Poštnin« pImžmmi v aotovUJ. POŠTAR Strokovni Ust poštnih nameščencev_ Štev. 6. V Ljubljani, dne 15- junija 1931. HI. leto. Izhaja 15. vsakega meseca. Ček. konto 11.031 Letna Dirotnim . . Din 24 - Polletna naročnina. „ Posamezna šterilka i-— f Dr. Mate Drlnković Umrl je naš bivši minister dr. Mate Drinkovič v sanatoriju na Dunaju dne 18. maja t. L v 58. letu starosti. Bil je minister za pošto in telegraf po vrstnem redu H. in sicer 1. 1920. Ker je bil zelo koncilijanten, je bil splošno priljubljen. V času njegovega delovanja je izšlo več važnih poštnih določil Med najvažnejšimi bodo: poltna in telegr. tarifa, p. carinska pravila, nočnine, dnevnice in doklade za izredno delo pri stalnih in amb. poštah. Počiva v Zagrebu, lahka mu zemlja! Edo Pitschmann: O vpoštevanju vojaške službe v civilni državni službi po novem uradniškem zakonu bivšim poklicnim (aktivnim) častnikom in podčastnikom (certifikatistom), rezervnim častnikom, podčastnikom in redovom. Nesigurnost glede vpoštevanja vojaške službe v civilni državni službi, ki jo opažam med našimi uslužbenci, me je napotila, da sem v naglici zbral glavne določbe uradniškega zakona ter zakona o ustroju vojske in mornarice, ki urejata to vprašanje. Že v uvodu samem moram naglasiti, da temelji neorijentiranost v prvi vrsti na tem, ker mnogi še vedno trdovratno vpletajo v svoja razglabljanja stare predpise in ne vpoštevajo dejstva, da sedaj ne velja več: niti stari vojaško-preskrbni zakon iz leta 187j.,* razen določb, na katere se glede vračunavanja kadrskega roka in vojaških vaj za pokojnino sklicuje v svojem 4. odstavku § 270 ur. z.; niti že pozabljena, samo za udeležence svetovne vojne veljajoča naredba ministrstva za deželno hrambo od 10. decembra 191J., dejanski vsebujoča neke nebistvene utesnitve citiranega zakona, niti zakon o ustroju vojske kraljevine Srbije iz leta 1904., niti zakon o ustroja vojske in mornarice iz leta 1923., niti službena pragmatika iz leta 1914. s svojim § 51., niti naš ck>bri znanec: zakon o civilnih uradnikih iz leta 1923., temveč, da so sedaj vsa službena razmerja civilnih držav, uslužbencev izčrpno urejena z novim uradniškim zakonom, ki je zgrajen na popolnoma novi osnovi, ter z zakonom o ustroju vojske in mornarice iz leta 1929- O resničnosti prednje trditve nas morata prepričati §§ 248. in 277. u. z., od katerih je postavljen prvi na čelo prehodnih odredb, namenjenih izključno uslužbencem, ki so bili do incl. 1. aprila 1931. kdaj v civilni državni službi. § 248. slove: Določbe tega zakona veljajo za one državne uslužbence, ki se zatečejo na ^ Izraza »vojoo-oskrbni zakon« ne uporabljam, iz razloga, ker ne gre za: Gesetz betreffend die Kriegsverpflegung, temvei za Gesetz betreffend die »Militarversorgung«), dan i. aprila 1931, v aktivni službi ali vstopijo vanjo po tem dnevu, najsi vstopijo v službo prvikrat ali pa so že prej Mi v njej, ne glede na zakonske predpise, ki so veljali pred 1. aprilom 1931., in ne glede na to, ali jim je bila pokojnina urejena po predpisih, ki so veljali prej, ali ne. § 277. pravi: Vse določbe dosedanjih zakonov, s katerimi se urejajo razmerja drž. uslužbencev, kolikor že niso izrečno ukinjen« s tem zakonom, prestanejo veljati s 1. aprilom 1931., izvzemši določbe, ki se s tem zakonom izrečno puščajo v veljavi. V nastopnem so za naša razmotrivanja važne te-le določbe uradniškega zakona in sicer iz § u 3.: Uradniki, zvaničniki in služitelji izpolnijo pogoj za pridobitev pravice do osebne pokojnine, ko dovrše deset let, ki so jih dejanski prebili kot taki v aktivni drž. službi pri drž. uradih, zavodih in ustanovah. V ta rok se ne šteje čas, ki ga prebijejo na poslovanju v službi države kot pogodbeni uradniki ali dnevničarji. (Služba, opisana v tem paragrafu, je tako zvana »efektivna« služba.) § 114.: (1) V rok, določen v odstavku (t) § 113., se šteje tudi čas, ki ga je civ. državni uslužbenec dejanski prebil... v aktivni (— poklicni) službi pri vojski in mornarici kot častnik ali kot uradnik ali druge vrste vojaški ali civilni uslužbenec, ki se mu šteje ta služba za pokojnino ,po določbah zakona o ustroju vojske in mornarice. (Označevanje obvezne službe y stalnem kadru za »aktivno« vojaško službo — »aktiv gedient« —, kar je v navadi pri bivših pripadnikih avstroogrske vojske, ni pravilno. Aktivna vojaška služba more biti (ne mora) samo prekbkadrska, če si je kdo izvolil vojaško službo za svoj poklic. Ostali vojaki imajo seveda tudi poklice, toda civilne.) (2) Čas podčastniške službe pri vojski in mornarici se ob prestopu po § 8. ne šteje v rok iz odstavka (1) § 113. § 8.: Izjemoma smejo biti sprejeti v stroko, za katero se zahteva nepopolna srednja ali njej enaka strdkovna šola, za civilne uslužbence tudi podčastniki, ki dovrše 10 let ne- prekinjene in dobre podčastniške službe v stalnem kadru, in sicer ob pogojih in na način, določen v čl. 74. zakona 9 ustroju vojske in mornarice- § ll6.; Uslužbencu, ki izpolni pogoj iz § u 3., se pripozna za določitev količinp pokojnine v dejanskem trajanju; 1. Čas, ki ga je prebil uradnik, zvaničnik ali služitelj kot tak V aktivni civ, drž, službi, ali v svojstvu častnika, podčastnika kakor tudi uradnika ali drugih vojaških ali civilnih uslužbencev v službi pri vojski ali mornarici, ki se mu šteje za pokojnino po zakonu o ustroju vojske in mornarice. § 270.: (1) Onim, ki 50 bili pred dnem 1, septembra 1923, eiv, drž. uslužbenci, pa se upokoje po i, aprilu 193 i1} ki izpolnju- jejo pogoj za pridobitev pravice do osebne pokojnine, določen v § 113,, se šteje od časa, prebitega pred dnem 1. septembra 1923., za določitev količine pokojnine poleg časa iz § 116. še ta-le čas: 1, Ves čas, označen pod točko i- v § j 16., bodisi prekinjen, bodisi s prekinitvijo. 4, Čas, ki ga je prebil drž. uslužbenec kot aktiven ali upokojen v vojaški službi med vojno, se šteje tako, da se šteje za vsako leto, v katerem je bila vojna, še pp enp leto. 5. Čas, prebit efektivno (dejanski, n. pr. izključeno je dvojno štetje) v vojaški službi 1 1 1 mr a »v« ----- „ vstopu. T T, . - Inem 6. septembra 1919- in ki se jim jp pri-joznaval po prejšnjih zakonskih predpisih v crajinah izven Srbije jn Črne gore tudi čas ib veznega roka in vojaških vaj, se pripozna-ča tudi ta čas po efektivnem trajanju, ce so lobili državno službo do dovršenega 32. leta ;tarosti. 6. Leta, ki jih je kdo prebil pri vojski »rbije in črne gore v vojaški službi, bodisi jo svoji vojaški obveznosti, bodisi kot do-Drovoljec v vojnah od leta 1912. do vštetega eta 1920., pa je postal pred .dnem r. sep-:embra 1923. aktiven državni uslužbenec s travico do pokojnine, se štejejo dvojno po odbitku obveznega roka v stalnem kadru-Dbvezni rok znaša, kolikor je veljal zanj y :em Času, osemnajst mesecev, če ni bil krajši. (j) Čas, ki se pripoznava po točkah (4. = presežek) 5., 6.... se ne šteje v rok za pri.-ddbitev pravice do pokojnine po § 113• § 174.: Od položajne doklade, ki jo je imel uradnik db času upokojitve, mu pripada 'kot pdkojnina in sicer 50% čez 20.... let službe, ki se šteje po odstavku (i>) § -113. v rdk .za pridobitev pravice do pokojnine. § 109c Uslužbenec, ki je dovršil 35 let, efektivno prebitih v aktivni drž. službi, ali 40 let, ki se štejejo za pokojnino, ali je dovršil 6 j let starosti, se mora na prošnjo upokojiti. * Ker se uradniški zakon, kakor smo videli, v nekaterih paragrafih sklicuje tudi na določbe veljajočega zakona o ustroju vojske in mornarice, premotrimo tudi te: Čl. 300.: x. Častnik in vojaški uradnik, ki je dovršil 10 let ukazne službe, dobi pravico do pokojnine in se sme upokojiti. (Iz nekaterih razlogov, naštetih v čl. 112., se upokoji častnik tudi preden je dovršil 10 let ukazne službe.) 2. V službena leta se šteje za velikost pokojnine čas, dejanski preslužen v aktivni ne-ukazni in ukazni službi pri vojski in mornarici, po odbitku 18 mesecev kot popolnega službenega roka v stalnem kadru, toda samo od neukaznih službenih let, kolikor jih dotični častnik in vojaški uradnik ima. 3. Častnik in vojaški uradnik, ki je pridobil pravico po točkah 1. in 2. tega člena, je ne izgubi niti ob prevedbi v civil, službo. Čl. 305.: Leta, v katerih so bile vojne, se štejejo aktivnim častnikom in aktivnim vojaškim uradnikom za pokojnino vsako za dve, ne glede na to, koliko časa je trajala vojna v dotičnem letu. Prav to velja tudi za rezervne častnike in rezervne vojaške uradnike, ki so se kot taki udeleževali vojn, pa so bili aktivirani. Čl. 75.: Podčastnik pridobi pravico in sme biti upokojen, ko dovrši 10 let neprekinjene 'in dobre podčastniške službe. Čl. 308.: Vsako leto, prebito med vojno v podčastniškem činu se šteje za dve, ne glede na to, koliko časa je vojna trajala v tem letu . .. Pridobljene pravice do pokojnine podčastnik ne izgubi, tudi ne ob prevedbi v civilno službo. Čl. 309.: Če se podčastnik brez svoje krivde onesposobi pred potekom 10 let take službe, se odpusti iz kadra, kot podpora pa se mu izplača enkratni letni znesek njegove plače in stanarine. Čl. 136.: Če se rezervni častnik brez svoje krivde v službi pri vojski v mirnem času tako poškoduje, da postane nesposoben za nadaljnjo službo, se mu pripozna za pokojnino čas, ki ga je dotlej prebil v službi, in Še 10 let, če je državni uslužbenec. Če izgubi rezervni častnik pod istimi okoliščinami življenje, se pripozna njegovi rodbini pokojnina, ki bi jo le-ta prejemala, če bi bil pokojnik aktivni častnik istega čina. Če se rezervni častnik onesposobi brez svoje krivde v službi pri vojski in mornarici med vojno, se pripozna njemu zaščita in podpora po invalidskem zakonu. Če pa izgubi življenje, ima njegova rodbina pravico do ugodnosti po istem zakonu. Paragrafov in členov je za to pot zadosti! * * * Določbe čl. 136. zakona o ustroju vojske in mornarice prav za prav ne spadajo pod naslov tega članka, ker bi moralo v konkretnem primeru izdati upokojitveni odlok ministrstvo za vojsko in mornarico. Tako smo kaj hitro pri kraju s predpisi, ki se dotikajo pokojninskih pravic rez. častnikov po tem zakonu, saj govori njegov IX. del (čl. 300., 305., 308., 309.) le o pokojninah poklicnih (in aktiviranih) častnikov ter poklicnih podčastnikov. Ta zakon se uporablja namreč za civ. drž. uslužbence le v toliko, v kolikor se u. z. izrečno sklicuje nanj. Če torej »zakon o ustroju« za pripadnike rezerve nima določb, na katere bi utegnil meriti § 116. v svojem 1. odstavku, potem ni nobenega dvoma več, da se tičejo v tem paragrafu omenjene službe pri vojski in mornarici zgolj oseb, ki spadajo po svojem poklicu v resor ministrstva za vojsko. Vsi civ. drž. uslužbenci (uradniki, zva-ničniki in služitelji), ki so bili kdaj, bodisi rez. častniki, rez. podčastniki ali redovi, najdejo svoje pravice do vštevanja vojaških let, če so izpolnili pogoj iz § 113. in so vstopili v civ. drž. službo pred 1. septefnbrom 1923., zbrane v^ 270. u. z. Za one pa, ki so vstopili v civ. drz. službo po tem datumu, velja glede vštevanja vojaških let samo § 116., ki je zanje — žalibog — brez pomena, saj se jim po tem paragrafu, kot smo že ugotovili, ne šteje nič, če niso bili kdaj prej poklicni častniki, podčastniki itd. Dan 1. sept. 1923. je važen mejnik, ki ga bodo zlasti mlajši akademiki — vojni udeleženci dobro pomnili, če niso izstopili iz vojaške službe tja do demobilizacije 1. 1920. Glede na to, da traja univerzitetni študij, ki ne sme biti pod nobenim pogojem površen, dejanski najmanj štiri in pol leta, se je marsikomu pripetilo, da je vstopil v drž. službo šele po tem datumu in tako izgubil po štiri ali petletni vojaški službi, od katerih je žrtvoval mogoče tudi v bojih za Jugoslavijo kako leto, ves ta čas za napredovanje, za 1 o letni rok za pridobitev pravice do pokojnine, za vračunanje položajne doklade v pokojnino in za količino pokojnine same. Ker je struktura tako uradniškega zakona, kakor tudi zakona o ustroju v. in m. odlična, smatram event. pomote glede pravic in dolžnosti, bodisi poklicnih, bodisi rezervnih častnikov odnosno podčastnikov, za docela izključene. Omenjeni zakon razpravlja namreč o vsaki vrsti le-teh ločeno, t. j. v posebnih poglavjih. Kratko rečeno: Drž. uslužbencem (osebe iz resora ministrstva za vojsko in mornarico, označene v § 116. u. z. so izvzete), če so vstopili v civ. drž. službo pred 1. sept. 1923., se štejejo vojaška leta za pokojnino v okviru § 270. u. z. Drž. uslužbencem, ki so vstopili vanjo kasneje, se služba pri vojski vobče ne šteje, ker se nanašajo določila 1. odstavka §116. zgolj na osebe, ki so služile aktivno v resoru ministrstva za vojsko in mornarico. Za civ. drž. uslužbence s teritorija Dravske banovine je položaj naslednji: A. Bivšim poklicnim častnikom (vojaškim uradnikom in ostalim voj. osebam iz § 114. u. z.) se všteva aktivna služba pri vojski in mornarici: 1. v roletni rok za pridobitev pravice do pokojnine (§§ 114. in 113. u. z.) ne glede na to, kdaj so vstopili v oiv. drž. službo in sicer od dneva imenovanja za častnika (praporščaka) (§ 8. voj. preskrb, zakona odnosno čl. 300 [2] zak. o ustroju); (Na splošni seji drž. sveta, od 14. marca 1931. je bila izrečena nastopna odločba: Čas, prebit v svojstvu gojenca v kadetnici, vojni ali mornariški akademiji v bivši Avstro-Ogr-ski, se ne more vračunati v drž. službo glede na člen 300. zak. o ustroju v. in m., ako to ni izrečno predpisano v zakonodaji bivše avstro-ogrske monarhije.) 2. nadalje se prišteva pri odmerjanju pokojnin k vsakemu letu, v katerem je bila vojna, še po eno leto, če so vstopili v civ. drž. službo pred vojno in bili med vojno v vojaški službi (§ 270. [4]); 3. nadalje se jim šteje za pokojnino po dejanskem trajanju čas voiaške službe od dneva imenovanja za častnika (praporščaka) odnosno po odbitku 18 mesecev, če niso vstopili v civ. drž. službo med vojno (§§ 116. in 270. [5] ter § 8. voj. preskrb, zak. in čl. 300. zak. o ustroju); 4. všteva se jim tudi pri vračunavanju položajne doklade v pokojnino (§ 124.) in 5. v 35 letno efektivno službeno dobo, potrebno za upokojitev na prošnjo (§ 109.). * B. Civ. drž. uslužbencem (uradnikom, zvaničnikom in služiteljem), bivšim rez. častnikom, rez. podčastnikom in redovom, se všteva vojaška služba, potem ko so pridobili pravico do pokojnine: 1. tako, da se jim pri odmerjanju pokojnine prišetje k vsakemu letu, v katerem je bila vojna, še po eno leto pod pogojem, če so bili med vojno kot drž. uslužbenci v službi pri vojski ali mornarici (§ 270. [4]); 2. da se jim všteva za pokojnino poleg službe v kadru tudi čas vojaških vaj, če so vstopili v civ. drž. službo pred 6. septembrom 1919. in do takrat še niso dosegli 32. starostnega leta (§ 270. [5]); 3. da se jim Šteje za pokojnino samo čas, prebit efektivno v vojaški službi preko obveznega roka največ 2 let v stalnem kadru in preko vojaških vaj, če so vstopili po 6. septembru 1919., toda pred r. septembrom 1923. ali če so ob vstopu že dopolnili 32. starostno leto (§ 270. [$]. V nobenem primeru se uslužbencem pod B ne šteje vojaška služba: a) v roletni rok za pridobitev pravice do pokojnine (§§ 113. in 270. [2]); b) v 35 letno efektivno službeno dobo, potrebno za upokojitev na prošnjo (§ 109.) in c) pri vračunavanju položajne doklade za pokojnino (§ 124.). Označenim usilužbencem, ki so vstopili v civ. drž. službo po 1. septembru 1923. se vojaška leta sploh ne štejejo, ker ni za to nikjer nobene zakonite osnove. Pač pa je omogočeno skrajšanje predpisanih rokov za napredovanje po položajnih skupinah vsakemu uslužbencu, če je izpolnil pogoje v zmi-slu § 254. u. z., toda šele na podstavi speci-jalnega ministrskega odloka, ocenjenega s strani glavne kontrole. Za izdajo takega odloka pa je treba zaprositi in prošnjo primerno opremiti z dokazi (listinami). (Glej tiskane direkcijske okrožnice XIII/i93i). C. Bivšim poklicnim podčastnikom (certifikatistom) se všteva vojaška služba, potem ko so pridobili pravico do pokojnine tudi v civ. drz. službi, tako: 1. da se jim prišteje ob upokojitvi k vsakemu letu, v katerem je bila vojna, še po eno leto, če so prestopili v civ. drž. službo pred vojno in so bili kot civ. drž. uslužbenci med vojno v vojaški službi (§ 270. [4]); 2. da se jim šteje za pokojnino tudi čas obveznega roka in vojaških vaj, če so prestopili pred 6. septembrom 1919. in preden so dovršili 32. starostno leto (§ 270. [5]); 3. da se jim šteje za pokojnino zgolj čas, ki so ga odslužili v vojsk} ali mornarici preko obveznega roka največ 2 let in vojaških vaj, če so prestopili med 6. septembrom 1919. in i. septembrom 1923. ali po dovršenem 32. letu (§ 270. [5], odnosno — ako je to ugodnejše — čas, ki so ga prebili v vojski ali mornarici od dneva, ko so dobili pod-naredniški čin, če so prestopili po 6. septembru 1919. (§ 116. [1]). Onim, ki so naglo postali podčastniki, kaže torej bolje, da se jim ugodnost po točki 5. § 270. ne vpošteva, ker utegne biti zanje ugodnejše, če se jim odbije doba, ki so jo odslužili pred napredovanjem v podčastniški čin. (Ako bi podčastniki,^ o katerih govorimo v tej točki, ostali v službi pri vojski, potem bi se jim štelo vsako leto, prebito med vojno v podčastniškem činu, za 2 leti — čl. 308. zak. o ustroju). Uslužbencem pod C se vojaška služba ne šteje: i. v rok za pridobitev pravice do pokojnine v civ. drž. službi, medtem ko jo je vsak tak podčastnik, ki prestopa po § 8., že pridobil v svoji prejšnji službi (čl. 75- in 308. zak. o ustroju) (§§ 114. [2] in 113.). Podčastniki, ki postanejo nesposobni za službo pred potekom roletnega roka za pridobitev pravice do pokojnine v civ. drž. službi, se upokoje po vojaških predpisih, pri čemur se vpošteva njihova poznejša, event. tudi prejšnja, civilna drž. služba; 2. v rok za vračunavanje položajne doklade v pokojnino (§ 124.); 3. v 35 letno efektivno službeno dobo, predpisano za upokojitev na prošnjo (§ 109). Treba je torej z vojaško (vračunljivo) službo 40 let. Končno naj se dotaknem še mnenj nekaterih uradnikov (bivših certifikatistov), ki domnevajo: 1. da se 2. odstavek § 114. njih, ki so bili postavljeni po prejšnjih predpisih, sploh ne tiče; 2. da se vojaška služba poklicnih podčastnikov ne šteje v 10 letni rok za dosego pravice do pokojnine v civ. drž. službi samo cb prestopu (v trenotku prestopa) po § 8., pač pa kasneje; 3. da se mora šteti vojaška služba poklicnih podčastnikov v omenjenj rok že zato, ker navaja § 116. poleg poklicnih častnikov in vojaških uradnikov tudi druge vrste vojaških in civilnih uslužbencev, med katere da spadajo tudi certifikatisti. Ad 1. Zaradi mnenja, navedenega pod z. moram ponovno opozoriti na §§ 248. in 277. s pristavkom, da bi potem u. z. za cer-tifikatiste izpred 1. septembra 1923. sploh ne imel nobenih določb ter bi različno ravnanje s temi in onimi, vzbujalo pozornost. Razen tega vidimo, da se § 270. (5) izrečno sklicuje na prejšnje predpise samo glede vštevanja kadrskega roka in vojaških vaj za količino pokojnine. Ad 2. »Ob prestopu« navidezno res ni najboljše izraženo. Izvirnik pravi namreč: u slučaju prelaza. Točnejše, a ne lepše, bi slovenski morda rekli: v primeru prestopa. — Izraza »slučaj« v tej zvezi nikakor ne moremo usvojiti in sicer zaradi prizadevanja po točnem izražanju, kajti juristi trdijo, da je slučaj: nepredviden in nepredvidljiv dogodek, česar pa o vzakonjenih prestopih poklicnih podčastnikov ne moremo trditi. Če bi bilo tako, potem bi u. z. odnosnih določb najbrže ne imel. Pa tudi če bi pristali na kasnejše vštevanje vojaške službe v 10 letni rok, bi vzlic temu ne vedeli, kdaj naj se to zgodi, ker nimamo v zakonu za tako ravnanje nobene opore. Po dovršeni 10 letni civ. drž. službi si zmisla vštevanja vojaške službe v 10 letni rok za pridobitev pravice do pokojnine res ne moremo prav predstavljati. Po eni strani bi torej morala imeti vojaška služba značaj efektivne civilne državne službe po § ti3. odnosno § 124. in bi se morala vračunavati za položajno doklado (kot to izjemoma opažamo pri poklicnih častnikih), po drugi strani pa bi se približevala ostalim, le za pokojnino vračunljivim službam. Kot efektivna služba po u. z. bi se morala vpo-števati že od vsega početka, kot vračunljiva pa bi mogla pričeti učinkovati šele po dovršeni 10 letni efektivni civ. drž. službi, kadar bi šlo za odmero pokojnine. V eni sapi pa to nikakor ne gre. Poklicni podčastnik, ki je služil kot tak pri vojski n. pr. 20 let, ima 20 let efektivne aktivne vojaške službe, poklicni podčastnik pa, ki po lotih efektivnih letih prestopi in nato še 10 let služi, ima 10 let efektivne civ. drž. službe in 10 let vračunljive vojaške službe. Če je prestopil, recimo, že pred vojno, potem se mu prišteje k vsakemu vojnemu letu — kajpada — še po eno leto (§ 270. [4]). Tudi navržena vojna leta so le vračun- /I. & E. SKEBERNE, LJUBLJENE Velika izbira češkega in angleškega sukna 1 ljiva (ne efektivna) leta. Zato more iti uradnik (bivši certifikatist) po 33 letih (efektivne in vračunljive službe) v pokoj s polno pokojnino t. j. 95% aktivnih prejemkov, toda le na podstavi komisijskega izpričevala v zmislu § 109. Položajna doklada se mu odmeri za pokojnino v takem primeru samo po trajanju efektivne civ. drž. službe (§ 124). To velja tudi za vse ostale uslužbence z vračunljivo službo. Zvaničniki in služitelji nimajo položajne doklade in so zato v sličnih primerih na boljšem. Ad 3. Iz stilizacije in strukture § 114. u. z. se jasno vidi, da je zakonodajalec poklicne podčastnike pri vštevanju vojaške službe v 10 letni rok za pridobitev pravice do pokojnine namenoma izpustil. Da se o tem prepričamo, nam je treba primerjati zgolj besedilo § 114. z besedilom § 116. Pri tem opazimo, da so podčastniki izpuščeni le v § 114., do-čim so vojaški uslužbenci omenjeni v obeh paragrafih. Če spadajo podčastniki itak pod pojm »vojaški uslužbenci«, tedaj figurirajo v § 116. popolnoma brez potrebe, kar ni ravno verjetno! (Opozarjam tudi na to, da se mora popraviti besedilo v 8. vrsti § 116. u. z. — prevoda »Tiskovne zadruge« —, ki se mora pravilno glasiti: ali civilnih uslužbencev namesto: ali civilnih uradnikov). Pojdimo dalje! Kdo pa so vojaški uradniki ter drugi vojaški ali civilni uslužbenci v službi pri vojski ali mornarici? Med vojaškimi uradniki, ki se delijo v višje in nižje, imamo: profesorje vojaških, pomorskih in intendantskih akademij, kapelnike, kontrolorje, duhovnike, zdravniške in veterinarske pomočnike ter vojaške pisarje. Civilno osebje pa sestavljajo: uradniki, nadzorniki, poslovodje vojaško-tehničnih zavodov, tvornic in ustanov, mojstri, zvaničniki in služitelji. Za vojaške uradnike velja zakon o ustroju v. in m., za civilno osebje, ki ima zvanja po formaciji vojske ali mornarice, pa zakon o uradnikih. Seveda se sprejemajo tamkaj tudi začasni, pogodbeni in honorarni uslužbenci kot n. pr. mojstri, kvalificirani ter nekvalificirani delavci in sicer po predpisih ministra za vojsko in mornarico. Preveč sem se razširil. Naj končam! Popravki. Podpredsednik OPO, višji pristav poštne direkcije, g. J. Štukelj, je napisal v »Poštnem Glasniku« od 13. maja t. 1. članek z naslovom: »O osebni pokojnini«. Vrednost tega članka pa zelo zmanjšuje dejstvo, da je g. pisec vkljub jasnim določilom § 123. napravil grobo napako, ker je na popolnoma napačni osnovi računal odstotke za odmerjanje pokojnine. Pričakovali smo, da bo omenjeno napako popravil g. pisec sam v naslednji številki »Poštnega Glasnika«, saj je gotovo prišel na to, če je stvar še enkrat vzel v roke. Ker zadeva vseeno ni malenkostna, popravka pa ni bilo, zato bomo popravili mi, da ne bo kdo napačno informiran. Napaka je nastala vsled tega, ker je mislil g. pisec, da določa novi zakon različne odstotke, ki jih veže na večje ali manjše število službenih let in na večjo ali manjšo starost uslužbenca. Tisti in pa ne spada v to zvezo, mesto njega mora stati ali. Rezultat te na videz male pogreške so sledeči napačni primeri: Uslužbenec, ki gre v pokoj, ima 31 let službe, star je pa 49 let; njegova pokojnina znaša 50%+42X0.80=83.60%, kar je seveda napačno. Pravilno je pa: 50%+42X 0.90=87.80%. Dalje: Uslužbenec ima 24 let službe, star je pa 31 let; njegova pokojnina znaša 69.60% (30%+28X0.70) pokojninske osnove. Na- Izšla je baš nova uredba o draginjskih dokladah za drž. nameščence in njihove družine na podlagi § 28 U. Z. 0 razlikah med starimi in novimi določili bomo razpravljali prihodnjič. pačno! V resnici znaša njegova pokojnina. 7j.20% (50%+28Xo.9o) pokojnin, osnove. Zadnji primer: uslužbenec ima 14 let službe, star je pa 43 let; dobi 34% (30% + 8X0.30) — napačno! Pravilno: 53.60% (50+8X0.70)! Pri določitvi odstotkov se mora tedaj vzeti ona postavka, ki ji ustrezajo službena leta ali starost uslužbenca. »Naša pošta« od 1. junija t. 1. pa priobčuje izpod peresa g. Ivana Ivančič-a, inšpektorja vardarske direkcije, članek: »O novom zakonu o činovnicima«. Na strani 124 zgoraj, zadnji odstavek slove: »Izbrisana je anomalija starog zakona, da žena drž. službenika uživa polovinu ličnog dodatka, a žena bankovnog direktora celi lični dodatak. Udata žena uživa celi lični dodatak jer protivno novi zakon nigdje ne spominje. Uredba, predviđena u § 28, neće verovatno ići in peius.« G. inspektor je očividno, ko je to napisal, pozabil na § 261 u. z., ki čisto drugače določa. Do uredbe, predvidene v § 28 u. z., ostane namreč glede osebnih in rodbinskih draginjskih doklad vse pri starem. Toliko smo smatrali za dolžnost, da popravimo te pogreške, posebno, ker se tičejo materijelne strani uslužbencev. Sicer pa — errare humanum est — vsak se lahko zmoti. Da smo pa sploh prišli do teh napak, je pa vzrok ta, ker čitamo razen »Poštarja« tudi druge liste ter se ne ravnamo po navodilih urednika »Poštnega Glasnika«, ki obstoj drugih glasil sploh negira. Graeca fides «Poštar« štev. 5 od 15. maja t. 1. je prinesel članek, kjer apelira pisec na g. ministra prosvete glede pripoznane in pridobljene popolne srednješolske izobrazbe. Odgovori! je nanj — g. Štukelj! Pomotoma — ka-li? V tem svojem odgovoru, objavljenem v »Poštnem glasniku« od 1. t. m., je g. Štukelj napel vse sile in moči ter zadovoljno pljunil v svojo lastno skledo. Res je tudi, da je v svoji ambiciji in skrbi za čim močnejši udarec po maturantskih glavah, menda nehote priznal, da bivši oficijanti in aspiranti niso bili prevedeni v II. kategorijo po členu 230 uradniškega zakona iz leta 1923, temveč kar brez vseh procedur in ovir. Nam je to prav dobro znano in ravno zato je naš apel na g. ministra prosvete tem bolj upravičen. Sicer pa naj g. Štukelj, višji pristav in referent personalnega odseka direkcije, ter podpredsednik OPO in načelnik pcrsonalno-pravnega odseka OPO utemeljuje zadevo tako ali tako, zahtevamo mi, da osane I. skupina odprta v prvi vrsti uradnikom s predpisano in pridobljeno popolno srednješolsko (to je s položeno maturo) in strokovno izobrazbo, oni s »pripoznano« pa lahko malo počakajo. S V. skup. je in gotovo tudi v bodoče ostane vezan položaj, za katerega bo zahteval narod in starejšine kaj več od kake članske izkaznice! Dalje govori g. Štukelj v svojem odgovoru (— to je »§ 257 u. z. in naše članstvo« — gl. »Poštni Glasnik« štev. na od 1. t. m.) o lamentiranju nekih poštarjev. Ne razumemo, kaj je hotel s tem. Morda je mislil celo na žongliranje? Zato bi mi.pač z zanimanjem čitali kako stvarno utemeljitev o upravičenosti načelnega žongliranja s članstvi v raznih stanovskih, strokovnih, bivših političnih in kulturnih organizacijah. Pri tej priliki vprašamo g. Štuklja tudi za nagibe, ki ga vodijo na boj proti drevesu, In vendar: Si duo faciunt idem, non est ideml Na našo trditev zadnjič, da pripoznane srednješolske izobrazbe brez šolskih potrdil ni in je tudi biti ne more, so si najeli tisti, ki bi radi na vsak način imeli vsaj »priznano« srednješolsko izobrazbo, ker prave itak nimajo, jurista, ki jim naj bi dokazal s členi in paragrafi, da je poštno-oficijantski izpit srednješolska matura. Advokat Savel, ki jim je postal pokoren Pavel, res na dolgo in široko dokazuje nekaj, česar ni nikdo tajil, namreč prevedbo v bivšo II. kat. pošt. uradnikov, ter zaključuje svoj boj z mlinom na veter z obljubo, da bodo tako napredovali v V. skupino tudi vsi uslužbenci, ki imajo »priznano srednješolsko izobrazbo« — — — — Ljudje, ki imajo najboljše »zveze«, marsikaj prej vedo kakor drugi. Mogoče bo beseda »priznan«, kar naj bi pomenilo: pri-poznan, več zalegla kakor srednja šola ! Kdo ve? Sedaj pa le še nimajo niti »priznane«, niti pripoznane srednješolske izobrazbe, ampak so prišli brez srednješolske izobrazbe na podlagi ministrskih uredb pravno veljavno na ista mesta, ki so bila in so določena za take uradnike, ki so izvršili srednjo šolo. Nekatere to silno boli, da jim v poštno-oficijantskem tečaju živ krst ne pripozna in tudi pripoznati ne more dovršene srednje šole. — Sicer pa, komur je res za srednjo šolo, kar knjige v roke! Še je čas! — Ali znamenje časa je, da bi bolj dišalo kaj priznanega, če že pripoznano ne more biti, kakor kaj trdo prisluženega! , nula fides I katerega odpadel list je sam! Povemu mu na uho tole: zdrava pamet takih vratolomnosti v društvenem življenju ne more razumeti, jih le z gnusom spremlja, ter zavrača kot gnil pojav. Gospod Štukelj! Ni vse koristno, kar je pravično! Tako vsaj smo slišali iz Vaših vrst. Da, da, to se čuje kot basen, ki bi se dala tako razvleči in zanalizirati, kakor ona, ki smo jo pred leti čitali kot uvodnik v »Poštarju«. Gospod Štukelj! Res zelo širokogrudni ste v kolikor gre za razmetavanje položajev in skupin od IX. do V. Zakaj pa še niste nikdar stopili na plan v borbo za poštno akademijo, katere absolventi bi se lahko povzpeli tudi višje od V. položajne skupine? Kdor reče a, naj reče tudi b! — Gospod Štukelj, bilo bi umestno, da tudi to vprašanje malo ventilirate, če temu morda Vaš lastni »ego« ne nasprotuje. Končno ugotavljamo, da mi nočemo v organizacijo treh Jožkov! Mi nočemo pod žezlo g. Jože! Mi nočemo v organizacijo, ki bi rinila osebje s »pripoznano« izobrazbo na naša mesta! Mi nočemo uspavalnega sredstva — da nam mature nihče ne more vzeti! Mi hočemo organizacijo na širši podlagi, kjer bodo pravice enakomerno razdeljene! Mi hočemo položaje, ki so bili ustvarjeni zaradi nas in za nas! Mi hočemo na plan z energično gesto in z lastno močjo! Hočemo, da se zakon spoštuje in striktno izvaja, ne pa, da se gleda na državo, kakor na molzno kravo! Čas je že, da zatone doba poskusov našega zapostavljanja od strani posameznikov. Tako, g. Štukelj, toliko za enkrat, če pa želite več, bomo radi spopolnili galerijo slik, ki jo je že svojčas odprl Vaš prijatelj in sodelavec v »Poštnem Glasniku«, g. Joža. Čas naše potrpežljivosti je minil! Maturant. Napredovanja. Upamo, da ne bo napak, če spregovorimo par besed o tem poglavju. Dobro leto je že, odkar so se v naši stroki izvršila zadnja večja imenovanja. Znana stvar je tudi, da so bili pripravljeni pred uzakonitvijo novega u. z. predlogi za napredovanja, ki pa niso prišli do realizacije. Menda so bili vedno preobširni. Mimogrede rečeno, tudi mi smo mnenja, da dovršena meščanska šola, ali niti to ne, in 15 let efektivne službe nikakor še ni zadostna kvalifikacija za bivšo 1. skupino II. kategorije! Kakšni so pa izgledi za napredovanja po novem u. z.? Na splošno moramo reči, da za enkrat ni pričakovati kakšnih večjih izpre-memb. Ogledati si hočemo v glavnem, kakšna je situacija za bivšo II. kategorijo. To se nas maturantov najbolj tiče. Prevedbo je izvršil zakon sam, tozadevna določila vsebujejo §§ 249—251. Ta določila so povsem jasna in upamo, da vsakomur razumljiva. Da si pa uradnik sploh pridobi pravico do napredovanja v višjo skupino, mora prebiti v predhodni skupini določeno število let, kot zahteva to § 49 u. z. N. pr.: v IX. skupini 4 leta, v VIII. 3 leta itd. Torej odločilna je sedaj pri napredovanju doba službovanja v skupini, ne več celokupna službena doba. Istotako se določajo tudi periodični poviški po službenih letih v posameznih skupinah. Najvažnejše je pa določilo v § 48. odstavek 1., ki pravi: Napredovanje v istem zvanju po skupinah, kakor tudi imenovanja v druga zvanja se morejo vršiti samo na izpraznjena mesta. Doslej podobnega določila vsaj v naši stroki nismo poznali. Kako pa je pri nas z izpraznjenimi mesti? Sistemizacija iz 1. 1930. predvideva precej mest več za III. kot za II. kategorijo. Faktično stanje je bilo pa in je še — precej drugačno! Službo vrši več kot 4 krat toliko uradnikov II. kategorije kakor uradnikov III. kategorije. Do ravnotežja sistemiziranih mest med bivšo II. in bivšo III. kategorijo še ne bo tako kmalu prišlo. Tudi zakon o sistemizaciji mest, o katerem govori § 46 u. z. bo gotovo predvidel več mest za zvanja, ki se razporejajo od X. do VIL skupine, kakor za ona, ki se razporejajo od IX. do V. skupine. Razlika med faktičnim in sistemiziranim stanjem osebja bo v prid bivši III. kategoriji, II. kat. pa v škodo, kar se tiče imenovanj in napredovanj. To bi bilo eno. Je pa še druga točka, ki zadeva posamezne skupine bivše II. kategorije. Odstavek 2. § 46. se glasi: Če je katero zvanje določeno za več skupin, se morajo službena mesta tega zvanja tako razvrstiti, da se za višjo skupino določi manjše število mest, nego jih je v predhodni nižji skupini. V razporedu zvanj (XIII. poglavje u. z.) je določeno za naše prometno osebje bivše II. kategorije zvanje p. t. uradnik in je razvrščeno od IX. do VI. skupine. Omenjena sistemizacija iz 1. 1930. predvideva menda nekaj nad 300 mest za prometno osebje bivše II. kategorije. Tu so všteti seveda tudi upravniki. Pa recimo, da bi bilo samo za prometno osebje določenih 300 mest, torej 300 p. t. uradnikov. Če razdelimo sedaj teh 300 mest po skupinah, kakor je predpisano v gori navedenem § 46., odst. 2., potem bi bilo v najboljšem slučaju razvrščenih v VI. skupino 50, v VIL 70, v VIII. 80 in v IX. 100 p. t. uradnikov. Faktično stanje je drugačno. V VI. skupini jih je 3 krat toliko, kolikor bo mogoče določenih mest, v VIL in VIII. gotovo tudi več kot 2 krat toliko. Samo IX. skupina bi bila na pol prazna. Pri takem stanju stvari izgleda, da v višje skupine v doglednem času ne bo mogoče napredovati, ne glede seveda na izpit, ki bo menda uveden za dosego VIL skupine, analogno kakor je to v drugih strokah. Še nezasedena je pa V. skupina, ki jo je zakon določil za upravnike (seveda večjih pošt). Zvanje upravnika pošte je razvrščeno namreč od VIII. do V. skupine. Dokaj boljše je stanje za bivšo III. kategorijo. Seveda ne bo šlo ravno tako, kot je zahteval neki »Šato« v »Poštnem Glasniku« od 1. maja 1931- Piše med drugim: V istem smislu in istočasno naj se izvede krepka akcija za unapređenje, odn. prevedbo uradniških zvaničnikov(ic) in služiteljev(ic) — v prejšnjo III. kategorijo. In sicer naj bi se predhodno prevedlo zvaničnike v prejšnjo III/2 in služitelje v prejšnjo III/3, kar je v skladu z določbami novega uradniškega zakona. Tako »Šato«. Kje in v kakšnem zakonu je pobral ta določila, ve samo on, nam ostane to prikrito. Sicer lahko kozla ^vsak ustreli, ampak ta je vseeno malo preveč rogat. Prav za prav ni lepo od urednika, da pusti svojemu tovarišu, da se tako blamira. O prestopu zvaničnikov in služiteljev v uradniško zvanje govorita §§ 66. in 67., pa precej drugače, kakor si je omenjeni pisec to zamislil. Praznih mest bo pa v bivši III. kategoriji dovolj, tako, da bodo gotovo vsi dobro kvalificirani uradniki že po minimalnih rokih lahko napredovali. Osebne vesti. Postavljeni so: z a p t. m a n i p . X. s k. Mihelj Josip, žand. nared. II. razr. na Pragerskem; za služitelje 2. s k.: Trunk Franc na p. Maribor 1, Lovše Ivan pri XXXI. ter. t. t. tehn. sekc. v Ljubljani, Košir Vincenc v Medvodah, Košir Silvester na Pragerskem, Sitar Egidij v Kočevju, Smrekar Pavel in Havliček Vladislav na p. Ljubljana 2, Tomšič Rudolf na p. Ljubljana 1, Mavrič Ivan na p. Jesenice na Gor., Kozic Viktor v Murski Soboti in za dnevničarja: Smogovec Stanko v Domžalah. Napredovali so: z a p b. u r a d n. IX. s k. Sušnik Ivan, pripr. na p. Ljubljana 1; za uradniške pripravnike zvaničniki 3. skupine: Uršič Emil na p. Ljubljana 1, Jerančič Franc in Jereb Maks na p. Ljubljana 2, Godec Štefan na p. Pragersko, Zabel Ivan na Jesenicah na Gor., Hudina Franc v Ptuju, Rozman Matej na p. Maribor 2 in Drolc Ciril v Murski Soboti. Premeščeni so: Svetnik I.-5, dr. Tavzes Janko od Savske direkcije v Zagrebu k Dravski direkciji v Ljubljani; p b. ur. VI. Krulej Pavel z Zidanega mosta v Gornjo Radgono, Gašperin Emilija z Viča k p. Ljubljana 1 in Kalokira Ante s p. Ljubljana 2 na p. Ljubljana 1; p b. ur. VIL Meglič Roza iz Rimskih toplic na p. Beograd 1, Sivka Ana s pošte Brezno v Velenje, Ambrožič Miloš s p. Ljubljana 2 na p. Ljubljana 1, Mesojedec Marija iz Velenja na p. Ljubljana 1, Globočnik Marija s p. Ljubljana 1 v Ribnico na Dol. in Babkov Terezija roj. Lesjak iz Podčetrtka na p. Trbovlje 1; p b. ur. VIII: Povše Ljudmila s p. Ljubljana 1 na p. Bled 2, Kocjančič Mara s p. Ljubljana 1 na Vič, Čop Hilda z Jesenic na Gor. v Kranjsko goro, Dular Mara iz Novega mesta v Kranj, Kunst Marica s p. Maribor 1 na p. Ljubljana 1, Marušič Justina iz Kranja na p. Ljubljana 1, Jeglič Kristijan s p. Maribor 2 na p. Ljubljana 1, Rupnik Josip s p. Ljubljana 1 na p. Maribor 2, Kos Marija iz Kranjske gore v Novo mesto, Petrič Marija s p. Ljubljana 1 v Kranjsko goro in Peternelj Ivana s p. Bled 2 v Škofjo Loko; arh. ur. VIII. Legat Franc od direkcije na p. Ljubljana 1; pb. ur. IX. Vončina Ahacij s p. Ljubljana 1 v Zagreb; p t. mani p. IX. Kurinčič Pavla s Pragerskega v Laško, Korene Anton iz Valjeva na Jesenice na Gor., Braz Lavra iz Škofje Loke na p. Ljubljana 1, Mikuž Vladislava s p. Ljubljana 1 na p. Ljubljana 3, Perše Milena iz Gornje Radgone na p. Maribor i in Juh Avguština s p. Ljubljana 1 v Mursko Soboto; zvan 2. skup. Draksler Martin s Pragerskega na p. Maribor 2; zvan. 3. skup. Kandare Tatjana s p. Ljubljana 1 v Tržič, Zupanc Frančiška iz Brežic v Mursko Soboto in Tanko Alojzija iz Tržiča na p. Ljubljana 1; s 1 u ž. 2. skup. Tanko Ana in Šalehar Justina od direkcije na p. Ljubljana t, Hribar Vida s p. Ljubljana 1 k direkciji, Marinko Linda iz Šmartna ob Paki v Celje, Kordiš Ivan iz Kočevja na Vrhniko, Jaklič Elizabeta s p. Trbovlje 2 v Podčetrtek, Podberšček Marija s p. Trbovlje 1 na p. Ljubljana t in Bačnik Anton iz Zagorja ob Savi na p. Ljubljana 1. Služba je prestala: pt. m a n i p. X. skup. Nemačisky roj. Holbl Angeli v Prevaljah; služ. 2. skup.: Škrobar Matiji na Pragerskem, Lužar Angeli in Iskra Ivanu na p. Ljubljana 1 ter Vogrinčič Ivanu v Muršiči Soboti. Umrli so: p b. ur. VI. Koman Valentin na direkciji in zvan. 3. skup. Rossma-nith Franc pri III. ter. t. t. tehn. sekciji v Ljubljani. Upokojeni so: zvan. 1. skup. Poljanec Franc v Škofji Loki in Kmet Anton na p. Trbovlje 1. Poroke: Simončič Fanika, pog. pošt. v Stični se je poročila z orož. podnar. štalcar-jem Janezom. Društvena IZ ZAPISNIKA f. redne odborove seje nižjih poštnih uslužbencev v Ljubljani. Predsednik Penko otvori sejo ob 19. uri zvečer, pozdravi polnoštevilno navzoče tovariše, ugotovi sklepčnost ter prične: 1. Čitanje zapisnika zadnje redne odborove seje, dne j. maja t. 1. Tajnik Bizovičar prečita zapisnik. Ker zapisniku nihče ne oporeka, ga odda predsednik dvema tovarišema, da ga podpišeta. 2. Došli dopisi: Iz došlih in poslanih dopisov je razvidno, da so za izvanredni občni zbor, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 2$. maju v hotelu »Union« vse krajevne skupine pravilno obveščene. Osnutek novih pravil vzame odbor za enkrat na znanje, ker se bo itak o njih obravnavalo na širši odborovi seji pred začetkom občnega zbora. Razne druge dopise vzame odbor v vednost. 3. Poročilo predsednika: Ta poroča, da so poleg društvenih pravil, izgotovljena tudi pravila za Podporni fond nižjih poštnih uslužbencev za Dravsko banovino. To pa za primer, da bi višja oblast ne odobrila društvenih pravil. Nadalje poroča predsednik, da se je letna obleka začela razdeljevati po uradih. Poštna direkcija je pa tudi sprejela na našo prošnjo od prometnega ministrstva pismo, da ostane še nadalje iznošena obleka last p. t. uslužbencev. Ker je Poštna direkcija izdala o tem okrožnico št. XIII, je potrebno, da jo člani dobro prečita jo. Glasi se: »Iznošena obleka ostane last p. t. uslužbencev in torej ni treba odvajati. (D. št. 39-797-IV—1931). Gosp. minister za promet je z rešenjem štev. 11.669 od 25. aprila 1931 razveljavil spremembe k § 9 Prav. o službeni obleki, izdane z rešenjem ministrstva za gradnje p. t. štev. 47.134 od 1. avgu- poročila. sta 1930 (Vesnik 16-1930) in odredil, da ostanejo v veljavi prvotna določila § 9 Pravilnika o službeni obleki (Vesnik ij-1921). Hkrati po naredbi ministrstva ponovno opozarjamo predstojnike p. t. ustanov, posebno šefe t. t. sekcij, da kar najbolj pazijo na to, da uslužbenci v službi res nosijo službeno obleko, ki mora biti čista in snažna, in da takoj prijavijo vsakega uslužbenca, ki ne bi hotel nositi obleke ali ki bi svojo obleko, če tudi je že iznošena prodal. Zato naj predstojniki ponovno pregledajo obleko, če je polnoštevilna in v redu, a o pregledu ob določenih terminih pa še nadalje predlagajo kratko poročilo. — V Ljubljani, dne 12. maja 1931.« Važno je tudi za člane društva, katerim niso bila do sedaj pripoznana vojaška dnev-ničarska ali leta selske službe, da se za to obrigajo. Kakor je razvidno iz novega za-ona, bodo ta leta všteta samo v pokojnino. Člani naj vsled tega zaprosijo potom svoje pošte direkcijo v Ljubljani s kratko nekolko-vano prošnjo za potrdilo tako odsluženih let. Ko dobe potrdilo, je treba poslati prošnjo Ministrstvu za promet. Vse je razvidno iz sledeče direkcijske okrožnice: »Predložitev dokumentov za izpopolnitev uslužbenskih listov. (D štev. 37.986-13—1931). Novi uradniški zakon prepoveduje v § 252 administrativne popravke stanja, v katerem so bili državni uslužbenci dne 1. aprila t. 1. Zato se več ne morejo jemati v pretres prošnje za naknadno priznanje kake službene dobe. Pač pa določa novi zakon v § 274, da morajo uslužbenci do 31. julija t. 1. predložiti po službeni poti svojemu pristojnemu ministrstvu v originalu ali overovljenem prepisu dokumente o službah, ki jim še niso bile pri- znane za pokojnino, pa se po novem zakonu pripoznavajo, zato, da se te službe zabeležijo v uslužbenskem listu in dokumenti vlože v uslužbenski list. Zato pozivamo vse uslužbence, da v predpisanem roku, v kolikor tega še niso naredili, predlože direkciji dokumente o službah, ki jim na dan 1. septembra 1923 ob prevedbi na uradniški zakon od 31. julija 192^, ali ob poznejšem sprejemu v državno službo niso bile priznane s formalnim rešenjem, pa menijo, da se jim po novem uradniškem zakonu pripoznavajo za pokojnino. Vse take prošnje in potrdila so po § 97 uradniškega zakona kolkov proste. Pravočasna predložitev dokumentov je važna zaradi tega, ker so po § 129 uradniškega zakona glede službene dobe, ki služi kot pogoj za pridobitev pravice do osebne pokojnine in se pripoznava za določitev količine te pokojnine, merodajni samo podatki uslužbenskega lista in dokumentov, originalnih ali v overovljenem prepisu, ki so služili za popolnjevanje uslužbenskega lista. Količina osebne pokojnine se po § 128 uradniškega zakona odmeri z isto rešitvijo, s katero se uslužbenec upokoji, če se pa upokoji s kraljevim ukazom, se pa mora določiti količina pokojnine s posebno odločbo najdlje v 15 dneh. Zato se ob upokojitvi upošteva samo že zabeležena službena doba, potrdila pa, ki bi jih nekdo predložil po 1. avgustu t. 1., ali celo šele ob upokojitvi, se več ne bodo upoštevala. (Iz ministrskega akta P. T. štev. 38.7x2 od 22. aprila t. 1.) — V Ljubljani, dne 13. maja X93i.« Nadalje omenja predsednik, da je bila deputacija društva pri gospodu direktorju zaradi letošnjih dopustov. — Direkcija sama sme za enkrat sprejemati na novo služitelje le tedaj, če je kateri starejših upokojen ali odslovljen iz službe. Ker se dnevničarji ne smejo po novem zakonu več sprejemati v državno službo, izjemoma inozemci, mora direkcija čakati na odredbo ministrstva za sprejemanje novih moči! Društvo je upalo, da bodo vsi zvaničniki in služitelji, ki imajo pogoj za III. uradniško kategorijo, tudi v to pomaknjeni. Kakor je pa razvidno, bo še-le ministrstvo predpisalo, katere šole se upoštevajo za III. uradniško kategorijo. Deputacija je morala biti s to izjavo zadovoljna, zato morajo tudi člani to uvidevno upoštevati. Prihajajo tudi pritožbe od članov, da kljub pomanjkanju osobja odjemlje direkcija v letni sezoni nižje uslužbence od post in jih premešča v razna letovišča, ne da bi pošte dobivale zanje nadomestilo. Tudi za to ni za enkrat odpomoči. Nadalje opozarjamo člane, kateri vedno nadlegujejo društvo glede sprejemanja novih služiteljev, da ima tukajšnja direkcija sedaj toliko prošenj v evidenci, da novih sploh ne bo mogoče več upoštevati. Društvo priporoča v prvi vrsti one, kateri so bili že v poštni službi in po odsluženem roku ali zaradi tega, ker so bili vojaščine^ oproščeni, niso bili več sprejeti v poštno službo. Za vštetje vojaških, oziroma kaderskih let v pokojnino in v efektivno službo bomo pozneje govorili. Čuje se, da se bodo vojaška leta, katera so bila pripoznana na dan 1. septembra 1923, všteta v napredovanje in pokojnino. Nasprotno pa se faktično vpošteva-jo samo efektivna leta in kadetski rok, odslužen pred vojno dobo. Kakor rečeno, o tem ^K^besedi se oglasijo še razni odborniki z vprašanji in nasveti, na kar preide predsednik k zadnji točki dnevnega reda, k 4. slučajnostim. Ker ie dnevni red izčrpan in se nikdo več ne priglasi, zaključi predsednik sejo ob 21.30 uri. ... Dodatno še k poročilu: Napovedani izvanredni občni zbor društva se je vršil, ka- ko* je bilo tb na seji določeno, aj. maja v hotelu »Union«, kjer so bili delegati iz Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja polnoštevilno Zastopani. Sprejeta so bila soglasno nova društvena pravila, ki se nanašajo na celo kraljevino Jugoslavijo. Ker za enkrat ne obstoja v celi kraljevini drugo društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev kakor naše, bo za sedaj ostala centrala v Dravski banovini s sedežem upravnega odbora in banovinske sekcije v Ljubljani. Krajevne skupine ostanejo še nadalje, kakor so bile do sedaj. Pravila so bila predložena banski upfavi. Od tam bodo v najkrajšem času odposlana v odobritev prometnemu ministru. Pravila od banske uprave niso bila nič spremenjena, zato lahko upamo, da bodo v najkrajšem času potrjena. Če bi se pokazalo potrebno, bo društvo poslalo delegata v Beograd, da čim pfeje izposluje nova pravila. Seveda mora najprej poteči junij, termin za vlaganje takih prošenj. — Tajnik, Bizovičar Joško. ZAHVALE. Zahvaljujem se iskreno Društvu nižjih poštnih uslužbencev v Mariboru za enkratno podporo v bolezni. Maribor, 17. maja 19J1. Fakleš Anton 1, r., pom. kond. na p. M. 1. Podpisana se najtopleje zahvaljujem Osrednjemu društvu poštnih in brzojavnih uslužbencev, krajevni skupini v Mariboru za izplačano podporo Din zoo. Maribor, 13. maja 1931. Neža Giostro 1. r., vdova po pošt. poduradn. Podpisani $e najiskreneje zahvaljujem za velikodušno podporo, ki mi jo je v težkem položaju, ko mi je bila žena hudo bolna, nakazala Mariborska krajevna skupina osrednjega društva nižjih poštnih uslužbencev. Zg. Sv. Kungota, dne 1, junija 1931. Avgust Vogelari 1. r., pom. kond. v p. .... . ..... .. i .. Tvornica dežnikov L. MIKUŠ Ljubljana. Mastni trs 15 priporoča svojo bogato za-; Logo dfetmkov in spreha-jatnjh palic. JOSIP KVEDER Ljubljana, Krekov trg 10 pri#>oro