ILUSTRIRANI SLOVENEC Leto VI 26. februarja 1930 Štev. 4 Na klancu 26 Na desni: Knez Pavle, bratranec Njeg. Vel. kralja Aleksandra, s svojo soprogo princesinjo O 1 J? 'I. ki s-ta v Rimu zastopala našega kralja pri poroki italijanskega prestolonaslednika Umberta z belgijsko princesinjo. (Slavia Press.) Spodaj : Božič na kraljevem dvoru. Božič obhaja z vso slovesnostjo tudi naša kraljeva rodbina. Za »badnjak« poskrbi navadno kraljeva garda. Naša slika nam ka že kraljev badnjak, ki ga pelje dvorni voz iz Košutnjaka na dvor v spremstvu gardne konjenice. (Slavia Press.) Proslava rojstnejja dne naše kraljice Marije se je vršila slovesno po vsej državi dne 9. t. m. V Bel-gradu je bila v saborni cerkvi slovesna služba božja, kateri so prisostvovali kraljevski par, vlada, diplomatski zbor in drugi dostojanstveniki. Naša slika nam kaže kraljico pri odhodu iz cerkve v spremstvu svojega visokega soproga. (Slavia Press.) Pogled na železniško postajo na Sušaku. Par let je po vojni trajal žilav boj za posest Reke. Zmagali so Italijani, toda kakšne so posledice? Reško pristanišče je danes prazno, tuintam zaide vanj kak parnik, trgovina propada in se izseljuje, med prebivalstvom pa vlada leto za letom večja beda in nezadovoljstvo, zlasti če opazuje silen promet na našem Sušaku, kjer se ladje ne morejo zvrstiti in kjer je ogromni kolodvorski prostor natlačen lesa in drugega. General Ante Plivelic Dne 18. t. m. je umrl v Zagrebu po dolgotrajnem bolehaniu v 69. letu svoje starosti odlični hrvaški general Ante Plivelic. Rojen je bil leta 1859. v Petrinju, posvetil se je vojaški karijeri, se udeležil bosenske okupacije in postal 1. 1915. general. Ob prevratu je bil v Zagrebu in se kot zaveden Hrvat prijavil takoj na razpoloženje Narodnemu Veču, ki ga je imenovalo za povelinika hrvaške vojske. Pozneje je bil Plivelic imenovan za jugoslov. divi-zijskega generala in upokojen. Slovel je kot odličen geografski strokovnjak. 27 Na levi: Naflcpia otrošica sabava poxlml Na desni: Pol stoletja zvestega dela. Pri Zarnikovih na Krtini (Kamniški okraj) služi že od 1. 1878. torej dva-inpetdeseto leto Rotija Požar. Pričela je kot pestunja, česar se je sedaj na stara leta zopet oprijela. V hiši je doživela štiri rodove. Naj ji da Bog doživeti še petega. Udeleženke kmetijsko>gospodinjskega tečaja na Turjaku, ki se je vršil letošnjo zimo pod vodstvom gdčne V. Beningerjeve in M. Okornove. Razen teh je videti na sliki še domačega župnika g. Hitija in župana g. Ahca. Proti tečaju je vladalo izprva ponekod nelcaj nezaupanja, a izborni njegovi uspehi so najlepše dokazali veliko potrebo in korist takih tečajev za kmetiško prebivalstvo. Na levi: Zanimivo monštranco imajo na Gočah. Izdelana je bila leta 1630., dne 26. maja 1890 je bila z Najsvetejšim vred ukradena, 37 let nato, to je dne 25. julija 1927 je bila pa zopet najdena v Preksoncu, še isto leto prenovljena in posvečena Kristusu Kralju. slikee K Slovenskemu biografskemu leksikonu Na desni: Klemenčič Milan, slikar in lutkar, je bil rojen 1875 v Solkanu. Po nekajletnem obiskovanju gimnazije je odšel na slikarsko akademijo v Milanu, nato pa v Monakovo. Obenem se je udeleževal tudi gledališkega kurza. Nekaj let je služboval pri sodišču, obenem se je pa pridno posvečal slikarstvu in bil nekak pionir marijonetnega gledališča na Slovenskem. Na levi: Kavčič Pavel, šolnik in prirodoslovec, je bil rojen 1852 v Godešiču pri Škofji Loki. Učiteljeval je po raznih krajih, nazadnje pa v Senožečah, kjer je 1925 umrl. Proučil je Notranjsko v botaničnem in entomološkem pogledu ter sestavljal herbarije in zbirke žuželk. 28 Slovenci se poklanjajo svojemu kralju Meseca novembra so v zagrebškem obcmske^j^ spazili misel, naj se vsa hrvatska mesta poklonijo v skupni slovesni avdienci našemu kral^ tako v imenu Hrvatov tudi nazunai manifestirajo svojo državno misel. Ta ideja je našla lep odm, kraljev rojstni dan so se poklonila svojemu kralju skoro vsa hrvaška mesta v mogočni, nad^^eb broječi deputaciii. Zgledu Hrvatov so hitro sledile tudi druge j^vanske pokrajine. Slične poklonstvene deputaci je avdlencYh ''^^ banovine in bile nato tekom tednov druga za drugo sprejete v slovesnih Samoobsebi je umevno, da niso hoteli zaostqj Slovenci. Pobudo za slavnostno poklonstveno de-putacijo le dal v ljubljanskem občinskem svetu, dr.Dinko Puc in poslal tozadevna povabila vsem večjinj slovenskim občinam. Temu vabilu so s« oj^vale, sprejem poklonstvene deputacije je bil pa določen za nedeljo, dne 12. januarja. V petek, dne 10. januarja zvečer so se depu ^ posebnim vlakom odpeljale v prestolni Belgrad. Ljubljančani so odnesli s seboj Vavpotičevo sliko slovenske prestolnice v dar Belgradu, ter ve^vilo lepih albumov najlepših pokrajinskih fotografij iz Slovei^ razne osebnosti. V Belgrad je prispela nad 200 oseb broječatacija, ki je zastopala 119 večjih slovenskih obcin, v soboto. Bilaovesno in navdušeno sprejeta. Naslednji dan dopoldne se Uo v veliki dvorani nove univerze predavanje pisatelja V. Petrovioldne je bilo pa v raznih hotelih več banketov. Sprejem na dvoibil določen za pol šesto popoldne obenem s sileno poklonstveno acijo iz drinske in dunavske banovine. Delegati so napolnili qo sprejemno dvorano v starem dvoru in ko je vstopil kralj, jiod vseh navzočih burno pozdravljen. Prvi je izpregovoril sarai župan Ašim beg Mutavelič, za njim ljubljanski župan dr. Dinls, končno pa še novosadski župan dr. Borota. Dr. Puc je uvodoma! žilavo narodno borbo Slovencev s Hrvati in Srbi za skupno svobdržavo. Nato se je kralju zahvalil za uvedbo sedanjega državnopra položaja in za razdelitev države na banovine. Končno mu je iziopolno udanost in zvestobo. Ko so se polegle gromke je vseh navzočih, je spregovoril kralj. Izrazil je svoje najvišjovoljstvo in zahvalo za izraženo udanost, željo, >da se vse zdravusmerijo h konstruktivnemu delu v popolni enakosti in ravnopra' ter v bratski ljubezni«, poudaril je svojo iskreno skrb za blagiižavljanov in naročil odposlanstvu, naj ponese njegove pozdrave lerno vas. Vladarjeve besede so izzvale frenetične ovacije vseh 5ih, ki se dolgo niso hotele poleči. — Večina slovenskih delegatov še isto noč napotila zopet domov. Zastopniki ljubljanskega občinskega sveta v po-klonstveni depu-taciji. Med drugimi je videti župana dr. Puca (1), Tovčarja (2), Jegliča (3), Dachsa (i), dr. Ravnibarja (5). dr. Jeriča (6), Rebeka (7), dr. Kropivnika (8) idr. Spodaj-.Zastopniki belgr. občine pozdravljajo sJoven- sko deputacijo. Slavnostni banket v hotelu »Srbski kralj« med govorom Iv. Hribarja. Na desni: Dr. D. Puc, ljubljanski župan in vodja slovenske poklonstvene deputacije. Poglea na IcrtUavor v Belgraau spredaj novi dvor, kjer stanuiljeva rodbina, zadaj stari dvor, kjer je velika sprejemna dvon kjer so pozdravile tudi vse poklonstvene depe našega kralja. Na levi: Skupina poklonstvene depulacije u Slove nije ter drinske in donavske banovine po banketi pred hotelom »Srbski kralj«. fAgypten<, ki je izšlo pred kratkim v Herderjevem založništvu v Freiburgu. Iz tega posnemamo tudi naše današnje slilke. Sfinga in piramida pri Gizeh. V piramidah so bile grobnice kraljev, pomena sfinge pa še niso ugotovili. Spodaj : Ostanki templja pri Der-cl-bahri najznamenitejše stavbe starefra Egipta, ki zaključuje dolino kraljevskih grobov. Beduinski šejk (poglavar beduin-skega rodu). Kaira, glavno mesto današnjega Egipta: življenje in vrvenje na ulici. Sjjodaj. Puščava med Pori Saldom in Kairo s karavano. Tempeljski otok »Phila«, ena največjih zanimivosti stare zgodovine. 31 Poroka italijanskega prestolonaslednika Umberta z belgijsko prin-cezinjo Marijo José. Dne 8. t. m. se je vršila v kapeli na italijanskem kraljevem dvoru poroka navedenega para. Svečanost je bila združena z ogromnimi slovesnostmi, kakršne znajo pač Lahi ob taki priliki prirejati. Poročal je par sam kardinal Maffi, zastopani so bili pa pri slovesnosti skoro vsi evropski dvori in dolga vrsta najvišje aristokracije vseh narodov. Po poroki je bil mladi par sprejet pri papežu, ki jima je podelil apo-stolsici blagoslov. Slika na levi nam kaže veličastni prihod visoke neveste v Rim. Spodaj na levi v krogu: Pogled na ložo s kraljevimi gosti in novoporočencema v ospredju ob priliki ogromnega sprevoda italijanskih narodnih noš; dve Floren-tinki iz sprevoda poklanjata neve-.sti znamenite florentinske klobuke. Na balkonu italijanskega kraljevega dvora sprejemajo vladarji navdušene ovacije ljudskih mas, zbranih na dvorišču pred dvorom. Od leve na desno stoje: italijanska kraljica Jelena, belgijski kralj, nevesta, ženin, belgijska kraljica in italijanski kralj. Spodaj: Strašna nesreča v kinu. V Paisleyu (Škotska) se je pripetila na Silvestrov© strašna nesreča. Med predstavo je izbruhnil požar, ki je zahteval 72 otroških žrtev in je to ena največjih podobnih nesreč, kar jih pomnimo. Slika nam kaže pogled na pogoreli kino in na razburjeno množico. Maris Rasputin, hčerka zloglasnega Mefista na bivšem carskem dvoru, ki nastopa sedaj kot plesalka po Španiji. Njen oče je bil, kakor znano, še pred izbruhom revolucije umorjen, hčerki se je pa posrečilo pobegniti v inozemstvo. General Weygand, novi šef francoskega generalnega štaba, ki pripada politično desničarskim skupinam. Zadnje leto vojne je bil generalštabni šef maršala Focha, po vojni je organiziral poljsko armado in vodilno sodeloval pri zavrnitvi boljševiške invazije na Poljsko, razen tega je pa zavzemal ponovno še druga važna mesta. 32 Na desni; Ing. Tunold Torlejf Hannsen, trener naše zim-skosportne zveze, ki letos že tretjič vodi naše navdušene smučarje. '"^ Spodaj : Priprave za tretje nemške zimske tekme. Dne 12. januarja so se pričele v Krummhiiblu in Briickenbergu (Krkonoši) tekme, za katere so se vršile velike priprave. Slika nam kaže ob-lanje drsališča s posebnimi oblici za led. Lirika Mihe Maleša. Filaterija* Ljubiteljstvo zbiranja poštnih znamk je ravno tako staro, kakor znamke same. Že v 50 letih prošlega stoletja so eksi-stirale za takratne čase velike zbirke in tudi trgovina s poštnimi znamkami se je začela razvijati, najprvo v Angliji, Belgiji in na Francoskem. Odtod se je razširilo zbiranje po vseh deželah in kmalu so se začeli tudi zbiralci organizirati v posebnih društvih, društva so se pozneje zopet združila v velike zveze, ki imajo danes člane v vseh delih sveta. V mnogih krogih obstoja še naziranje, da je zbiranje poštnih znamk nekak privilegij šolske mladine, da pa za odrasle ne pride v poštev. Da stvar dejansko ni taka, vidimo že iz gornjih navedb, še bolj jasna pa postane, če se zve, da obstoja o poštnih znamkah obsežna literatura v vseh svetovnih jezikih in da izhaja cela vrsta strokovnih časopisov, ki se bavi s tem predmetom. Ko se je začelo znamke zbirati, je šlo stremljenje zbiralcev le za tem, da zberejo čim večje število znamk: za redke so veljale znamke oddaljenih prekomorskih dežel, do-čim so bile znamke lastne dežele brez posebne ocene. Iz tega naziranja izvira dejstvo, da so bile nekatere znamke prekomorskih dežel pred 60 leti mnogo dražje, kakor danes, dočim so zopet starejše izdaje evropskih držav, ki so se pojavljale v velikih množinah, danes že primeroma redke, ker jih ravno vsakdo išče. S tem pridemo do pojma tržne cene poštnih znamk. Z razvijanjem trgovine v tem predmetu so namreč začele dobivati znamke gotovo fiksno vrednost, ki ni bila več odvisna od tega, ali si posameznik kako znamko pribavi lažje ali težje. Te tržne cene so se objavile v raznih cenikih in iz teh cenikov so nastali sčasoma sistematično obdelani katalogi. Iz katalogov so se potem razvile priročne knjige s popolnoma znanstveno obdelavo in natančnostjo, ki se lahko primerja z vsakim drugim znanstvenim delom. Da se vrnemo na prvotni tema je omeniti, da se je z naraščanjem materijala razvil iz splošnega zbiralca starega formata kmalu špecijalni zbiralec, ki je vpošteval le posamezne dežele, oziroma skupino dežel. * Ker smo začeli objavljati v našem listu poseben >Filate-listični kotiček«, prinašamo tudi ta članek. — Op. ur. Ta špecijalist se je začenjal natančneje baviti s tiskom, papirjem in zobčenjem znamk, vpošteval je nuance v barvah ter tudi začel razmišljati o tem, v katere svrhe so določene posamezne vrednote znamk. S tem je prišlo tudi do zbiranja znamk na celih pismih, da se razvidi iz njih poraba posameznih vrednot. Da se dalje vidi intenziteta poštnega prometa v kaki deželi, se zbirajo tudi posamezne znamke po žigih poštnih krajev. Vpraša se večkrat, ali in kako vrednost ima zbiranje poštnih znamk? Predvsem to, kar vsako ljubiteljstvo, namreč, nuditi človeku po vsakdanjem delu odgovarjajoče razvedrilo. Nehote pa pride zbiralec tudi takoj do tega, da se natančneje bavi z geografijo, valuto in zgodovino dežele, ki jo zbira in v tem pogledu je umno zbiranje gotovo velikega pomena, zlasti za šolsko mladino. Ako pa sestavimo n. pr. zbirko s historičnega stališča (recimo zbirko vseh znamk, ki so bile odnekdaj v prometu na teritoriju Jugoslavije), je brezdvomno, da je taka zbirka kulturno-historičnega značaja. Razstava znamk, ki smo jo letos imeli v Ljubljani, je kazala v tem oziru razne možnosti in varijantc. Da zadobi primerno sestavljena in obdelana zbirka poštnih znamk sčasoma tudi gotovo materijelno vrednost, se le mimogrede omeni. Pri nas v Jugoslaviji se je začelo razvijati zbiranje poštnih znamk v večjem obsegu še le po prevratu m danes obstoje ne samo v Ljubljani, marveč tudi v mnogih večjih mestih naše države filatelistična društva. V Zagrebu je začelo izhajati leta 1919. posebno glasilo pod imenom »Filatelista«, ki pa sedaj preneha. Tudi druga glasila so se prikazala v javnosti, niso se pa mogla dolgo držati. Radi tega bo ljubljansko filatelistično društvo začelo v tem listu objavljati članke o poštnih znamkah ter pričelo z delom, ki se bo bavilo s prvo izdajo slovenskih znamk iz leta 1919. Delo bo sestavljeno na podlagi obširnih tozadevnih zbirk, ki so bile tudi že razstavljene na jesenski ljubljanski razstavi in deloma tudi v Zagrebu. Naročajte „ Slovenca