Leto IV., štev. 244
V Ljubljani, četrtek dne 18. oktobra 1923
Poštnina pavšaluana.
cona 1*50 Din
i«hal» o" * zlutral.
gtane mesečno 12-50 Din H inozemstvo 25-— . neobvezno
Oglasi po tarifu. Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/1. Telefon št. 72.
Dnevnik za
, p ir os veto in politiko
Upravnlštvo:
Ljubljana, Prešernov« ul. št. 54. Teiel. 61. 31»
Podružnice:
Maribor, Barvarska ul ¥» Tel. št. 22. Cel|e, Aleksandrova e.
Hačun pri poštn. čekovt zavodu štev. 11.84Z
Ljubljana, 16. oktobra. Vprašanje nadaljnega obstoja katolike bogoslovne fakultete v Ljubljani smo mi obravnavali s praktičnega in upravnopolitičnega vidika. Izrekli iao se proti ukinitvi teološke fakultete potom pooblastilnega paragrafa v finančnem zakonu, ker odklanjamo enostransko reševanje vseučiliškega problema. Poudarjali pa smo pri tej iriliki svoje principijelno stališče, da ;onfesijonelna teologija ne spada na inanstven zavod. Z našim stališčem, ki so prilično kri-s stališčem napredne omladine na ljubljanski univerzi, klerikalci nikakor niso zadovoljni. Dali so si od dr. Jožo Glonarja včeraj napisati v »Slovencu* članek, ki se spušča na opolzlo pot dokazovanja, da jo teološka fakulteta sestaven in nujno potreben del vsake univerze*. Ako bi dr. Glonar svojo lezo o potrebi teološke fakulteto podprl z oportunističnimi razlogi, bi se dalo ž njim debatirati. Dejstvo je, da obstoje katoliške teološke fakultete na mnogih univerzah bodisi zato, ker jih je osnoval in držal političen vpliv klerikalnih strank, bodisi iz državnopoli-tičnih razlogov, ker so morda teolo-ke fakultete za državo in za narod manjše zlo nego »dijecezanska bogoslovna učilišča*. Žal pa skuša dr. Glonar umestnost teološko fakulteto predvsem utemeljiti s trditvijo, da je dog-matična teologija istovetna in iste rednosti kot svobodna znanost. Mnenja je celo, da dogmatičnost ni nikak privilegij* samo teologije, ampak da je lastna vsem znanostim, samo, da ie pri njih skriva pod imenom «teorij*, sistemov*. Dogmatičnost celo primerja z »modo* ter meni, da je n. pr. dog-na tudi etiketa, da moraš v črni obleki ia s cilindrom iti za pogrebom prija-elja, ki te je bil vesel, čo si za nje-ovega življenja prišel k njemu raz-rgan in bos in ob katerikoli uri. Prepuščamo znanstvenikom, da po-če drja. Glonarja podrobneje, kako ialeč je zabredel. Ne moremo pa dopustiti, da bi se široka javnost namerno zavajala v take zmote. Zato hoče-no kot publicisti opozoriti samo na lokaj glavnih dejstetf, ki dokazujejo, la se dr. Glonar o stvari, o kateri je pisal, ni dovolj poučil, ali pa da jo ozirom na mesto, za katero je čla-lek napisal, — mnogo pozabil . . . Cela zgodovina znanosti jo boj spo-nanja zoper moč hierarhije. Ko je )ila še znanost v povojih, moč kato-iške cerkvo pa na višku, je resnica
i najelementarnejših pojmih oblike lemlje, vrtenja zemlje, prodirala le z tmičeniškimi žrtvami. Omenjamo Gior-lana Bruna, ki je bil zato, ker je učil neskončnost vesoljstva, ter izrekel, da. so morda tudi še druge zvezde obljudene, od cerkve sežgan. O Galileji, ki je trdil, da se suče zemlja okoli (olnoa in ne narobe, je bil od cerkvo ječi prisiljen, proglasiti svoj nauk za krivi nauk, dasi je vedel, da j3 vse Jan Hus je bil kot brezverec za-fean na jjrmadi pole<* tisočev in tiso-fev družili, ki niso hoteli slepo vero-rati; saj je vatikanski koncil sklenil, ja je dogma vse in da razum nima ničesar srovorit.i. Gospod Glonar naj si Preskrbi tudi »Index Iibrorum prohi-Mtornm*. ki izobčuje iz cerkve vsa-kejar, ki bi Kital zahranjene (tudi manstvenell knjige. In kakšna jo te-nota. katoliške teologije srednjega veka! Reševala so so vprašanja, koliko angeljev lahko balansira na eni špiei, za koliko duš ima pekel prostora in predmet učenih preiskav je bilo *'prašanjp. ali je imel Adam pipek. In landanes? Čitajte razne svetniške raz-aEre jn preberite si gosp. Glonar n. pr. IckcJiski katalog ljubljansko teološke fakultete, pa bodete videli, kaj je tlojmia in kaj znanost. Gotovo tudi na teološki fakulteti se gojijo historične, lingvistične, primerjalne študije. Toda v*i ti predmeti se dajo predavati rav »etako dobro in prosto škofovske aprobacije na filozofski fakulteti. Glavna razlika med znanstvenikom in profesorjem teologije je baš •a. da se prvi lahko brez vseli predsodkov in broz vseh ovir posveča svo-™lni znanosti, dočim tega pri teolo-''ti ni. Ce bi danes znanstvenik kaj ™gnal, kar ogroža kako »znanstveno ™?mo», kakor n. pr. Einstein, ki je 5vrgel Newtonov sistem mehanike, mu !e' svet ploska in ga obsina z lovo-[»vimi venci. Ce bi se drznil kak prodor teolotriio ovreči kako , cerkveno Jostmo, bi bil okskomuniciran, progla-:en za norca, po možnosti zaž-rnu na Armadi, njegov rod M pa uničili. Tako je s svobodno znanostjo in je z doormatično teologijo, go-!°od avtor »Slovenčevesra* članka!
Poljska pred revolucijo?
VLADA PRIPRAVLJA UVEDBO DIKTATURE, CEŠ DA JE DOMOVI-NA OGROŽENA.
ločena vztrajati na svojem mestu. Vodeči list liberalne inteligence »Courior Poljski* prinaša oster članek in navaja dotične paragrafe kazenskega zakonika, po katerih bi bilo treba pozvati vso vlado na odgovor. Številka je bila takoj konfiscirana, Social-domokratski »Rohot-nik* naglasa, naj si vlada no domišlja mnogo o sfoji moči in naj svojo diktatorske slasti omeji.
Varšava, 17. oktobra, s. V preiskavi o vzrokili eksplozije v Varšavi jo izvedla policija pi i komunistih v Varšavi, Krakovu, Lvovu in drugih mestih hišno preiskavo, kjor jo zaplenila mnogo orožja, lastniko pa aretirala.
Varšava, 16. oktobra, d. Včeraj je bilo aretiranih 147 oseb, večinoma iz inteligence. V Katovcah so komunisti gospodarji položaja. V mnogih mestih so vrše demonstracije. Položaj jo jako opasen.
Varšava, 17. oktobra, j. Na današnji soji sojma je bila z 21 glasovi večine odklonjena nezaupnica, ki jo jo predlagala celokupna opozicijo, tor jo bila sprejeta s 17. glasovi zaupnica vladi. Vlada ostane potemtakem še na krmilu. Vsekakor pa bo prišla v torek pri odglasovanju budžetskega provizorija znova v težek položaj.
Vzroki eksplozije še niso odkriti. Vlada je prepričana, da je bil izvršen zločinski napad, vsled česar jo odločena držati z vsemi silami državno krmilo. Za državi sovražne elemente smatra vlada poleg komunistov tudi žido. Položaj sc .je zadnje čase tako poostril, da bo vlada najbrže v najkrajšem času prevzela diktatorska polnomočja za vzdrževanjo iniru in reda. Kakor so čuje, je že pripravljena proklamacija, ki razglaša na nekaj mesecov diktaturo. Sojem bo za dotični čas odgoden. Vlada jo trdno od-
Bela ali rdeča diktatura
NEMŠKA VLADA GROZI SAKSONSKI Z VOJAŠKO OKUPACIJO. — KAOS POSTAJA VEDNO VEČJI. - REAKCIJA NA BAVARSKEM.
Vlada v zagati
STRAH RADIKALOV PRED RADIČEVCI. - KUPILI BI RADI KLE-RIKALCE. - KRIZA V KLERIKALNEM POSLANIŠKEM KLUBU. -
Beograd, 17. oktobra, r. Današnjo Novosti* objavljajo drugi članek
Beograd, 17. oktobra, dpr. Vladni krogi postajajo radi nejasnosti politične situacije vsak dan bolj nervozni. Danes dopoldne so dolgo kotiferirali Pašič, Ljuba Jovanovič in Marko Gjuričič. Razgo-varjall so se o težavah ter o sporih v radikalskem klubu kako bi sc jih zadušilo, največjo skrb so pa imeli s sklicanjem skupščine. Izrazilo se je mnenje, da bi bilo najumestnejše, da se narodna skupščina, ako naj se za 19. t. m. že skliče, takoj po prečitanju ukaza o za-ključenju izrednega zasedanja zopet od-godi. Današnja «Pravda» poroča, da so radikali ponudili dr. Korošcu pogajanja za sporazum, kar dokazuje, da se vlada resno boji, da bl vendarle moglo priti 30 do 40 Radičevih poslancev v parlament, kar bl pomenilo konec Pašlčevega režima. 40 Radičevih mandatov je nespornih in hi morali biti takoj potrjeni. Prisege kralju in ustavi bi se jim tudi ne moglo zabraniti. Dr. Korošec sam tava še vedno v negotovosti med vlado in opozicijo. Vznemirja ga tudi razpoloženje v lastnem klubu, kjer sc je pojavilo tako veliko nezadovoljstvo proti vodstvu, da prete nekateri poslanci celo z izstopom iz klerikalne stranke.
Stojami Protiea pod naslovom »Još jedna Pašičeva majstorija*. V tem članku odgovarja Protič ravnatelju »Tribune* Taletovu. Protič obsežno razlaga, da je Pašič vodno vodil politiko za njegovim hrbtom. Pašič ni izključno kriv za korupcijo, ker jc on ni ustvaril, toda gre ji na roko s spojim postopanjem in s postopanjem svojo najbližjo rodbino in okolice. Protič očita Taletovu, da ga kot Paši-čev branitelj poskuša porabljati kot ščit za obrambo Pašiča gledo korup cije. Toda Taletov ne more prevariti javnosti, pravi Protič, kor je vsakemu dobro znana vsa situacija . . .
Beograd, 17. oktobra, r. Na današnji dopoldanski seji je glavni odbor demokratske stranke razpravljal o raznih notranjih vprašanjih stranke in o pripravah za strankin kongres, o katerih je poročal dr. Marinkovič. Govorilo se je tudi o obnovitvi dnevnika «Demokratija», ki prične v kratkem zopet izhajati. Za direktorja je bil določen bivši finančni i minister dr. Kosta Kumanudl.
Dresden, 17. oktobra, j. Konilikt državne vlade s Saksonsko je vedno ostrejši. Neposredni povod je dala naredha okrožne ohrambne komande v Dražda-nih o prepovedi prolctarsUlti obrambnih organizacij za katere se je zavzela ko-munlstlčno-sociallstlčna saška vlada. Komunistični notranji minister Biittcher je včeraj na nekem zborovanju izjavil, da mora priti do bele ali rdeče diktature. Delavci naj se popravijo na hoj. Danes je prejel ministrski predsednik Zeiguer pismo od generala Mtillerja, ki zahteva pojasnila in odgovora ali je ves kabinet solidaren v Bottcherovo Izjavo. V pismu postavlja general v Imenu državne vlade saški vladi termin, ki poteče jutri. General Miiller zahteva Javno Izjavo vlade proti Bottclierju. Min. predsednik je prebral pismo v deželnem zboru, kjer je zbudilo veliko ogorčenje. Ministrski predsednik Je Izjavil, da večina saške vlade na to pismo sploh ne bo odgovorilo. Vlada poziva saško prebivalstvo, naj stoji odločno za njo in zahteva od državne vlade, da napravi konec nevzdržnim razmeram. V debati je zahteval neki govornik za Saško Istega postopanja kot za Bavarsko. Nezaupnica nemških nacionalistov je bila z 68 proti 45
Gospodarski krogi In socijalno vprašanje
VAŽNA KONFERENCA V ZAGREBU.
Zagreb, 17. oktobra, j. Po inicijativi predsednika Trgovske in obrtne zbornice Vladimira Arka se je vršila danes ob 11. dopoldne v predsedstvu pokrajinske uprave v Zagrebu anketa zastopnikov pridobitnih krogov, kateri je predsedoval minister socijalne politike dr. Peleš. Ankete so se udeležili poleg dr. Iiuželja imenom Trgovske in obrtne zbornice predsednik Vladimir Arko, podpredsednik inž. Carnelutti s tremi zborničnimi svetniki; dalje v imenu Zveze industrijalcev predsednik S. D. Aleksander, generalni tajnik Marko Bauer z nekaterimi člani Zveze, v imenu Zveze trgovcev predsednik Ernst Griinvvald in tajnik Juhn ter v imenu Obrne zveze tajnik Čupak.
Minister dr. Peleš je uvodoma naglašal informativni značaj ankete in naznanil dnevni red. Podpredsednik Trgovske in obrtne zbornice inž. Carnelutti je podrobno obrazložil memoranda zbornice in zahteval v imenu obrtnikov decentralizacijo delavskega zavarovanja, revizijo določenih zavarovalnih prispevkov in preureditev dosedanjo uradno prakse. Za decen-tralizicijo delavskega zavarovanja govori neenaka predzgodovina socijalnih institucij v posameznih provincah, vsled česar jo enotni zakon za celo državo še prezgoden. Predlagal je ustanovitev financijelno avtonomnih centralnih uradov s posebnimi ravnateljstvi v Zagrebu, Beogradu, Novem Sadu, Sarajevu in Splita. Ugovarjal je, da se večji del dohodkov porablja za kritje administrativnih stroškov. Govornik je dokazal na konkretnih primerili pomanjkljivosti pri obstoječih zavarovalnih razredih, ki delodajalca preveč obremenjujejo in znašajo 7 odstot. denarnega prometa. Grajal je, da so bili sprejeti pri zavarovalnih uradih nestrokovnjaki in je predlagal spremembo zakona, po katerem naj bi variirali prispevki med 10 in 20 odstotki dnevnega zaslužka. Zbornični predsednik Arko je predlagal radi prihrankov skrajšanje porodniško dobe na 14 dni pred in 6 tednov pn porodu. Daljo je zahteval izločitev ravnateljev vseh podjetij in alužinčadi iz zavarovanja, ker to
glasovom odklonjena.
Berlin, 17. oktobra, s. Državna vlada sporoča otleijozno, da bo skrbela za ustavne In zakonite razmere na Saškem. Vojaški poveljnik ua Saškem je dobil stroga povelja glede uporabe policije in orožnlštva za zatiranje protldržavnlh iz-gredov.
Miiiichcil, 17. oktobra, s. «Korresporn denz Hoffmann* sporoča uradno: Državni komisarilat le prepovedal vsem osebam, kl bivajo na Bavarskem pristopili k samoobrambnim društvom socialno-de-mokratske in komunistične stranke. Aktivna udeležba v takih organizacllali ba kaznovana z zaporom.
Berlin, 17. oktobra, d. Od včoraj sS vrSijo v Berlinu očividno skrbno aranžirano komunistično demonstracije, kl dovajajo do nepiosranih krvavih konfliktov s policijo. Danes jo stanjo nekoliko mirnejše. V Mannhelmu jo množica plo-nila trgovine. V krvavi borbi s policijo jo bilo na obeh straneh več ljudi ubitih, mnogo ranjenih.
Berlin, 17. oktobra, j. Vodja združene socialno-demokratske stranke je sklenil pozvati vlado, da ukine Izjemno stanje, ker jc neobhodno potrebno za tipostavl. tev normalnih razmer.
Novi nemški predlogi Franciji
Pariz, 17. oktobra, j. Poincarč je sprejel danes ob tričetrt na 12. nemškega odpravnika poslov dr. Ifoescha. Razgovor jo trajal nad eno uro. Poincaro jo kato-gorično odrekel informacije. Bil je zelo nervozen. Tudi francosko zunanjo ministrstvo nI izdalo poročila o razgovoru. Kakor se čuje, Poincaro noče odnehati od svojega stališča. Nemški predlog bo izročen francoskim strokovnjakom
Pariz, 17. oktobra, j. Nemški odpravi nik v Bruslju je storil danes enake kora-< kc pri belgijski vladi kot oni v Parizu
Pariz, 17. oktobra, s. Iz WashingtonS poročajo uradno: Amerika ho odločna nastopila za to, da se sostavi v najkrajšem času medzavezniška kontrolna ko. misija, ki naj ugotovi plačilno motnost Nemčijo in izvede sanacijski program.
niso delavci v navadnem pomenu besede Tainilt obrtne zveze Čupak jo kritiziral da "so nevarnostni razredi pomanjkljivi in predlagal, naj se glede uprave vzame za vzgled inozemstvo. Generalni tajnik Zveze industrijcev Bauer je temu nasproti ugotovil, da so bili nevarnostni razredi določeni na podlagi dolgoletnih izkušenj; soglašal pa je radi nezmožnosti uradništva 1 zavarovalnih uradih. Industrijalec U. Pilepič je poudaril, da bo po izvršeni redukciji upravnega aparata število uradništva se tako zmanjšalo, da bo prišel en uradnik na 500 zavarovancev, kakor v inozemstvu. Zbornični podpredsednik inž. Carnelutti je predlagal, da se ukine institucija Borzo dela, ker je odveč. Po ponovnih izvajanjih predsednika Arka in Aleksandra je minister dr. Peleš poročal o svojih razgovorih z zastopniki obrtnih korporacij v Ljubljani, na kar se je predsednik zveze trgovcev Griinwald pritožil v imenu trgovcev proti zakonu o pobijanju draginjo, ki naj bi bil ukinjen in je zahteval spremembe v določilih stanovanjskega zakona glede stavbenih dolžnosti različnih kategorij. Minister dr. Peleš je izjavil, da je vprašanje stavbene dolžnosti ravno v študiju in bodo v kratkem izšla nova določila, ker je določba o stavbeni dolžnosti za osebe, ki imajo 60 tisoč dinarjev letnih dohodkov, anomalija. Pri obravnavanju vprašanja predpisov o potovanju in bivanju za tuje dclavee, je zahteval predsednik Arko na podlagi obširnega referata revizijo določb. Zbornični svetnik Forsteck je predlagal nodcljski počitek za brivnico v provinci in zahteval spremembo sistema v stanovanjskem vprašanju.
Dr. Peleš se je na koncu zahvalit za udeležbo in obljubil, da bo zaslišana mneja izročil vsem delavskim organizacijam, da zavzamejo stališče. Obljubil je, da bo skušal odpraviti nedostatke, vendar pa naglasil, da se je osebno prepričal o vzornem obratu zavarovalnih uradov.
DARUJTE ZA CIRIL-METODOVO DRUŽBO.
TellteoJa z uradniško uredbo
Beograd, 17. oktobra, p. Nocoj je imel ministrski svet sejo od 17.30 do 20.30, na kateri so sklepali o razvrščevanju državnih uradnikov v 4. skupino prve kategorije. Vlad tega posla ni mogla končati, ker so so rned posameznimi ministri pojavila nasprotstva. Vsak minister zahteva za svoje uradnike čim boljšo skupino, čemur sc ostali ministri protivljo. Vlada je sklenila, da javnosti o vsem tem ne da nobenega obvestila, ker sc boji nezadovoljstva uradnikov in krize v svoji sredini. Jutri bo vlada nadaljevala delo, pa je zelo malo upanja na uspeh.
Masairy& w Parizu
Pariz, 17. oktobra, j. Predsednik Masaryk je danes z Millerandom obiskal veliko brezžično stanico Saint Assisse, odkoder sta poslala zaveznikom pozdravne brzojavke. Proti poldnevu jo posetil Masaryk slovanski institut, kjer je imel krasno predavanje o pomenu zapada za slovanski iztok. Tudi danes je bil Masaryk predmet enthuzijastičnih ovaeij.
POSOJILO MADŽARSKI. Pariz, 17. oktobra, j. Reparacijska komisija je danes dopoldne soglasno pooblastila Madžarsko, skleniti inozemsko posojilo. Oficijelni komunike pravi med drugim, da je reparacij«!?,! komisija zaprosila Zvezo narodov, 'iaj izdela načrt posojila in določila kot zastopnika Hudiolsa, Načrt Zveze narodov predvideva kontrolo reparacij ske komisijo o posojilu.
Budimpešta, 17. oktobra, j. V zunanjem ministrstvu sc jc vršila danes konferenca zunanjega in finančnega ministra glede pogajanj s Češkoslovaško, Jugoslavijo in Rumunijo. Madžarska vlada bo v kratkem sestavila materija! tako, da s bodo pogajanja z Malo antanto lahko pričela koncem oktobra ali pričetkom novembra.
POTOPLJEN PARNIK. Pariz, 17. oktobra, r. Italijanski par nik «Ferrara», ki je bil na potu iz .lave preko Kalkute v Italijo in je imel na krovu za 32 milijonov lir opija, se jo po silnem požaru potopil z moštvom in blagom vred.
BREZPOSELNOST NA ANGLEŠKEM. London, 17. oktobra, s. Ste vilo brezposelnih jo znašalo na Angleškem dne 10. oktobra 1,251.600. Število so je zvišalo od projšnjega tedna za 5418. Polog brezposelnosti so dvigajo tudi tržne cone, tako da jo vso okoli 25 odst. drj/.je kot pred voino.
ZRAČNA ZVEZA DUNAJ-TRST-BENETKE.
Dunaj, 17. oktobra, s. Kakor doznava »VVicncr Allgcmeine Zeitung*, se je usta. novila avstrijska zrakoplovna družba, kl bo v najkrajšem času uvedla zračni pro-t met med Dunajem in ostalimi glavnimi mesti avstrijskih zveznih držav. Se pred Božičem namerava uvesti redno zvezo med Dunajem in Trstom. V načrtu je tu« di zveza med Dunajem in Benetkami Vozne cene bodo skoro enake onini l razreda v D-vlakih.
VPRAŠANJE PRAVOSLAVNEGA KOLEDARJA.
Moskva, 17. oktobra, s. Ruska eer-kev pod vodstvom patriarha Tihona ja sklenila uvesti s 14. oktobrom gregori-janskl koledar v smislu sklepa carigrai-skega koncila.
RUSIJA IN FRANCIJA.
Pariz, 17. oktobra, r. Včeraj jc prispel semkaj direktor sovjetske državna banke Schcinmann, da izposlujc predvsem notiranje sovjetskega červjotica (zlatega rublja). Scheinmannova misija pa ima baje še dalekosežnejši pomen. Oovori se, da namerava izposlovati od francosko vlade priznanje sovjetske vlade. V tem slučaju bi sovjetska Rusija priznala Fran ciji vso svoje dolgove, razven vojnih in bi zahtevala v to svrho lOlctnl moratorij. Francoski finančni krogi so pripravljeni, da dovolijo Rusiji kredite za obnovo.
Era^emske borse
ČUKIH: New-York 557, London 25.28, Pariz 33.75, Milan 25.45, Praga 16.65, Budimpešta 0.0307, Bukarešta 2.60, Beograd 6.55, Sofija 5.45, Varšava 0.0000, Dunaj 0.0078625,
DUNAJ: Beograd 832 do 836, Berlin 0.106 do 0.126, Budimpešta 3.80 do 3.00, Bukarešta 320 do 331, London 321.300 do 322.300, Milan 3214 do 3226, Ne\v-Yorli 70.935 do 71.185, Pariz 4302 do 4318, Praga 2111 do 2121, Sofija 688 do 602, Varšava 675 do 775, Curih 12.735 do 12.785; valute: dolarji 70.560 do 70.960; levi 606 do 674, nemške marke 0.09 do 0.13, funti 319.500 do 321.100, francoski franki 4255 do 4285, liro 3180 do 3200, dinarji 821 do 827, poljske marke 075 do 775, lcji 318 do 322, švicarski franki 12.620 do 12.700, češke krono 2093 do 2109,
BERLIN: Dunaj 77.306, Milan 251.370 tisoč, Praga 163,590.000, Pariz 333,105 tisoč, London 24,937.500.000, Ne\v-York S milijonov 486.250.000, Curih 986,527.500, Beograd 64.S37.500.
NBW-Y0RK: I.oiulon 454, Pariz 604.25, Berlin 0.0000015, Milan 455.50, Curih 89.25, Praga 298.75, Dunaj 0.14125, Budimpešta 0.55, Bukarešta 47. Beograd 118.2&
Predsednik Masaryk v Parizu
hmenjava napitnic med Mlllerandom
in Masarykom.
Pariz, 17. oktobra, r. Včeraj zvečer fe priredil predsednik francoske republike Millerand v Elizeju na Čast predsedniku Masaryku slavnostni di-ner, na katerem je imel na Masaryka zdravico, v kateri se jo najprej spominjal starih vezi med Francijo in Češkoslovaško, mučeniške smrti češkega kralja Ivana Luksemburškega, ki je padel na bojišču za Francijo in deklaracije češkoslovaških poslancev v dunajskem parlamentu leta 1870. v prilog Francozov. Se bolj pa so se razvile vezi v svetovni vojni, ki ja prinesla Češkoslovaški, Alzaciji in Loreni svobodo. Svoj govor je Millerand za-kjučil z besedami: »Vaš prihod v Pariz jc nov dokaz, da bosta francoski in češkoslovaški narod še nadalje sodelovala v srečnih vezeh. Živimo v dobi volikih dogodkov, ki se razvijajo iz novih razmer in vztrajamo čvrste na tem, da se obdrže in izpolnijo nii-rotne pogodbe. V srednji in vzhodni Evropi se razmere stabilizirajo. Naj-odločnejši boritoij za to je Francija, ki hoče stalno zastopati principe časti in pravičnosti. Svest sem si popolnoma, da delujete tudi Vi v tej smeri in se Vam zato zahvaljujem za Vaše tozadevno delovanje imenom Francije, ki Pasti in spoštuje v Vas državnika velikega duha.»
Predsednik Masaryk se je prisrčno zahvalil za sijajni sprejem in se je spominjal zaslug Francije za svobodo. Pariz je bil že pred vojno vedno zatočišče svobode. Pariz je bilo prvo mesto, ki jr nudilo Cehoslovakom zaščito Med vojno je bila Francija vedno na strani Češkoslovaške. Evropa jo po vojni leta 1870. živela pol stoletja v miru. Želimo, da traja mir po svetovni vojni vsaj tako dolgo, trajal pa bo vsekakor dalje. Evropa in mi vsi potrebujemo konstruktivnega dela, da pospešimo dobre posledice svetovne vojne.
V naši zunanji politiki smo 7. ustvaritvijo takozvane Male antante uresničili svoj program. Napram našim sosedom smo uredili svoje odnošaje po načelu, da varujmo interese miru in da izvedemo konsolidacijo. To politiko smo dokazali napram Avstriji in Madžarski. Mi delujemo lojalno in nevzdržno za konsolidacijo srednje Evrope. Zagotavljam Vas, gospod predsednik, da se popolnoma zavedamo svoje naloge pri obnovitvi Evrope. Obnovitvena dela zahtevajo po mirovnih pogodbah, ki so definitivne in pravične, da se zastavijo vsa sile. Co-hoslovaki vedo, da je bila Francija vedno velikodušna in zato bodo če hoslovaki pri delu za rekonstrukcijo Evrope vedno stali ob strani velikodušne Francije. Živela Francija!
-- :1
Pred volitvami
na Balkanu
namen, da ostanejo vodje revolucije takorekoč nedotakljivi, jo znala vlada delati z jako izdatnimi sredstvi. Ze prod časom je izdala izredno odredbo, da morejo nastopati kot kandidati tudi uradniki in celo aktivni častniki, kar je pač uuikum in jo vzbudilo v državi mnogo ogorčenja. Daljo ostane tudi zanaprej šo najstrožjo po cenzuri prepovodano pisati karkoli o znani obsodbi politikov, ki so zakrivili nialo-azijsld poraz, o revoluciji, njo voditeljih in njih akciji proti kralju Konstantinu. Po tem jo soditi, kako si jo tudi atenska rovolucijonarna vlada znala pripraviti teren za volitve.
V Albaniji jo provizorna narodna skupščina razpušftena. Ahmct beg, šef tiransko vlade, je razpolagal v njej le s pičlo večino. Ni izključeno, da ostane pri predstoječih volitvah v manjšini, razen, ako smemo računati na to, da se bodo vršile volitve hočeš nočeš — po željah vlade. Ker se je Ahmet begova vlada trudila, da ostane v čim boljših odnošajih z našo kraljevino, bi bilo pač koristno, ako ostane tudi zanaprej še na vladi.
Politične beležke
movlno. Bori se proti vsem, kar Te ana-' cijonalno, kar ruši državo, in zlasti tudi proti vsej korupciji. Zaključi se soglasno, zavzeti stališče proti razpustitvi »Orju-ne». — V isti številki »Jutranjih Novosti. in na uvodnem mestu pred izjavo Akcijskega odbora pa prlobčuje g. Ljubo D. Jurkovič javno pismo, v katerem obsoja Orjuno. Iz tega sledi, da se nI slovenska radikalija razcepila le v dva dela, v Ažmanovo in Štefanovičevo partijo, marveč, da so sedaj tudi že Ažmanova struja deli v orjunaško in protiorjunaško.
+ Srnao v Ljubljani. Kakor se čuje je g. Ljubo I). Jurkovič, ki je med soustanovitelji Orjune In o katerem smo že svojčas pisali, da kot srbsfcoradlkalskl agitator pač ne spada v organizacijo jugoslovanskih nacionalistov, osnoval v Ljubljani organizacijo srbskih nacionalistov takozvano Srnao, katere namen in naloga je delati In pospeševati velesrb-sko separatistično propagando. Dosedaj je k Srnao pristopilo 13 nadebudnih potomcev slavnih očetov slovenske radika-lije. Jurkovič pa objavlja po časopisih odprto pismo, da mu je Orluna premalo, kako bi rekli, nacljonalna...	_
Letošnja jesen se vrši na Balkanskem polotoku v znamenju volitev, ki naj dado politiki balkanskih držav de-finitivno smer. V novembru so vršijo volitve za bolgarsko sobranje, za december so določene grške volitve, v Albaniji pa je provizorna narodna skupščina razpuščena in ce tudi vrše na zimo volitve v zbornico, ki naj da ustavo mladi, še neurejeni državi.
Vse tri države so nam sosede, vsemi tremi smo imeli doslej in bomo imeli v bodoče mnogo zadev skupnih; imamo tedaj največ interesa na tem. kako se razvijajo notranje prilike v teh državah in kakšon bo na zunaj odsev notranjega političnega razmerja.
V Bolgariji se vršijo volitve v narodno sobranje najbrž 18. novembra. Notranjepolitična situacija jc znana Z nezaslišanim terorjem jo vladajoča stranka uničila politične organizacije zomljerlelcev, nato pa šo komunistov, tako da so ji za volitve teh dveh da-leko najmočnejših bolgarskih strank ni bati, ker najbrž sploh ne bosta mogli nastopiti. Prihaja tedaj v poštev le vladna stranka, ki jc organizirana na podlagi fuzije meščanskih strank pod vodstvom Cankova. Ker pa ?e jo sestavila iz strank, ki so imelo precej različno preteklost in različna vnanje-politična naziranja, ne moremo biti povsem na čistem o bodoči bolgarski politiki. Cankovljeva koalicija se nahaja doslej pod zaščito makedonstvn-juščili, kar nam popolnoma pojasnjuje situacijo, če se bo res zgodilo, kar nekateri napovedujejo, da mora namreč prej ali slej priti do konflikta med vlado in Todorom Aleksandrovom, o tem je jako dvomiti; gotovo pa je, da se do volitev kaj takega ne bo zgodilo.
V Grčiji je volilna borba že v polnem teku. Tam tekmujeta za prvenstvo dve glavni politični skupini, ve-nizclisti in pa nacijonalni blok, ki ga vodijo protagonisti revolucijoiiamoga pokreta, oziroma revolucionarne vlade, s polkovnikoma Plastirasom in Go. natasom na čelu. Venizelosova stranki, ki je razvila republikansko in za-padnjaško idejo, je znana; nacijonalni blok istotako zagovarja naslonitev na zapadnoevropske sile, toda zbira okrog sebe liurli na širših temeljih. Ohranitev stanja, kakor ga jc ustvarila revolu-ciia, mu ie najvažnejši smoter, Za svol
+ Demokratski sestanki v mariborski oblasti. Dne 11. t. m. je imela krajevna organizacija JDS v Kozjem občni zbor, pri katerem je bil Izvoljen nov odbor s predsednikom dr. Kloarjem. Zbo-rovalci so se Izrekli za skupno napredno fronto pri bodočih volitvah. Dne 19. t. m. se vrši na Vranskem občni zbor krajevne organizacije. Dne 21. t. m. je občni zbor krajevne organizacijo v Žalcu in obenem okrožna konferenca za Savinjsko dolino. Govorniki iz Celja. Isti dan ustanovitev krajevne organizacije v Ver-žeju in popoldne okrožna konferenca zaupnikov iz ljutomerskega okraja v Kri-ževcih. Govorniki iz Maribora. Dne 4. novembra ustanovitev krajevne organizacije JDS v St. Petru pod Sv. Gorami, v Podsredi javen ljudski shod in v Konjicah okrajna konferenca zaupnikov. Govorniki iz Maribora.
+ Čuden molk. Prošlo nedeljo je-na nekem shodu posl. Pucelj v dokaz, kako neiskrena je klerikalna avtonomistična fraza, navedel tudi to, da mu je bivši poverjenik za soc. politiko Prepeluh povedal sledeče: V aprilu ali maju 1919 je tedanji minister notranjih poslov Sveto-zar Pribičevič v posebni brzojavki na deželno vlado odredil sklicanje pokrajinskega zbora za Slovenijo. Brzojavka pa je neznano kam izginila. Takrat ie bil predsednik dež. vlade dr. Brclc! — Z napeto pozornostjo smo čakali, kaj odgovori »Slovenec, na to porazno ugotovitev. Držali smo sc v rezervi, da ga zalotimo pri njegovih običajnih lažnjivih izmikanjih. Toda »Slovenec, ne reče nič. Na Prepeluhovo obtožbo je njegov odgovor molk. To je seveda gladko priznanje. Mi lahko s svojo strani dodamo, da nam je Pribičevlčeva namera sklicati pokrajinski zbor bila dobro znana. Kaj poreče dr. Brejc na težak očitek, da je izigral odredbo, katere provedba bi bila kardi-nalnega pomena za ves poznejši politični razvoj? Kopie ven, gospoda Brejc in Prepeluh!
-t- Opozictonalnl načrti. Pod tem
naslovom prlobčuje »Slov. Narod, po blo-kaškem »Hrvatu, vest, da je padec Pa-šičevega kabineta mogoč, ako demokrati odkrito pristopijo k avtonomistom. V tem slučaju, da bi opozicija, h kateri bi prišli tudi džemijet in Nemci, štela 25 poslancev več kot radikali. »Slov. Narod« dostavlja iz svoje modrosti, da la «Hrvatova» izvajanja potrjujejo njegove informacije, da se del demokratskih poslancev »že močno nagiba k avtonoml-stičnem naziranju». »Slov. Narod, meni nadalje, da ni brez interesa tudi to, da računajo opozicionalci, »med njimi torej tudi demokrati, s Turki in Nemci, katere bi prav radi sprejeli v svojo družbo. K »Narodovim« premišljevanjem »pod lipo. dostavljamo, da je na celi notici najbolj interosantno dejstvo, da »Narod« črpa svojo protidemokratsko modrost iz blo-kaškega »Hrvata«, torej iz vira, ki je dovolj moten, da bi iz njega nalstareiši slovenski dnevnik ne smel zajemati, vsaj brez sramu ne. Čenče, ki jih priobčuje »Slov. Narod», bi si lahko prihranil, ako bi čital in ponatisnil to, kar pišejo demokratska glasila.
+ Proti Radičevim harlekinadam. Radičeva neresna agitacija v Loudonu je dala angleškim političnim iu znanstvenim krogom povod, da si pribavljo objektivne informacije o našem narodu. Ravnatelj slovanskega instituta na londonskem vseučilišču Pagcs se je s posebnim pismom obrnil na profesorja dr. Šišiča za sodelovanje pri reviji, katero zavod izdaja že tri leta, ter ga prosil, da pride v London in tam nckolikokrat predava. Profesor dr. Šišič se je vabilu odzval in bo v kratkem odpotoval v London.
-1- Akcijski odbor NRS in «Otju-na». »Jutranje Novosti« prinašajo pod tem naslovom opravičilo Akcijskega odbora NRS napram Orjuni, češ, da se je on vselej, kadarkoli je bil sploh vprašan aH poslušan, zavzel zanjo. Tudi veliki župan dr. Lukan, da ni ničesar zagrešil, kar b| moglo dati Orjuni povod ali vzrok za napade nanj. Akcijski odbor NRS priobčuje v podkrepitev svojega opravičila tudi ponatis zapisnika o svoji seji z dne 3. februarja t. I., ki se glasi takole: «Vršt se nadalje dolga debata o stališču napram «Orjuni«. Ugotovi se končno, da predstavlja «Orjuna» med na-
Po svetu
—	Stambolijskega ministri na zatoi ni klopi. Sodišče v Trnovi na Bolgarskem je te dni obsodilo Nedeljka Ata-nasova, člana vlade Stambolijskega, radi zarotnih stremljenj na štiri leta ječe in na 10 let izgube vseh meščanskih pravic. — Razprava proti ostalim članom vlade Stambolijskega prične 5. novembra. Vršila se bo v Sofiji.
—	Fašistovska svoboda v Italiji. Milanski »Avanti«, bivše glasilo soci-jalistične stranke, ki je nedavno prešel v last grupe kapitalistov, se bridko pritožuje, da ne more več pošiljati svojih dopisnikov po svetu, ker jim vlada noče izdati potnih listov za ino zemstvo. Resnično, Italia fa da se!
—	Fašistovska zarota v Rumunijl jo bila zelo na široko razpredena ter je bila naperjena proti članom sedanje vlade in proti Židom. General Ni-colcanu, ki preiskuje zadevo, je odkril, da so zarotniki imeli centralo v Bukarešti, podružnice pa v vseh večjih mestih Rumunije. Udruženi so bili pod imenom »Liga Cresina.. Hoteli so strmoglaviti vlado, ubiti Bratiana in druge ministre, proglasiti diktaturo ter izzvati pogrome proti Židom. Za svoje namene so razpolagali z ogrom nimi zalogami orožja in streljiva, ka terega so sedaj vojaške oblasti zaple nile.
—	Češkoslovaška spomenika Erne-stu Denisu. Češkoslovaška vlada postavi velikemu prijatelju češkoslovaškega in jugoslovanskega naroda, Er-nestu Denisu dva spomenika, prvega v Nimesu (Francija), drugega v Pragi. Osnutke za spomenika jo napravil češki kipar Španiel, kateremu je poverjena tudi izvršitev dela.
—	Usoda ruskega šolstva. Reuter poroča iz Helsingforsa, da je letos radi pomanjkanja denarnih sredstev v Rusiji zaprtih 45 odstotkov vseh srednjih šol. Sovjetska vlada namerava iz istega razloga zapreti še 3500 različ nih učnih zavodov.
So karikirali te jadne rodoljubce prese-" netljivo dobro. Harastovič - Zutilov — postaja plastlčnejši, izgublja lansko vihravost, spretno Izplava i i madžaron-stva na predsedstvo odbora rodoljubcev, da končno hčer poroči z Madžarom in si osvoji odborovo »kesu«. Petkova in Sa-vlnova kakor navadno na mestu, Toma-šič, »mladi stihodelja Lepišlč je pokazal mnogo volje, karikatura fantasta, praznega »patriota« se mu je izrazito posrečila. VI. Skrblnšek je plastično izrazil bankrotiranega trgovca, ki trguje z do morodstvom in ga naposled proda za 50 dukatov. O Šturmovi — Zclenički — bomo morali mnenje spremeniti; toliko sile še nI pokazala. Zlasti ob razkladanlu bojnega načrta je bila prava srbska Jeanne d' Are, ki je ljubila Madžara! To grotesko je napisal leta 1848 Jovan Ste-rija Popovič (v jeziku ne sledi Vuku!), kot veliko satiro na svobode nezrele in nevredne ljudi, ki jim manjka etičnih dobrin in računajo le z materijelnlml profili. Zato propade vse, narod pa plača s krvjo, trpljenjem in suženjstvom. Ali se ni to zgodilo 1918 in danes? Koliko Leprši-čev, Zutilovov, Zelenlčk, kako malo Oa-vrilovičev in kaj neuspehov! 12. oktobra v Mariboru. Snuderl.
UMETNOSTNA RAZSTAVA slov. in hrv. mlajših umetnikov Jakopičevem paviljonu je odprta samo še do nedelje, 21. oktobra. Vod stvo v četrtek lil petek ob štirih, v nedeljo ob enajstih.
«ZrInJskl» z Betettom. Nocoj ob pol 8. uri se poje v operi za red E Zajče? Nikola Šubic Z-injski«. Pri tej predstavi poje vlogo turškega carja Sulejmana prvikrat g. Betetto. Ostale vloge po starem. —• V drami se igra »Azazel« za red B.
Ljudska operna predstava. V nedeljo dne 21. oktobra zvečer ob pol 8. url se poje v opernem gledališču kot ljudska predstava znana in priljubljena opera »Prodana nevesta«. Cene za to predstavo so zelo znižane, znašajo le polovico navadnih opernih cen. Najširšo občinstvo se na to predstavo opozarja.
Mariborsko gledališčo pripravlja Verdijevo opero »Traviata«, ki se uprizori koncem tega tedna. Režira in dirigira ravnatelj opere g. Mitrovič. Upravnik gledališča g. dr. Brenčifi je prejel od li-bretista »Zlatoroga« g. Riharda Brauer-ja z Dunaja zahvalno pismo, v katerem slavi mariborsko prireditev »Zlatoroga« in se zahvaljuje za pozornost, ki jo je užival v Mariboru.
Ptujsko gledališče. Ptujsko dramatično društvi je uprizorilo »Stare grehe« z izrednim uspehom. Gledališče je bilo polno in publika vseskozi zadovoljna. Upamo, da bomo vsaj vsakih 14 dni doživeli kako zrelo prireditev. Čestita mo režiserju in vsem igralcem!
Predprodaja vstopnic za »Povodnega moža, ki ga uprizori osnovna šola »Mladika« v pondeljek dne 22. oktobra ob 15. uri v dramskem gledališču, se vrši od petka naprej pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
Šport
Prosveta
Ljubljanska drama. •
'Začetek ob 8. uri zvečer, Četrtek, 18.: »Azazel«. B. Petek, 19.: »Judit.. D. Sobota, 20.: »Smrt majke Jugovičev«. E. Nedelja, 21.: «Ugrabljene Sabinke«. (Striže Putjata) Izv. Pondeljek, 22.: »Kar hočete«. A. Ljubljanska opera. Začetek ob pol 8. url zvečer. Četrtek, 18.: »Nikola Subic Zrinjski«. E. Petek, 19.: »Novela od Stanca«, »Zape-
čatencl«. A. Sobota, 20.: «Evgenij Onjegin«. C. Nedelja, 21.: «Prodana nevesta«. Ljudska
predstava. Pondeljek, 22.: Zaprto.
Mariborsko gledališče. Četrtek, 18.: «Kvalj na Betajnovi«. A.
LahkoatletskI miting v Mariboru
Kakor smo že na kTatko poročali, se je prošlo nedeljo vršil lahkoatletski ml ting za prvenstvo Maribora. Organizacija ni bila baš najboljša. Udeležili so se mitinga le člani S. K. Maribor in S. K. Rapid. Doseženi rezultati so nastopni:
Finale 100 lardov: 1. Lenassi (M.) 11, 2. Wicher (R.), 3. Skrabar (M.).
Tek na 200 m: 1. VVicher 25.1, 2. Sle-berer (R.), 3. Skrabar.
Tek na 400 m: 1. Wicher 58.1, 2. Skra bar, 3. Deržič (M.).
Tek na 800 m: 1. Wicher 2:17.2, 2 VVagner (M.), 3. Siebercr.
Tek na 1500 m: 1. Simončič (M.) 5:01 2. Birgmajer (R.), 3. Puch (R.).
Tek na 5000 m: 1. Zunkovič (R.) 19:14, 5, 2. Burgtnajer.
Met kroglje: 1. Wlcher 10.16, 2. Munda (M.), 3. Barlovič (R.).
Met diska: 1. Barlovič 26.65, 2. Ber gant (M.), 3. Kosti (M.).
Skok v višino brez zaleta: 1. Bergant 127.5, 2. Lenassi, 3. Kac L. (M.).
Skok v daljavo brez zaleta: 1. VVicher 2.77, 2. Oblak (M.), 3. Birgmajer.
Skok v višino z zaletom: 1. Baumgart-ner (R.) 1.55, 2. Fabjan (M.), 3. Iglar (R).
Skok v daljavo z zaletom: 1. Simončič (M.) 5.46, 2. Wicher (R.), 3. Vodeb (M.).
Skok ob palici: 1. Baumgartner 2.40, 2. Fabjan, 3. Podlesni-k (R.).
Staleta 4 X 100 in: 1. Rapid 50.7, 2. Maribor I., 3. Maribor II.
Tek z zaprekami 110 m: 1. Sieberer 19.6, 2. Lenassi.
Pctoboj: 1. Wichcr, 2. Lenassi, 3. Barlovič.
Prestolonaslednik
in »Jadranska straža"
Uvažujoč idealno stremljenje in Cj|i «Jadranske Straže« kot edine močne po, stojanke ob Jadranu, ob morju, ki je 0(j vekov naše in po katerem sega grabe;-, Ijiva roka nenasitnega soseda, dovolilo je Nj. Vel. naš kralj, da postane naš mili prestolonaslednik njen pokrovitelj, oj dne, ko sc je raznesla vesela vest širom naše domovine, začelo se je splošno za, nimanje za »Jadransko Stražo« in naeti. krat je oživela tudi Srbija, kjer se dan na dan ustanavljajo podružnice in pristo. pajo k nji vsi od najodllčnejšega drŽav, nlka do najnlž. delavca. Vsi so upoznall potrebo, važnost in veliko korist morja, a našega morja še posebej ter hočejo] da postanejo branitelji te velike svetinje] za katero marsikdo izmed njih do dane$ še vedel nI.
Svetovna zgodovina je nepobitno do. kazala, da noben narod, odkar svet stoji, ni postal trajno velik brez morja in po. morstva, a da so tudi male države, ki so utnele razvito ln cvctoče pomorstvo, bile ugledne, močne in silno bogate.
Stari Egipt je, ker nI mogel vsled svo-jih čudnih verskih predsodkov razviti po. morstva, kljub svoji veliki kulturi ostal vedno le zemlja mumij. Male Atene pa so sc s svojo močno trgovsko in vojno mor. narico pospele v kratkem času do silne veličine, do slave in moči. Naš slavni ma. li Dubrovnik je bil vedno ognjišče svo. bode in prosvete ter je Imel svojo močno trgovsko mornarico. Stari maloštevilni Benečani so v svojih malih vodah po. vzdignili svojo dlvno Venerio samo svojim razvitim pomorstvom. Kaj pa Belgija, Holandska, Skandinavske drža. ve? Niso li to države, ki bujno cveto, od. kar so podigle močno pomorstvo.
Nasprotno nam pa zgodovina dokazuje, da so največje države pešale one dne. ve, kadar jim je začelo propadati po. morstvo. Tako se je zgodilo s Špansko, med tem ko je Angleška, s svojim kolo-salnim trgovskim ln vojnim brodovjem, zagospodarila vsem morjem.
Kako Je pa pri nas danes? Neizmerni žrtve, kole nam ie naprtila zunanja poli. tika, hude krivice, vsakoršnje skušnje In ponižanja, ki smo ilh pretrpeli, pretrpeli smo edino le za to, ker nismo bili na morju dosti močni. Da nam le bila sreča mila, da smo na morju tako močni kot na kopnem, bilo bi že danes pri nas drugače. Zato moramo gledati, da bo naša mlada »Jadranska Straža« vedno budna in da bo njen glas, kadar bo klical na pomoč, našel odmev v vseh srcih širotn naše domovine in preko njenih meja ii da bo naša trobojnica kakor v Jadranj tako po vseli morjih sveta poznana spoštovana. Če hočemo to doseči, ne dajmo, da tulec grabi in Tazsiplje naš morski biser. Ne dovolimo tega nikoli in za nobeno ceno. Jadransko morje je bilo, je in bo naše ker čuvala ga bo »Jadran, ska Straža«, ki bo rastla in se jačila, kot bo rastel In se jačil njen mali pokrovitelj,
«RODOLJUPCI». Premijera v mariborskem gledališču.
L. 1848. je svobodno solnce ogrelo tudi vojvodinske Srbe. Inteligenca, ki je bi la vsa madžaronska, se je kakor solnč-nica obračala v tem solncu iz klicev «cljen» v «živio», nosila madžarske ko-karde povrh srbskih, v domorodstvu iska la dobičkov, slavila zasluge »cepanja protokola«, se Izčrpala v frazah, ama-zonstvu, korupciji, laži-patriotizmu, brez horizonta in globine. Edini Gavrilovič sto ji na nasprotni skodelici tehtnice ter daje tem »rodoljupcem« resne, pravične Iu žal, z grenko usodo naroda dokazane resnične lekcije. — Gavriloviča Je dostojno podal Tepavec, ki se jc izkazal tudi kot vesten In zelo spreten režiser. Njegova zasluga je, da Je to »veselo pozo-riščc», ki se Izčrpava v podajanju izbruhov rodoljubstva brez konkretnih dogodkov, ki pospešijo tek igre lo kot novice, gladko In hitro — celo v srbščini — iz-
mi čisto "nacijonalno organizacijo, katere j teklo čez pozomlco. Amazonski pohod cili ie ustvariti svobodno in srečno do-1 ob poku strela ic bil siialen. vsi ostali
Teniški prvak Maribora za leto 1923 -1924 je po v nedeljo končanem turnirju postal dr. Blanke, prvakinja gdč. Grassel-lijeva. V parih imajo prvenstvo gg. Lcy-rer-Felber, dame gdč. Grasselli-Kravos, v mešanih parih pa dr. Ravni-kova-Ro-glič.
Iz bazene sekcije jugoslovenskega iahkoatletskega saveza. Tem potem se ponovno poživljajo vsi klubi, da brez odloga predlože prošnje za verifikacijo klubov. odnosno bazenske sekcije. Prošnja se ima predložiti v dveh izvodih. Eden izvod naj se naslovi na tukajšnji podsa-vez, drugi na JLAS. v Zagrebu. Oba izvoda naj sc pošljeta skupno na podsavez. Prošnja na) vsebuje nastopno: Prošnja za verifikacijo (brez označbe števila članov), nato ime in poklic in stanovanje predsednika, podpredsednika, I. in II. taj nika in načelnika bazene ter naslov, na koga se imajo pošiljati dopisi. Poleg tega se Ima priložiti članarina za leto 1923. v Iznosu 100 Din. Vse to naj klubi požrejo na tukajšnji uodsavcz. -- Tuinik.
Objave
X Sokol I. v Ljubljani. V soboto dni 20. oktobra ob 20. uri so vrši na Tabora predavanje brata staroste Pavla Pestot-nika: Zakaj se priznavamo sokolski mi' sli (nadaljevanje). Bratje in sestre pri' dite vsi! — Prosvetni odsek Sokola I.
X Sokolsko društvo Moste pri Ljubljani izreka javno zahvalo br. Franu Kra-pežu, restavraterju in kavarnarju za po-| darjeno -peč, s čemer je društvu mnofo koristil ter z nova pokazal svojo naklo-njenost do Sokolstva.
X čeclioslovici, pfijdte všichni v !0< ljotu 20. t. m. večer 8 hod. do Ndrodni-ho domu. Dojmy z Francie (Verdun) pfednAška gen. kons. Dra Beneše, potom členska schuze a jubileum zaeloužilčho našeho člena.
X Mariborski oficirski zbor priredi ? nedeljo dne 21. oktobra ob 20. uri * Gotzovi dvorani svečani koncert v proslavo krsta prestolonaslednika. Pri kon certu sodeluje vojaška godba, Glasbena Matica, ga. Brandl-Felikanova in g. Iy« Ašič. Vstop h koncertu imajo vabljen brez vstopnine.
X Udruženje vojnih invalidov, podruz niča Celje priredi dne 19. oktobra žaln dan Za padlimi in umrlimi žrtvami sve tovne vojne. Da se pa tudi kruti bed in pomanjkanju vsaj nekoliko opomore jo sklenila podružnica določiti cvetlicn dan za nedeljo dne 21. oktobra. Dobro delni prispevki se sprejemajo tudi v pi sarni upraviteljeva invalidskega _ doM
X Odbor ruskih beguncev vT^jublja« se najiskrenejše zahvaljuje odboru 1« skega krožka za denarni prispevek J gg. Kovalenku v Vurbergu in major) Bubnu za naklonjeno podporo v blag in gotovini.
X Klub esperantlstov v Ljubljani ja* lja, da je otvoril tečaje za mednarodi jezik: Esperanto. Kdor se želi učiti, * lahko še prijavi v petek ali torek ob uri zvečer v šentjakobski šoli, n. na< stropje, soba št. 20. Učna pristojbin znaša 10 Din, za dijake 5 Din mese®
X Občni zbor Udruženja tobačnih tr. flkantov, podružnice Celje, so vrši nedeljo ob 1. uri popoldne v hote »Balkan« v Colju.
X Srbo-hrvatski tečaj «Bratstva» otvovi nocoj ob pol 7. nri zvečer v
na Grabnu "v I. nadstropju. Vsi vpisa naj se sigurno in' točno javijo. Po ritvi so prične takoj s poukom v prve in drugem letniku. — Načelnik.
X Čevlji se dobe v vseh trgovin-tovarne Kozina »Peko« po znatno ^z"1' nih cenah in v trgovini o Prešernova ulica, dokler ta zaloga tra,
priloga «Jutru» št. 244, dne 18. oktobra 1923.
Politični odmevi
On. Francesco Giunta
davni pol. tajnik lašistovske stranke.
r. T r a t, 16. oktobra. Fašistovski veliki svet, vrhovna in-gtanca fašizma, je v svoji zadnji seji imenoval za glavnega političnega tajnika fašistovske stranke tržaškega poslanca Giunto, s čimer je postal le-ta dejanski voditelj stranke, dočim ministrski predsednik Mussolini, «il Duce» (vodja, vojvoda) predstavlja utelešeno (ašistovsko narodno-državno misel.
Fašistovska stranka je prebolela pravkar prvo svojo resno krizo, katera L kakor se kaže, danes vsaj začasno premagana. Novoimenovano vodstvo stranke (»direttorio«), kateremu stoji ji čelu glavni politični tajnik, je namreč samo začasno in bo poslovalo samo do 12. januarja prihodnjega leta, jj^ se sestane fašistovski nacijonalni svet, ki ga tvori skup pokrajinskih političnih tajnikov stranke. Ta .nacijonalni svet« izvoli potem definitivni direktorij stranke. V fašistovski stranki sta si v zadeni času precej ostro stali nasproti dve struji: skrajno intransigentna, takoimenovani .rasisti«, in pa popust-rejša(?), «revizijonisti», ki so odloč-nasprotni samovolji posameznih predstaviteljev fašizma v provinciji ter zahtevajo, da velja za vse enako edino volja .Vodje«, disciplina in zakon, pravem bistvu je pa stvar taka, da »revizijonisti« za skrajni Mussolini-ev absolutizem, .rasisti« pa hočejo ,-saj kolikortoliko svobodno dihati in ioodločevati. Nastale so v tem pogledu ostre polemike v javnem tisku, v katerih se je prav posebno iztical skrajni <rcvizijonist» Massimo Rocca, ki pa s svojimi nazori, da .Vodji« ni tre-stranke, ki mu s svojimi notranjimi 6pori dola le zgago in ga le ovira v nego vem državotvornem delu, izzval tcrvencijo izvršilnega odbora, ki ga e izključil iz stranke zaradi .nediscipline in politične nevrednosti«. Izvršilni odbor pa je sklepal brez pred-idoče odobritve s strani .Vodje«, in :, očividno na strani Rocche, je imel t to napako promptno zdravilo: zahteval je takojšen odstop izvršilnega odbora. To se je tudi zgodilo. Sestal je nato .veliki svet«, ki je razveljavil sklep izvršilnega odbora. Ker bi pa popolno desavuiranje izvršilnega odbora vendar moglo imeti slabe posledice, je dal Mussolini svojega najintimnejšega pristaša Roccho vendarle kaznovati s trimesečno suspenzijo od eh funkcij v stranki. Obenem pa se tudi sklenila reorganizacija vodstvenega organa stranko in je pil namesto izvršilnega odbora imenovan od zgoraj doli direktorij, v katerem so samo trije člani prejšnjega izvršilnega odbora. Tako sta izločena iz vodstva stranke zlasti kom. Michole Bianchi, ki je bil politični tajnik stranke od njenega začetka, in znani odločni nasprotnik sedaj suspendiranega Rocche, posl. Farinacci. Sedanji direktorij tvorijo, da rečem tako, najizrazitejši «re-izijonisti«, ali še bolje, .mussolinijan-i», najosebnejši pristaši .Vodje«, kar pomenja popoln poraz .rasistov«.
Tako je bil izvoljen posl. Giunta za plavnega političnega tajnika fašistovske stranke.
Posl. Giunta je gotovo že kolikortoliko znan jugoslovenski javnosti, škodovalo pa ne bo, če dodam ob tej priliki še nekoliko potez v točnejšo njegovo označbo. Seveda po samih italijanskih virih.
Francesco Geraci ga v svojem rimskem dopisu tržaškemu .Popolu« pod naslovom .Scelta felici« (.Srečni iz-hor») označuje kot .politično glavo in popolnoma italijansko dušo, ki ne popa posameznikov, krajevnih sporov in notranjih nasprotstev.« .Idea Na-tionale« ga imenuje «prototip plemenitega, junaškega četnika«, ki da je
znal v drugi dobi fašistovske revolucijo pokazati .izrodile darove ravnotežja in razumnosti«. List štejo Giun-ti v največjo zaslugo, da jo leta 1911). znal rešiti položaj v Julijski Krajini, ki mu je grozilo »zavzetjo s strani socialistične in slovenske koalicije« in da je sodeloval pri .izgonu sramotnega Zanelle iz Reke«. .V vsakem fa-šistovskem boju za čast Italije je on, Giunta sodoloval v prvi vrsti: od svojega častnega in borbenega mesta pri požigu «Balkana», legla izdajniške hrvatske zalege v italijanskem Trstu, do one krepke akcijo, ki je zlomila predrznost (nemško) v Gorenjem Poadiž-ju.» Službena ocena Giuntovih zaslug je izšla iz peresa ravnatelja dopisnega urada fašistovske stranko, Luigija Freddija, ki v Toskancu Giunti vidi .najpristnejši tip Italijana«, .kapitana, ki v svoji brezobzirni drznosti ne pozna ovir, temveč podira na tla, ruši, zmaguje, osvaja«. .V Trstu je s svojo omamljivo, prepričljivo zgovornostjo osvojil dušo vseh Italijanov, ki so vredni tega imona, in je na čelu fašistov bil najlepše boje proti Slovanom in komunistom. Razdejal je «Bal-kan», leglo zločinske hrvatske zalege (se ponavljal), zažgal je .Delavski dom«, trdnjavo protinacijonalnega komunizma, uničil .Lavoratore«, branik zločinskega rovarstva. Trst je bil tako
organizirajo ali pa da ostanejo izven
dela. Jasno je, da je brezdelje najslabša taktika, tem bolj, ker bi znala pasivnost naprednih elementov mnrelkja biti v korist laški akciji. Kajti izključeno je, da bi so v tako prebujenem narodu moglo vso podrediti politiki duhovščine.
Seveda tudi s samimi starimi tržaškimi metodami ne pojde. V teh razmerah so neprostano špikarijo tržaške .Edinosti« proti demokratom v Jugoslaviji zelo neumestne.
Poljska in njena zunanja politika
Pred tednom so je začelo jesensko zasedanjo poljskega državnega zbora (Sejma). Dne 9. oktobra jo imel ministrski predsednik Witos eksposč o celokupni politiki sedanje poljske vlade (pravica je sedaj na vladi) in je o zunanji politiki izvajal to-lo:
.Poljska je kljub velikemu številu neposrednih nujnih nalog in kljub težavnemu svojemu položaju med Nemčijo in Rusijo postala v Evropi že oporišče reda, ravnotežja in mira in ta njena uloga se v mednarodnih odnošajih že upošteva. Da no bi prekinili te ulo-ge spričo novih težav in nevarnosti, moramo napeti vso energijo in okrepiti vezi, ki nas družijo z zavezniškimi državami, v skupno obrambo obstoječih mirovnih pogodb. Primer mirno in konstruktivne našo politike so bili predvsem baltski problemi. V razmerju do G d a n j s k a vstopamo sedaj,
rfzont oblačen, tem vafneje Je za vso
Evropo in za nas, da so razmero na Balkanu stopnjema boljšajo. Italija in Jugoslavija stremita kljub obstoječim težavam, posebno radi Reko, po političnem kompromisu. Madžarska, s katero Poljska nima spornih zadov, stopa tudi, kakor so zdi, v dobo pomirje-nja sosedskih odnošajov z državami Malo antante. Če gre za Bolgarijo in nje stališče napram Jugoslaviji in Ru-
muniji, je Imela poljska vlada v zadnjih tednih priliko, pomagati vsaj v mali meri pri razjasnjenju težav, ki so so kazale.«
Kakor vidimo, polaga Soyda velikft važnost na državo Malo antanto, vidi sc, da Poljska faktično tu sodeluje in ker v mnogih vprašanjih ni direktna prizadota, deluje pa pomirjevalno V razvnetili konfliktih.
Sokolstvo
resnici odrešen. Tekom tragičnega jko, 3e st™ P™vno vsekakor napredo-
reškega Božiča je bil v zaporu, ali 3. marca je bil zopet v Reki v dneh osvobodilne revolucije, kjer je pogumno, genijalno razrešil z občudovanja vrednim drznim činom nevšečni položaj: topovski streli njegovega torpedo-lovca so odločili polom zlonosnega Zanellovega gospodovanja.» In sedaj, na njegovem novem mestu glavnega tajnika stranke, ga vidi pisec kot «cvet novega rodu, stvorjen v zmagoslavni vojni, s priprtimi očmi in stisnjenimi pestmi, pripravljenega na skok, ki ponese fašizem do najvišjega cilja.»
Tako končava ta ne samo za italijansko, temveč tudi za inozemsko javnost brez dvoma zelo zanimiva službena proslava junaških del in nacijonal-nih zaslug novega glavnega tajnika stranke, ki je danes na vladi v kraljevini Italiji. Stvar je pa še tem pomembnejša, ker 66 vsesplošno poudarja, da sedanja preuredba vrhovnega organa stranke znači kar najtesnejše sodelovanje, da, žo celo zlitje stranko z vlado. A kakor je vlada v resnici le Mussolini in stranka ob danih razmerah le poslanec Giunta, oboje in oba pa lo eno, bo imel odslej zunanji svet v svojih stikih 3 službeno Italijo v bistvu opraviti samo s to dvoedinico in njenimi emanacijami. Zato je potrebno, da zunanji svet pozna tudi Giunto, kakor pozna Mussolinija.
Po razdoru v Gorici
Iz Primorja nam pišejo: Goriško politično društvo .Edinost«, ki je, kakor smo že poročali, zašlo popolnoma v klerikalne roke, je izdalo programati-čen oklic. V tem oklicu poudarja, da je brez enotnega in složnega duha voditeljev društva plodovito delo izključeno. S tem so službeno priznava, da je društvo klerikalno in da na sotrud-ništvo neklerikalnih krogov več ne re-flektira.
Svoj program pa vendar precej krije. Mesto, da bi odkrito povedalo, da je filialka svetovnega klerikalizma, se umika okrog .krščanstva in poštenja«. Za .pošten« rod, tako se skuša definirati klerikalizem, kar pač naj pomeni, da neklerikalne stranke niso v stanu vzgojiti poštenega rodu. Toda, gospodje, poštenost in krščanstvo nista monopol klerikalizma! Pričakovali smo več odkritosrčnosti!
S temi dogodki so napredni elementi na Goriškem prisiljeni ali da se sami
Osnutki za Sokolski dom na Taboru
Iz poročila dr. Foslotnika na izrednem občnem zboru Sokola I. 11. oktobra 1923.
Prva posvetovanja o bodoči sokolski zgradbi na Taboru so bila že v pomladanskih in jesenskih mesecih leta 1921. Odbor Sokola I. je izdelal gradbeni program in pozval vse svoje odseke, da pismeno predložijo zaključke svojih posvetovanj gledo sedanjih in bodočih potreb. Vsi smo soglašali s tem, da treba graditi stavbo v obsegu in velikosti, da bo zadovoljila vsaj prvi bodoči dve go-neracijl. Prvi napisani gradbeni program obsega telovadnico, oblačilnice za telovadne oddelke, poslovne prostore za odbora .Sokola I.» in .Društva za zgradbo> ter vse odseke. Posebna slavnostna dvorana z dobro komunikacijo s telovadno dvorano naj bi služila društvenim gospodarskim in prosvetnim namenom, ostali prostori pa za velike prireditve.
Spomladi leta 1923. smo na tej osnovi pričeto delo nadaljevali. Požrtvovalno navdušenjo in podjetnost je spremljalo našo posvete in odločitve. Svoje želje smo skušali spraviti v soglasje z omejeno društveno finančno sposobnostjo in z obstoječo pogodbo. Bili smo na jasnem, da ludi z malo gradbo pravno zadostimo pogodbi, toda z malo stavbo, ako je že takoj spočelka ne denemo v okvir premišljenega načrta za veliko stavbo, pokvarimo stavbišče tako, da tudi bodoča sokolska pokolonja ne morejo nadaljevati smo-trenih dozidov. Zato smo so v juniju odločili za a) širši iu b) ožji 6tavbeni program. Slednji se je nanašal samo na te lovadnico in kar je s tem nujno v zvezi. Ta naj bi se izvršil sedaj, ostalo pa naj bi se dogradilo postopno v poznejšem času, tako da bi stala čez par desetletij na Taboru monumontalnn gradba, ki bi ustrezala vsem društvenim potrebam, javni bigijeni. Prve osnutke s širšim
vala, v dobo, ko so pokaže, če so bo politika toga svobodno mesta ravnala po določbah ženevskih in ustrezala našim upravičenim zahtevam. Vprašanje K 1 a j p e d i (Memla) je prešlo sedaj, ko je Svet poslanikov uvaževal našo načelne interese v tem mestu, v končni štadij, ko bo Litva morala pokazati, če sprejme statut Klajpedi brezpogojno in s tem izbegne vojno nevarnost, čo so to hitro in končno uredi, pride kmalu čas, ko so Poljska in Litva sporazumeta in stopita v normalne odnošaje. To dejstvo bi ne bilo brez vpliva na daljši razvoj politično in gospodarske situacije nad Baltskim morjem. Zato so poljska vlada trudi, postaviti sporazum z baltskimi državami na realno in trajno podlago. Moram pa naglasiti, da ima ta sporazum v naših očeh značaj pozitivnega sodelovanja, nc pa negativnega razmerja do drugih sosedov. (Tu misli pač na j stavbenim programom so izdelali štirje
ce. Ti prostori so na vsaki strani 22 m dolgi in 5.45 m široki. Na zunanji strani telovadnice proti vojašnici jo društvena interna restavracija (dva prostora in kuhinja) in trije društveni prostori (drauiat-. ski in prosvetni odsek).
V prvem nadstropju je nad vežo mala slavnostna dvorana dolga 11.14 m, široka, 10.70 m, ki ima neposredno zvezo z obla-čilnicama v prvem nadstropju in s stranskimi galerijskimi prostori, ki so enako veliki kot spodnji ob telovadnici. Zgornt galerijski prostori so med stebri lično izbočeni v dvorano z razgledom v telovadnico. V prvem nadstropju na severni krajši stavbeni strani je dvoje stanovanj s tremi sobami in priliklinami, nad tema pa dvoje manzardnih stanovanj. Glavna| dvorana bo krepko razsvetljona v pošev-. ni gorenji smeri in od strani skozi steki lena vrata.
Načrt za telovadnico in stranske pro. storo je tako napravljen, da bo zgradba zadostila vsem sedanjim in bodočim potrebam. Stransko prostoro bo Sokol I. oddal v najem. Stvar naša, sokolskih prijateljev in javnosti bodi, da načrt lep® izvršimo kot jo lepo zasnovan.
Rusijo.)
Naše razmerje do vzhodnih sosedov ima odločno miroljuben značaj. To pa ne pomeni enostranosti obveznosti, ker mirovna pogodba z Rusijo v Rigi doni čisto jasno. Ker so so sovjetske republike preustrojile v federacijo, smo, prodno smo mogli vzeti to na znanje, morali natančno določiti pogOje in poslodice novega stanja stvari. — Posebno važna je v tem hipu politična uloga Poljske v S r o d-nji Evropi, naslanjajoč se na zvezo z Rumunijo. Resna mednarodna situacija zahteva od nas sodelovanje s srednjeevropskimi državami in zato izboljšanje odnošajov p ol j s k o - č e-š k i h. Naravno se pri tem morajo
uvaževati še nerešene sporne zadeve. *
Dne 12. t. m. je imel minister Seyda pred parlamentarno komisijo za vna-njo politiko eksposč, iz katerega povzemamo tu poglavje o Srednji Evropi: .Poljska mora danes bolj kakor kdaj paziti na najboljše razmerje do neposrednih svojih sosedov, miroljubno razpoloženih; to je v skupnem interesu držav Srednje in Vzhodne Evrope. Tesno poljsko - rumunsko sodelovanje se samo ob sebi razume. Toda treba je samo povedati, da težnja za boljšimi odnošaji med Poljsko in Čehoslo-vaško mora za obe strani biti ukaz političnega razuma, kar pa nikakor ne more slabiti naših prizadevanj v še visečih vprašanjih obeh držav. Prijateljsko razmerje do Jugoslavije se krepi. Čim bolj jo nemški politični ho-
g. arhitekti
Sledila je nato vrsta posvetovanj, na katerih smo se morali odločiti za nov stavbeni program z omejeno zazidavo slavbišča. Delo je bilo poverjeno treni g. arhitektom. Zahtevam strokovne presoje in uporabnosti za društvene namene sta najbolje odgovarjala osnutka g. arhitekta Brunlera in g. prof. arhitekta Vur-nika. Želeli smo, da pri zaključnem načrtu sodelujejo gospodje, katerih osnutki so bili najbolje ocenjeni. Ker to ni dosegljivo, je bil naprošen g. arli. Vurnik za izpopolnitev in dovršitev svojega projekta. Projektirana stavba, za katero smo pričeli izkop 8. oktobra, leži s podoljno stranjo ob Škofji ulici in obsega sule-ren, pritličje in eno nadstropje. Suteren je visok 4 m in leži 2 m pod površino telovadišča, tako da ima zadoslno naravno razsvetljavo in zračenje. Pritličje s telovadnico leži 2 m nad zemeljskim nivojem. Zazidana ploskev meri 1490 kvadratnih metrov.
V suterenu se nahajajo: Oblačilnice, prhe in stranišča za 6 telovadnih oddelkov (deca, naraščaj in članstvo obeh spolov). Prhe za moško deco in naraščaj so skupne, za žensko deco in ženski naraščaj tudi skupne. Moški in ženski vaditeljski zbor imata vsak svojo sobo tik svoje oblačilnice. Glavni vhod v pritličjo vodi iz Vrhovčeve ceste po zložnem stopnišču. Ob vhodu sta dva manjša poslovna prostora za stranke (pri prireditvah blagajne). Prostorna veža (vestibul) ima zvezo na desno in levo z oblačilnicami. Podaljšek oblačilnic tvorijo po trije stranski prostori ob podolžnih straneh telovadni-
Sokolsko društvo Koroška Bela-Ja« vornik je v nedeljo dne 14. t. m. otvorilo sezijo dramatičnih predstav. Agilni predsednik dramatičnega odseka, učitelj Bu-lovec, nam je nudil z uprizoritvijo rusk« dramo .Uspavaj deklica* užitek, ki je uplival očarujoče na občinstvo. Vse uloga so bile dovršeno izvedene. Posebno pri-znanjo zasluži vrla domačinka Marija Pi-bernik. Lo škoda, da je dvoranica veliko premajhna za toliko občinstva. Radi pomanjkanja prostora more svirati le del tamburaškoga zbora. Ker lastnik dvorano g. Gabrijel ne more dovoliti, da bi si jo društvo povečalo, prosimo dobra srca, naj bi priskočila prepotrebnemu in neumorno delujočemu društvu na pomoč ter mu pomagala do primernega lokala.
Natečaj za osnutek znaka sokolskemii naraščaju razpisujo Jugoslov. sokolski Savez. Velikost znaku jo določena na 15 krat 15 ali 15 krat 20 mm. Osnutke, ki naj bodo izdelani v mavcu in v dokaj povečani obliki jc vposlati Savezu do 30. novembra. Znak naj predstavlja karkoli iz sokolsko ideje in naj spominjn na mladino, ki ji je namenjen. Za najboljši osnutek je določena nngrada v znesku 5000 Din, ki jo prisodi v lo določena ju-ry, kjer bo poleg Saveznega starešinstva tudi zastopnik zagrebške sokolske župe.
Vajo za tekmo na olimpijadi v IV rizu leta 1921. so natisnjene v češkem prevodu v listu cCvičiteb, ki jo tehnična priloga tedniku cVcstnik Sokolsky». Za vsako izmed štirih glavnih telovadnih orodij: konj na šir z ročaji, bradlja, drog in krogi jo objavljena ena obvezna sestava, vrhu tega spada k teknil še plezanja na vrvi, 8 m dolgi in 28 nun debeli, raz-nožka čez konja vzdolž brez ročajev in premet najprej do počepa čez konja na šir z ročaji.
Služba potovalnega prednjaka pri Jugoslovanskem Sokolskem Savezu je razpisana. Dolžnost potovalnega prednjaka je v tehničnem in administrativnem oziru poučiti društva in župe ter v gotovih krajih obdržati tudi sokolska predavanja, ki so za gotova društva potrebua. Službo je nastopiti čimprej, plača in službeni pogoji po dogovoru.
Slovenski in hrvatski mlajši umetniki
m.
V slovenskem delu razstave srečamo sanic znance. S paznim očesom je izsledil Riliard Jakopič vsak količkaj obetajoči talent in ga pritegnil razstavam ter mu tako odprl pot do uspešnega umetniškega tekmovanja Mladi umetniki so dobili na ta način impulze in ostrejšo 'astno sodbo, ki je marsikoga po poštenem preudarku odgnala od umetniškega uikiotvovanja. Publika in resna kritika ie imela pripravno polje, a le redko se je £ul moder glas, ki bi bil odločno v korist mlademu talentu. Na naš naraščaj je odločilno vplivala sodba šole, torej tujine, 'n Pa v samouštvu pridobljena trdnost nazora. Kar je na tej razstavi ostalo zvesto umetniškemu poklicu, je po večini v toku samostojnega razvoja.
0 o j m i r A. K o s razstavlja pet figu-ralnili oljnatih podob, ki tvorijo lepo slikarsko celoto. Portret In figuralna kompozicija sta najprimernejša načina za '"ažanje Kosovega krotko dekorativnega talenta; meščanska solldnost slikanja, ki ie pridobljena v dobri delavnici, pri teli motivih nikakor nI zakrita s kakim trenutno begajočlin problemom. Pred par ie'I, ko je bil slikar še tempcramentnejšl, ko ie Imel še čutnejše razmerje do ob-kkta. le bilo tudi slikarsko delo še za-
nimivejše in problcmatičnejše. Danes, ko se vedno bolj obdaja z mrzlo zunanjo korektnostjo, ki pa nikakor ne Izključuje presenetljivih napak in neizravnanosti, bo s .portretom gdč. T.» komaj ogrel gledalca Zamoril je svoje neposredno razmerje in zato je v delu tako malo duhovitega rokopisa. V portretu Petra Grasselija je enostransko ujeta zunanja stran te blešče če glave in tudi slikarska obdelava no premore celotnosti. Najbolj prečuten in slikarsko najbolj topel je načrt za dekoracijo. Zdi se, da se je tu slikar oprostil odgovornosti proti modelu, da je svobodnejše ustvarjal. Zato ie to delo mnogo jasnejše in neposrednejše, kot bi moral biti v motivu življenjsko mnogo bogatejši portret. Študija za ženski akt je mnogo premalo izvršena, da bi se dala zagovarjati fragmentarnost slikarije in ne-do-statkl risbe. V tem delu je Kos posebno občutljivo prekinil bujno vez z bitjem; tu se pa tudi izkaže, da je še mnogo premlad za pustega akademika.
V okolici Kosovih slik vise trije akvareli B r u n o n a V a v p o t i č a kot dokumenti dobre dekorativne šole in lahko razumevajočega talenta. Napačno bi bilo, na podlagi te male izbere podajati končno sodbo, vendar kaže začetnik neskončno več okusa in slikarske discipline kot
Fran Zupan, ki po krutih brezčutno-stih in brezupnem nerazumevanju rokodelstva ne sodi na to razstavo.
V c n o P i I o n jc razstavil kolekcijo del iz let 1920—1923. Risbe in grafike sunkoma ilustrirajo njegov razvoj po prihodu iz ruskega ujetništva, oljnate podobe pa so vse iz zadnjih dveh let. Na prvi pogled stoji Pilon pred nami kot močan borec za svoj slikarski izraz. Za njim in njegovim delom diha svet svoje močno življenje, vscobvladajoče slikarja in njegovo delo. Doba čednih pokrajinskih akvarelov, ki jih je prinesel pred petimi let! iz Rusije, je popolnoma izginila. Duševna idila, v kateri so ta delca nastala, jc bila posledica bega Iz neznosne realnosti in umetniku potrebna, da sc je kot človek lahko vzdržal. Ponovni vstop v življenje je izzval težko krizo, iz katere sc je rešil z intenzivnim umetniškim šolanjem in trmoglavim delom. Kot globoko filozofična narava je iskal najprej človeške temelje za umetniško ustvarjanje. Tu ni bilo mesta za estetičuo naslajanje in retrospektivno izbiranje, posegel je globoko v svojo vsestransko razvito naturo ter skušal stopiti v jasno razmerje do obdajajočega sveta in do močno razgibanega življenja. Lastna s trpljenjem na polnjena mladost in odrekanja polno suženjstvo mu je odprlo pogled za sočloveka in za družbo, ki se danes zvija v bolečinah osnovnih vprašanj, rodečih kata-
strofe za skupine in za posameznike. So-cijalna poteza v Pilonovih risbah in v takratni grafiki je temeljna in vseskozi umetniškega značaja. Vsak doživljaj jc takorekoč destiliran in prihaja v umetniško obliko kot dokument globokega človeškega mišljenja. Umetnik se pomeša kot človek med ljudi, fino čuteč njihovo gorje in težko prenašajoč usodo. Vsaka postranska tendcnca mu je tuja, delo je zanj odrešenje notranjega boja. Dela niso abstraktno podajanje miselnih razvnemati) ampak zavedno izhajajo iz močnega čutnega razpoloženja, v katerem enako vibrirata sprejemljiva umetnikova narava in njegova krepko oblikujoča roka. V tok dejanja posega samo iz notranje potrebe. Vse enkratno in hipno je izginilo, mirnega položaja ni, doživljaj je kompriiniran in tvori umetniški monument, velikopotezen v človeški veličini in izbrušon v podajanju. Iz kolektivnega življenja sc lušči po-edinec kot nosilec posebnega življenja, do katerega ima umetnik neposreden dostop. Čimbolj dozoreva v moža, tembolj je umetniško nesebičen, ves pogreznjen v iskanje resnice in lapldarcn, nedvoumen v izražanju. To delo jc najdragocenejše, ker je njegov predpogoj bolestno odrekanje, asketična resnost in ljubosumna pazljivost na lastno čistost. Ozirov na konvencijo nclno skupnost ne pozna: tu sta le šc
plina, s katero greje človeška bližina, varuje pred abstrakcijo In nerazumljivostjo izraza. Redukcija na elemente oprosti tudi tvorbo in jo poenostavi, zavedno ukienc v izrazito, vscobvladajoče elementarno življenje. To življenje najde Pilon ravnotako v mrtvi stvari in v pokrajini, •kjer odkrije pod trdo skorjo zunanjega videza skladnost eksistenco in postane njen pesnik. Motiv sam po sebi ne pomeni več absolutnega nagiba ustvarjanje ampak jc samo še nosilec umetnikovega kozmičnega občutka.
Iz umetnikove notranje organizacijo izhaja obraz njegovega dela. Dasi je obhodil več akademij, videl mnogo sveta in delal po mnogih delavnicah, jc sled šole prav malenkosten. Umetnik te visoke vrste jc po osvoboditvi notranjosti dosledno samouk, ki Ima dovolj lastne moči, da izoblikuje spoznanje na organi-čen način. Širini življenja ni zadostovalo grafično sredstvo, čeprav je dosegel tu zaokroženo ccloto. Gnalo ga jc k momi-mentalnemu izražanju in posegel je po barvi. Tu je postopanje nezaslišano: Pilon, že zrel delavec, se postavi na stališče začetnika in si počasi pribori rokodelstvo. Znamenje brezobzirnega samo-spoznavanja, ki obenem s pojavom stvari preizkuša svojo moč. V začetnem «Jutru» spoznamo iz elementarnega talenta izha-
unict"nlk7n''človek"v' mističnem dvogovo-1 jajočo slikarsko zmožnost, ki z mojstr-ru. ki odkrlic zadnjo taiuost bitja. To-1 skim opazovanjem ustvarja nc biez ozira
Iz življenja in sveta
Največji znanstveni instituti na svetu
Carnegijev Institut v Washingtonu ie danes nesporno na celem svetu največje torišče znanosti. Nc smemo pa misliti, da Je to znanstveni institut v evropskem pomenu besede, pač pa Je to čudovita organizacija raznih znanstvenih disciplin, ka tere vsaka zase v lastnem področju služijo življenju in resnici. Praktičen čut Carnegijev je z ustanovitvijo tega instituta dobil res velik idealističen izraz.
Carnegijev institut Je bil ustanovljen Teta 1902. Njegovo premoženje znaša danes nad 20 milijonov dinarjev. Uprava sestoji iz kuratorija, ki šteje štiriindvajset članov. Vsako leto, meseca dccembra, sc sestane kuratorlj, da se posvetuje o poteku in napredku znanstvenega delovanja, da razpravlja o novih problemih znanosti ter dovoli potrebna sredstva za njih izvršitev. Razen tega obstoji še ožji odbor kot nekak najvišji svet Carticgie-ievega instituta, kateremu načeluje Charles D. Walcolf, glasovlti amerikanski geolog. Centralna uprava zavoda se nahaja v VVashingtonu.
Izmed znanstvenih oddelkov Carnegie-fevega instituta se nahajata dva v Cold Spring Marboru na otoku Long Isiand, namreč institut za eksperimentalni razvoj in za plemensko higijeno ali evge-netiko. Na čelu teh dveh institutov jc sloviti biolog C. B. Davenport. Zanimivo Je, da ie institut za plemensko higijeno zbral podatka o več tisočih ameriških rodbinah ter poizvedbe o usodi abnormalnega razpoloženja rodbin za dobo mnogih generacij. Od leta 1914. dalje obstoji slavnoznani embryološki institut v Baltimoru. V tem institutu se nahaja zbirka nad 3000 človeških embryonov, ki iih je povečini zbral profesor Mali.
Leta 1908. v Bostonu ustanovljeni institut se peča s proučevanjem menjave snovi. Poizkusi se vrše na ljudeh in živalih. Botanični institut v Tusconu, v državi Amazona, se bavl zlasti z življenjem rastlin v puščavi. Proučavanjc življenja v morju je posvečen institut za morsko biologijo v Ncw Jerseyu. Razen teli institutov delujeta še zavoda za zemeljski magnetizem in za geofiziko v AI-bany ter Mount Wilson-observatorij v Pasadeni v Kaliforniji.
Publikacije Carnegicjevega Instituta «o znane celcinu kulturnemu svetu ter tvorijo Jasen dokaz, da praktični čut Američana nikakor nc ovira, da služI tudi idealom znanosti.
Tisto popoldne pred zaroko pa so naju pustili sama. Kot ženin sem Ji poljubil roko, dasi težko, s tisto zadrego plemenitega čustva, ki ga bolje čuteči moški občuti v takem primeru. Ne le da moja bodoča žena zaradi mojega poljuba ni bila v zadregi, padla mi je celo, še predno sem to storil Jaz, okoli vratu, me poljubila na usta lu ua čelo, pritiskala svoje lice k mojemu ter je dejala: »Kako prijetno gladko lice imate!« — Obšlo me je naenkrat čustvo, kakor bi sedela tik mene koketa. Skratka, strašno sem so iz-treznil. Z nekim izgovorom sem odpotoval še istega dne ter sem ji nato pisal, da so njene roke odpovedujem.
Iu zdaj me Iztreznjeni ženin sprašuje, je li imel za razdor dovolj povoda. Pravičen bi bil moj odgovor, da je imel pač povod, a ne pravice.
Dekleta pa se lahko Iz teh dveh primerov uče, naj se resno varujejo onih teorij, ki hočejo napraviti ženske enake moškim, ako hočejo biti v življenju iu še posebej v zakonu srečne. Kajti večina moških se še vedno oklepa onih lepih laži, ki jih razgrinja okoli žensk poezija. Nc sme se pozabljati, da se večina moških uči ljubezni pri nesramežljivih ženskah. Zato pa tem bolj zahtevajo sramežljivosti od ženske, ki Jo hočejo dobiti za ženo.
Največ greši včasih proti sramežljivosti moda. Toda kdo bi se upal ženskam svetovati, naj se nikar tako zelo ne de-koltirajo? Jaz se upam kvečjemu povedati nedolžno pravljico:
2ivel je zelo lep, mlad sultan, ki se je hotel oženiti. Po vseh deželah vzhoda in v vse vetrove se je raznesla ta vest. Bogati paše In arabski glavarji so privedli svoje lepe hčerke oklnčane z bri-ljanti in zlatom. Potem so prišli trgovci s sužnjami ter so privedli prekrasne oda-llske. Tudi ženske so tekmovale med seboj za sultanovo naklonjenost. Storile so vse, da ga osvojč; s petjem In plesom so ga vabile ter so mu izdajale tudi svoje najbolj skrite dražesti. Hladno je ogledoval sultan dlvne alabastrske ude.
Nato se je nepričakovano okrcnll k mali odaliskl, ki Je ponižno sedela pred nJim:
«Tebc hočem za ženo!«
Splošna osuplost. Sultan pa se Jc za-smclal:
»Čemu naj bi jemal te, ki mi zastoni razkazujejo vse svoje mike ln draži? Vzamem si tole sramežljlvko, kajti Ic ona vzbuja mojo radovednost!...«
Koloman Porzsolt.
še ne daje povoda, da mora vsaR dan pod avtomobili poginiti par sto ljudi. Radovedni smo, če bo najnovejša modrost newyorške policije število nezgod omejila, ali če ostane življenje v New Yorkti kljub temu pri starem.
Kdor zna, pa znal
Bilo Je koncem letošnje kopališko sezone v Rimskih Toplicah. V veliki obed-nici sta sedla za mizo dva tujca Inženjer-ja h kosilu. Natakar jima predloži jedilni list, da izbereta in naročita po želji. A tujca ne razumeta slovenščine. Govorita v svojem Jeziku, a natakar Ju ne Ta-zume. Prišli so na razgovor štirje natakarji, a brez uspeha. Potem pa Je peti, mladi Maks, gibčen In zvit, dejal svojim tovarišem: »Boin še jaz poskusil svojo srečo, morebiti se bomo Tazumelli«
In res, pristopil Jc k tujcema in Jima brez vprašanja nalil juho na krožnik, čemur nista ugovarjala. Juho sta pojedla. Maks čaka na nadaljnje naročilo. Tujca govorita v tujem neznanem jeziku. Maks ju ne razume. Nato so eden od obeh po-tlplje s prsti desnice za meso svoje levice. Aha, si misli Maks, mesa bi rada dobila. In začel Jo vprašujoče mukati: «Muuu, niuuu?«, kar naj bi pomenilo, je-li želita govedine. Tujca sta odkimala z glavo. Na to Je Maks zameketal: «Meee, meee?« Na Jedilnem listu je bil koštru-nov paprlkaš. Tudi tega nista hotela. Maks, dovtlpen in pogumen, nadaljuje svoje izpraševanje: »Ko-ko-ko-ko? Klke-riki?« Tujca tudi kuretine ne želita. Nazadnje vpraša Maks kruleče: «UJ-uJ-uj?» Zadel je ln prinesel jima |e zaželjeno svinjino.
Smejala sta se tujca, smejali so se v bližini sedeči gosti temu babilonskemu razgovoru, a najbolj se je nasmejal natakar Maks, katerega sta tujca nagradila za njegovo premetenost z obilno napitnino.
Ženska sramežljivost
So tipični primeri ljubezenskega žlvlj nja, ki se mora zanič zanimati tudi Javnost. Kajti problemi so. Vprašanje ženske čednosti in sramežljivosti je problem, ki zahteva največje diskrecije in najfi neišega čuta za takt. In vendar se o njem govori Javno in v najbolj brutalnem tonu. 2ive pretirani feministi, ki proglašajo spolno pojasnjevanje ter zahtevajo, naj so zatre docela oni dragoccni zaklad ki ga moški navadno šele takrat pravilno cenimo, ko smo ga žc sami onečasti-li: žensko sramežljivost.
Naj vržem v teoretsko polemiko dva konkretna primera. Naj razmišljajo o njih oni, ki ne pripisujejo žcns.si sramežljivosti nobenega pomena.
V nekem manjšem mestu ie prišlo do škandalozne ločitve zakona. Moški in dekle sta bila drug v drugega zaljubljena preko ušes. Dekle ie bilo lz odlične obitelji in je imelo neomadeževano preteklost. Njen mož pa se Je dal vendarle po prvih medenih tednih od nje ločiti. Kot vzrok je navedel, da se mu Je bivši ideal zastudil, ker ni pri njem našel tiste ženske sramežljivosti, ki Je za zakonsko iluzijo potrebna. In vendar je prejelo mlado dekle vsa pojasnila le od svojo matere.
Drugi primer mi ie sporočil ženin s sledečim pismom:
Seznanil sem se bil s simpatično deklico. Sklenil sem, da jo vzamem za ženo. Določili smo dan najine zaroke. Dotlej nisem bil s svojo nevesto še nikoli sani.
santnt vzgledi. Plinske peH za razgre-
vanje stanovanj so sicer nekoliko dražje nego običajna kurjava, zato pa jc poslu-ga mnogo čistejša in prlpravnejša.
Iz teh razlogov ne bi smela pogrešati plina nobena kuhinja. Vsaka gospodinja bi se morala odločiti, da se kolikor mogoče točno seznani s koristmi, ki jih do-naša kuhanje s plinom.
Plinske inštalacije v Ljubljani Izvršuje po režijski ceni mestna plinarna, ki daje vsa tozadevna pojasnila ter napravi na morebitno željo tudi proračun.
X Bodoči veliki solnčnl mrki. Dne
21. soptembra t. 1. smo, kakor znano, imeli popolen solnSni mrk. Mrk so opazovali številni astronomi, ki so se zbrali v Kaliforniji. Rezultati njihovih opazovanj bodo razčistili končno sodbo o Einsteinovi relativitetni tooriji. V bodočih petih lotih pa bomo imeli Se voč popolnih solnčnih mrkov, in sicer: 24. januarja 1925, 14. januarja 1926, 29. junija 1927 in 19. maja 1928. Popolni mrk bo mogoče leta 1925. opazovati v vzhodnem delu severnoameriško Unije, leta 1928. v Vzhodni Afriki in dalje vzhodno do Sumatre ln Filipinov. Solnčni mrk leta 1927. bo mogoče opazovati v Angliji in Skandinaviji, leta 1928. pa na južnem Ledenem morju. V srednji in južni Evropi mrka ne bomo videli, tudi če bomo še živeli in gledali.
X Cigani so zmagali. Tudi cigani so se modernizirali. Prisvojili so si celo sred stvo, ki se je izkazalo v mezdnih sporih včasih za Jako uspešno — štrajk. V Pe-čuhu na Madžarskem so v vseh kavarnah In restavracijah svirale ciganske kapele. Bile so pa slabo plačane In so zahtevale, da se ilm nagrade zvišajo. Ka-varnaril In hotelirji so se zahtevam ciganov uprli. In cigani so pobrali svoje in-
štrumente ln šli. Publika Je debeio giMa. la, ko Je v zabaviščih naenkrat zmanjka, lo priljubljenih muzlkantov. Solidarlzira-Ia so je ž njimi in bojkotirala kavarni in restavracije tako dolgo, da so hotelirji podlegli. Cigani so sc nato z velikim tri. umfom vrnili na svoja stara mesta. Ka. varne in restavracije so bile natnah z0. pet polno zasedene.
X Romantičen samomor. Pariško časopisje poroča o nastopni romantični ljubavni drami: Neki mestni župan se j0 do smrti zaljubil v neko učiteljico, ki pa mu ljubezni ni hotela vračati. Nesrečne; jo prišel na interesantno idejo, misleč, da bo na ta način izpreobrnil svojo Iz! voljcnko. Postavil je ponoči lestev poj okno svoje ljubice in splezal v njeno so. bo. Toda mlada učiteljica, ki očitno m imela mnogo smisla za romantične dialoge po vzoru Romea in Julije, ga Je pri. silila, da je zopet na isti način zapustil sobo. Razočaran se je nato nesrečnež obesil na lestvi, po kateri je splezal k svojemu nedosegljivemu idealu. Zjutraj so našli župana na lestvi obešenega.
X Govoreči film. Iz Kopenhagna po. ročajo, da sta danska Inženirja Axel Pe. tersen in Arnold Paulsen izumela stroj, ki proizvaja filmske slike ter obenem go. vorl. S to iznajdbo je baje rešeno vpra-šanje fotografičnlh posnetkov in fono. grafa v enem aparatu. Kinematografija si od nove iznajdbe obeta mastne dobičke.
X Kralj angleških lovcev umrl. Nedavno je umrl na lovu Anglež lord Ripon 75-letnl starček, katerega Angleži po pra-vicl nazivajo »kralj lovcev«. Lord Ripon je bil Izboren strelec. Vsak strel, ki ga je oddal, je sigurno zadel. V 25-letih jj lord Ripon ustrelil 316.699 živali. V to število Je treba ušteti 111.190 fazanov 89.400 slok, 45.000 prepelic in 26.300 zaj. cev ter nebroj druge divjačine.
Da bo manj nezgod
Ncw York ni postal slaven samo po svoji velikosti, temveč še bolj po svojih ogromnih nezgodah. Nešteto ljudi pogine v njem pod avtomobili. Človek prestopi ulico, avtomobil pridrvi, šofer zatrobi, ubogi zemljan se zmeden ozre in žc leži v nezavesti. To se ponovi vsak dan v neštetih varljantah.
Ncwyorško redarstvo ie radi mnogoštevilnih nezgod, ki se dogajajo v njegovem območju, osnovalo poseben oddelek, ki neprestano snuje in kuje načrte, kako bi se število nezgod omejilo. Statistike dokazujejo, da se nezgode največkrat dogode vsled nepazljivosti šoferjev, toda mnogo je tudi slučajev ko paglavijo ljudje pod avtomobili po krivdi lastne nc previdnosti. Odsek za obrambo življenj je zato sklenil, da naj bolj prometne točke in križišča v Ncw Yorku markira z belimi črtami, med nje pa da napiše z barvo: «Hoditc samo tod!« Redarji bodo pa-sante neprestano opozarjali na to frazo. S tem bo v ogromnem New Vorku vsaj nekoliko varnejši prehod z enega ogla ulice na drugo mesto.
Lani Je bilo v New Yorku 25 tisoč slučajev nezgod. Število je z ozirom na živahen promet avtomobilov, kočij, tram vajev in drugih vozil v Ameriki razumljivo, toda vendar neopravičeno. Res je, da sc nahaja samo v državi Ncw York 25 tisoč avtov, t. j. več nego v Franciji Angliji, Italiji in Nemčiji skupaj, toda to
Uporaba plina v gospodinjstvu
Današnje gospodarsko življenje nam povzroča velike skrbi vsled draginje vseh' potrebnih stvari. V posebno breme nam je kurjava, zategadelj moramo gledati, da kurivo kolikor mogoče izkoristimo.
To se je Izborno posrečilo z vpllnje-njem premoga. S to proceduro se kar najboj izkoristijo kalorije goriva. Pri destilaciji premoga nastali plin Je silne važnosti za industrijo, obrt In domače gospodarstvo. Postal Je celo neobhodno potreben faktor vsega gospodarskega življenja. Gledati moramo zategadelj, da ga uporabimo po njegovi gospodarski vrednosti.
Premogovni plin oddaja plinarna kot gotovo kurivo po cevnem vodu v vse dele mesta. Potrošniku je dana možnost, da napelje plin tja kjer ga rabi. S tem doseže veliko ugodnosti v primeru s premogom in drvml, ker odpadejo stroški za dovažanje, obenem pa se tudi iznebi pepela, katerega ni treba odnašati iz hiše. Ugodna sestava pllnovih naprav, poleg tega dopušča, da se more plinov plamen uravnati poliubno, prižgati ali pa ugasniti. Pri tcin odpade izguba na go rivu pri dogorevanju premoga in drv. Plin je radi tega vsepovsod najcenejše in najboljše kurivo.
Plin se uporablja pomešan s stlačenim zrakom v tvorniških obratih za kalenje in varenje, za talenje kovin, v steklopi-harstvu in drugod. Mala obrt uporablja plin za lotanje, za kurjavo krušnih peči, kulialnih kotlov in pcčnic v velikih skupnih kuhinjah. Tudi klobučarji, zobotehni-ki in zdravniki se v vedno večji meri poslužujejo plina.
Najčešče se uporablja plin v domačem gospodarstvu, in sicer največ v kuhinji. Kuhinja na plin Je vedno čedna in čista, v njej ni neznosne vročine, katero mora prenašati kuharica pri uporabi drugega goriva, zlasti v vročem poletju. S plinom imamo takorckoč brez vsakega truda ob vsakem času pri roki polnovreden ogenj. Pri uporabi plina v gospodinjstvu dosežemo prav izdatne prihranke, 'ker je poraba plina pri varčljivi kuhi minimalna. Za ta dokaz bi se dali navesti prav intere-
Naši dopisi
Komunoradikali v Trbovljah
Trbovlje, sredi oktobra.
Po volilnem krahu meseca marca se je pričela pod vodstvom v to svrho od Jadranske banko angažiranega »glavnega tajnika« štefanoviča akcija za sistematično pridobivanje radikalskih »sim-patizerjev« v Sloveniji. V naši industrijski občini je obetal postati lov na kaline posebno uspešen. Delavstvo jo po znanem komunističnem puču in po razpustu Saveza rudarskih radnika tvorilo dobrodošel objekt za razne špekulacije. Najprvo 6i je takratni namestnik Hribar s pomočjo odvetnika drja. Dimnika poskušal ustvariti v Trbovljah rezervno pozicijo. Komunistični junaki Koren, Šuntajs, Zorga in tt, so bili na podlagi zakona o zaščiti državo izgnani iz revir-skega okrožja in prostora za nove »voditelje« jo bilo dovolj. Dimnikova akcija jo dobila povsem sporedni značaj, ko so se pojavili novi odrešeniki, štefano-viči, Salomoni, Pristovi in kako se žc imenujejo ter obetali delavstvu raj na zemlji Naš rudar je po svoji ogromni večini pameten in trezen, toda politično se le prorad uda zapeljivim frazerjem, ki ga znajo dobro pomilovati ter mu razvijati razne načrte, štefanovičev novi komunizem je zato privabil precej ljudi, ki so radi 5ita.ll deloma bedaste, deloma naivne hujskaške članke DelavBkih novic.
Končno je radikalska stranka v borbi za mandat angažirala i starih i novih komunističnih pridigarjev. Koren je postal njen kandidat, Stefanovič njen volilni agitator... Pomagalo ni nič. Rezultat volitev v Trbovljah je bil za radikale porazen.
Sedaj je pričelo uvodoma omenjeno »sistematično delo«. Nekdanji moskovski romar Koren je postal občinski gerent v Trbovljah. Bivši njegovi komunistični sotrpini, med njimi Šuntajs, so bili poleg nekaterih najnovejših simpatizerjev imenovani v sosvet, h kateremu so pritegnili še župnika Časla in še par za lastni blagor vnetih gospodov. Ljubljan-
na slikarsko lepoto. A čim bolj je umetnikovo delo osredotočeno na ugotavljanje bistva, tembolj se zenostavijo sredstva, tembolj skrbi za oblikovanje enostavnega plastičnega pojava, statično lokaliziranega v prostoru. Nestalni učinki luči odpadajo popolnoma, prostor tvorijo prave, nerazkrojene banne ploskve in atmosfera je produkt gole predmetne razsežnosti. Volja Jc ustvarila primitivnost, ki vsebuje visoko potencirano življenje oblik. Finese v izravnavanju tonov pričajo za živahnost sllkarjevega temperamenta, ki ne more ustvariti ničesar navadnega in nezanimivega. V celoti je njegova slikarska tvorba šele v začetku, omejena samo v celotnem tipu, v posameznostih pa jo še teži umetniški problem. Purizem nazora se z mladostno nebrzdaiiostjo uveljavlja tudi za ceno očitanja, da je barbar; moder prevdarek bo moral ublažiti šc kako neugodno vplivajočo stran detajla. A to se tiče le stopnje slikarskega Tazvoja, o Katerem vemo, da sc bo izkristaliziral. Piion stoji danes pred nami kot umetnik, ki mu življenje in umetnost nista samo artističen problem, ampak globoka etična celina, ki ga sili z usodno močjo v realizacijo. Resna slovenska natura z renesančno jasnim umetniškim mišljenjem.
Drugo kolekcijo tvori na tej razstavi grafično delo Božidarja Jake a. Z ozirom na mali prostor Je moral postati ravno ta intimni oddelek nepregleden za t
gledalca. Z Jakčevo umetniško osebnostjo | je prineslo tudi v tujini lep sloves. Eno-se je ob priliki letošnje razstave v Pragi i stavno učinkujoči, pa vendar polni for-
obširno bavil dr. F. Kozak v »Ljubljan skem Zvonu«, zato bo dovolj, če se omejim na splošne opombe. Jakčev bistri talent premosti težavno premišljaiije. Kdor je imel priliko opazovati njegove risbe, bežne zapiske v ročno beležnico, bo gotovo spoznal v vsakem intuitivno začrtanem akcentu genijalno potezo, ki se pa odpre šele po intenzivnejšem uživanju in zahteva zbranosti. Naglica zasnove, ki je koncentrirana v hipnem doživljaju, sije iz brilantnih bakropisov, na katerih se to pot posebno pozna prelestna sigurnost rokopisa. Jakac je dal v zadnjem času prednost suhi igli, ki omogoča hitreje in svobodnejše črtanje, kot pa učinkom kisline podvržena razjedenka. Naj tu omenim samo ciklus »Iz kavarne«, sestavljen iz raznih listov in kažo stopnjema lepi Jakčev grafični razvoj. Razmerje do človeka ic mnogo intenzivnejše, tehnično delajo ti listi dojeni premišljenih umetnin. Posebno veliki list «Trlje» je napoved važne nove fazo v umetnikovem razvoju. Strnjenost v obdelavi in zainisleku se pozna tudi novejšim litografljam, med katerimi je prava mojstrija «Drevjc na nabrežju«, trdna v koncepciji, pa z ljubeznijo začrtana na kamen. I.cs zahteva najvažnejše predelave slikarjevega za-žitka in že od prej vemo, da je Jakcu baš la matcrljal naiboli domač, kar mu
malnega in izraznega življenja so listi »Mati in scstra» in »Restavracija«. Z dvemi monotipijami, ki nimata samo tehničnih fines in s tremi risanimi akti je Jakčev oddelek v celi izbranosti zaključen. Dva subiilna pastela visita med močno ubijajočiini olji, v predsobi pa med drugimi listi ciklus lesorezov k Gradni-kovim »Pismom«. Te ilustracije pomenijo prepesnitev. Jakčev namen jc bila ilustracija, ki naj bi v zvezi s tiskanimi črkami tvorila grafično celoto. V lesorezu jc dosegel več kot ilustracijo, ko Je vkljub ne-zavisno živeči tvorbi znal urediti njen značaj za knjigo, pri črkah je mogel fiksirati samo celotni dojeni tona. S tem jc lesorez priveden 'k prvotnemu namenu in človek sa nehote vpraša, zakaj tiskajo naši založniki z minimalnim cenikom zaščitene bedne ilustracije, ko imajo tu dela visoke kulture?
Slikarski del razstave jc polil najbolj raznolikih impulzov iti stoji na visoki povprečnosti. Plastika je neprimerno slabše zastopana, pa tudi kvalitativno ubožnejša. Ni ga dela, 'ki bi osvobujoče vplivalo, ki bi izšlo iz prepričevalnega umetniškega nazora. Pripomniti Je treba, da se jc pričel Fran Kralj izvijati iz abstraktne miselnosti in da sc je Tcsolutno postavil pred matcrljal, a da ic resničen plastičen uspeli pač zaradi velikega formata še
malenkosten. Tone Kralj se to pot ni izognil banalnosti; njegova forma ne more prepričati in to ie znamenje notranjega nedostatka. Valentin Kos ne more preko meje davno dosežene razvojne stopnje, Ivan Napotil i k je poslal za umetnika njegove kvalitete brezpomembno delce. Obdelava otroškega telesa in način patiniranja je celo odločna zmota, ki se mora šteti kiparju v zlo.
V prvem delu tega poročila (»Jutro« št. 230, 2. okt. 1923.) sem omenil, da se nahajajo v Trepšetovih delili sledovi sodobnih vplivov. Neugodni celotni vpliv oljnate «Japonke» se je med tem razjasnil na ne posebno časten način. Opozorjen sem bil namreč, da je slika z malimi spremembami posneta po sliki nemškega slikarja Karla C? spari a: Portret umetnikove žene. V Casparjcvem delu je koncentracija slike v izrazitem obrazu, ki ga ie Trepše v skladu z Japonsko domačo haljo spremenil v brezizrazno »Ja-ponko«. Kompozicija je pri njem prevr-njena, pa verno posneta. Na mesto Ca-sparjeve aloo na mizi jc postavil tihožitje In spremenil v malenkostih celotni ton slike. Prepuščam »Proljetnemu salonu« nadaljno ravnanje. (Barvasta reprodukcija Casparjevc slike je izšla v »Mci-ster der Farbe«, Neue Folgc 1921, zv. 5. iti ima zal. številko 8105.)
Dr. F. Mcsesnel.
ski »akcijski odbor« si je gotovo ntvar-jal, da je s tem takorekoč že Izvršena radikalizacija trboveljske doline in glar-ni tajnik Stefanovič jo vsak teden primaknil v svoji statistiki par sto trboveljskih rudarjev — radikalov.
Postavitev novega gerentstva je izzvala v vseh treznih krogih trboveljske občine hudo ogorčenje. Bojazen, da občina izročena skupini ljudi, ki nimajo ne Bmisla za zdravo občinsko gospodarstvo, ne čuta odgovornosti za svoje delo, se je v polnem obsegu potrdila. Trboveljsko gerentstvo Je danes prava ža. lostna karikatura občinske uprave.
Veselo živijo novopečenl oblastniki'. Eden njihovih velmož zaigra danes lahko roko kar po več tisočakov naenkrat, drugi je plačal prijateljem o priliki godovanja 160 1 vina (do včeraj bil cerkvena miš), tretji, Šuntajs, se odselil v zapore zaradi suma poneverbe, Preiskali bomo še, v koliko jo vse v zvezi z občinskim gospodarstvom. T di ni tu še mesto, da razpravljamo o izvršenih in poskušenih bombnih atentatih v Trbovljah. Ce bo preiskava kaj dognala so ne bomo čudili. Dobro vemo, kako govorijo nekateri novopečeni radikali, da je NRS le zavesa, za katero j treba skriti prave komuniste, ki morajo biti v današnjih časih zviti in previdni kot lisice ter pod zaščito oblasti priprav 1 jati »krvavi ples«.
Z vso ostrostjo protestiramo trboveljski davkoplačevalci proti nezmožnem« in lahkomiselnemu občinskemu gospodarstvu sedanjih naših mogotcev. Ob i bruhu stavke so je v občinskem kamnolomu nastavilo veliko število znanih komunistov, ki so čez dan veselo pili i prepevali ter hvalili vzorno občinske upravo. Drugi pošteui delavci pa so me>l tem časom stradali, ker se niso hoteli pokoriti našim radikalom. Lepo življenje v kamnolomu je naravno povečalo število pristašev radikalske partije, so tudi hoteli piti in peti. Zato so gospodje sklenili sezidati občinsko no. Za potrebna preddela so r okrog 80 delavskih moči, katerim dali na razpolago eno samo samokolm-co. To jo zelo praktično, kajti pri takem ustroju počiva pri delu vedno vsa drtiz; ba razen onega dolavea, ki vozi. Hotcc prikriti pravi smoter navidezno dobička nosnega podjetja, so dirigirali gg. ren, Velkavrh in tt. delavstvo pri opekarni v občinske gozdove, v katerih so kmalu pokazale veliko goljave. P»r dobro vedo gospodje, da opekarna bo uspevala, ker ni po izjavi strokov njakov potrebnih predpogojev: zemlja 1« pomešana z apnencem, oziroma dolomitom in kalkulacija s vsoto za kurivo J« napačna in znaša pri rudniški opekarn po 1.40 K od vsake opeke.
Kupili so si gospodje tudi lepe konje in vozno opremo ter so odpovedali zemljišča najemnikom s pretvezo, da bo imela sedaj občina večje dohodke 6d svojega posestva. Odkar obstoji trbovel-ska občina, še ni prišlo nobenemu zup» nu, oziroma obč. sosvetu v glavo, upe-ljati na občinskih posestvih lastno g» spodarstvo in to iz enostavnega razlog ker bi to no bilo v prid davkoplačeva • cem. Racljonelno gospodarstvo pa zam va vendar le še nekaj več, nego po"' no vodstvo partijske kašo. Nekaj «»' drugega je tudi nakupovanjo koruze i ubogo delavce. Iz same nerazumn i mržnje do naših trgovcev ste SfP0^. zakrivili, da se bo uničilo 1 in pol vag« na tega nesrečnega blaga. Kdo bo 1 ravnal škodo za vso žo storjeno neroi nosti?l	,
Da. štediti se mora s tu«m in Poa
no fa z javnim imetjem. Nepotrebno Itcdcnje jo pa, če vržete čez noč na ce-uto tri obč. uradnice ln to lo iz razloga, ker Bta dve pristašinji JDS, trotja pa, dasiravno članica radikalne utranke, so jo morala umakniti na zahtevo g. Ko, rena...
Znano nam je, da je bil g. ve'i'u župan opetovano informiran po svojih trboveljskih zaupnikih o tukajšnjih neznos nih razmerah. Znano nam pa jo tudi mnenje, ki ga ima g. voliki župan o na-tih radikalnih komunistih.
Gospod dr. Lukan, kako dolgo Se nameravate držati ljudi, ki po Vaši lastni izjavi spadajo vso kara drugam, kakor ua trbo celjsko občino?!
KRANJ. Slab prerok je bil »Slovenje v > dopisnik, ki jo spomladi proroko-val, da 60 bo zidanje Narodnega doma prekinilo, češ, da primanjkuje gmotnih sredstev. Stavba jo namreč žo dozidana. Sedaj so vrše pleskarska dela. Zelo ugodno vpliva na opazovalca zadnja stran stavbe proti tovarni »Vulkan« in pa okrog Narodnega doma vijoča 6e terasa s krasnim razgledom na vse strani. Na terasi jo prostora za preko tisoč ljudi. Notranjost stavbe je urejona zelo praktično. Stopnice iz betona te pove-dejo v obSiren vostibul, primeren za shode in slično prireditve. Sokolska telovadnica je 24 m dolga, 12 m Široka. Stranski prostori so zvezani s telovadnico z desetimi vrati. Iz vestibula levo vodijo stopnice v čitalniško dvorano, ki je namenjena dramatiki in ima velik oder ter galerijo. Pod odrom so sobo za igralce. Pod stranskimi prostori telovadnice se nahaja državna puškarska šola. Zadnjo stran stavbo tvori prostorna dvorana, ki naj Bluži agilnemu gasilnemu in reševalnemu društvu za shrambo orodji. Poslopje ima centralno kurjavo. Tudi kanalizacija jo že Izpeljana preko vrta tvornice »Vulkan«, katere vodstvo je privolilo v to brez vsakega pomisleka. Se nekaj. Okoli Narodnega doma je lep in obširen prostor, ki naj se preuredi v primeren park in ko bo končano tudi to delo, bodo tudi oni, ki so pred letom ovirali pridne in idealne ljudi, ko so prosili za odstopite v prostora v Zvezdi, priznali, da Narodni dom ne more nikjer drugje stati.
IZ TRŽIČA. Jih že imamo. Koga pa? V seveda radikale! Saj je res čudno, da v kraju, kjer je predilnica, ni še kdo, ki na višji ukaz postane radikal. Naša no-vopečena radikalija se organizira iz predilnice. Tam itak ni razlike med nemšku-tarskimi tkzv. socialisti, ki 60 v resnici podjetnikovi lilap?i, in med radikali, ki so nemški podporniki. Prvi »narodni radikal« jo predilniški nameščenec Nomec Iioland Wachtor. Ta jo predsednik. Ker je gospodin predsednik, bogvo odkod, dobil informacijo, da so vlada nagiba na štefanovičevo stran, je oni dan zelo pridno delil Stefanovičeve letake ter pridno zatrjeval, da smo wir von der radikalen Partei na Štefanovičevi strani. Zadnje dni pa so postali Wachter in tovariši nekako zamišljeni. Lukan še ni odstavljen, Štefanovi® še nima Pašičevih fieetitk! Bogve, ali se splača iti na njegov ustanovni shod v nedeljo?...
BOH. BISTRICA. Predsedstvo orlovskega doma nas naproša z ozirom na dopis z dne J 3. oktobra za objavo sledečega pojasnila: Na ukaz ministrstva za šume smo prejeli 100 plm. lesa, in sicer po 80 Din za kubični meter; nadaljnjih 10 plm. smo plačali pa do 800 Din ra kub. meter. Izrabili smo ugodno konjunkturo lesnega trga in les prodali, za denar pa takoj naročili za stavbo potrebni material, kar je bilo tem lažje, ker so nam domačini s podpisom obljubili znatne množine losa in je bila naša želja, da pride v direktno uporabo pri »^mu v prvi vrsti lee domačinov.
IZ BELE KRAJINE. Belokranjcl smo precej lahkega srca in brž se poprime-mo kake stvari, ko pa jo treba izpeljati rado zastane. Tako je tudi s politiko. Pa ne samo vedri naš značaj tu kvarno vpliva, ampak še več škodujeo razne medsebojne razprtije in zavisti. Tako jo vedno tudi ob volitvah. Belokranjsko ljudstvo jim ni pripisovalo mnogo važnosti. Sedaj pa, ko gre skoraj vse narobe, je marsikomu žal. To velja posebno za naprednjake, ki se pri zadnjih volitvah v Narodno skupščino niso nič kaj izkazali. Drug drugega so grizli. Za malokoga se je prav vedelo, kaj je in kaj
želi. Oni so nasedli radikalom, ki jim je
dr. Zupanič delil redove. No, redi za katere ni najmanjše zasluge, ne dvignejo ugleda, redi, dani zaslužnim osebam ob priliki volitev, pa uglodu le škodujejo. Zato jo danes v tem oziru nastopilo marsikaj hladnejšega prosojanja. Vrhutcga vsi vidijo, da z radikali ni nič. Zveza s Kočevarji jo vsakemu narodno čutečemu možu odurna. Naprednjaki so se prav posebno slabo Izkazali napram JDS. To8 no jo in volilne številke to potrjujejo, da se imamo zahvaliti Novemu mestu in Beli Krajini, čo je za malo diferenco pri zadnjih volitvah propadel g. dr. Žerjav. Kakor so različna mnenja, daues to vsi obžalujejo. Vidi se, da z SKS no bo nič. Posebno zveza s srbskimi zemljoradniki ni po godu mnogim kmetom, ki bi jo skoro rajo mahnili za radičovci. V Beli Krajini jo obilo dobrega naprednega materiala. Proklete graščine In bogate šume, ki nam kvarijo najboljše ljudi, da se vrte okoli njih, kakor okoli zlatega teleta, ne 6ebi v čast, o tem smo prepričani, kakor sicer radi vsakemu privoščimo vse dobro. Prokleta zavist ln grdi alkohol, ki nam kvari toliko ljudi v značaju in mozgu! Bela Krajina ne prenese dveh, treh ali celo štirih naprednih strank. Ena nam je dovolj. Za pro-bujo ljudstva je JDS s svojim izbornim tednikom »Domovino« še največ storila. Tudi po programu nam edino ona odgovarja. Zo iz tega sledi, da enotna napredna fronta v Beli Krajini ne more biti drugačna, nego demokratska. Belokranjci, vzdramimo se iz spanja. — Be-lokranjec.
CELJE. (Na naslov pokrajinske uprave). Zadružna zveza v Celju, zasebni podjetnik g. M. in obrtni nadzornik inž. Dojak so potegujejo, da bi pri drž. premogovniku v Velenju dobili pod pogoji, katere nudi to podjetje velikim razpe-čovalcem premoga, prodajno pravico za velenjski premog proti proviziji. Tega projekta bi se veselili, vsaj je zdrava konkurenca v prid gospodarstvu, ako bi se med označeno trojico ne nahajal obrtni nadzornik, ki je drž. uradnik, čl. 07
zakona o civilnih uradnikih' predpisuje, da drž. uradnik ne sme biti stranka pri pogodbah z državo, on no sme biti član pridobitne družbe, ako po svojem položaju vodi nadzorstvo nad obrati, ki ima-jo posle i družbo. On ne moro voditi nobenega obrtnega podjetja ne na lastni račun in no kot zastopnik in ne smo biti v nobenem oziru na takom podjetju udeložen. To jo pač tem manj dopustno, ako so delokrog dotičnega obrtnega nadzornika razteza na isti okraj, čegar podjetja so predvsem in žo po svoji naravni legi navezana na porabo voloniskcga premoga. Vsakdo nam bo pritrdil, "da bo težko ločiti, ali prihaja in v koliko prihaja gosp. obrtni nadzornik k različnim podjetjem v svoji siužboni funkciji in ali, in v koliko kot agent za velenjski premog. Kakor nam znano, vodi g. inž. Dejak že dalje časa kupčijo s premogom nekega premogovnika v bližini Celja in skuša 7, goronjim projektom svojo nelegalno kupčijo šo razširiti. V Jugoslaviji se vse premalo pazi na ugled uradništva, zato poživljamo pokrajinsko upravo, naj poduči g. Dejaka o njegovih dolžnostih, če jih žo sam ne razume.
DOL. LENDAVA. Stojimo pred imenovanjem novega go renta za dolnjelendav-sko občino. Bivši gerent, g. Kokot, ki si je s svojim energičnim nastopanjom in vestnostjo pridobil simpatije ljudstva, se izseli. Opaža se velika živahnost ne-katorih gospodov domačinov, ki aspiri-rajo na ta stolček. Čuje se, da žo računajo, kako bi pomagali iz zadrege nekaterim optantom, katerim je bila opcijska prošnja odbita. Opozarjamo merodajne faktorje, naj se v izberi novega gerenta ne prenaglijo, ker bi nam to utegnilo uničiti vse dosedanje nacionalno pridobitve. Madžarskega uradovanja in bog-sigavedi šo kaj no bomo prenašali. Na gorentsko mesto v našem mestu Bpada samo iskren in odkrit jugoslovanski značaj, no pa kak trenutni konvertit. Hočemo in zahtevamo izobraženega, poštenega in vestnega gerenta — podjetnega in enorgičnega Jugoslovana, Vsaka drugačna izbira je zločin.
Gospodarstvo
Izid trgatve in vinska kupčija na Dolenjskem
Letošnja vinska trgatov na Dolenjskem je glede množine povprečno slabša, glede kakovosti pa deloma boljša od lanske.
Se v prvi polovici septembra so bili izgledi slabi, a lepo toplo solnčno vremo v drugi polovici septembra in začetkom tega meseca s tupatam rahlim dežjem Jo znatno zboljšalo zoritev in kvaliteto. Lo zadnja nevihta s točo dno 21. septembra jo marsikateremu vinogradniku zagrenila up na dobro trgatev. Do boljše kvaliteto so si pa vinogradniki sami pripomogli s tem, da so letos izjemoma odlašali s trgatvijo do skrajnosti. V teh lepih dneh je namreč pridobivalo grozdje v3ak dan na sladkorju ter sorazmerno zgubljalo na preobilni kislini. Seveda so zgublja pri pozni trgatvi zaradi vonenja gnitja, škodljivcev itd. tudi na množini, toda to izgubo znatno nadomesti pridobljeni sladkor, ki da, ko pokipi, močnejša in polnejša, zato tudi polnovrednejša in stanovitnejša vina.
Zal pa, da niso vsi vinogradniki in povsod tega vpoštevali in da so si s prenagljeno splošno trgatvijo svoj pridelek kvalitativno mnogo poslabšali. Prezgodaj trgano grozdje da namreč jako kisla, bolj grenka in šibka, neharmonič-na in tudi težje čiščeča se vina s sirovim okusom; pri rdečih vrstah pa še ma-lobarvena vina.
Ponekod so bili zaradi nezgod in pričete gnilobo pač primorani s prezgodnjo trgatvijo ali s podbero, a kdor je to skrbno in pravilno opravljal, jo dobil, oziroma bo imel šo dokaj dobro vino, ki bo v gotovih slučajih ono iz prezgodaj branega grozdja glede polnosti in jako-sti še prekosilo, kajti čeprav gnilo, je vsebovalo (8. t. m.) 10 do 20 in celo do 22 odst. sladkorja, kar odgovarja z 0.04 množono 10.2 do 12.8 odst., odnosno do 14 odst. alkohola, to je 10.2 do 12.8, odnosno 14 litrov lOOodst. alkohola v 100 litrih vina. Ker pa že ined kipenjem in pri pretakanju nekaj alkohola izhlapi, se sladlcorni odstotki zaradi točnosti mno-že lo z 0.6. — Letošnja gniloba ni bila
v splošnem ona ostudna, smrdljiva ples-noba, marveč večinoma žlahtna gniloba, kakršna so v slovečih renskih vinorodnih krajih posebno čisla.
So pa mnogi vinogradniki, posebno v krškem okraju, ki pričenjajo s 6pIošno trgatvijo osobito črnega grozdja šele po 15. t. m. Na te producento naj se kupci pri nakupovanju letošnjih moštov in fin posebno ozirajo, ker taki mošti bodo še slajši in močnejši nego oni v prvi polovici t. m. nabrani in pridelani. To velja zlasti glede črnine, ki bo letos splošno boljša in temnejša od lanske.
Posamezni mošti, nabrani med 8. in 11. t. m., so imeli v metliško-črnomelj-skem, novomeškem in krškem okraju povprečno 15 do 17 odst. sladkorja, to jo pomnoženo z 0.6 = 9 —10.2 odst alkohola. Oni holjših, finejših, popolnoma dozorelih vrst (silvaner, traminec, bur-gundec, rulandec, veltlinec, portugalka, modra frankinja) pa 18 — 20 odst., in iz nagnitega grozdja celo 21 do 22 odst. sladkorja, kar odgovarja a 0.6 = 12.6 — 13.2 odst. alkohola. Laški rizling se letos ni posebno obncsel. Seveda so tudi mošti, ki vsebujejo odnosno so imeli le 12 do 14 odst. sladkorja, kar je odvisno od vrst in dozoritve (t. j. prezgodnje trgatve).
Cene 60 še nedoločene, zahteva se pa za portugalko, ki je že kolikor toliko za kupčijo godna, po 28 do 34 K in tudi več za liter, a ni še nikakih pravih kupčij, ker so cene še jako nestanovitno.
Sladkorjonje, t. j. umno zboljšanje mošta z dodatkom navadnega sladkorja, jo letos v obče izostalo, deloma zaradi predragega sladkorja, deloma pa zaradi zadostnega naravnega sladkorja v grozd ju. Možno pa je, da bo eden ali drugI lahkomiselni producent svoj mošt ali vino sahariniral, da nekoliko omili svoj slabi pridelek. Taki mošti, oziroma vino, naj se ne kupujejo, ker dodani saharin, ki so lahko že po okusu spozna, po svoji neprijetni, uprav zoprni, dalje časa na jeziku in v goltancu zastali slad-kobi, vino disharmonira in ker jo ealia-riniranje mošta ali vina za kupčijo po vinskem zakonu tudi nedopustno in celo kaznivo.
Skoro iste trgatvene, pridelovalne in kupčijske razmere kot na Dolenjskem vladajo tudi v sosednjem brežko-bizelj-skem okraju. V svrbo intenzivnejšo kupčijo z letošnjimi vini se bodo zopot obnovili nekdanji predvojni že vdomačeni lokalni vinski sejmi. Prvi tak vinski se-jom priredi krška občina v drugI polovici prihodnjega meeeca v Krškem. — Fr. Gorabač, višji kletarski nad/.ornik.
Tržna poročila
Novosudska blagovna borza (17. t. m.) Pšcnica: baška, 79 — 80 kg, 2 odst.,
I	vagon 375; 79 — 80 kg, 2 odst., dupll-kat kasa, ponudba 350. Ječmen: baški, 70 kg, ponudba 280; sremskl, dupllkat kasa, 2 vagona 270. Oves; baški, ponudba 225. Turščica: baška, dupllkat kasa,
II	vagonov 252.5; za lanuar-februar, 6 vagonov 225; za lanuar-februar, 100 mlst kasa, 5 vagonov 215; za marc-april, 100 odst. kasa, 2 vagona 220; za marc-april, duplikat kasa, 60 vagonov 260 — 265; za marc-maj, 5 vagonov 242.5. Fižol: beli, baški, povpraševanje 530. Moka: baza «0», 1 vagon, ponudba 550; «8», 1 vagon 160. Otrobi: v lutlnlli vrečah, 1 vagon 180. Tendenca nestalna.
Zagrebška blagovna borza (17. t. m.) Pšcnica: baška, 80 kg, denar 342.5, blago 350; podravska, 80 kg, brez primesi, blago 360. Turščica: baška, zdrava, blago 260, zaključek 260; Iranko Zagreb, blago 292.5, zaključek 292.5; v storžih, franko Indjija, denar 155; v storžih, fran ko Vinkovcl, blago 162.5, zaključek 162.5. Oves: bosanski, franko Banialuka, blago 225. Moka: baza »0» s In «0» ss, franko Zagreb, blago 590, zaključek 590. Otrobi: franko Zagreb, blago 160. Tendenca nestalna.
Beograjska blagovna borza (17. t. m.) Pšcnica: 78 — 79 kg, 2 — 3 odst., Iranko vagon Beograd, pontidba 345, povpraševanje 335. Turščica: stara, franko obala Beograd, ponudba 270, povpraševanje 2<j5. Ječmen: za pivovarne, fr. vag. Beograd, povpraševanje 270. Oves: baški, fr. vag. Beograd, ponudba 265. Fižol: baški, fr. vag. Beograd, ponudba 560 povpraševanje 530. Otrobi: brutto za net-to, fr. vag. Beograd, ponudba 150. Tendenca nespremenjena.
Zagrebški tedenski sejem (17. t. m.) Zelo dobro uspel. Nekaj kupcev iz Avstrije. Ceno goveji živini popustile, svinjam ostale. Za kg žive tc/.e notiraio: voli bosanski I. 12 — 12.5, II. 11 — 11.5, III. 10 — 11.5, mlada živina 11.5 — 13, krave I. 11 — 13, II. 10 — 11, III. 8 — 9, teleta I. 24 — 25, 11. 22 — 23, bosanske buše 7 — 9, svinje I. 25 — 28, II. 22.5 — 22.75. Krma: seno 125 — 130, slama 100 — 112.5.
= Poziv interesentom v Sloveniji, da javijo svoje terjatve, nastale iz dobav naši državni upravi. Sled vzroke, ki povzročajo pomanjkanje denarja na našem trgu, spadajo tudi dolgovi našo države za razne dobavo. Znano dejstvo je, da jo v Sloveniji mnogo podjetij, ki imajo terjatve napram državi iz raznih dobav. Gre gotovo za znatno vsote, vendar vsota vseh teh terjatev ni znana. Za akcijo, ki ima namen pospešiti plačilo predmetnih državnih dolgov, je pa največje važnosti, da ugotovimo za Slovenijo kar mogoče točil- vsoto državnih dolgov, iz-virajočih iz raznih dobav državni upr;i/-vi. Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo v Ljubljani zato poživlja in-dustrialne, trgovsko in obrtno interesente v Sloveniji, da ji takoj sporoče pismeno: 1.) koliko znašajo njihove terjatve iz dobav naši državi po fctanju 20. oktobra 1923.; 2.) kakšno blago so dobavljali in kateremu mestu državne uprave; 3.) kdaj so nabtalo terjatve.
= Za gospodarski institut na ljubljanski univerzi. »Trgovski list« utemeljuje
v zadovnem članku potreoo, aa se nd ljubljanski univerzi ustanovi znanstveni zavod za gospodarska vprašanja. List pravi, da so pri nas razvija gospodar-,1 sko življenjo tako, da naša pokrajini potrebujo čim proj tak zavod, če J, v go< spodarskem življenju zmaguje tisti, ki ima bistrejšo oko in točnejši preglod.
= Izmenjava 10-dlnarsklh novčanlcj Iz Beograda javljajo, da je od skupna vsoto 10-dlnarskih bankovcev v znesku 504 milijonov Din vzeto dosloj iz pro. meta 316 milijonov. Ostano šo torej 158 milijonov. I r,menjavo vršo podružnic« Narodno banke: kjer teh ni, pa finančni upravo in davčni uradi.
= Izplačilo agrarnih obveznic. Finančno ministrstvo jo slavilo Narodni banki na razpolago 2,600.000 Din za izplačilo tretjega kupona obvoznlo 4-odst, posojila za likvidacijo agrarnih odtioša-i jev v Bosni in Hercegovini lz leta 1921.
= Podružnica Narodne banke v Ze* murni so po sklepu glavnoga odbora' ukine.
Spominski spis Zadružne zveze V Celju. Prejeli smo »Spominski spis Zadružno zvezo v Celju ob priliki 40-letnii co njenega delovanja (1883—1923)» z nastopno vsebino: Ivan Lapnjno: Neka] spominov. — Dr. Franjo Jurtola: Posoi jilnica v boju proti oderuStvu. — MiloS Štibler: Hazmišljevanjo ob 40-lotnici Zadružno zvezo v Celju. — Janko Lešui* čar: Črtice iz zgodovino Zadružne zve/9 v Celju. II koncu so pridani 6eznam do^ sedanjih predsednikov in članov načeli stva Zvezo slovenskih posojilnic, ter Z.n družno zvezo v Celju, statistika zadrug članio tor pregled denarnega poslovanja! članic Zadružno zvezo v Celju v letu 1900.—1922. — Spominski spis stane 20 Din tor so naroča pri Zadružni zvozi Celju ali po knjigarnah.
Posojilo Zveze narodov Avstriji na dunajski borzi. Na dunajski borzi se ja uvedlo kotiranje posojila, ki ga je dalai Zveza narodov Avstriji.
= Mednarodni sejem mlečnih Izdelkov! v Milanu odgoden. Iz Milana, javljajo, da jo omonjoni sejem zaradi tohničnih ovil odgoden na mesec april 1924.
= Italijanska zunanja trgovina v pr. vili 7 mesecih 1923. izkazuje vrednost' uvoza 10.07 milijardo lir (lani v isti dobi 8.88 milijarde), vrednost izvoza pai r>.68 milijardo (1.90 milijarde). Primanjkljaj znaša 4 milijardo 390 milijonov napram 8 milijardam 980 milijonov v Isti dobi 1922.
= Blagovni promet Trsta se je v za d-njem mesecu povišal proti isti dobi preji šnjega leta: z Avstrijo za 20. z Jugoslavijo za 11, s Češkoslovaško za 71, z Ma-. džarsko 7.a 540 in z Nemčijo za 23 odst,
= Potrojenje obtoka bankovcev vi Nemčiji. V zadnjem teptemberskem tedi nu so jo obtok bankovcev v Nemčiji po-, trojil. Povečal so jo od 8627.7 bilijona* lia 28.228.8 bilijona mark.
= Pred povišanjem železniške tarife, v Madžarski. Ker izkazujejo madžarsko' državno železnico primanjkljaj 150 milijard mK, namerava madžarska vladv povišati osebno in blagovno železniško tarifo.
= Devizna centrala v Varšavi. Po"
vesteh iz Varšavo se namerava zaradi silnega padanja poljske marke osnovati v Varšavi dovizna centrala.
= Uvoz luksuznega blaga v Bolgarska bo po vesteh iz Sofijo v kratkem zopet dovoljen. Plačevala so bo samo povečana uvozna carina.
— Brezposelnost na Francoskem. «Pe« tit Journal« ugotavlja, da se povišuje število brezposelnih tedensko za 10 tisod ljudi. Celokupno število dosedanjih nezaposlenih znaša 1,246.000.
Rešimo sotalshi Tabor!
Volna
za juinperjo in obleke t najmodernejših barvah . soi II
Toni 3ager-CernB
Dvorni trg I.
Boa — muf,
zimska Btiknja in zimski re-kolo po primerni ceni. Vpraša naj se v Gosposki ulici 3. I. nadstr. od 2. ure naproj.
I
Dva glasovirja
rgtntifiiinen	5441
(StutzfiGgel) dobro ohranjena, poceni naprodaj.
M. Ornih, Maribor, iMsandroua c. 64.
AND. JAKIL
tovarna kož in čevljev, d. d. m prodajalna
Ljubljana, Poljanska cesta 13
Bogato skladišče moških, ženskih in otroških čevljev iz telečjega boksa v vseh bojah, govejega boksa in rjave kravine.
Solidno delo!	Znižane cenel
Kavnateljstvo državne imovine „Belje" v Kneževu (Baranja) želi potem ofertalne licitacije nabaviti 1000 parov oblek iz sukna navadne kakovosti in 1000 parov delavskih čevljev za svoje uslužbence, in sicer:
obleke:								čevlji:													
številka velikosti								številka velikosti													
! 8	7	6	5	4	3	2	Skupaj	16	15	14	13	12	11	10	9	8	7	6 5	4	1	Skupaj
i 5	15	65	378	858	181	58	1000	4	10.	15	90	120	240	240	120	30	80	20 | 10 1	10	1	1000 1
Licitacija bo pri ravnateljstvu v Kneževu dne 10. novembra 1923. ob' 11. uri dopoldne.
Pogoji so na vpogled ali se dobo pismenim potem pri ravnateljstvu v Kneževu.
Varščina B % za našo in 10 % za tujo državljane od ponujene cene se polaga v gotovini, v vrednostnih papirjih ali v garancijskih listih (registriranih pri generalnem inšpektoratu) do dneva licitacijo do 11. uro dopoldne pri blagajni ravnateljstva. Ponudba mora biti kolkovana z 20 dinarji in na zapečatenem zavitku mora biti napisano: „ronudba za obleko in obutje". Ponudbe morejo biti stavljene posebe za obleko ali pa za obutje, eventuelno tudi za obleko in čevlje zaeno.
Iz pisarne državne imovine „Belje" v Kneževu,
5377	8. oktobra 1923.1.. št. 11.077.
Razkuievalna + sredstva +
Uradna potrdila stalne bakterijološke stanice v Celju io medic, higijeničnega instituta na Dunaju.
Popolnoma enakovredna Inozemskim Izdelkom ln znatno oenejia.
tysoformln odvrača vso kali bolezni. Prijetno par-tlmiran. Neobhodno potreben za vsakdanjo telesno nego.
Formalln 40°/, za razkuževanjo žita in hlevov.
Lyiolln, zajnmčeno komično čist, vsobujc 50°/, kresols in jo trikrat destiliran.
Sirov lyaoformln za razkuževanjo delavnic in pisarn, ker vsebuje kalijevo milo in formaldehid, jo to jaku čistilno, močno razkužcvalno sredstvo, ki jo tudi jak« poceni.	53?a
Urino! za stranišča.
Turško rdeče olje "lM'l0 in 60»/„ iz najboljšega marseljskega olja znamka »Lavoisior«. Polnjeno v ateklonico in pločevinaste konvo po 2'/„ 5 in 25 kg.
Kemo-tehniSk) farmacevtski zavod JllOISir
dipl. In!. Ed. Kandušar, Celje, Prešernova ulica štev. 22
po najvišjih cenah star zlat in srebrn
staro zlatnino in srebro tudi v kosih in drage (žlahtne) kamene
R. Almoslehner
zlatar in juvelir
Celje, Gosposka, ul. 14
Popravila so izvršujejo točno in solidno v lastni delavnici.	*'»

IS
»8ravo!» vzklikne dozdevni Heinz von Kraft in se zasmeje. »Prav takega sem si vas želel, gospod Nortmund. Zdaj lahko govoriva brez ovinkov. Toda dovolite mi predvsem eno vprašanje^ na katero vas prosim jasnega odgovora. Poznate ime: Jean de Sainelair le Nycta!ope? . . .»
Gospod Nortmund je vidno preseno-?en, da čuje tujca govoriti v francoščini, in iseer z najčistejšim in povsem pristnim pariškim naglasom, tujca, o katerem bi pravkar prisegel, da je pristen prnski junker. Kljub temu odgovori na Sainclairovo vprašanje, in iz njegovih besed zveni neprikrit narodni ponos:
»Kdo ne pozna velikega Francoza ■Irana de Sainelaira, imenovanega Nyctalope? Ne samo po imenu, saj je njegova slika bila sto- in stokrat že v vseh večjih francoskih listih! ...»
Na Sainclairovo jnnkersko lice se prikrade lahen nasmeh:
»Jaz nisem Heinz v. Kraft, gospod frrnščak, in priznati vam moram, da mi .je vaš odgovor kljub moji skromnosti pognal rdečico ponosa v lice: j a z sem Jean de Sainelair le Nyeta-lope . . .»
«Vi?» plane iz Louisa Nortmuuda.
»V lastni osebi. Dajte mi, prosim, priliko, da se preoblečeni, in pokličite lakaja, ki mi je odvzel kovčeg. Hočem sleči Krafta in videli boste Sainclaira in ga lahko primerjali s slikami, ki ste jih videli v listih.*
Brez besede vede Louis Nortmund tajinstvenega gesta v svoj toaletni kabinet in mu lastnoročno prinese kovčeg. Nato se odstrani.
V četrt ure se Kj-ctalope znebi maske junkerja von Krafta in postane zopet to, kar je. Na hodniku ga čaka gospod Nortmund, in skupaj odideta v graščakov delovni kabinet, ki je bil •azsvetljen, da mu je kar jemalo vid.
Louis Nortmund pogleda Sainclaira natančno v obraz.
»O, gospod!* govori Alzačan veB vzhičen, oči se mu smejejo in obraz se mu Siri od vesolja. »Kolika čast in kako veselje zame! . . . Jean de Sainelair le Nyetatope v moji hiši ... O, zdaj vas ne vprašam po vzrokih . . . Govorili boste, kadar se vam bo zdelo .. . Moja hiša vam je vsa na razpolago: moj oče in jaz, služabniki in delavci, prijatelji in vse moje premoženje . . . Ce Nyctalope Čuti potrebo, nadeti si masko prusaškega plemiča, je gotovo ua kaki ekspediciji ali pa celo na zasledovanju . . . morda je celo kaj nevarnega ... in moja pomoč mu ne bo brez iiaska . . . Toda Čas je, da gremo večerjat. Upam, da boste imeli časa za to, preden greste po poslih?* «Z veseljem!* odgovori Sainelair ganjen in stisne obo roki plemenitemu Alzačanu, ki se mu je še nedavno zdel vsaj na zunaj leden in skoro nedostopen. »Seveda imam časa, poprej pa vas moram prositi za pojasnilo: sc-li popolnoma zanesete na svojo posle, na njih zvestobo in molčečnost? In zlasti ali smem zaupati molčečnost tistih, ki so videli poprej Heinza von Krafta, zdaj pa bodo srečali Sainclaira . . .?»
»Pa da! Brez skrbi jim lahko zaupate . . .!»
« Želel bi torej le zaradi večje gotovosti, da skličete vso služinčad in poveste, kaj in kako ter zabičite najstrožji molk.*
»Dobro!* odgovori Nortmund. »Počakajte me tukaj, v petih minutah se vrnem.*
Čez kakih pet minut sc res vrne, toda ne več sam; z njim prideta njegov oče Charles in žena Blanche, ki nad vse prisrčno pozdravita slovitega gosta: Sainelair se vsem zdi drag znanec, ki jih je obiskal po dolgi odsotnosti. — Hišni gospodar naznani, da je ve-
čerja pripravljena, ln vsi odidejo v jedilnico.
Pogovor teče malce prisiljeno, ker se ne more Sainelair popolnoma oprostiti mučnega nemira, ki ga od čara do časa polažča. Po večerji so gospa Blanche poslovi, oba Nortmunda in Sainelair pa se vrnejo v kabinet.
Sainelair najprej pogleda, čo so vrata in okna dobro zapahnjena — človek ni nikdar preveč oprezen — potem pa takoj začne s pritajenim glasom pripovedovati.
»Gospoda!* pravi, »prosim vaju, da mo mirno poslušata in no prekinjata. Ko bom končal, sem vama na razpolago.*
In v kratkih, živih besedah, kakor jo znal pripovedovati le Sainelair, jima Laurence, gospoda Narbonnoa in malega Henrija. Ne pozabi tudi omeniti Luciferjeve poslanke, Hedvige, in njenih izpovedb.
Dolg molk nastane, ko Nyctalope konča. Nortmunda premišljujeta, Sainelair pa ju opazuje, zdaj očeta, zdaj sina, ki sta si slična po vodenju in velikosti in po obrazu, le da ima sin kostanja,ste lase, oče pa srebrnobele.
Končno prekine molk stari Nortmund, in pravi:
»Kar se Hedvige tiče, katere nenadnega obhoda si nikdar nismo mogli razjasniti, smo pripravljeni, da jo sprejmemo zopet za vzgojiteljico. — Glede Luciferja pa velja to, kar smo vam takoj pri sprejemu rekli: vse vam jc na razpolago, kar želite in kogar želite, moj sin in jaz, služinčad in delavci, vsi, in vse mojo premoženje. Ukazujte! Od danes ste vi gospodar v naši hiši!*
Charles Nortmund vstane in poda Sainclairu obe roki, ki jih ta hvaležno stisne. Nato pa pravi Sainelair:
»Najlepša vam hvala. Vašo ponudbo sprejemam s hvaležnostjo. Upam pa, da ne bo mnogo, za kar vas bom prosil. — Moj avto in moja stara zvesta pomočnika, Corsat in Pilou, so nahajajo v MUhlliausnu. Naročil sem jima, naj prideta sem, če no dobita do deve-
tih drugačnega telefonskega odvesti ta.» Louis pogleda na uro. »Zdaj je 40 minut čez devet. Treba bo naročiti, naj jima odpro vrata v park in pripravijo sobo, avto pa za-peljojo v garažo.*
Louis Nortmund hoče oditi. Sainelair pa ga ustavi in mu pravi:
»Corsat in jaz bova vstala ob treh zjutraj. Pilou ostane tu, jo bolj potreben počitka kakor Corsat. Rad bi si ogledal rdečo hišico na bregu Lauche.* »Smem z vami?* vpraša željno Louis.
»Zakaj pa ne!* se nasmehne Nycta-lope in dostavi:
»Zelo važno je, da izvem, kaj je v rdeči hiši, in vse moje bodoče delo je odvisno od uspeha to nočne poizvod-be.»
Louis odide. Sainelair pa se obrne k staremu Nortmundu:
»Še eno prošnjo imam na vas. Na policijsko ravnateljstvo v Kolmarju bodo dohajala te dni poročila o onih dveh ženskah, ki jih policija zasleduje in ki sta se obrnili, kakor sem izvedel, proti Strasbourgu in Mtihlhausnu. Tu imate izkaznico, ki jo je podpisal sam Prillant. Z njo imate dostop na ravnateljstvo in tam vam bodo dali omenjena poročila.*
S temi besedami vzame Sainelair iz listnico mal rdeč karton s pečati in podpisi in ga da Charlesn Nortmundu.
»In kdaj naj grem na ravnateljstvo?* vpraša gospod Charles in vtakne izkaznico v žep.
»Kakor hitro vam sporoči vaš sin. ali pa Corsat ali Pilou, da me ni več v Kolmarju. Seveda vam bom poprej sporočil, kam, kdaj in kako mi boste poslali poročila, ki jih boste dobili na ravnateljstvu. In da še tega no pozabim: za ta svoja pota morate imeti vedno kako na zunaj vidno in primerno pretvezo . . .»
»Seveda, seveda!* pritrdi Charles Nortmund z razumevanjem.
»Zdaj pa lahko noč, gospod Nortmund; ob treh moram vstati!*
»Grem z vami, da vam pokažem sobo. Ali naj vas zbudimo ob treh?*
»Ne, hvala, zbudim so sam, kadar se hočem.*
»Dobro, ko so zbudite, pozvonite, In Louis bo poklical še Corsata. Hočete zajtrkovati pred odhodom?* »Prosim.* »Bom naročil.*
Charles se poslovi od Nyctalopa, šn prej pa skrbno pogleda, da-li je vso v sobi tako, kakor se spodobi za tako visokega gosta. —
Vila S a u 1 e s loži v trdnem spanju. Ure minevajo.
Pet minut čez tri stopijo tri osebo skozi mala železna vrtna vrata zadaj za vilo na široko pešpot, ki vodi ob desnem bregu potoka Laucli. Te osebe so Nvctalope. Louis Nortmund in Cor-sat. Pokriti si vsi trije z malo čepico, kakršne nosijo Baski, ki se prime glave, da je noben vihar ne odnese. Corsat, jo opasan s širokim pasom, na katerem so natrpani usnjeni žepi. Noč ja vlažna, temna, nobene zvezde ni na nebu. Preko muhaste lune se počasi vlačijo mogočni črni oblaki, le sem pa tja pokuka mesec zvedavo na zemljo.
Od železnih vrat do obzidja rdeče hiše so približno trije kilometri. Loui-sova ura kaže tri četrt na štiri, ko so trojica ustavi.
Norfmundi so poznali rdečo hišo le, kolikor so hodili mimo nje na svojih pogostih izpreliodih po poti ob potoku, ali pa z majhnih lovov, ki so jih včasih priredili v tej okolici. Ta pot vodi ob zelo starem, a še precej dobro ohranjenem obzidju, dokler se ne odtrga od zida in pelje na mal grič. s katerega moremo pregledati vso hišo: pritličje, nadstropje in streho z malimi strešnimi linami.
(Dalje jutri.)
isi
kupite najoeaeje pri isj Družbi ILIRIJA, Ljubljana,
Kralja Petra trg 8. — Tol. 220.
»tar.alo > drfavnlm davkom »a I in brata »rad ds 20 baasdl Din S-—, naka nadal|n|a baaada 60 par ve«. — Plafia ao »edno naprej (lahko tudi v znamkah!. Na vDraiQr.il odgovarja uprava lo, ako |o vpraianju prllolotia znamka za odgovor tor oianlpulaoljaka prlatojbln. (I Din).
(dobe)
Služkinjo
pridno ln polteno r.i sobna dela, sprejmem tako?. NorIov pove uprava ,,Jutra ". 12515
Dobro kuharico
n vsa doma,'a. dela, sprejme mlad zakonski par. Naslov pove uprava ..Jutra". 12510
Kdor ima sočutje
<!o Invalida, da ga sprejme v službo. VeSfi jo knjigovodstva, korespondence in treh Jezikov ter gre na deželo aH v mesto. Ponudbe pod Šifro ..PoBten ln delaven" ua upr. ..Jutra".	12148
Natakarica
ISče službe v mestu ali na deželi. Naslov pove uprava ...Jutra".	12557
Knjigovodja
•možen vseh pisarniških del. slovenskega, srbohrvaškega In nemškega jezika, samec, ne ■prejme. Ponudbe sprejema tovarna zlatnino O a te j £: Comp. v Celju. Reflektlra samo na prvovrstno mo\ 12375
Spretno dekle
*1 je vajeno gostilne, se sprejme takoj v gostilni ,,(>" ne. Dunajski cesti. 12578
Perica
privatna, ki M prala perilo enega gospoda, so Išče. Turli ena prosta sobica. — Naslov pove ali vzama upravništvo ,,Jutra".	12573
Učitelja stenografije
otov. in nemško, Išfiem za trikrat tedensko na mojem .Ihmu v Ljubljani. Ponudbe strokovnjakov pod ..Steno-graffca ' ca upravo ..Jutra".
12582
Žagar
rriden in samostojen, k samici na 3 liste, za akordno tielo. se sprejme takoj pri elektrarni in žagi Metlika 1250»
Krojaški vajenec
sprejme takoj pri Antonu Presker, Sv. Petra centa 14.
12027
Poštena služkinja
Kl zna vsaj deloma knhat.l in druga blšna dela, se nprejme k trem odr. osebam S 1. novembrom ali prej — Naslov povo uprava ..Jutra" 12037
Iščem potnika
kalanterljo, ki bl k svojim predmetom prevzel zn Slore-rijo So na«e. Ponudbe pod . Vrreljen" na Aloma Cnmp«-, r,>* Ljubljana.	12-i4i
(iščejo)
Osemnajstletno dekle
hr«! starSev, Išče primarno •lužbe pri poštenih ljudeh. Vzgojo ima meščansko. — Ponudbe na: M. Zupančič, Kranj, .106.	12549
Pisarniška moč
tfebro Izurjena, veSča knjigovodstva, slovenske ln nem-Ike korespondence, stenografije fr. strojepisja kakor vseh ostalih pisarniških del, r. večletno pra'.'so, 2ell preme-ultl službo. Onjene ponudbe ua upravo ,,Jutra" pod Slfro #,VeBtQa"i	12427
Inženjer v drž. službi
išče delo za popoldan. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod šifro ,.Tehnično delo".
12592
Trgovski zastopnik
v Beogradu prevzame zastopstva ln posredništva solidnih tvrdk. Interesenti naj javijo cventual. tudi " pogoje upravi ..Jutra" pod ..Sposoben".
12607
Mesarski pomočnik
in prekajevalec v stroki lz-vežban, z dobrimi spričevali, ISče službe. Cenjene ponudbe na : Frankovič Ignac, E-rep, pošta Polzela. ~ 12610
Elektrikar-strojnik
popolnoma samostojen delavec ter absolvent ..Techni-sche & Maschinpnbauschule" Išče službo. Ceujeue ponudbe pod šifro ..Elekfrikar " na podružnico ,,Jutra" v Celju.
12611
Trgovski pomočnik
oaemnajstleten, izučen v ras-nufakturl ln špeceriji. išče službe. Gre tudi na deželo. Nastopi takoj. Cenj. ponudbe nasloviti na : Vekoslav Bolte, Trbovlje I, Loke fitev. 204.
12608
Novo vodno kolo
Iz meoesnovega lesa, močno okovano, 3 m visoko, in lep štedilnik, proda Josip T r i -plat, Moste pri 2irovnlcl.
12049
Proda se:
fina popolnoma nova salonska suknja, malo rabljen površnik in raglan. — Kje, pore uprava „Jutra". 12563
PERJE 1
od kokoši, puranov, gosi, rac se dobi vsako množino iz prve roke pri
E. VAJDA
izvoz perutnine, Cakovec, Medjimurje (Jugoslavija).
Telefon 59, 4, 3.
Klubska garnitura
usnjata, nova, bo radi po-manjkanja prostora ceno proda. Istotflnl so proda tudi nova knjižna omnra In pisalna tr.lza. — VprnSa In oRleda se: Pot v Rožno do-Uno. Vila Mila-	12638
Vrtnice in klinčke
doma evoteO, kakor tudi rastlino v loncih, se poceni dobe pri vrtnarstvu Al. Kor-slka, Ljubljana, Vrtafn S.
12625
Emajlirano posodo
po Izvanredno nizkih cenah zamoreto dobiti edino le pri ..Fortuua". Krekov trg 7-8. Ljubljana.	12583
Dvoje nagrobnih svetilk
se proda. Naslov pove uprava ,,Jutra".	12613
Jedilnica in spalnica
moderna, se proda po Jako ugodni ceni rndi pomanjkanja prostora. Naslov pove uprava ..Jutra".	12032
Moški plašč
podložen s kožuhovino (bi-ram), se proda. Rimska r. št. 24, I. nadstr. 12623
Proda se moško kolo
Poljanski nasip št. 40 (na dvorišču).	12625
Kupim hišo
7. majhnim posestvom na Sp. Štajerskem ali Dolenjskem v bližini kolodvora in pri okr. ccsti, primerno za trgovino a'.i gostilno, event. vznvnem tudi v najem za več let. — Samo resne ponudbe na upr. ,Jutra' pod šifro ..Trgovec".
12412
Sobo z uporabo kuhinje
iščo poročen par brez otrok v Šiški ali p red m. LJubljane Plača do 1200 K mesečno. Naslov pri upravi ,,Jutra" pod ,,Soba".	12564
Dražbeni oklic.
Dne 21. oktobra t. 1. prodam potom Javne dražbe posestvo v Zgor. Otoku Štev. 10 okrog 5 ha zemlje, pritlična hiša z gospodarskim poslopjem, pol ure oddaljeno od Radovljice, lepa lega. Oglasiti se Jo pri J. Resmanu, Gorica, p. Radovljica. 12289
Lepo posestvo
cd 6 Jutrov, ex Tandler v fcmihelu št. 24 pri Novem mestu, obstoječe is velike prostorno hiše, hleva, poda in lepota travnika ter njiv ln sadnega vrta, vse ograjeno. se proda. Julija Berzln Tandler v šmlhelu štev. 24 pri Novem meetu. 12280
Nova zimska suknja
ln že nošeu ženski plašč, se prodasta. — Marija Jelene, Stara pot 1, I. n., vrata 3. 11—3.	12626
Čipkasto pregrinjalo
(Spitxeniibcrwurf) za dvojr.o postelj ln kašmlrskl šal. se prodasta. Naslov povo upr. , .Jutra".	12642
Več sabljaških oprem
(maske, sabljo itd.) se kupi. Pismene ponudbe pod šifro ,,Šport" na upravo ,,Jutra".
12261
Suhe gobe in fižol
najbolje plačuje
M. G e r š a k & Co.
Ljubljana, Kongresni trg 10.
Kupim ježiee
vagonske množine po primerni ceni. Kupim tudi kostanjev les. Matej Zorko, Sv. Jurij ob Južni železnici.
12523
SiiiiB fiaiiE in fižali
ponudite 2
Ljubljana, Wolfova ulica <1.12,
Ozkotirne tračnice
in vozičke ter obračalnim tn premlValnice za prevoz Rndrn ln peska, kupi Viuko Majdič v Kranju,	12119
Pritlična hiša
z malim vrtom, hlevom in dva mala gozda, naprodaj. Voda pri hiši, električna razsvetljava se takoj lahko napelje. Cena 50.000 Din. — Kraj blše Ljubno štev. 36, Podnart. — Več pove Peter Grilc, Bistrica, Tržič, Gorenjsko.	12570
Dobičkanosna trgovina
in gostilna z inventarjem na deželi, 1 uro od kolodvora, se radi družinskih razmer proda za 250.000 Din. Poslopje je novo zidano, zraven celo gospodarsko poslopje, vrt in 1 oral zemlje. — Kupec lahko prevzame takoj vse koncesije. Naslov pove uprava „Jutra". 12159
Restauracijsko podjetje
ob morju s teraso, kavarna z biljardom in Inventarjem, mobilije. svinje i. dr. z vstopom v najemno pogodbo veljavno do konca leta 1925.. ki se lahko podaljša, se proda za 150.000 Din. Naslov pove uprava ,.Jutra". 12019
Pozor, čevljarji!
Proda se zaradi odhoda po nizki ceni kompletna čevljarska delavnica s stroji, na prometnem kraju v sredini mesta Maribora. Naalov pove podružnica „Jutra" v Mariboru.	12540
Trgovina
z mešanim blagom v industrijskem kraju, se radi selitve proda. Potreben kapital 50.000 Din. Vprašanja pod ».Pri cerkvi" na upravništvo ,.Jutra".	12452
Skladišče
za približno 10 vagonov
moko iu deželnih pridelkov, išče paromlln. Pogoji: mora biti Buho in zračno ter čim bližjo kolodvora. — Ponudbe pod ,,Paromlln" na upravo ,,Jutra".	1223'J
Išče se eno veliko ali 2 mali
prazni sobi
s souporabo kuhinje. Plača se za eno leto naprej ali da nagrada. Pismene ponudbe pod šifro ,,Nagrada 12395" na upravo ..Jutra". 12394
10.000 K nagrade
tistemu, kateri mi preskrbi stanovanje 3 sob in pritiklin v Celju. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ,.Začasno stanovanje".	12553
50.000 Din
hipotečnega posojila na prvem mestu se išče proti dobrim obrestlm. — Ponudbe na upravništvo ,.Jutra" pod značko „Za krajšo dobo".
12333
Tihega družabnika
z razpoložljivim kapitalom najmanj 300.000 Din, sprejme dobro vpeljnna trgovina na drobno in debelo z lepim lokalom ln skladišči v Ljubljani. Ponudbe pod ,,Trajna družba" na upravo „Jutra".
12580
«Srečen zakon!»
Na svidenje, če v petek ni mogoče, pa v soboto ob 9. uri tnm po navadi pri grob Mimi.	125S7
Mlado dekle
ki si želi prijetnega dopisovanja z istotakiia gospodičem, naj piše takoj na upravo ,.Jutra" pod šifro ,,Zlatko".
12630
251eten
simpatičen, znaeajen In podjeten natakar brez lastnega premoženja, želi poročiti bogato gospodično ali vdovo, ki bi mu pripomogla do otvoritve, event. prevzetja kake kavarne, restavracije ali gostilne. — Ponudbe pod šifro ..Strokovnjak" na upravo ,.Jutra".	12589
Pes dobermanske pasme
1 leto star, nekoliko dresl-ran, dober čuvaj za osebno varnost, so proda za 1000 Din. Ponudbe na upravništvo ,,Jutra" pod „Febo". 12503
Simon Klimanek
Ljubljana, štlcnburgova ul. 6 Izdelujem obleke po meri ln najnovejšem kroju. Jamčim 7.a najelegantnejšo izdelavo. V zalogi angleško in čeflko blago.	214
Za izdelavo usnj. oblek
se priporočam si. občinstvu. Imam vedno v zalogi usnjene suknjiče. Gg. trgovcem pri večjem na.ročllu popust. Lastna delavnica. Kristjan Preuiru v Kranju, Slovenija.
12512
Mesnico in zastop. pive
dobro ldočo In vpeljano, dam v najem. Obstoji lz klavnico, mesnice, potrebnega hleva za klavno živino In konje, ledenice. delavnico za izdelovanje klobas, z vsem inventarjem ln stroji, sušilnica za meso ln klobase, odkoder sem Izvažal ln razpošiljal blago pred in po vojni. Vso naslove in odjemalce izročim najemniku in v najem dam pod zelo ugodnimi pogoji. Polzve so pri lastniku Ivonu Kosu, mesarju itd. ua Vrhniki.
12615
Pohištvo
klubske garniture, žimnice, pisarniške oprave, najceneje pri Errnan in Arhar, St Vid št. 4 nad Ljubljano. — Zahtevajte cenik!	12593
Sindikotin
lepi vse. — Glavna zaloga: ..Fortuna", Krekov trg 7—8, Ljubljana (poleg Mestnega doma).	12422
Modistka
Z. Gorjanc & Co., Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27, poleg hotela ..Tratnik" sprejema vsakovrstna popravila baržu nastih ln fllz klobukov. — Postrežba točna.	11146
Veliko športnih čepic
fino Izdelanih, imam v zalogi. Prodajam Jih na debelo po konkurenčni ceni. Trgovci, pozor! Poskusite! — Peter Podobnik, Gorenjavas nad Skofjo Loko.	12599
NAJBOLJŠA MUDI
J- £	< O
1	5	§" f^ — 3
•p- "Ti = 0TJ te 3	__O CD
» su
TJ =	s. 3 3
2	V "=3 _ O
n.
O) —
ac-
o
„3! O-
o
— -S ° = s —S 40 »
o =s
V> i?
su
JO 3
I »
CD Ul< C9<
ee
Priporoča se
U r
krojač 6i37
Ljubljana
Gledališka ulica St. 7.
Jugoslovansko importno in ekspertno podjetje
2« ING.
RUDOLF PEČLIN.
Stroji za vsako Industrijo, lesno ln kovinsko; poljedelski stroji ln orodje; lokomo-bill ln motorji; vseh vrst stiskalnice; volotrgovina železa za stavbene iu konstrukcijske svrbe. Tovarna poljedelskih strojev, livarna za železo in kovine F. Farlč izdeluje vse predmete iz litega žoleza v vsaki množini ln velikosti točno po modelih, armature ia medl ln kovin za vsako potrebo, o o
MARIBOR
Trubarjeva ul. 4.
Telefon lnlersrbon 82.
Opozarj amo
trgovske oprave, kamenitne mize, zofe itd., steklenega, porcelanastega in srebrnega orodja, kuhinjske oprave, strojev, motorja, peči, modelov, bakrene ter druge posode in nekaj pohištva, ki se vrši danes I8„ 19. in 20. oktobra 1923. ob 9. uri na Kongresnem trgu št. 8, pri Kirbischu, Istotam se oddasta 2 velika prostora za skla.
dišče ali delavnice. 5465
0/
ii konfekcijski trgovini Fran Lukič
Ljubljana, Pred Skotijo St. 19.
Moške zimske suknje, površnlr.e ter vsakovrstna trikotaža, 5107
Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, ki jih dela moj mož Ivan Berčič, trg. potnik, Škofja Loka,
FrančiSIrc Berčič
Šliofja Laha šf. Zl.
POZOR!
TRGOVCI IN TOVARNARJI V JUGOSLAVIJI.
Začel sem izdelovati različne zaboje po naročilu, po primerni ceni po dogovoru. Se pplpovo&a: 628fi TVRDKA FRAN ŠVIGELJ,
lesna industrija na Bregu, pošta Borovnica.
n030Pi
TprOBUH H TBOpHMMapH
— y JyrocJiaBHjH. =====
ricneo caM uspava™ pasjmnHTe caHAyi<e no iiapyH()HHH, y3 npnMepeny ueHy npeMa floro-Bopy. — npenopyna ce tbptk3 4>PAH UJBHrEJb, MHflycTpnja aPECnima Ha Bpery, nouiTa EopoBimua.	6280
6462
Ravnateljstvo mestne ženske realne gimnazije in učiteljski zbor javljata tužno vest, da je preminul dne 17. t m. v mladostni dobi na svojem domu v Kredu pri Kobaridu član učiteljskega zbora, gospod
Andree Čebokli
prof. kandidat.
Vnetemu, vestnemu in nadarjenemu učitelju in ljubemu tovarišu ohranijo zavod, učiteljski zboringojenke časten spomin.
Sv. maša zadušnica za dragim pokojnikom bo v petek, 19. t. m., ob 9. uri v Nunski cerkvi.
V Ljubljani, 17. oktobra 1923.

Domače vesti
*	Proslava krsta pokrovitelja »Jadranske straže» kraljeviča . prestolonaslednika. »Jadranska straža» v Ljubljani stopi v soboto 20. t. ra. prvikrat pred širšo javnost, da z ljubljanskim občinstvom dostojno in veselo proslavi krst svojega pokrovitelja, pr-rega jugoslovanskega prjstoionasled-oika. Naprošena sta za ta večer, kot smo že javili, operna solista gg. Šimenc in Betetto ter šentjakobski salonski orkester pod vodstvom g. r u 6 a r j a. Opozarjamo slavno občinstvo na tozadevne lepake in prosimo vsakega, ki čuti v srcu ljubezen do domovine in dinastije, da se gotovo udeleži tega večera v primerno lepo okrašeni veliki dvorani Uuiojia.
*	Sprejem Čehov v Zagrebu. Za prihod eških privrednikov, ki prispejo danes v Zagreb, se pripravlja slovesen sprejem. Na kolodvoru jih pozdravita mestni župan II e i n z 1 in predsednik Saveza industrijcev A i e k s a n-der. V petek bodo imeli češki in ju-goslovenski privredniki skupno zborovanje v »Trgovski komori«, kjer jih bo pozdravil predsednik Vladimir Ar k o. Za referente so določeni za Bavez industrijalcev Marko B a u e r, ta agrarce F r a n g e š, za Savez trgovcev dr. J u n. Zvečer slavnostna predstava v gledališču na čast gostom, nato pa v »Trgovskem domu* rout. Iz Zagreba potujejo češkoslova-|ki privredniki v Karlovae, -nikoder pridejo v Ljubljano.
4 Češki industrijalci v Mariboru. V forek, dne 23. oktobra prispejo s popoldanskim brzovlakom češki industrijalci na povratku s svoje turneje po Jugoslaviji v Maribor, kjer jim pripravlja odbor pridobitnih krogov časten sprejem. Gostjo si bodo tekom popoldneva ogledali najvažnejšo mariborske gospodarsko naprave, zlasti vinarsko in gospodarsko šolo. Ob pol 19. jo v Narodnem domu konferenca z mariborskimi gospodarskimi krogi, potem večerja in nato v veliki dvorani Narodnega doma prijateljski sestanek
i	godbo in petjem. V sredo so peljejo gostje ob 8. zjutraj s posebnim vlakom na Falo, da si ogledajo tamošnjo elektrarno in nazaj grede tovarne v Rušah. Popoldne se z brzim vlakom vrnejo na Češko.
*	Kamenarovič pred najvišjim sodi-tčem. Kakor znano, je izmed tožb, naperjenih proti proslulemu političnemu direktorju Jadranske banke radi njegove lanske gonje proti demokratom, najpreje prišla na vrsto tožba bivšega ministra dr. A. Kramerja, kateremu je liil Kamenarovič očital, da je zlorabljal svoj ministrski položaj v prid demokratske stranke. Dotične * klevete je, kakor znano, objavil »Slovenski Narod*. Pognan pred sodišče, obreko-valec ni mogel navesti niti enega dokaza, marveč se je samo branil, da »ni tako mislil*. Ljubljansko deželno sodišče ga je obsodilo, kakor smo svo-ječasno poročali, na 2500 Din, odnosno
ii	dni zapora. Kamenarovič s to itak premilo sodbo še ni bil zadovoljen, marveč je delal ničnostno pritožbo na Stol sedmorice v Zagrebu kot naše najvišje kasacijsko sodišče. Senat 13 tega sodišča je pod predsedstvom kavcijskega svet. dr. Černeta ter v navzočnosti prisednikov kasač. svet. dr. Furlana, Milanskega, Lašiča in v. dss. dr. Kandijaša na včerajšnji razpravi Kamenarovičevo ničnostno pritožbo zavrnil kot docela n e -utemeljeno in deloma nedopustno. Obtoženca Kamenaroviča je zastopal zagrebški odvetnik dr. Ma-k«[e, zasebnega obtožitelja pa ljubljanski odvetnik dr. Knaflič. — Po ' tej razpravi je isti senat sklepal še v nejavni seji o v z k 1 i c u zasebnega obtožitelja proti prenizko odmerjeni kazni. Kadar izide tozadevni doslej še neobjavljeni sklep, bomo tudi o njem javnost obvestili. 2 njim bo končno izvršena afera Ivranier-Kamenarovič. Božji mlini našo justice "'»'jejo sicer počasi, pa gotovo.
, 4 Profesorski izpit jo položil včeraj slovenski pisatelj dr. Ivan L a h, ki uči na ženski realni gimnaziji. Glavna njegova predmeta sta slavistika in filozofija. Odličnemu prosvetnemu delavcu in našemu visokocenjenemu so-trudniku iskreno čestitamo.
4 Razširjenje študija na mariborskem bogoslovju. Letos, ko so dobili na mariborsko bogoslovje v prvi letnik samo štiri kandidate, so sklenili razširiti študij od štirih na pet let. Tako je odredil to dni škof dr. Andrej Kar-ki se je pravkar vrnil iz Rima. * Opcije in državljanstvo kraljevine SHS. Rok za opcije jo potekel v Ljubljani dno 16. junija t. 1. Po tem dnevu se ne sprejemajo več opcijske prošnje, nogo se a liniine odklanjajo. Opcijske Prijave onih bivših tujih državljanov, W so si pridobili po I. 1010. v kaki občini današnje kraljevine SHS novo (lomovinstvo, so so morale priglasiti flo konca januarja 1922. Marsikdo pa ni niti optiral, niti ni prijavil svojega Po letu 1910. pridobljenega doraovin-stva in državljanstva v ponovno potrdilo. Tako je danos marsikdo zopet tuj državljan, dasi ima domovinski list kake jugoslovensko občine izza lota 1910., in marsikdo jo zamudjl opcijski poslednji rok, 16. junij t. 1. Vsi ti zdaj ne morejo vlagati nlkakih prošenj, nejro morajo Dočakati, da se uveliav!
novi zakon o državljanstvu, ki pride menda že v kratkem tudi pred narodno skupščino. Tudi prošnjo tujih državljanov za podelitev jugoslovenske-ga državljanstva se ne rešujojo, nego čakajo po magistratih in okrajnih glavarstvih trenotka, ko se uveljavi novi državljanski zakon. Prav tam pa leži tudi še mnogo že rešenih opcij z dekreti ministrstva notranjih zadev ter z vsemi rodbinskimi prilogami, ker so optanti svoja bivališča izpremenili ter se jim rešitve ne morejo dostaviti. Samo na ljubljanskem magistratu leži okoli 130 rešitev za optante, Sijih naslovi so neznani in se njih nova bivališča niti policijsko ne morejo dognati. Tako je tudi ua glavarstvih.
*	Imenovanja v mestni službi. V predvčerajšnji tajni seji občinskega sveta ljubljanskega sta bila imenovana za mestnega inženjerja Ciril Jeglič, za računskega olicijala pa M. Mušič, oba v 10. činov-nem razredu. Iukasant mestne elektrarne sluga Anton Zupančič je imenovan za magistratnega oficijanta.
*	Smrtna kosa. — V Kredu pri Kobaridu je pri svojih starših umrl supient na ženski realni gimnaziji v Ljubljani Andrej Cebokli. Zavratna bolezen je pobrala zavodu izvrstnega učitelja in dobrega tovariša v cvetu ndadosti. Bodi mu ohranjen blag spomini
*	Iz »Uradnega lista». »Uradni list» pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v številki 96 z dno 17. oktobra »Zakon o uslroju vojske in mornarice*, na kar opozarjamo interesente. Posamezni izvodi se dobivajo v upravi »Uradnega lista* v Ljubljani, Miklošičeva cesta 16.
*	Občinski zastop trga Mozirje razpu ščen. Kakor razglaša »Uradni list*, je občinski zastop trga Mozirje v Savinjski dolini zaradi nezmožnosti za delo razpu-ščen. Za gerenta je imenovan nadučitelj v pokoju Franc Praprotnil;, za prisednika sosveta pa: posestnik Anton Deleja, trgovec Matija Goričar, kipar Ivan Cesar, sedlar Peter Troger ter posestnika Franc Smodiš in Franc Mlinar — vsi v Mozirju.
*	Slavnostna zabava na čast rojstva in krsta prestolonaslednika. Častniški zbor ljubljanske garnizije priredi dne 21. oktobra v veliki dvorani <Kazino na čast rojstva in krsta Njeg. kraljevskega viso-čanstva prestolonaslednika slavnostno zabavo, na katero so vabljeni vsi rezervni in upokojeni častniki, vojaški uradniki kakor tudi oni oficirji in vojaški uradniki, ki se slučajno ta dan nahajajo v Ljubljani. Pričetek točno ob 8.30 uri. Za imenovane se posebna vabila ne bodo razpošiljala.
*	Seja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Poročilo o seji Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu izpopolnjujemo: Ravnateljstvo SrcdiSnjega urada je sklenilo na svoji zadnji seji šesturno delo z dodatkom, da je uprava pooblaščena v slučajih potrebe zvišati delovni čas do 8 ur na dan, ne da bi nameščenci imeli pravice zahtevati odškodnino za nadurno delo. Mesto odsto-pivšega člana ravnateljstva g. Ig. Kaiser-ja je bil izvoljen v upravni odbor gospod Tatic iz Novega Sada, no pa g. M. Cobal, ker je slednji izvolitev odklonil.
*	Ustanovitev kraj. odseka Rdečega križa v Ptuju. Dne 15. oktobra t. 1. se je osnoval v Ptuju krajevni odsek Rdečega križa. Ustanovni zbor je vodil g. dr. Pirk-maier. Na predlog dr. Gosaka je bil izvoljen naslednji odbor: župan ptujski gospod Blaželc, dr. Franc Jurtela, prošt Martin Jurkovič, dr. Vladimir Vrečko, doktor Metzler, nadučitelj Gorjup, ga. Marija Lekoscheg na Bregu, ga. Marija Pirkinaier in gdč. Voršič, učiteljica. Nadzorni odbor: komandant mesta Ptuj, dr. Anton Stuliec in Mili. Brenčič. Delegata za okrožno skupščino: okrajni glavar dr. Pirkmaier in dr. Vrečko.
*	Novi moderni vagoni. Ravnateljstvo državnih železnic je prejelo te dni iz Nemčije na račun reparacij 60 novih štiriosov-nih vagonov najmodernejšega tipa »Ab», ki so opremljeni z vsem ltomfortom, električno razsvetljavo in z zavorami najmodernejšega tipa, ki jih je izumil naš državljan inženjer Božič.
*	Nove plombo za vagone. Ruski begunec, inženjer Bogatirjev, ki je lansko leto obrnil nase pozornost s svojim izumom tako zvane »čudovite peči», je iznašel novo vrsto plombo za vagone, ki dajejo popolno varnost, da nikdo nepoklican ne odpre vagona. Svoj izum je dal patentirati in patent prodal naši državi. V Beogradu se je ustanovila delniška družba za fabrikacijo novovrstnih plomb. Na čelu družbe je veleposestnik dr. Dungjerski iz Novega Sada.
*	Plesna šola društva «Atoua* prične v soboto dne 3. novembra v dvorani »Jadrana* v areni Narodnega doma z rednim poukom. Vpisovanje se vrši v pisarni Športne zveze, Narodni dom, I. nadstr. levo, dne 20. in 22. t. m. od pol 0. do 7. ure zvečer. Pouk vodi gospod prolesor Trošt. Priglase sprejema v odprte tečaje in za zaključene družbe. Otroški plesni tečaji od 4. do 10. leta pouka poldrugo uro na teden, plesnih ur 15. Vpisnina 5 Din, šolnina 100 Din. Plesni tečaji za deklice od 10. leia dalje Pouk v teh tečajih priporočajo staršem tudi šolska vodstva. Tečaji so razdeljeni po slarosli in znanju posameznih. Pouk vodi pedagog prof. Trošt, nadzorstvo pri urah imajo društvene odbornice, disciplina šolska. Pouk enkrat na teden po 2 uri, seziju 20 ur. Vpisnina 5 Din, šolnina 150 Din, (plačljiva v onem ali dveh obrokih). Plesni tečaji za same dečke od 10. leta dalje se vrše pod istimi pogoji kot tečaji za deklico. VDisuie so istolam. Plesni tečaji
za gospodične učiteljice, uradnice itd. se vrše dvakrat tedensko po dve uri. Sezija 20 ur. Vpisnina 5 Din, ukovina 150 Din. Pri teh tečajih se bode poučevalo v enem odseku samo moderne plese, v drugem pa slopnjevanjo od prvih korakov preko valčka, četvorke, besede do modernih plesov. Odprti družabni tečaji za gospodične, gospe in gospode za moderne plese se vrše eukrat tedensko po 2 uri. Sezija 20 ur. Vpisnina 5 Din, ukovina 150 Din. Zaključeni družabni tečaji za gospe, gospodične in gospode. Pouk modernih plesov, eukrat tedensko po 2 uri, Sezija 20 ur. Vpisnina 5 Din, ukovina 200 Din na osebo za sezijo. Posamezui tečaji se vrše, ako se priglasi najmanj 30 oseb, pri zaključenih družbah 10 parov.
*	V alori dr. Lajnšič conlra dr. Pleiler in drugora se vrši sodnijska razprava pri mariborskem okrajnem sodišču 21. t. m. in sicer proti dr. Pleiferju ob 9., proti dr. Povaleju pa ob 10. dopoldne. K razpravi so vabljeno razne znane mariborske ličnosti iz političnega sveta kot doktor Leskovar, poslanec Žebot in drugi, potem več gospodov iz gospodarskih krogov, med drugimi trgoveo Loschnig iz Sv. Lovrenca in drugi.
*	Mestni vodovod v Celju. V torek dne 16. t. m. je po celem mestu naenkrat zmanjkalo vode. Kakor se doznava, je zopet počila blizu Vitanja glavna cev. Ta nedostatek, ki se je že večkrat pojavil, bo odpravljen šele, ko so napelje rezervna cev, za katero jo votiral občinski svet večjo vsoto, ki se položi še pred zimo.
*	Potreba zavoda ia gluhoneme otroke. Zveza jugoslovanskih zdravnikov je predložila ministrstvu prosvete spomenico, da se čim prej ustanovi nov zavod za gluhoneme otroke. V naši državi so sedaj samo trije laki zavodi, in sicer v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu; razen tega obstoje še manjši oddelki v Splitu, Dubrovniku in v Iieljevu pri Sarajevu. Po uradni statistiki je v naši državi nad 2500 gluhonemih otrok, od katerih pa jo komaj ena šestina teh nesrečnežev v zavodih, kjer dobivajo potrebni pouk. Za ostalih pet šestin gluhonemih otrok pa je nujno potreben nov zavod.
*	Jesenska megla nad Ljubljano. Včeraj je prvič v letošnji jeseni nastopila znana ljubljanska megla, ki je pokrila mesto z gosto kopreno. šele popoldne je solnce polagoma prodrlo gosto meglo ter nam pokazalo 6vojc prijazno lice. Mraz vedno bolj pritiska in je kazal včeraj zjutraj ob sedmih termometer le 3.5 stopinj nad ničlo. Pojavile so se na ulici prve zimske suknje. Vse kaže, da dobimo mrzlo jesen.
Banjaluški rudnik v ognju. Te dni je začel goreti znani banjaluški premogovnik. Požar je objel vse notranje dele in je gašenje skoro nemogoče. Boje se, da je ves rudnik uničen.
*	Električna razsvetljava v Slovenski Bistrici. Kakor javljajo iz Slovenske Bistrice, je tamkajšnja občina sklenila s fal-so električno centralo definitivno pogodbo za dobavo električnega toka. Izpeljava omrežja je bila oddana podjetju Elin v Mariboru.
*	Znamenje časa. Iz Črnomlja nam poročajo: V nedeljo se je poročil v Karli^cu g. Uija Vrlinie, trgoveo v Bojancih, z gospodično Fano Malaričevo iz Tribuč. To je prvi zakon, ki se je sklenil v Beli Krajini med pravoslavnimi in katoliki. Ugotavljamo to s posebnim zadoščenjem, ker je to ravno v teh krajih lep dokaz, da smo vendar le na pravi poti popolnega narodnega ujedinjenja. Rimsko katoliškim politikom naj bo to opomin, da bodo šli, kakor razna znamenja kažejo, ravno Be-lokranjci po tej poti dalje. Oba Rima sta nam že neštetokrat pokazala, da sta naša zakrknjena sovražnika in zadnji dogodki nas naravnost silijo, da pretrgamo z Rimom vsako zvezo.
*	Izseljevanje v mesecu avgustu. Kakor se nam uradno poroča, se je meseca avgusta letos izselilo iz naše države 664 oseb — 398 moških in 271 žensk. Po poklicu je bilo 116 kvalificiranih in 305 nekvalificiranih delavcev, 100 kmetijskih delavcev in olrok ter 51 oseb svobodne prole-sije. V Zedinjene države severne Amerike se je izselilo 387 oseb, v Kanado 46 v Argentinijo 219, v Avstralijo pa samo 20 oseb. V dobi od 1. januarja do konca avgusta letos se je vsega skupaj izselilo iz Jugoslavije 2976 oseb.
*	Pravna lakulteta ostane v Subotici. Iz Subotice poročajo: Da bi slušatelje pravne takultete odvrnili od njihove namere, da zahtevajo premeščenje te fakultete v Sarajevo, so mestna uprava in razna privatna društva pričela akcijo za izboljšanje gmotnega stanja dijakov. Mestni senat je votiral 20.000 dinarjev kot prvo pomoč za dijaško menzo. Dobrodelna zadruga <Srpkinja» je uvedla akcijo za nabiranje življenskih potrebščin ter namerava dijaško menzo prevzeti v svoje roke.
*	»Citajte! — Lčzitel* Naše poročilo prilogi nedeljske številke, v katerem se pripoveduje, kako so v neki istrski šoli otroci, ki niso razumeli italijanske učiteljice, ko jim je velela, naj čitajo »Leg-gete*, čitaj: ležete 1», pač mislili, da jim veli, naj so vležejo in so se tudi v res niči polegli po klopeh in po tleh, popravljamo v toliko, da se to ni dogodilo Škofijah, temveč v Šmarju v koprskem okraju.
*	Kupeevanjo s kokainom. Ne dolgo tega so prišle naše oblasti na Sušaku na sled razsežnemu tihotapstvu s kokainom. Pa tudi v Ljubljano prihajajo različni temni elementi, katerim je dobro vsako sred-
stvo, da si prislužijo na IaHea način denar. Ako sedi človek v kavarni, ni redek slučaj, da pristopi nenadoma k njemu kak tujec, ki ponuja kokain ali pa povprašuje, kje bi ga dobil. Za posredovanjo ponujajo ti ljudje visoko nagrado. Priporočamo, du so vsakega takega individuja izroči najbližjemu stražniku, da se tako ne podpira zastrupljevanje naroda.
•	V smrt bom šel, tako je pisal 211etni trgovski polnile Davorin Brišuik iz Knr-lovca svojim v Ljubljani stanujočim staršem. Mladeniča tare bržkone nesrečna ljubezen ali pa je storil v svoji službi kak pogrešek.
•	Posledica rudarske stavke v Trbovljah. Notico 7. dne 13. t. m. popravljamo v toliko, da Josip Rus, rudar v Retju pred celjskim okrožnim sodiščem ni bil obsojen na 6, ampak na 3 tedne poostrenega zapora, ki so so mu obenem všteli v preiskovalni zapor in je bila s tem kazen žo prestane.
•	Velik požar v Slavoniji. V selu Sat-nica pri Valpovu je na doslej nepojasnjen način izbruhnil požar, ki Be je z veliko naglico razširjnl ter štirim posestnikom upepelil hiše in gospodarska poslopja. Skoda znaša nad 650.000 dinarjev.
•	Požar v Račju pri Mariboru. Dne 14. t. m. je izbruhnil pri posestniku Ivanu Pasernerju v Račju na stanovanjskem poBlopju požar, ki je bil zelo nevaren radi močnega viharja tudi za bližujo in daljuo okolico. Gasilno društvo je imelo ravno takrat nastop, da bi odkorakalo na veselico ter je takoj prihitelo na lice mesta in z dveurnim brizganjem preprečilo razširjenje ognja.
•	Požar predilnice v Novem Vrbasu. Iz Novega Sada poročajo, da je v predilnici v Novem Vrbasu izbruhnil velik požar, ki se je razširil tudi na strojni odde lek, ki je popolnoma pogorel. Posrečilo pa se je rešiti skladišče z veliko zalogo blaga. Vkljub temu znaša škoda več milijonov dinarjev.
•	Mrtvoc v vodnjaku. Kakor javljajo iz Bečkereka, so doslej neznani zločinci umorili posestnka Petra Salgo ter vrgli njegovo truplo v vodnjak, kjer so ga sedaj našli. Poizvedbe o storilcih 60 ostale doslej brez uspeha.
•	Detomor. Iz Tržiča nam poročajo: Marija Dolen, članica Marijine družbe, je pred kratkim porodila nezakonsko dete. Da prikrije sad svoje ljubezni, je odložila novorojenčka na nekem strešnem tramu, kjer so našli njegovo truplo. De tomorilka je bila takoj aretirana, vendar pa je priznala svoje dejanje šele po dolgem obotavljanju.
•	Orožjo v rokah dijaka. Mariborski dijak S. trgovske šole, rojen Prekmurec, se je s svojim sošolcem Adolfom Cajnkom igral s samokresom, ki se jo naenkrat izprožil. Krogla je zadela Cajnka v čeljust. Nesrečneža so prepeljali v bolnico in mu kroglo odstranili.
•	Velike delravdarije v sarajevski tobačni tovarni. Komisija, ki je bila poslana v Sarajevo, da preišče poslovanje tamkajšnje tobačne tovarne, je prišla na sled velikim defravdacijam. Dognala je, da so se nepravilno zaračunavale rodbinsko dragmjske doklade za neoženjene osebe, da se je pokradlo mnogo materijala, izkoriščalo delovne moči po privatnih hišah ter zaračunavalo velike vsote za fiktivne nabave. V afero sta baje zapletena tudi dva ravnatelja.
Nevaren dopnstnik. Ko je služil Ru-doll Kržolj iz Trebnjega pri vojakih v Bitolju, je zaprosil nekega dne za večte-denski dopust iu ga tudi dobil. Dopusta pa ni smatral za počitek, ampak se je takoj podal na »delo* in je pričel krasti. Najprej si je prilastil 5 puranov in kokoš dekana Plantariča v Trebnjem. Te je nekje prodal, potem pa odšel na tatinski posel proti Ljubljani. Ustavil se je v bu-feju Marije Vidmarjeve na dolenjskem kolodvoru in je odnesel gramofon s 27 ploščami. Tudi gramofon je spravil v denar in, ko ga je porabil, je počel rajžati iz kraja v kraj. V svoji »zaposlenosti* pa se ni zamislil, da je njegov dopust že potekel. Spomnila ga je nato šele vojaška komanda, ki ga je privedla z eskorto. Pri opravičevanju pred svojim predstojnikom pa se je Kržolj zapletel tako, da so prišli na sled njegovim grehom. Ko je bil Kržolj od vojaške službe odpuščen, je moral zalo zopet »ajnrikati*, in sicer v zapor. Dne 16. t. m. je bil od ljubljanskega deželnega sodišča obsojen ua 1 leto težke ječe.
*	Prejet tat in morilec. Kari Lichten-egger, rojen v Gradcu, pristojen v Radeče, je dne 21. marca vlomil v hišo posestnika Alojzija Hribarja v Ceievci pri Smarjeti ter odnesel 16.000 K. Preje pa je umoril 131etnega Hribarjevega rejenca Josipa Peternela, ki je pričel vpiti, ko je opazil vlomilca v sobi. Lichtenegger je po storjenem zločinu pobegnil in so klatil po gozdovih, dokler se ni orožnikom v Št. Jerneju dne 12. t. m. posrečilo prijeti zločinca.
*	Tatinski uslužbenec. Friderik Kikelj iz Lepega vrha, samski hlapec, včasih pa tudi dimnikarski pomočnik, je ukradel dne 16. t. m. svojemu gospodarju Jakobu
Knaul v Novem sera pn Kočevju 225(j dinarjev, zlato uro z verižico, par noviH moških čevljev, nekaj perila ln telovniki ter se nato z vlakom odpeljal proti Ljub^ ljani. Svojega plena pa se nI dolgo veselil, ker ga je žo včeraj prijel detektiv in1 ga odvedel na policijo. Tu je izpovedal,' da se jo mislil z ukradenim denarjem od-< peljati ua Dunaj.
• Tat namiznih prtov. V mesecu juniju juliju in avgustu je zmanjkalo ljubljanskim gostilničarjem Franu Dolšaku, Drago Draščeku, Gabrijeli Župančičevi, »Figove«, Cešuovarju itd. več namiznih prtov, kl jih je M. B. prodajal ali pa zastavil. Usoda ga jo doletela šele v gostil-" ni »Pri kolovratu*, kjer so mu nekega jutra v avgustu zadišale 6alame, katere je hotel odnesti iz shrambe, pa ga je domača dekla zalotila pri tem poslu. Po aretaciji so našli pri njem tudi namizne prte in tako jo policija spoznala v navi-hancu že dolgo iskanega tatu prtov. Pri sodni razpravi, ki se je vršila dne 16 t. m. je bilo navzočih kakih šest oškodovancev, so dobili ukradeno prte nazaj. Obtoženec jo bil od deželnega sodišča obsojen na 4 mesece ječo, poostrene mesečno i trdim ležiščem ln postom.
X Za Sokolski dom na Taboru so darovali: Stalno omizje pri Brezovšku po inieijativl br. Valanta, rav. Trgovske d. d. v zahvalo krepkega nastopa br. Jos. Turka in ostalih obč. svetnikov v seji občinskega sveta 270 Din; dr. Vlad, Krejči 100 Din; omizje pri Josipu Kozaku. Poljanska cesta lz nabiralnika 650.25 Din; iz nabiralnika pri Bankotu, Martinova cesta, 232.50 Din; pri Lavter-ju (Cinkole) 857.50 Din. — Skupaj torej 1610.25 Din. Vsem darovalcem iskrena zalivala!
X Za Malgajev spomenik v Guštanju
je odbor prejol sledeče nadaljnje zneske: od gg. nabiralcev Brigita Jurač, Kotlj« 200 Din: Tončka Skarlotova, Skaručna 10 Din; dr. Albin Blasič, Cakoveo 5f-3 Din; dr. Anton llrovat, Ormož 215 Din; Anton Sovre, Ptuj 81 Din; Ljudomil Na-bergoj, Boh. Bistrica 310 Din; Franc Ra-tej, Holmec 46 Din. Prej 5901.25 Din, sedaj 1447 Din; skupaj torej 7351.25 dinarjev. — Odbor za Malgajev spomenik v Guštanju izreka cenj. darovalcem naj-iskrenejšo zahvalo in se priporoča ostalim nabiralcom.
X Darila. G. dr. Oton Fcttich, odvetnik v Ljubljani jo nakazal po naročilu g. Rada Seliškarja, trgovskega potnik« v Kožni dolini, i/, neko pravdne zadcvei °50 Din za zastnr na odru Sokohkega doma na Viču, 250 Din za reveže občine Vič, 250 Din za družbo sv. Ciri'a in Metoda, 250 Din za pevsko društvo »Ljub-ljanski Zvon*.
Domače borie
17. oktobra: ZAGREB. V elektih traja baisse. Edino Šečerana je nekoliko narasla. Promet je bil prilično živahen. Na deviznem trlišcu so danes kljub temu, da je bilo včeraj na beograjski borzi razpoloženjo za hausso. nazadovali tečaji in to radi denarne krt-ze, ki povečava ponudbo in manjša povpraševanje. Promet je bil danes v primeri s prejšnjimi dnevi znatno živahnejša Ker se v privatnem prometu dajajo devize še vedno po nižjih cenah nego na borzi, se pričakuje nadaljnje nazadovanje deviznih tečajev in nadaljnji porast dinarja in jo včeraj poskočil na Dunaju z 830 na 83" Notirale so devize: Amsterdam 3350 do 3370, Dunaj 0.1195 do 0.121, Bruselj 415 do 425, Bukarešta 0 do 40, Italija izplačilo 3S8 do 392, ček 387 do 389, London izplačilo 383 do 3S5.5, ček 381 do 381, Ne\v-York ček 84 do 84.75, Pariz 510 do 5"0 Praga 253 do 255.5, Sofija 0 do 84, Švica 1520 do 1530; valuto: dolarji 83 do 83 5 Kč 0 do 255, Irancoski franki 510 do 0, tnK 0 do 0.40, lire 383 do 384, ho-landski goldinarji 3290 do 3310; otekli: Hrvatska eskomtna 168 do 171, Kreditna Zagreb 150 do 155, Hipotekama 125 do 127 Jugoslavenska 155 do 156, Ljubljanska' kreditna 205 do 215, Praštediona 1092.5 do 1105, Slavonska 110 do 112, Eks ploatacija 230 do 237.5, Drava 550 do 0 Šečerana Osijek 2250 do 2300, Narodna šumska 155 do 157.5, Našička 205 do 215, Gutmann 1600 do 1625, Slavonija 232 do 236, Trbovlje 890 do 920, Union 1080 do 1125, 7 odst. investicijsko 69 do 70, 4 odstotne agrarne 0 do 32.
BEOGRAD. Tendenca nestalna. Tečaji so bili na curiški pariteti le posamezni pod pariteto. Blaga dovolj in je bilo vse povpraševanje krito brez intervencije Narodne banke. Notirale so ilevizc: Amsterdam 3350 do 3375, Dunaj 0.119 do 0.1195, Berlin (100 mil.) 4 do 5, Budimpešta 0.49 do 0.52, Bukarešta 39.5 do 40.5, Italija 388 do 390, London 383 do 383.5, Ne\v-York 84 do 84.5, Pariz 516 do 517, Praga 252.75 do 253.25, Sofija 83 do 84, Solun 135 do 138, Švica 1522.5 do 1527; valute: dolar povpraševanje 84, leji ponudba 61.5.
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LlubllanU Lastnik In Izdalatell Konzorcll »Jutra.. Odsovornl urednik Fr. Brozovlč.
Vremensko poročilo
Ljubljana 906 nad morjem
POZOR! Stara, priznano solidna trgovina z oblekami J. MAČEK se jo preselila ua Alekaanarovo cesto 12
(hiša Pokojninskega zavoda), kjer prodaja šc uadalio do znatno znižanih acnnli.
Kraj opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0-10	Padavino mm
Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . ! Zagrob . . Beograd . Dunaj . . Praga • • Inomost .	7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.	7686 768-0 770-9 767-4 766 3 765-6 7638 770-8	3-5 13-2 70 6-0 50 7-0 60 -2-0	brezvetra sev. vzh. H brezvetra vzhod zapad jug. zapad brezvetra	megla jasno » • n rti obl. dež več jasno	1 II 1 1 1° 1 i
V Ljubljani barometer viSii, teumr. niiia, Soinco vzlaia, oh 6'20. zahaja ob.17/10
Državni nameščenci
morajo poznati
Zakon o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih.
(Službena pragmatika.) Knjižico, ki velja s poštnino vred Din 875, razpošilja Tiskovna zadruga v Liubljanl.
OsSasi v „JUTRU'* imajo najboljši uspeh!
(JUGO - SLAVIA)
obveščajo
da so otvorili svojo pisarno v palači Jugoslo-venske banke, Kolarčeva ulica št. I, Beograd
in da so začeli sprejemati naročila za naslednje, kakor tudi mnoge druge predmete, katerih popis se lahko na zahtevo dobi:	6020
Parne kotle, proizvodi iz medi (mesinga) in drugih metalov kot medene (mesingaste) plošče, šipke od rumene medi itd., mostove, drobne predmete iz litega železa in druge predmete litega železa. Premog in koks, instalacije za rudnike, vse vrste dvigal, instalacijo za električno razsvetljavo in električne centrale, razne stroje, železne kovane predmete, instalacije za vlečenje (prenos), hidravlične stroje, instalacije za razvijanje hidro-električne moči, lokomotive in železniški materijal in njihove rezervne dele, strojno orodje, motorna prevozna sredstva in njih dele, pneumatično in drugo orodje, instalacije za proizvajanje papirja in za predelavo materijala za papir, pumpe, sprave za konstrukcijo potov, brodogradilišča, jeklo in železo, jeklene konstrukcije za stavbe, instalacije za izdelavo jekla, orodja, žice in metalne vrvi, bor-stroje, okrogle železne šipke in poluge, jeklo visoke tensije, jeklene vagone.
D daljna poročila se lahko dobijo na zahtevo od zgornjega naslova.
Tudi se obveščajo zainteresirani, da imamo v zalogi velike količine strojev na prodaj in da je to ugodna prilika za nabavo različnih instalacij v odličnem stanju in po zelo nizki ceni.
I Moriti,r ~ inž ENIRSKO-R) f.KTRflMEHV<i£J)0 PUMftffi &&
I
= u%
4ČSŽ8* I
"H^ribO^
- ■ ^sSJ TRANSFORMATORJE
__ELEKTROMOTORJE • niNAM nk___
STROJE VSAKE VRSTE IN VELIKOSTI-RAZUGNI __ ELEK.TROMATERIJAL • IZVRŠUJE INSTALACIJE IN VSAfP^ K.0VRSTNA POPRAVILA- GRADI ELEKTRP82^ CENTRAL, B-I^DP-J,	^^
Tiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniii
Zaloga mešanega blaga,
prej lastnina tvrdke O. Homana nasl. (Šimnic) v Radovljici, so prične razprodajati 17. t. m. na drobno in debelo. Cene so znižane. Ugodna prilika za trgovce in tudi privatnike. Evontuelna pismena pojasnila daje Ivan Dernič, industrijalec na Lancovem, p. Radovljica. 6429
1111111111111111111111111111111111111111111111111111
.....................
Tečaj za damsko in moško krojenje
Začetek 1. novembra 1923,
Pojasnila:
I. koncesijonirani krojaški zavod Ljubljana, Židovska ulica št. 5. Srečko Potočnik, bivši krojaški mojster v Šelenburgovi ulici, sedaj poslovodja pri tvrdki 6454 Brata Brunskole.
ABBO E GIRIBALDI
oskrbi: Nakup ln prodajo kakor tudi najem tn- ln Inozemskih pa-robrodov, Jadrnlo ln
motornih Jadrnlo. Centrala: GENU A —Via
1'otereale 3. Podrninloi: NE APEL -
Via Flavio Gioia 26; TRST — Via S. Nicolo 2.
IVAN MASTNAK, Celje
Kralja Fetra cesta 15 5444
priporoča cenjenim odjemalcem svoio veliko zalogo čeSkega ia angleikega blaga, debelo sukno za površnike, vsakovrstno sukno zn moško ia žensko obleke, barhant, cefir, belo platno in v66 krojaške potrebščine. — Velika zaloga gotovih površnikov (Raglan, Schliefcr, Stutzer), gumijasto plašče, lepih modernih oblek za gospodo in dečko po zelo nizkih cenah. — — 3 in snkna in cela sprava samo Din 368 — V zalogi usnjatc snknjc.
Polirji- tehniki
samo prvovrstne moči, z dobrimi priporočili, se potrebujejo pri novem podjetju za delo v jamah, kjer se lomi trabit, granit in marmor. — Strokovno naobražen poslovodja delavnice za obdelovanje kamenja. — Ponudbe s pogoji na Aloma Compauy, Beograd, Vasina ulica dt. 21. Tel. 3006. 642?
__.. ... .____ _ ^ _ _______ _ __
jI
,, , J »'K"!
fBggtm