenu preglednikov je g. msg. Ste-ska dal pohvalno poročilo in predlagal celotnemu odboru absolutorij s pohvalo, kar je občni zbor tudi z odobravanjem vzel na znanje. Sledila je nato živahna debata, katere so se udeleževali navzoči delegati. V odbor, ki je ostal skoraj nespremenjen, je b- izvoljen še g. Edt
Pleničar. Predlagani so bili še trije predlogi ki so bili tudi soglasno sprejeti.
Prosvetna zveza je s tem občnim zborom, kateri je bil trideseti po številu, položila najlepši venec na grob svojega ustanovitelja dr. Kreka. Kot lepo dišeče cvetje, ovito s slovensko trobojnico, z liubeznijo do prosvetnega, verskega in socialnega dela, se vidi njeno uspešno delo, katerega vrši 30 let med slovenskim narodom. Ona je v resnici naša katoliška akcija, katere blagodejno versko-prosvetno in socialno delo je zašlo med najbolj široke mase slovenskega naroda. Na občnem zboru so bile izrečene krasne čestitke, tako od strani prevz. škofa, prosvetnega šefa dr. Capudra, predsednika kat. k. s. prelata Slaviča, kakor tuui od prijateljskih in sestrsKih centralnih organizacij. Želimo le, da bi Prosvetna zveza ostala še v bodoče ona kulturna matica, katera naj vodi naše prosvetno delo do ciljev, katere ji je začrtal pokojni dr. Krek.
-®R9G>RS
Odbor in njegova naloga.
Pri prvi jesenski seji se napravi program za zimsko delo. Dolžnost onega, na katerega prihaja »Vestnik«, je, da predloži načrt zimskega delovanja, kakor ga i predlaga Prosvetna zveza. Odbor naj si izbere predavanja, skioptične slike in filme. Bolj1 globoko sežejo tečaji. Vsako društvo je dolžno prirediti vsaj en tečaj in sicer onega, kateri je ravno za dotični kraj: najbolj primeren. Večkrat se člani društva pritožujejo, češ, siaijl nam društvo nič praktičnega, nič koristnega ne nudi! Kako radi bi ob takih prilikah opozorili, da imamo na razpolago celo kopico predavateljev, voditeljev tečajev, a 'društveni odbori so tako mrtvi, da nočejo sebi in članom društva prav ničesar nuditi. Odborniki, zavedajte se, da je delovanje društva zrcalo delovnega odbora. Ako srce zastane, telo umre. Ako je odboru vse eno-, ali društvo dela ali umira, tak odbor naj raje danes kot jutri demisijonira.
Tečaji so praktični, za mladeniče, ki se vrnejo od vojakov, ki mislijo postati gospodarji, zelo koristni. Če v kraju manjka delovnih sil, naj bo organizlato-rični tečaj; kjer se 'bodo odborniki in drugi urili v svojem delovanju.
Vsako društvo mora imeti sledeče odseke: odsek za može, za žene, za fante, za dekleta. To zahteva naš kulturni svet, to je obenem tudi želja katoliške akcije. V tem smislu naj Iže odbor pripravi delo za zimsko sezono.
Tečaji.
Poleg prosvetnih večerov je pripravljena Prosvetna zveza voditi sledeče tečaje po Sloveniji:.
I. Ljudstvo in država:
1.	Postanek Jugoslovanske države.
2.	Močna država najboljša zaščita za gospodarsko in kulturno življenje.
3.	Kaj druži Jugoslovane v eno državo?
4.	Ideja in naloge Društva Narodov (Locarmo).
5.	Kakšno vlogo ima naša država* v Društvu Narodov ?
II.	Ljudstvo in gospodarstvo:
1.	Notranja kolonizacija Jugoslavije.
2.	Mednarodna socijalna politika in Zveza narodv.
3.	Razvoj kapitalizma in njega gospodarska posledica.
4.	Razvoj socijaliam;ai in socialističnih strank.
5.	Socijalna politika in socijalna 'miselnost.
III.	Ljudstvo in kultura:
1.	Kultura, družinska vez občestva.
2.	Kultura in civilizacija.
3.	Kulturni spomeniki v preteklosti in sedanjosti.
4.	Kulturni pomen slovenske narodne pesmi.
5.	Godba in pesem v življenju slovenskega naroda.
IV.	Ljudstvo in zdravstvo:
1.	Prva pomoč v sili.
2.	Gj, zdravje, kje si doma?
3.	Alkohol — ljudski škodljivec.
4.	Jetika — ljudska 'bolezen .
5.	Zdravstvene naprave v Sloveniji.
Prosvetni popoldnevi v prosvetnih društvih.
1.	Slovenske nar. noše (60 slik).
2.	Cerkvena zgodovina' v prvih treh stoletjih (30 slik).
3.	Zelena Koroška (60 slik).
4.	Tužna Primorska )50 slik).
5.	Naši izseljenci v tujini (60 slik).
6.	Pokristjanjenje narodov (60 slik).
7.	Slovenska narodna pesem v slikah (25 slik).
8.	Romanje Slovencev na Velegrad in Ciril-Metodijska ideja' (slike in film).
9.	Glavna mesta slovanskih držav (60 slik).
10. Slovenska mati.
11. Življenje sv. očeta Pija XI. (60 slik).
*
I. Socijalni tečaj:
1.	Mladinsko skrbstvo v občini.
2.	Skrb za uboge v občini.
3.	Socijalna higijena. v občini in njene zdravstvene naprave.
4.	Socijalno varstvo dela in delavca.
5.	Socijalno zavarovanje.
6.	Socijalnia' zakonodaja.
II. Kmetsko-gospodarski tečaj :
1.	Zgodovina kmetskega stanu.
2.	Kimetska hiša in jlubezen do rodne grude.
3.	Zadružništvo in kmetska skupnost.
4.	Zemljiška knjiga in njena praktična uporaba.
5.	Čitanje mape in kontrola meje.
6.	Knjiga uradnih vlog in gospodarsko knjigovodstvo.
7.	Testamenti, pravica otrok im dediči.
8.	Davki in bremena v občini.
9.	Občina in njena uprava.
10.	Kmetsko-strokovna izobrazba.
11.	Cerkvena občina.
III Tehniški tečaj:
1.	Kaj je elektrika.
2.	Električne naprave v maši državi.
3.	Prometna sredstva današnjih dni.
4.	Radio in njegova praktična uporaba.
5.	Uporaba strojev za kmetijstvo in obrt.
Poleg omenjenih tečajev vodi Prosvetna zveza sledeče tečaje:
1.	Jezikovne tečaje za ruščino, nemščino, laščino.
2.	Režiserski in maskerski tečaj.
3.	Organizatorični tečaj,
4.	Tečaj za radio-amaterje.
5.	Tečaj za kino ,projekcijo in fotografijo.
6.	Knjigoveški tečaj .
Vsi ti tečaji se lahko, vršijo tudi po deželi, ako prevzamejo društva stroške, ki so zdruiženi s tečajem.

Nove serije diapozitiv priporočamo prosvetnim društvom: 1. Po potih sv. Cirila in Metoda (30 slik). 2. Češkoslovaška. 3. Visoka Tatra. 4. Preganjanje katoličanov v Mehiki. 5. Čuda morja. ti. Potovanje po gori Sinaju. 7. Špiritizem. 8. Slovenski izseljenci v Nemčiji, na Holandskem in v Franciji. 9. Poljska država. 10. Beloruska. 11. Rumena nevarnost. 12. Cerkev sv. Petra v Ljubljani. 13. Matterhorn in Monte Rosa (43 slik). 14. Naš sv. oče Pij XI. (60 slik). 15. Cerkvena zgodovina III. stol. (30 slik). 16. Cerkvena zgodovina od Konstantina do VI. stol. (30 slik). 17. Pokristjanjenje Slovencev (30 slik). 18. Križarske vojne (35 slik). 19. Srce Jezusovo (30 slik). 20. Gora Athos in njeni prebivalci (30 slik). 21. Nekdanje in sedanje Atene (60 slik). 22. Živalski vrt v Londonu (30 slik). 23. Vpliv slabe knjige (25 slik). 24. Brnski orlovski tabor (40 slik). 25. Telovadba in šport (50 slik). 26. Morske živali (30 slik). 27. Kovaška obrt v Tržiču (10 slik). 28. Prazgodovina (50 slik).
Društvom, ki imajo kino-aparate, nudi Prosvetna zveza sledeče filme: 1. Kristusovo življenje (600 m). 2. Jezusovo mladost (300 m). 3. Jezusovo trpljenje (1100 m). 4. Sv. Tarcizij (600 m). 5. Sv. Sebastjan (2000 m). 6. Lurška prikazovanja (700 m). 7. Knezoškof dr. Jeglič
L in kino.
med amerikanskimi Slovenci (300 m). 8. Kronanje Matere božje na amerikan-skih Brezjah v Lermontu (300 m). 9. Puščavnik-skušnjavec 200 m). 10. Vele-hrad, slovanski Rim (400 m). 11. Češkoslovaška mesta, promet in armada v petih delih (2400 m). 12. Mala Nelka (1300 m). 13. Črna Indija (lOCO m). 14. Čuda morja (500 m). 15. Vulkani (300 m). 16. Versailles (600 m). 17. Francoska mornarica. 18. Francospa keramika. 19. Francosko vinarstvo.
Društva, ki žele naročiti filme pri Prosvetni zvezi, naj jih naroče vsaj 14 dni pred prireditvijo. Povsod naj organizirajo vselej po dve predstavi, eno za mladino, eno za odrasle. Za odškodnino filma računamo včlanjenim društvom polovično ceno. Onim društvom, ki nimajo svojega aparata, priporočamo, da si izposodijo aparat od Prosvetne zveze. Društva plačajo faktične stroške. Vstopnina se lahko pobira in je brez takse. Društva, ki žele prositi za kino koncesijo, morajo vložiti prošnjo na Velikega župana, priložiti morajo dovolilnico od občine, invalidskega udruženja predložiti spričevalo operaterja, in ime poslovodje. Cene novih aparatov se gibljejo od 10—20.000 Din. Vsa podrobna pojasnila daje brezplačno Prosvetna zveza v Ljubljani.
Vsebina: Miklavžev večer. — Naše prosvetno delo. — Odbor in njegova naloga. -— Skioptikon in kino.