Izhaja v prostih 5=g rokih. Stane na leto 32 K. Uredništvo in upravništvo Celje, Stross-majerjeva ul. 1. Rokopisi se ne vračajo. — Naročnina se pošilja »Zadružni Zvezi« v Celju. ijiznica |i s? ..(JGA NIŠTVO IN KMETIJSTVO ADRUZNE ZVEZE V CELJU VABILO na Cene inseratom po dogovoru. — Interurb. telefon štev. 3. Poštno-hranilnični račun štev. 10.415. Ponatisi so dovoljeni le, ako se navede vir. — Reklamacije glede lista so poštnine proste. REDNI OBČNI ZBOR \ ZADRUŽNE ZVEZE V CELJU registroVane zadruge z omejeno zaVezo nedeljo, dne 25. junija 1922 ob 9. uri dopoldne mali dvorani Jlarodnega doma \? Celju. 00 DNEVNI PED: 1. Pozdrav* predsednika. 2. Citanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju V letu 1921. 4. Citanje revizijskega poročila. 5. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1921 in o uporabi čistega dobička. 6. DoločiteV prispeVkoV za revizijo in V pomožni zaklad. 7. Volite V načelstva in nadzorstva. 8. Sprememba praVil. 9. Razni predlogi in nasVeti. Opozarjamo na določbo § 29. zadružnih pravil, ki sc glasi: »Vsak zadružnik ima pravico glasovati pri občnem zboru o vseh v § 28. navedenih točkah; vsak delež ima en glas; vendar ne sme imeti noben posamezni udeleženec občnega zbora več kakor sto glasov. Zadrugo zastopa pri občnem zboru njen načelnik ali kak drug pooblaščenec, ki mora biti član dotične zadruge. Vsak pooblaščenec, bodisi načelnik, bodisi kak drug, se mora legitimirati s tozadevnim, v seji načelstva sklenjenim pravilnim pooblastilom ali pa z dotično deležno listino.« CELJE, dne 1. junija 1922. Zadružna ZVeza \? Gelju, regiatroVana zadruga z omejeno zaVezo. Dr. Ernest Kalan član načelstva. Dr. Anton Božič predsednik. Zadružništva - gospodarska in socijalna rešite« človeštva * 1. Gospoda, ne vem, če sc m! hode posrečilo v okviru kratkega predavanja rešiti današnjo svojo nalogo tako, kakor predmet, ki ga obravnavam, zasluži. Kajti zadružništvo je danes nedvomno največje gospodarsko in socijalno gibanje človeštva. Največje in najmogočnejše ne samo z ozirom na raznovrstne njegove gospodarske funkcije, ne samo z ozirom na njegovo etično, nravstveno silo, ki jo moremo sporejati samo s silo verskih idej in pokretov, temveč že z ozirom na suhe, statistične številke. V Jugoslaviji, kjer smo v splošnem takorekoč še le z zadružništvom začeli, imamo danes že nad 3000 zadrug s preko 600.000 člani; v bratski Čehoslovaški je bilo koncem I. 1919 10.058 zadrug s preko 1,787.000 člani; v Nemčiji je bilo koncem leta 1921 44.307 zadrug z nad 6,000.000 čl.; visoke številke izkazujejo Italija, Švica, Francoska, Anglija, skandinavske države, Rusija, Indija, Japati, Zedinjene države severnoameriške. Gre za pn* kret, ki obsega cel svet in vse narode. Poskusimo si tedaj predočiti njegova načela, njegov postanek, njegovo praktično udejstvovanje iti njegove naloge v.sedanjosti in bodočnosti. 2. Kaj je zadruga? Kaka so njena načela ? Ako vozite po slabi cesti težak tovor, ki ga ne zmorete sami, si pokličete na pomoč enega ali dva tovariša. Česar niste zmogli sami, zmorete z lahkoto vsi trije. Česar ni zmogla delavna sila enega samega, to zmore lahko delovna sila treh. Da zvozijo omenjeni težak tovor, so se trije delavci združili v delovno enoto, v delovno* skupnost. In že imamo v tein primeru bistvo zadružništva: več malih, vsaka za se preslabih sil se združi v delovno skupnost za dosego gotovega cilja. Ali drug primer: Kmet Peter nosi v mesto na prodaj mleko. Nosita ga * Predavanje Janka Lešničarja na ljudskem vseučilišču v Celju dne 30. I, 1022, vsak dan tudi Janez in Miha. Pa reče neki dan Janez sosedu Petru: Čuj sosed, jaz danes nimam časa iti v mesto in tudi Miha ne. Bodi tako dober in nesi danes za mene in Miha mleko v mesto. Jutri ga ponesem jaz za vse tri, pojutršnjem Miha. In že zopet imamo bistvene znake zadruge: trije kmetje se združijo za skupno prodajo mleka. To, kar bi morali opravljati vsi trije in vsi trije gubiti čas in trgati škornje, opravlja eden za vse. Mi vidimo iz gornjega in tega primera, da zadruga pomenja tudi medsebojno pomoč. Da, rekel bi, da je ideja medsebojne pomoči, praktične ljubezni do bližnjega najvišji zaklad in [največja privlačna sila zadružništva. V takem udejstvovanju vidimo nekaj višjega, nekaj idealnega. Ni so zategadelj čuditi, da dela, lahko rečem, na stotisoče ljudi po zadrugah brezplačno, da, celo z gmotnimi žrtvami samo iz prepričanja, da služijo enemu od najvišjih idealov človeštva. Ali vzamimo še en primer: V nekem kraju stanuje bogat kmet, sosedje so pa mali posestniki brez denarja ali pa nekateri celo že zadolženi. Ti mali in zadolženi ljudje potrebujejo denar za nakup orodja, deloma živine, živeža, obleke. Ker ga največkrat nimajo, si ga pri gori o-menjenemu bogatašu izposodijo. Zgodi se, da ga ne morejo ob dogovorjenem roku vrniti; pa mu dajo kravo, dajo kos zemlje. Kmečki oderuh se bogati, celo selo pa leze gospodarski navzdol, narod strada ali pa gre po svetu s trebuhom za kruhom. Kje je pomoč ? Ne pomaga v takem slučaju niti država, niti občina, najmanj pa brezobzirni zasebni kapital. Ali pomaga zadruga. Vsi ti mali, zadolženi kmetje se združijo v svrho samopomoči, v svrho medsebojne kreditne pomoči, napravijo zadrugo. Oni, ki ima kak odvišen groš, ga v tej zadrugi naloži, oni, ki denar rabi, ga po nizki obrestni meri dobi. Osebno tlačanstvo vaškemu oderuhu je minilo, med zadružno organizirane kmete, pride več samozavesti, ponosa, veselja do dela. Vidite, to je načelo našega denarnega, ali kakor pravimo, kreditnega zadružništva. Mogli bi vse vrste zadružništva reducirati na tako priproste primere iz vsakdanjega življenja. Iz vsega je videti, da zadružništvo ne zasleduje nekih abstraktnih, povprečnemu človeku nerazumljivih idej. Ustvarilo ga je življenje in njegove potrebe, zato je živo, zato se z brezprimerno naglico razvija. Tako bi podali v surovem obrisu načela zadružništva. 3. Zanimalo bi nas sedaj, kako in kedaj so zadruge nastale? Zadruge kot združitve za dosogo nekega gotovega skupnega gospodarskega ali kulturnega cilja so eksistirale vedno, že od časa, ko je človeštvo pustilo pastirsko življenje, začelo obdelovali zemljo in ustanavljati trdne naselbine. Slovani smo imeli združitve več rodbin za vodstvo skupnega kmetiškega gospodarstva, ki so sc imenovale zadruge. Ostanki Ich staroslovanskih zadrug so se ohranili tudi v naši državi, osobito v Srbiji, do danes. V srednjem veku vidimo po naših mestih povsod trgovske in obrtniške združitve, gilde in cehe, ki so se pri obrtnikih ohranili do danes. Imenujemo v našem jeziku tudi te naslednice starih cehov zadruge, dasi so pravzaprav obvezna društva za dosego nekaterih stanovskih ciljev. Moderno zadružništvo, to je zadružništvo s cilji in nalogami, kakor ga poznamo mi, je staro še le kakih feO let. Gibanje sc je začelo po letu 1840 skoro hkratu na Angleškem, Nemškem in Češkem. Na Angleškem se je začelo gibati delavstvo, na Nemškem in Češkem obrtništvo in kmetijstvo. Ustvarjeni ste bili skoro hkratu dve najbolj znani vrsti našega zadružništva: konzumna zadruga, kratko konzum, in kreditnn zadruga, ki jo poznamo pod bolj domačim imenom posojilnice. Gospodarski in socijalni razlog za ustanovitev obeh vrst zadrug pa so bili eni in isti. Ostali pa so ti razlogi v veljavi do današnjih dni. Kaka je bila Evropa v gospodarskem in socijalnem oziru v 18. stoletju? Skoraj vsi evropski narodi so se hranili s poljedeljstvom in živino- rejo. Obrtništvo in trgovina sta bila znana le po mestih. Kar si je rodbina pridelala na polju, kar jc dobila od svoje živine, od tega je živela. Ljudje so si delali sami obleko, gradili si svoje primitivne hiše. Kar se je pridelalo in izdelalo, se je po veliki večini porabilo v deželi, doma. Konzuin se jc z eno besedo kril s produkcijo. Devetnajsti vek je prinesel v te idilične razmere popolno spremembo. Dočim je vladalo dotlej naturalno gospodarstvo, se je začelo sedaj razvijati moderno kapitalistično gospodarstvo. Obrtnik po mestih se ni več zadovoljil z delom za trden krog svojih starih strank«, on je začel producirati na veliko. Iznašel je novo popolnejše orodje, skonstruiral jc stroje, uporabljal vedno več surovin. Produkcija sc ni več krila s konzuinom, nastala je med podjetji konkurenca, širila sc je trgovina, ki jc izvažala izdelke velikih obrti, tovarn, na vse strani sveta. Najbolj vidno je napredoval ta proces na Angleškem. Kakor vsaka vojna, tako so tudi napoleonske vojne uničile ogromno veliko imetja, ustvarile pa so tudi osobito na Angleškem, silna bogastva, Angleži so prvi začeli ustanavljati tvornico za tvornico in so že v svoji domači zemlji popolnoma prevrnili celi gospodarski in socijalni red. Tvornice so na eni strani uničile malo domačo obrt 'n vzele tisočem ljudem kruh (omenim tu samo tkalce), na drugi strani pa so znižale in otežkočile [kmetijsko produkcijo ter podražile vsakdanji živež. Tvorničarji so konkurirali med seboj in z zunanjim svetom in so potrebovali čim cenejšo delavsko moč. Delavca so slabo plačevali, tako da si 'li mogel kupiti niti vsakdanjega kruha. O kakem varstvu ali organizaciji male obrti, kmetijstva in delavstva ni bilo Hiti govora. Položaj je bil kritičen. Tu se je sešlo v Ročdelu nekega jesenskega večera 1. 1843. nekoliko siromašnih, brezposelnih in gladilih tkalcev in drugih delavcev, da se posvetujejo, kaj bi jim bilo pričeti. Videli so: država ima oblast iti silo v rokah, u ne za nje; tovarnarji imajo denar, !' jim nočejo zboljšati prejemkov; trgovci imajo živeža na zalogi, a cene so previsoke. A spoznali so, da je možnost rešitve v njih samih. Zbirati so začeli po 10 vinarjev našega denarja tedensko, da si ustanove lastno trgovino z živežem in lastno pekarijo to se pravi, ustanovili so ‘prvo konzumno zadrugo. Ustanovitelje te prve novodobne konzumne zadruge na svetu imenujemo ročdelske pijonirje. Iz tega malega podjetja je nastala današnja ogromna angleška Cooperativ-Union, konzumna organizacija z mi-Ijardnim prometom, ki danes prehra-nja skoraj celi angleški narod. Bodi tu še mimogrede omenjeno sledeče: Na Angleškem imajo sedaj velikansko brezposelnost. Vsled visoke valute sc je ustavil izvoz, tovarne odpuščajo teden za tednom več delavcev. In tu so priskočile na pomoč konzumne zadruge. Samo v "jednem mestu južnega Walesa je 146 000 ljudi brez dela in zaslužka. In vse te ljudi pre-liranja tumoštija, res da tudi ogromna konzumna zadruga. Kako je pa delo ročdeiskih pijonirje v učinkovalo v smeri strokovne organizacije delavstva, si jc lahko misliti. Preje opisan prehod iz uaturel-nega gospodarstva v moderno denarno in kreditno gospodarstvo je povzročil tudi pri kmetijstvu hudo krizo. Pomanjkanje denarja in slabo kmetovanje sta spravila kmetovalca v odvisnost od vaških oderuhov in trgovcev. Osvoboditev malega in srednjega kmetovalca iz teh rok je postalo nujno gospodarsko in socijalno vprašanje. Leta 1846 in 1847 ste k vsemu došli v Nemčiji še izvanredno slabi letini. Sila je bila zlasti v revnejših krajih ogromna. In tu je ustanovil župan male občine Weyerbusch-Flammers-feld na Porenskem prvo kmečko posojilnico po poprej označenih načelih. Teh kmečkih posojilnic je kasneje zrastlo na tisoče in desettisoče po Nemčiji in vseh kulturnih državah: imenujemo jih rajfajznovke po njihovem ustanovitelju. Poleg kmečkih posojilnic imamo tudi mestne posojilnice s širšim delokrogom in z namenom, da dajejo kredite obrti in trgovini: imenujemo jih po njihovem ustanovitelju Schulzeju iz saksonskega mesta Delitzch šulcedeličevke. Schulze je živel ob istem času kakor Raiffeisen; toda dočim se je ta bavil pred vsem s kmetijstvom, je zamislil Schulze svoje zadruge predvsem za obrtništvo. Razvoj je šel pozneje drugo pot, tako da služita obe vrste zadrug kreditnim potrebam kmetijstva kakor obrtništva. 4. Treba je tu kratko omeniti nastanek slovenskega zadružništva. Zvezan je isti za vedno z imenom brata Vošnjakov, ki sta bila doma iz Šoštanja in od kojih je bil eden, dr. Josip, zdravnik, Mihael pa inženir. Leta 1868, toraj še v naši takozvani taboritski dobi, je potoval dr. Josip Vošnjak po češkem in videl tam med drugim, kako sc lepo razvijajo posojilnice in kako se jih ustanavlja vedno več. Ko sc je vrnil domu, jc to popisal v »Slov. Narodu«, pozneje pa tudi 1. 1871. v koledarju družbe Sv. Mohorja. Slovenci smo takrat imeli komaj eno zadrugo, Obrtno pomožno društvo v Ljubljani, ki ga jc okrog leta 1860 ustanovil Čeh Horak. Na opomin dr. Josipa Vošnjaka so sc potem začela polagoma ustanavljati posojilnice. Prva jc bila Gornjesavinska posojilnica v Mozirju, registrirane 1. 1874., druga Posojilnica v Šoštanju, tretja Okrajna posojilnica v Ljutomeru, četrta Posojilnica v Metliki. In razvoj je šel naprej. Pospešil ga je osobito Mihael Vošnjak, ki je ustanovil tudi v Celju leta 1883. Zvezo slovenskih posojilnic, iz katere se je rodila današnja Zadružna Zveza v Celju. Danes imamo v Sloveniji 881 zadrug z okroglo 80.000 člani, kar bi značilo, da je že vsak dvanajsti Slovenec član kake zadruge. Poleg občih idejnih podlag jc bil za ustanavljanje zadrug na Slovenskem merodajen tudi narodni moment. Do 70. let Slovenci sploh nismo imeli nobenega denarnega zavoda. Po vseh naših važnejših mestih so obstojale nemške občinske hranilnice, ,ki so po gospodarski plati na vse kriplje podpirale ponemčevanje našega ljudstva in prehajanje naše zemljiške in hišne posesti v nemške roke. Z njihovim denarjem so prešli v nemške roke naši najlepši gozdovi in vinogradi. Takratni naši politiki, osobito praktični Mihael Vošnjak, so uvideli, da bodemo narodno in gospodarski uničeni, ako se ne bodemo branili na temelju samopomoči, toraj z zadružno organizacijo, To se je tudi v veliki meri izpeljalo. In trditi smemo smelo, da nas je zadružnišivo rešilo narodnega in gospodarskega pogina. 5. ~ Kako se zadružništvo praktično udejstvuje? Kake naloge ga čakajo v sedanjosti in bodočnosti ? Začel bodem, kakor poprej, s konzumnim zadružništvom. Prvi učinek, ki ga opažamo pri konzumnem zadružništva, je ta, da pocenjuje živila in sploh vse blago, ki se potom teh zadrug oddaja. Trgovci so trdili, da to ne odgovarja resnici, češ, da tudi konzumne zadruge prodajajo po dnevnih cenah. Ne glede na to, da je ta trditev le deloma resnična — o stvari razpravljam malo kasneje — pozabijo oni, ki pocenjevanje izpodbijajo, da dobe zadružniki oni odstotek, ki preostane od nakupne cene in režije, nazaj. Kako velike so te svote, kaže statistika pri češkem, nemškem in švicarskem zadružništvu. Znašale so tiste povprečno peti del ccle nakupne cene. Naše slovensko konzumno zadružništvo je seveda največ dete vojnih in povojnih abnormalnih razmer. Ali ko se iste ustalijo, bode prišlo do tega nedvomno sijajnega ^učinka tudi pri njem. Ni pa ta učinek na vpliv blagovnih cen edini. Dasiravno prodajajo konzumne zadruge normalno po dnevnih cenah, pa to ne ovira, da so zadruge povzročile v premnogih slučajih padanje cen. Znano je, da če tudi cene za živila v engros prometu na svetovnem trgu padajo, traja vedno zelo dolgo, predno to čuti tudi mali konzument. Zadruge kot organizacije konzumentov, pa gredo s cenami navzdol in silijo v tem celo ostalo trgovino, da jim sledi. Že eksistenca konzumnih zadrug sama sili trgovino in obrt, da se držita zmernejših cen in da ne gre dobiček previsoko. Ker ravno zadruge stremijo za tem, da sc plačajo le faktični izdatki, to je produktivni stroški, z eno besedo delo, se stremljenje za neutemeljenim dobičkom ubija, in odstranitev istega bo pomenila rešitev dobrega dela današnjega takozvanega socijalnega vprašanja. Druga posledica obstoja konzumnih zadrug je ta, da sc prodaja čim boljše blago. Organizirani konzumenti ne morejo v interesu samih sebe kupovati slabega ali ponarejenega blaga. Stremljenje, da se v konzumnih zadrugah prodaja, ozir. kupuje le najboljše blago, je angleškega izvora. Anglež pravi: jaz sem preubog, da bi kupil po ceni. Smisel tega pregovora pove vse. Ako se ga konzumno zadružništvo drži, pomenja to velik napredek tudi v čisto narodno-gospodarski smeri. Kajti izdelovanje slabega blaga je zapravljanje delovne sile in materijala. Ako pa sc isto vendarle vrši, je to posledica iste dobičkarije, o kateri sem že poprej razpravljal. In pridemo znova na isto: v državah, kjer je konzumno zadružništvo visoko razvito in je s tem dana konzumentom prilika za kontrolo cele trgovine, živilske in oblačilne industrije, se proizvaja vse to blago v mnogo boljših kvalitetah kakor drugje, recimo pri nas, kjer konzument tako-rekoč sploh še ni organiziran. AngleškinacijonalniekonomThorn-ton piše v svoji sloviti knjigi o delu: Naraščajoča konkurenca med trgovci se smatra za znak pocenjevanja blaga. Dejstvo pa je, da preveliko število konkurentov blago draži in ne pocenjuje. Četudi si trgovina rada konkurira, pod one cene, ki ji zasiguravajo eksistenco, vendar ne more iti. In najnižje cene, po katerih se more prodajati, morajo biti višje, ako morejo rediti veliko število ljudi. Tako Thornton. In ravno v tej smeri dela konzumno zadružništvo. Ena sama zadruga preskrbi po malem številu uslužbencev potrebno blago za več tisoč ljudi, za katere bi inače eksistirala cela vrsta trgovin. O tej stvari bi se seveda lahko še dolgo pomenkovali. Ni dvoma, da navedeni ugodni gospodarski rezultati uplivajo tudi na socijalen život naroda. Skrbeti za cenejšo in boljšo prehrano ljudstva se pravi, skrbeti za njegov socijalni napredek. Dogodki današnjih dni in izkušnje dolgih stoletij nas uče, da stoje ropi in kradeži v direktnem razmerju s cenami za živila. Kakor je kruh cenejši sc praznijo tudi ječe, tatov, goljufov in roparjev je manj. Ako toraj stremijo konzumne zadruge za cenejšim kruhom, delajo direktno na nravnemzboljšanju prebivalstva. Vobče, ako prihranjajo konzumentu nepotrebne višje izdatke, mu zboljšujejo s tem življenje. Omogočajo mu višji življenski standard, budijo v njem smisel za višje cilje našega življenja in človeštva vobče. Zato so konzumne zadruge znaten kulturni, ali če hočete, socijalni činitelj osobito med delavskim ljudstvom. 6. Kratek obris dela konzumnih zadrug nam kaže, da gre tukaj za veliko ekonomsko in socijalno idejo, katera rodi za ljudstvo neprecenljive uspehe. Ali vprašali bodete, kako da ta ideja napreduje tako sijajno pri Angležih, Dancih, Nemcih, Švicarjih in zakaj ne pri nas? Odgovoril bi Vam po tem, kar mislijo in sodijo Angleži. Njim ni veliko do teoretiziranja, oni ne dajo ničesar na gromovnike, ki preklinjajo kapitalizem, v praksi pa mu vneto služijo, pač pa delajo z vso vnemo praktično v svojih zadrugah, obenem pa razvijajo ogromno zadružno propagando s predavanji, knjižnicami, tečaji, čitalnicami in tako naprej. 2e začetkom tega stoletja je imelo mesto Bolton z ne več ko 200.000 prebivalci 16 javnih zadružnih čitalnic in knjižnic. Pri zadružništvu velja ravno večna beseda profesorja Stuarta: »Vaše, zadružno, gibanje je gotovo demokratično gibanje. Ono toraj ne sme biti odvisno od pravilnega shvačanja posameznikov, njegov uspeh je odvisen od naziranja širokih vrst naroda. Zato morate zadružnike neprestano o Vaših načelih poučevati. Vzgoja je za vsakega dobra, za zadrugarja je živa potreba. - Zato lahko rečemo: od zadružne izobrazbe je odvisen uspeh zadružništva tudi pri nas. 7. Veliki so uspehi naših kmetijskih zadrug. Slovenci smo doslej opravili tu največ zadružnega dela, to zadružništvo nam je vsled tega najbolj znano. Kmetijsko zadružništvo ločimo v več vrst: imamo kreditne zadruge ali posojilnice, imamo zadružne mlekarne, imamo strojne zadruge, imamo kmetijske produktivne zadruge, to je zadruge za predelavo in prodajo vina, za vzdrževanje skupnih mlinov in žganjarij, imamo zadružne elektrarne, pašniške in živinorejske, zadruge, zadruge za prodajo živine, jajc in sadja, stavbinske zadruge. Imamo celo eno zadrugo za napravo in vzdrževanje okrajne ceste. To je, gospoda, pisan svet raznih poslov in raznih gospodarskih ciljev. Obsega celo naše trško in vaško gospodarstvo. Pisan, pa zanimiv svet. Pogledali bodemo samo malo vanj. Postanek in načela naših kmečkih posojilnic sem že kratko razložil. Neoporečna zasluga teh zadrug je, da so dale kmetu in obrtniku komodno in sigurno priliko za posojila kakor za štedenje, da so mu omogočile boljše in naprednejše obratovanje, da so mu omogočile stavbo boljših in higijeničnih stanovanj ter gospodarskih stavb, da so ga uvedle v moderno gospodarsko življenje sploh. Za razumevanje njihovega poslovanja je treba najprej razložiti njihov ustroj. V neki vasi se zbere recimo 20 kmečkih posestnikov, malih obrtnikov, kočarjev in delavcev, ki žele ustanoviti v vasi kreditno zadrugo, rajfajznovko. Napravijo občni zbor in si izvolijo iz svoje srede načelstvo, obstoječe po navadi iz 5—7 mož ter nadzorstvo. S tem je nova zadruga konstituirana. Vplačajo se deleži, poprej dve do pet kron, sedaj navadno, 10—20 kron. Vsak zadružnik pa jamči pri tem s celim svojim premoženjem za zadružne obveznosti. Zadruga zbira potem vloge in daje posojila. Velika prednost je, da ne sme znašati razlika med obrestno mero za vloge in za posojila več ko 11/2°/o-Zadolžnice se kolekujejo po lestvici I, za stroške se računu nekaj kron. Vse delo načelstva in nadzorstva je brezplačno; le knjigovodji se da mala nagrada, pred vojno 100 do 200 kron, sedaj 800 do 1000 kron. Dobiček, ki ga je pri tem poslovanju itak le malo, gre ves v rezervni fond, ki se ne sme nikoli med zadružnike razdeliti. Ako se zadruga razpusti, se rezervni fond shrani pri Zvezi za ustanovitev nove zadruge v dotičnem kraju; če se v 10 letih tamkaj nova zadruga ne ustanovi, pripade rezervni zaklad občinam, za katere je zadruga poslovala in sicer za dobrodelne namene. To je cela pri-prosta ureditev naših rajfajznovk, ki jih imamo v Sloveniji okrog 400, dočim jih imajo na Češkem nad 5000 in v Nemčiji nad 20.000. Ureditev mestnih posojilnic je v svojem bistvu ista, samo da imajo širši delokrog, večje deleže, menično poslovanje, katero je pri rajf-ajznovkah nedopustno in seveda tudi večje, tehnično bolje urejene urade. Bilo je svoj čas napram kmetijskemu zadružništvu mnogo dvoma, veliko odpora in sovraštva. Vsi so bili proti nam. Vaški oderuhi, nekdanje sparkasse in banke so se z združenimi močmi borile proti nam. Ali ideja je prodrla, idealisti so zmagali. Danes so kmečke in mestne posojilnice zbrale v naši, gotovo ne bogati deželi okrog pol miljarde vlog in so postale kmalu da ne odločilen činitelj na našem denarnem trgu. Številke vlog pri češkem in nemškem kmetijskem zadružništvu so seveda ogromne. Nemške posojilnice imajo n. pr. danes preko 10 mi-Ijard vlog. Nikako ne smemo pozabiti, kako zelo dviga zadružništvo naše selo tudi v etičnem oziru. V vseh pravilih naših kmetijskih zadrug imamo določilo, da zadruge nimajo naloge samo gmotno podpirati svoje člane, temveč morajo gledati tudi na etično vzgojo našega kmečkega ljudstva. V vsem poslovanju naših kmetijskih zadrug so tudi faktično činitelji nravstvene vzgoje. Tu imamo neomejeno zvezo, brezobrestne deleže, dodelitev dobička rezervnemu zakladu ali njegovo eveutuelno uporabo za dobrodelne in izobraževalne svrho, ceneno ali največ brezplačno poslovanje, vzgojo k varčnosti potom zbiranja malih vlog. S tem, da se naše kmečko ljudstvo tako mnogoštevilno udeležuje zadružnega gospodarstva, pride v dotiku z najrazličnejšimi gospodarskimi, tehničnimi in finančnimi vpašanji, o katerih je poprej le malo ali ničesar vedelo. Kdor je n. pr. v načelstvu tudi najmanjše naše rajfajzuovke, spozna uredbe in načela našega modernega denarnega in kreditnega gospodarstva. On spoznava pravne in poslovne oblike kreditov, on se uči ceniti posestva, poslopja, obrtne in trgovske obrate, on se uči preračunavati rentabiliteto podjetij vsake vrste. On se uči prednosti dobrega knjigovodstva ne le v zadrugi, temveč tudi v privatnem gospodarstvu. Koliko novih vidikov se odpira našim kmetovalcem in obrtnikom pri sodelovanju v nakupnih in prodajalnih zadrugah! Moderna trgovina sega z vsemi svojimi tehničnimi pripomočki v te zadruge in daje zadružnikom priliko, da se priuče mnogih in mnogih stvari tudi za svoje privatno gospodarstvo. Možnosti ljudske naobrazbe v prej neznanih oblikah in prilikah se nam tu odpirajo; mi vidimo zadruge kot pravo šolo ekonomske in socjjalne naobrazbe za naše .nekdaj v idiličnem nepoznanju sveta in razmer živeče selo. 11. Pri nas smatra največji del publike zadrugo kot ceneno sredstvo za dosego kredita, za boljši nakup raznih potrebščin in včasih tudi za najlažje usta-novljivo akcijsko družbo v ne vem vse kake svrhe. Ni pa veliko ljudi, ki bi pojmih, da tvori zadružništvo gospodarski nazor, ki hoče v vseh panogah narodnega gospodarstva postaviti na mesto konkurenčnega sisiema kooperativni, zadrugarski. to je delo vseh za enega in delo enega za vse. Pravi za, drugarji ne govorim veliko o socijaliz-mu smo pa socijalisti v praksi. Razlikujemo se od socijalistov, kakor pravi Schulze. v tem, da ne skušamo zboljšanja gospodarskih razmer posameznika naprtiti državi, katero bi se moralo po hudih bojih in prevratih v ta namen še le reorganizirati, temveč da iščemo stikov z že obstoječimi razmerami in dajemo vsakemu stanu, naj si bo to delavec ali kmet, obrtnik ali trgovec, priliko za gmotni in kulturni napredek. Mi se obračamo na posameznike, jih združujemo in skušamo potom te združitve slabih in nedostatnih sil v zadrugi doseči potrebno sigurnost za gmotno eksistenco in boljše socijalno stališče posameznika, pri čemur pa vendar ostane ohranjeno ono, kar je za napredek človeške družbe in posameznika istotako nujno potrebno, nam- reč individualni prosti razvoj volje in dela. Upam, da se mi je posrečilo vsaj deloma dokazati, da je ta princip glavna podlaga vsega zadružništva. Naša naloga bodi, da zaneseno pravo razumevanje tega principa v celi naš narod, posebno sedaj, ko je vojna in povojna psihoza uničila toliko idealov in nas potegnila v blato najgršega in za eksistenco naroda ter države naravnost pogubnega materijalizma. S tem končam. Štiridesetletnica Posojilnice v Mariboru. (Poročilo tajnika Posojilnice v Mariboru z. Julija Novaka na JO. rednem občnem zboru dne 12. marca 1922). Posojilnica je z ravno preteklim letom završila JU letno dobo svojega delovanja. Zasluge posojilnice r.a narodnogospodarskem polju in nič manje na prosvetnem so tako velike' za mariborske Slovence, da tega jubileja prezreti ne moremo in ne smerno. Naj sledi torej skromen pregled nje delovanja od usta-novitve do danes. 1‘ežka je bila borba, ki so ;o vodili z v zgledno požrtvovalnostjo mariborski rodoljubi od prvih početkov političnega udejstvovanja Slovencev pa prav bo konca zloma Avstrije za pravice Slovencev v Mariboru in na Štajerskem sploh. Ustaviti je bilo treba pouemčevalni vat s severa in to se je skušalo doseči s podrobnim narodno-prosvetnim delom med našim narodom ob jezikovni meji. Priboriti je bilo treba narodu političnih pravic ' in enakopravnosti pri uradih in oblast-vih ter v javnem življenju sploh. Kmalu so spoznali tedanji narodni boriteiji — vsem na čelu oče slovenskega zadružništva Miha Vošnjak — da samo navdušeno prosvetno delo ne more trajno dvigniti narodne samozavesti, marveč da je treba predvsem skrbeti za gospodarsko osamosvojitev in neodvisnost našega ljudstva. V zadružni organizaciji naj b1 se postavil temelj gospodarskemu in 1 njim kulturnemu napredovanju! Žalostne so bile za mariborske in okoliške Slovence tedanje razmere v tern oziru. Denarni zavodi v Mariboru so bili izključno v •nemških rokah in zavednim Slovencem nepristopni. Treba je bilo misliti na lastni denarni zavod in slediti vzgledu Celja, Ljutomera, ki so že imeli svoje posojilnice. Odvetnik dr. Jernei Glančnik je izvršil vse predpriprave, tako. da je Posojilnica pričela s poslovanjem dne !J. februarja 1S82 v hiši na Tegetthofovi ulici št. 9. Zanimivo je poročilo '-Slovenskega Gospodarja« z dne 12. januarja LS32. ki piše v uvodnem članku: »Cesar smo si že dolgo želeii m tako pogrešali, to smo dognali in dosegnoh: Maribor in okolica Ima svojo slovensko »Posojilnico, registrovano zadrugo z o-ntejenim poroštvom« in Štajerska dobi svoje politično »slovensko društvo-. Na poziv poslancev: dr. Vošnjaka, dr, Dominkuša. dr. Radaja in Gospodarjevega urednika sešlo se ;c dne S januarja t. I. precejšnje število slovenskih domoljubov v Mariboru. Povabljni so bili vsi državni in deželni poslanci in še nekateri izven mariborski narodnjaki blizu železnic. kojim ,ie mogoče leži in brez izredno velikih stroškov potovati.* Prišli so gospodje: dr. Vošnjak iz Ljubljane, Mih- Herman iz Gradca, dr. Se rilec in Mih. Vošnjak iz Celja, dr. Gregorič, Jož. Zitek iz Ptuja, dr. Geršak Iz. Ormoža, dr. kapoc iz Šoštanja. Tem pridružilo se je mnogo narodnih mož mariborskih. Zlasti na prizadevanje poslanca g. dr Vošnjaka in njegovega brata Mih. Vošnjaka, inženirja, utemeljitelja in predsednika celjske posojilnice, posrečilo se je nagovoriti še omahujoče gospode mariborske, da so se lotili posojilnice. V nedeljo ob 11. uri dopoldne bila je odločilna osi.ovalna seja v g. dr. Glančnikovej pisarni1. Navzočih je,bilo H gospodov, ki so sprejeli pravila celjske posojilnice, podpisali potrebnih deležev ter osnovah: »Posojilnico za Maribor in okolico, Spar-und VorschussgenossenseharT. Izvolili so potem ravnateljstvo nove.i denarne] zadrugi: v predsedništvu so sledeči gospodje: za ravnatelja dr. Glančnik, advrr-kat, za denarničarja Pavel Simon, posestnik in fabrikant šampanjca, za kontrolorja Franc Bindlechner, posestnik iu ta-brikant mjila, za odbornike pa gospodje: dr. Radaj, deželni poslanec, notar m posestnik, Feliks Ferk, zdravnik iu posest- nik, M. Berdajs, trgovec in Jožef Rapoc posestnik, vsi v Mariboru. V nadzorm-štvu bili so izvoljeni gospodje: dr. Do-minkuš, deželni poslanec in odvetnik. Lovro Herg, kanonik, doktor Gregorec, profesor, Janez Flucher, deželni poslanec in Franc Rapoc. notar. Jako je slovenska posojilnica v Mariboru ustanovljena in tukajšnjim Slovencem prirejen zavod, katerega so že davilo bili potrebni. Zanaprej se jim n. pr. ob času volitev ni treba bati vžugavanju od strani jim nasprotnih denarnih zavodov. Sploh pa želimo, da ova posojilnica krepko in srečno prospeva in svojemu namenu od leta do leta bolje ustreza! < Na I. rednem občnem zboru dne i J. januarja 1883 so bili izvoljeni v ravnateljstvo gg. dr. Glančnik za predsednika, Ravel Simon za blagajnika. Josip Rapoc za kontrolorja. Martin Berdajs (do ieta 1897), Franc Bindlechner (do 1. I89b), ur. Feliks Ferk in dr. Franc Ra daj za člane v nadzoruištvo pa dr. Fr. Dominkuš kot predsednik, dr- Lavoslav Gregorec, l uka Lavtar, Jože Lavtar, Jožef Kodela, dr. Filip Terč ih Maks Morie. V teku JO letne dobe so poslovati poieg imenovanih še .sledeči zadružniki v ravnateljstvu': Ivan Stipan, trgovec v Mariboru (1880 —1894) Dr. Ivan Križanič, kanonik in profesor bogoslovja (1885—1901) Dr. Ivan Mlakar, kanonik in ravnatelj semenišča (1895—1913) Franc Dolenec, trgovec (1897—1900) Ivan Koprivnik, profesor (1898—1912) Franc Pavlič, poštni kontrolor (1901 — 1903) Jernej Voh, kanonik (1902- ~i909) Alojzij Bahovec, poštni ofieijul (1904) Dr. Franjo Rosina, odvetnik, predsednik od leta 1905 Dr. Radoslav Pipuš, odvetnik, oj leta 1905 dalje Dr. Viktor Kac, zdravnik, od leta 1909 dalje Dr. Vladimir Semee, odvetnik, od leta 1913 dalje Dr, Franc Votišek, dvorni svetnik 1915-- 1919) Henrik Schreiner, ravn. drž. učiteljišča (1916—1920) Vilko Berdajs, trgovec, od leta 1918 dalje Dr. An ton Mulej, sodni svetnik (19IS--1920) Anton Štepic, davčni naduoravitelj. od leta 1921 dalje Marko Šepec, trgovec, od leta 1921 dalje. V nadzorništvu na so bili poleg pi -vili elanov: l'r. Franc Voušek (1884—1887. 1894— 1899, 1901-1903) Dr. Ivan Mlakar (1884—1894) Ivan Majciger. gimn. profesor (1884 — 1904) 1. Jenko (1885) Franc Pavlič (1888—1890, 1894—1900) Franc Kočevar, trgovec (1888 1890) Alojzij Rakovec (1891—189.1) Franc Dolenec (1891—1896) Dr. Filip Terč (1896—1904) Ivan Koprivnik (1897) Dr. Franjo Firbas, notar (1899 1909) Blaž Matek, profesor (1899- 1908) Henrik Schreiner (1902—1915) Alojzij Bahovec (1905—1917) Dr.'Anton Medved, profesor bogoslovja od leta 1905 dalje Vilko Berdajs (1904—1917) Dr. Viktor Kac (1908) Dr. Leopold Poljanec, profesor (1900 1918) Dr. Vladimir Sernec (1909-1912) Dr. Pavel Turner, veleposestnik (1914 — 1920) Dr. Karl Koderman, odvetnik, od leta 1916 dalje Stanko Marin, profesor, od leta 1918 dalje Matej Dolenec, ravnatelj trg. šole. od leta 1918 dalie Hinko Pogačnik, tovarnar, od leta 1918 dalje Srečko Robič, veleposestnik, od leta 1918 dalie. Pregled zadružnikov, v kojih roke je bilo izročeno vodstvo Posoiilnice, izkazuje le male spremembe. Več članov je sodelovalo od ustanovitve Posojilnice do svoje smrti. Tako dr. Glaučnik (+ 14. 1. 1905), .(osip Rapoc (t 18. 1. 1918). cfr. Feliks Ferk (t 15. 9. 1915), dr. Ivan Mtff-kar (t 16. 4. 1914), vsi drugi pa dolgo vrsto let. Zanimivo ie dejstvo, da sta bila v celi 40-letni dobi le dva predsednika, prvi dr. Glančnik in drugi dr. Franjo Rosina od 19. februarja 1905 dalje. Izmed ustanoviteljev ie dočakal 40 letni jubilej Posojilnice samo g. dr. Lavoslav Gregorec, častni kanonik in dekan v Novi cerkvi. Kako nujna .ie bila potreba slovenskega denarnega zavoda v Mariboru, jc najbolje razvidno k njenega prometa »' prvih letih obstoja. Hitro si je pridobila zaupanje slovenskega prebivalstva. V poznejših letih in zlasti po prevratu su sc sicer osnovali konkurenčni zavodi, toda Posojilnica si je žc ustvarila s solidnim delom tako trden temelj, da se ni dal omajati. Po prevratu ie vzrastla črez noč in se: v treh letih povspela do sedanje višine, da zavzema med Posojilnicami v Sloveniji 4. mesto. Tabela koncem poročila predoča nazorno vzrast in napredek Posojilnice v posameznih letih. Sprva se je Posojilnica bavila naiveč s posojili proti vknjižbi in na osebni kredit-Pozneje — zlasti po prevratu — je v večjem obsegu obratovala /. obrtnim in trgovskim kreditom. Posojilnica jc v prvi dobi svojega obstoja imela poslovne prostore na sedanji Aleksandrovi cesti št. 16 do zgraditve Narodnega doma, kamor se je preselila leta 1899. Za razvoj Posojilnice so postajali prvi uradni prostori pretesni ali bolj kakor to ie bila merodajna težnp, postaviti skupen dom Slovencem v Mariboru, za zgradbo Narodnega doma. Član nadzorništva dr. Filip Ferč je >c ni občnem zboru dne 23. februarja 1890 predlagal, da sc ravnateljstvo pozove da pridobi ob priložnosti pripraven prostor za zgradbo društvenega hrama in izredni občni zbor dne II. aprila 1897 sklene na predlog dr. Jerneja Glančnika, zidati društveni dom po pripravljenih načrtih. Koncem leta 1899 je bila slovesna otvoritev Narodnega doma. impozantne palače, ene izmed najlepših stavb v Mariboru. Posojilnica je dobila dostojne prostore, mariborski Slovenci nn ognjišče, kjer so se poslej zbirali. Zgradba Narodnega doma pomenja v zgodovini man borskih Slovencev pač najznamenitejši dogodek. V njem se j«- posvedočila moč slovenskega življa v Maribora in okolic! in s tem dvignila nje narodna samozavest. Slovanska čitalnica. Dramatično in Zgodovinsko društvo so dobili lepe prostore in šele odtlej so mogla razvijati vspešno svoje narodno - probujuo delo. Umevno je bilo. da je vzbudila zgradba Narodnega doma zavist in jezo naših narodnih nasprotnikov in nasprotovali sc. kjerkoli so mogli. Njih rovarjenje je šlo tako daleč, da se je novi most čez Dravo ki je bil sprva projektiran v smerf mimo Narodnega doma. zgradil z večjimi stroški na mnogo neprikladnejšem kraju, samo, da bi vsled novega mostu ne povečal pomen Narodnega doma. Med s vrtov no vojno je Narodni dom zasedlo avstrijsko vojaštvo in razni oddelki so tekmovali v tem, kdo napravi večjo škodo. Poleg Narodnega doma ie Posojilnica še lastnica enonadstropne hiše na Aleksandrovi cesti št. 59 nasproti glavnega kolodvora, hiš v Cvetlični ulici Št. 3 in 9 s prostranim vrtom med Cvetlično in Mlinsko ulico, stavbnim prostorom na oglu Tattenbachovc in Frančiškanske ulice ter dveh njiv nad 4 ha mere v Ma-gdalenskem predmestju Maribora in bližini topničarske vojašnice. To zemljišče predstavlja lepo vrednost stavbnega prostora. Posojilnica je nudila zaslombo manjšin' zadrugam na Sp. Štajerskem in tako pripomogla k razvoju slovenskega zadružništva. Iz svojega vsakoletnega čistega dobička je darovala Posojilnica znatne svo-te v narodne in obče človekoljubne namene. Na srcu ji je bila zlasti usoda sfo-venskega dijaštva, in skoro ni na Slovenskem denarnega zavoda, ki bi bil toliko žrtvoval za dijaštvo. kakor naSa Posojilnica. Od Posojilnice so prejema?! podpore Slovenska čitalnica. Zgodovinsko društvo, Ciril Metodova družba, Obrambni sklad. Dijaška kuhinja, Glasbeno društvo, Šolske sestre v Mariboru, pogojno, da vzdržujejo na svoji šoli slovenske vzporednice. Društveni dom prt Sv. liju, gojenci kmetijske šole pri Sv, Juriju, Trgovske in obrtne šole v Ljubljani, Dramatično društvo v Mariboru. Sokol, šola v Krčevini. Podravska podružnica SPI) v Rušah, Šolska Matica v Ljubljani, akademično društvo »Kras« na Dunaju, akad. društvo »Triglav« v Gradcu, podporna društva za slovenske visokošolce v Gradcu, Dunaju in PragV Podporna društva za revne dijake na gimnaziji in učiteljišču v Mariboru, gasilna društva, pogorelci. po preobratu v izdatni meri Glasbena matica in Jugo-slovenska Matica v Mariboru, slovenska dijaška zadruga v Prasri in Brnu, podporna društva jugoslovanskih akademikov v Ljubljani in Zagrebu. Vsa naša kulturna društva so našla tako oporo v Posojilnici, a z naravnost očetovsko skrbjo pa je pomagala našemu revnemu dijaštvu. Posnemajoč vzgled svojega preo-sednika dr. Rosina so člani ravnateljstva in nadziorništva poklanjevali svoje nagrade narodnim in občekorfetnim namenom. V preteklem letu je Posojilnica >z-piačala podpor K 61.985.47. Ustanovitelj Posojilnice dr. Fran Ra-poc je namenil za revne dijake slovenske narodnosti iz mariborskega in šo-štanjskega okraja ustanovo v gotovini K 65.000.— ter po smrti svoje sestre tucti dohodke hiše št. 61 na Aleksandrovi cesti, drugi ustanovitelj dr. Feliks Ferk pa je zapustil skoraj vso imovmo v vrednosti nad K 1,900.000.-- za dijaško ustanovo s pristavkom, da mora ostati glavnica naložena pri Posojilnici. Ob zlomu Avstrije ie dala Posojilnica Narodni vladi v Ljubljani 2,000.000 kron posojila, ki se je povrnilo leta 1921. Tako si je Posojilnica z vsem svojim ue-Iom pridobila nemale zasluge, da je Maribor ostal ohranjen naši državi. Udeležba se je v izdatni meri prvega državnega posojila in ravnotako 7% državnega investicijskega posojila 1. 1921, dočim m imela ob prevratu nobenega avstrijskega vojnega posojila. Posojilnica je bila včlanjena pri Zvezi slovenskih posojilnic v Celju in je danes član celjske Zadružne Zveze, Ki izvršuje obvezne revizije. Revizijski zapisniki pričajo o vestnem poslovanji ravnateljstva in nadzoru. Tako iti Posojilnica v vsej svojei 40 letni dobi utrpela nikakih izgub 'pri posoiilih. Zadnje revizijsko poročilo Zadružne Zveze v Celju z dne 3. maja 1921 pa zaključuje-»Poslovanje Posojilnice napravlja lep, soliden utis. Njeni uspehi in njeno stanje ne služijo le v ponos vodstvu in zadružnikom, temveč v čast vsemu slovenskemu zadružništvu«. Posojilnica v Mariboru more ob -M-letuici svojega poslovanja s ponosom zreti na izvršeno delo v korist in dobrobit svojih zadružnikov in obče slovenskega živija v Mariboru in okolici. Naj ji vspešna preteklost pridobi novih prijateljev. ohranja pridobljeno zaupanje občinstva, da bo mogla i v bodoče vršiti svoje poslanstvo na zadružnem polju v gospodarski prospeh našega naroda! Nove tahse in pristojbine. S 1. septembrom 1921 so uzakonjene nove določbe o taksah in pristojbinah. Ta novi začasni zakon je bil objavljen v »Uradnem listu« z dne 22. avgusta tl. štev. 100, pravilnik k temu zakonu pa v »Uradnem listu« z dne 30. avgusta 1921 štev. 104. V naslednjem navajamo najvažnejše določbe, ki za devajo naše članice: 1. Registracijske prošnje. Glede kolkovauja registracijskih prošenj je treba razločevati med prošnjo 1. za registracijo novoustanovljene zadruge in prvega načelstva, 2. za izbris odstopivših članov iz načelstva in za vpis novoizvoljenih ter objednem za spremembo pravil pri že registrirani zadrugi in 3. za vpis spremembe — samo — pravil zadruge. V prvem slučaju je kolkovati prošnjo z Din 22.— plus tolikokrat po 5 Din kolikor udov načelstva se prijavi za vpis v zadružni register. V drugem slučaju znaša kolek za prošnjo samo 2 Din, vrhtega za vsakega člana načelstva, ki se ga naj izbriše v registru, posebej še 5 Din in ravnotoliko za vsakega novoizvoljenega uda načelstva. V slednjem slučaju se mora kolkovati prošnja s 6 Din. Vse te tukaj navedene koleke je nalepiti na prvi strani prošnje zgoraj in se jih ne sme prepisati. Razentega je vsako prilogo k registracijski prošnji kolkovati s kolkom po 50 para. Končno se mora vsaki taki prošnji priložiti še eden pet-dinarski kolek za preskrbo razglasa v Uradnem listu. Da se kolek pri odpiranju ovitka ne zgubi, se naj zavije v košček papirja, katerega se nalepi potem na prvo stran prošnje. Kolek za legalizacijo podpisov članov načelstva znaša 5 Din za vsak podpis posebej. Za overovljenje prepisov (n. pr. pravil, ki se priložijo registracijski prošnji ali slično) znaša kolek 1. ako se je prepisala ena pola izvirnika, za cel tak prepis 5 Din, 2. za prepise na-daljnih pol izvirnika pa vsakikrat po 2 Dinara. Prošnje za izpiske iz zadružnega registra je kolkovati s kolkom po 2 Din. Obenem je priložiti prošnji kolek za najmanj 5 Din, ker sicer sodnija izpiska ne sme narediti. Ako ta kolek ne bo zadostoval, bo sodnija dolg na taksi naznanila. Ta dolg je nemudoma poravnati. 2. Menice in kolkovne lestvice. Novi zakon določa za menice po- sebno lestvico, ki pa ni več merodajna tudi za kolkovanje zadolžnic pri rajf-ajznovkah. Lestvica je sledeča: Din Din Din do 300 0'60 preko 300 do 600 1 20 600 » 1.200 2 — » 1.200 » 2 000 4 — » 2.000 3.200 6'20 » 3.200 » 5.000 9'80 » 5.000 » 6.800 1320 » 6.800 » 10.400 19 — » 10.400 » 14.000 25 — » 14.000 » 20.000 34 — » 20.000 26.000 43 — * 26.000 32.000 52'— » 32.000 » 38.000 61 — » 38.000 » 44.000 70 — » 44.000 * 50.000 79 — 50.000 60.000 94 — » 60.000 » 70.000 109 — » 70.000 » 80.000 124'— » 80.000 » 90.000 139 — » 90.000 » 100.000 154 — 100.000 » 125.000 192 — » 125.000 150.000 230- » 150.000 175.000 268 — 9» 175.000 » 200.000 306 — » 200.000 » 250.000 382 — » 250.000 » 300.000 458 — » 300.000 » 350.000 534'— » 350.000 » 400'000 > 610 — » 400.000 » 50Q'000 760 - » 500.000 Din od vsakih 1000 Din še po 1 Din. Znesek izpod 1000 Din se jemlje za popolnih 1000 Din. Opozarjamo, da se smejo rabiti samo predpisane golice (menične tiskovine), ki jih izda država. Monopolizirane menične golice izda država le za svoto do 500.000 Din. Za višje menične obveznosti se plačuje predpisana taksa z uporabo menične golice za zneske do 500.000 dinarjev, ostanek takse se pa plačuje v kolkih, kijih prilepi oblast na prvi strani golice. Uporaba nepredpisanih meničnih golic se kaznuje poleg redne takse, ki odgovarja znesku, na katerega se glasi menica, še z 20 kratnim zneskom redne takse. Ravno tako se kaznuje uporaba prenizke, nekolkovane ali prenizko kolkovane menice. 20-kratno kazen morata plačati izdajatelj in prejemnik menice. Slednji le takrat ne, ako takoj po sprejemu obvesti pristojno oblast o nepravilno taksirani menici. Določbo glede pravilno opremljenih menic prav posebno uvažujte, da ne utrpite škode. Kolkovne lestvice so ostale nespremenjene. V izogib nesporazumljenju jih tukaj navajamo. 1. Din Din Din do , 300'— 0'21/2 čez 25 — do 37 50 0'05 » 37'50 » 75'— 0'10 75'— » 150 — 0'20 • » 150— » 225 — 0'30 3» 225'— » 300.'— 0'40 * 300— » 375:— 0'50 » 370'— » .450'— 0'60 >> v 450'— » 600 — 0'80 » 600'— » 750 — r— 750'— » 1.125'— 1 '50 » 1.125'— » 1.500’— 2 — i. t. d. za vsakih nadaljnih Din 750'— za en dinar več, pri čemer se znesek pod Din 750’— računi za polno svoto. II. Din Din Din do 10 — 005 čez 10'— do 20 — 0'10 » 20'— » 30'— 0'15 » 30— » 50'— 0'25 » 50'— » 100 — 050 >> 100'— » 150'— 0'75 150-— >» 200'— r— Z A 3 R U G A » 200'— » 400'— 2'— » 400'— » 600'— 3 — » 600 — » 800'— 4'— » 800'— » 1.000'— 5'— » 1.000'— » 1.200'— 6'— » 1.200'— » 1'600'— 8 — » 1.600'— » 2000'— 10 — » 2.000'— » 2.400'— 12'— i. t. d. od vsakih nadaljnih Din 400'— za dva dinarja več, pri čemer se znesek pod Din 400'— računa za polno svoto. III. Din Din Din do 5 — 0'05 Čez 5'— do 10'— 0'10 » 10 — » 15 — 015 » 15'— » 25 — 0'25 » 25 — » 50'— 050 » 50'— » 75'— 0'75 » 75'— » 100 — 1 — 100 — » 200 — 2'— 200 — 300'— 3 — » 300 — » 400'— 4'— » 400 — » 500- — 5'— 500 — » 600'— 6'— » 600'— » 800'— 8'— » 800'— > 1.000 — 10'— » 1.000 — » 1.200'— 12'— i. t. d. od vsakih nadaljnih Din 200'— dva dinarja več ; znesek pod Din 200'— se računa za polno vsoto. Kakor znano, so se te lestvice po prevratu spreminjale. Vendar pa iz iskušnje vemo, da si tozadevno večina zadružnih funkcijonarjev še danes ni popolnoma na jasnem. Zatorej se nam zdi potrebno, da obrazložimo potek spreminjanja pristojbin sploh. S 6. aprilom 1920 so se vse pristojbine, torej razen lestvičnih (glej gornje tabele) tudi stalne, (n. pr. kol-kovanje pooblastil) ter odstotnih (n. pr. kolkovanje pobotnic), zvišale za 100%. Ta povišek je glede lestvičnih in odstotnih pristojbin ostal v veljavi do vštevši 30. novembra 1920, nakar je bil popolnoma ukinjen in je ostalo pri tem do danes. Nasprotno so se pa stalne pristojbine zopet podvojile in so v tem iznosu ostale do sedaj. 3. Razno. Za prošnjo, da bi se raztrgana ali izgubljena listina zamenjala z novo, ali proglasila za neveljavno, se plača od vrednosti do 1000 Din 5 Din, od vsakih nadaljnih 100 D po 40 para. Vse pismene prošnje, vloge ali opozoritve, katerih še tukaj nismo omenili, je kolkovati z 2 dinarskim kolkom, priloge pa s 50 parskim. Za rešitev je priložiti še posebej 5 dinarski kolek. Enako so kolkovati spričevala in potrdila, ki se izdajajo o osebnih lastnostih, razmerah in sposobnostih, kakor tudi o delu. Čeki, boni in potrdila v tekočih računih so kolkujejo z 20 parskim kolkom. Računi, poročila ali podobni spisi, ki se izdajajo strankam ali zavod drugemu zavodu, morajo biti kolko-vani do 100 Din z 10 parskim kolkom in preko 100 Din z 20 parskim kolkom. V isti višini kolkovati so tudi obračuni denarnih zavodov o poslovanju z blagom in o eskontiranju menic ter kontokorentni izvlečki. Za medsebojne obračune, ki jih daje denarni zavod drugemu denarnemu zavodu, je plačati brez ozira na vise-čino zneska 20 para. Kolekovina za kolkovanje. knjig je ostala nespremenjena. Potrdila in priznanice za prejeto plačo ali slično se kolkujejo s V20/# izplačane svote. Koleki, ki se morajo nalepiti na prostor, kjer se namerava začeti pisati tekst, se uničijo na ta način, da se prične pisati na pismenem papirju ter se nadaljuje čez kolek. Nove so tudi določbe glede zemlje-knjižnega postopanja. Teh določb pa tukaj ne citiramo iz razloga, ker večina naših posojilnic to zadevo itak poveri juristom. Opozoriti pa moramo pri tej priliki na rešitev, ki smo jo prejeli od finančnega okrajnega ravnateljstva v Mariboru na naše vprašanje, če je na zadolžnicah za zemljeknjižna posojila kolkovati tudi kavcije. Gotovost je bila v tem oziru tembolj potrebna, ker smo se na revizijah po svojih revizorjih prepričali, da si tudi juristi tozadevne zakonite določbe različno tolmačijo in torej tudi temu primerno postopajo. V smislu gornje rešitve kavcije pri kolkovanju zadolžnic samih ne pridejo vpoštev, temveč le pri vknjižnini se vračuna pristojbina tudi za kavcijo. Opozarjamo, da se morajo vse stalne (koleki na prošnje, priloge, potrdila, priznanice itd.) in lestvične (koleki na zadolžnice, menice itd.) pristojbine brezpogojno in edino plačevati v kolkih naprej. Kaj mora obrtnik danes vedeti o davčnih zadevah? V izvrstno urejenem »Obrtniškem koledarju« za 1. 1922*) beremo pod gornjim naslovom zelo informativen članeK o davčnih zadevah, ki bode dobro došej tudi marsikateremu zadrugarju. Članek se glasi sledeče: Razmere časa zahtevajo, da je vsak obrtnik tudi v davčnih zadevah več an manj orijentiran. Davčna bremena so danes silno visoka. Radi tega je v interesu obrtnika, da posveča davčnim odmeram veliko pažnjo, da jih kontrolira in da redno plačuje davke. V nasprotnem slučaju mu preti velika materijalna škoda. Da pa more vršiti obrtnik te naloge, mora znati zadevne najvažnejše davčne predpise. Namen našega članka je obrtnikom to delo olajšati. V sledečem se bodo navedle one določbe, na katerih bistveno sloni davčna odmera in ki urejajo način plačevanja davkov. Najvažnejše zadevne določbe so tele: I. Odprava individualnih pozivov k napovedi občne prldobuine reutninu In dohodnine. Davčne stranke se bodo odslej pozvale k napovedi le enkrat in sv* cer le splošno. Kdor ne vloži v danem roku napovedi, bo kontumacirau! Dan, do katerega je vložiti napovedi za zgoraj navedene davke, se razglaša torej le še javno na običajen način. Ako davčna stranka ne ugodi tem pozivom in sicer v danem roku, tedaj se 31 odmeri dotične davke brez nadaljnega *) Izdaia Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. Koledar ima zelo praktično vsebino trajne vrednosti in ga zato navzlic temu. da smo že sredi leta 1922 vsakomur toplo priporočamo. poziva in brez njenega sodelovanja, torej samo na podstavi uradnih oseb. Obrtniki naj torej v lastnem interesu zasledujejo razglase finančne uprave, * katerimi se stranke pozivajo k davčnim napovedim. V evidenci morajo imeti: 1. Kdaj je izšel dotični razglas, 2. za katere davke ie vložiti napovedi1, 3. v kakem roku. Ako stranka ne more v danem roku ugoditi tem. pozivom, n. pr. ker je bita bolana, odsotna ali pa prezaposlena po privatnih poslih, naj prosi pri pristopu davčni oblasti za podaljšanje roka. Prošnjo je podrobneje utemeljiti. Navede naj se tudi, do kdaj naj se rok podaljša. Davčne oblasti takim prošnjam rade tigode, ako. so utemeljene. H. Obrtniki naj vodij.) o vseh vlogah, napovedih itd., popolno evidenco. Obdrže naj si dotične koncepte, ali pa vsaj prepise. Ako se to ne /godi, zgubijo stranke pregled o tem, kdaj in kake vloge, napovedi itd., so vložile na davčno oblast. Tudi ne vedo stranke, kako se glase dotične izjave. Posledica jc. da nastanejo nesoglasja med prvotnimi in poznejšimi davčnimi izjavami. Davčna oblastva taka nesoglasja izrabijo in stranke kontumacirajo. HI. Za davčno leto 1921. in za na-daljna leta se davčni Dlačilni nalogi strankam redoma več ne dostavljajo. Davčna oblastva objavljajo izvršeno odmero za posamezne vrste neposrednih davkov le z javnimi razglasi. V razglasih se o-pozarjajo davčni zavezanci, da lahko vpogledajo zadevni odmemi izkaz pr! pristojnem davčnem uradu. Davčni od-merni izkazi so na vpogled strankam od 1. do 15, vsacega četrtletja, torej od J. do 15. januarja, aprila, julija in oktobra. Ce dotična davčna vrsta še ni odmerjena za vse davčne zavezance ao-tičnega davčnega kraja, mora razglas obsezati tudi še imena obrezancev, ki jim davek še ni odmeren. Ko pa se Oa-vek odmeri tudi tem. se naznani tudi njian z vnovično objavo, Ja ie odmera izvršena. IV. Prizivni rok znaša le še 15 dni. Ako se izjemoma dostavi stranki davčni plačilni nalog, začne teči prizivni roic šele z dnem. ki sledi dnevu dostave plačilnega naloga. Če se pa plačilni nalogi strankam nc dostavijo, ampak se objavi odmera davkov le potoni odmernih izkazov (vidi zgoraj III.), tedaj začne teči prizivni vok s prvim dnem po končanju vpoglednega roka, tedaj s 16. januarjem, aprilom, julijem in oktobrom. Ako strank., v 15 prizivnih dneh ne vloži pritožbe, postane davčni predpis pravno veliaven. Prizivnega roka se redoma ne umre podaljšati. Prekoračitev roka se sme edino v tem slučaju opravičiti, ako stranka dokaže, da je bila po kaki elementarni nezgodi zadržana, pravočasno vložiti pritožbo. V. Čeprav znaša prizivni rok le 15 dni, pa vsekako davkoplačevalec lahko podaljša prizivni rok na nekaj dni, ce vloži prošnjo za odmerim podlago- Taka prošnja povzroči, da prekine tok prizivnega roka. Prekine se z dnem ko se prošnja vloži pri davčni oblasti, pa do dne, ko davčna oblast dostavi odgovor. Odmerno podlago rabi stranka radi tega. ker plačilni nalogi, oziroma odmerm izkazi ne vsebujejo zadostnih podatkov za prizivna izvaiauia. Šele z odmerno podlago zve na premer stranka, katere davčne vire se je obdačilo, kolik promet se ie ugotovil, kateri dohodki in izdatki so se upoštevan, radi česa je bila kontumacirana itd. Ako stranka nima teh podatkov, ne more sestaviti uspešnega priziva. VI. Neposredni davki dospevato v plačilo redoma 1. februarja, maja, t. avgusta in 1. novembra in sicer vselej za tekoče četrtletje. Izjema .ie le dohodnina in rentnina, kolikor se lobirata potom odbitka pri izplačilu Prisilno se zgoraj omenjen; davščine ne izterjujejo le tedaj, ako sc ‘-’pja-ča.io vsaj H dni po dospelosti, torej vštevši do 14. februarja, 14. maja, 14, avgusta in 14. novembra. Finančna uprava je odredila, da nai davčni urad' en mesec prod dospelostjo davkov i. j. v januarju, aprilu juliju in oktobru dostavljajo davkoplačevalcem posebne opomine. Davčne stranke dobe namreč položnice poštnega čekovnega zajvoda. na katerih je označen celoten predpis vsa- kega posameznega davka, dalje skupila v n ota dotedanjega davčnega plačila in di-fercnce med obema zneskoma, katero naj stranka v poštnem čekovnem prometu plača pred 14. dnevom meseca februarja. maja, avgusta in novembra. Ako davkoplačevalec teinu ne ugodi, •{a zadenejo stroški za izvršilni opomni (4 vinarje od vsake krone) in na zamudne obresti. Zamudne obresti se odmerjajo z 12.5 parami od vsakih 26 dinarjev zaostalih davkov, državnih pribitkov i'i avtonomnih doklad za vsak mesec. Pri tem se ostanki v denarju iu mesecu ne vpoštevajo. Zgoraj navedeni opomin izkazuje davke tudi za slučaj,, da davčni predpis za tekoče leto še ni izvršen. Položnica izkazuje v tem primeru le provizoren predpis v iznosu prošlega leta. Za orn>-min se računa 30 vinarjev. Ako želi stranka populen izpisek iz davčnih knjig, da more kontrolirati davčne predpise in vpl-ičila. nai vloži na davčni urad posebno tozadevno prošnjo. Vlogo k kolekovati s 5 dinarji. Stranita uobi nato podroben izkaz o vseli davčnih predpisih iu vplačilih. Svetovali M ‘!a bi obrtniki take prošnje vložili jioi-c-bno prve dni vsakega leta. S tem dobe Podlago, s pomočjo Katere vodijo davčno evidenco. VII. Obrtniki jamčijo tudi za davite svojih nameščencev, v kolikor odpadejo ti davki na službene prejemke. Vendar je razločevati dvoje vrsl davčnega jamstva. 1. Jamčijo za davke onih uslužbeif-ct.v, katere izplačujejo mesečno. Davke *e odbijati sorazmerno po višini plače in Plačilnim rokom. Odbitke je odpremitf v četrtletnih rokih davčnemu uradu in sicer najpozneje 14 dni po končanju vsakega četrtletja. 2. Novi finančni zakon za leto I9>1 (»Uradni list« št. 90/240. iz 1. 1921), pa uveljavlja še v členu 36. jamstvo slu-^bodajalcev za dohodnino in plačarlno. ki se predpiše tudi onim nameščencem. Ki imajo nestalne plače ali mezde. Nestalne plače oziroma mezde so one, ki sc nameščencem izplačujejo v štiritedenskih ali pa še krajših rokih, lamstvo za-visi od okolnosti, da je nameščenec zn- poslen dalje nego mesec dni, pri uoric-nem gospodarju. V prvem slučaju so trgovci zavezani pobirati odpadajočo dohodnino m plačarino, v drugem slučaju so pa le pooblaščenci k odbitku davkov. Zadene Jih pa, ako tega pooblastila ne izrabijo, ri-ziko jamstva. Davčna oblast predpiše namreč gospodarju pri nestalnih prejemkih tedaj na te odpadajoče davke, a Ko zadevni davki pri nameščencih ne bi btli iztirljivi. Tudi v drugem slučaju (torej pri nestalnih službenih prejemkih) mora stu-žboda.ialec pobrane davčne zneske odvesti pristojnemu davčnemu uradu tekom H dni po preteku vsacega četrtletja tn sicer s podrobnim predpisanim izkazom (v dveh izvodih). Izkazi naj vsebujejo poleg odbitih davčnih zneskov tudi še natančno označbo nameščenca, kateremu si je odtegnil davek. Davčno jamstvo pri službenih in mezdnih nestalnih prejemkih se pa sme uveljaviti samo za davke, ki odpadejo na službene oziroma mezdne prejemke za čas od 14. julija 1921. nadalje. Davke mora službodajalec sam prd-računiti in sicer tako, kakor bi bili nestalni službeni prejemki edini dohodni vir nameščenca. Proti jamstvenim plačilnim nalogom sv lahko obrtnik pritoži tekom 15 dni po dostavi dotičnega odloka. Prizivati se sme tu le glede okolnosti, ua kateri sloni davčno jamstvo, ne pa tudi glede vv šine davkov, za katere je davčno obta-stvo uveljavilo davčno jamstvo. Jamsto se nanaša v obeh primerih na sledeče davke: a) dohodnino, ki sestoji rz temeljnega zneska, samske in vojne doklade, b) plačarino. Poleg te se plačuje še 70% enotni državni pribitek in pa avtonomne doklade k olačarmi. c) končno se jamstvo nanaša še na invalidski davek, ki odpade na plačarino in na 90% enotni državni; pribitek k pla-čarini. Ako se pa nameščencu radi prenizkih službenih dohodkov ne more odmeriti plačarina, zavisi invalidski davek od višine dohodnine. Vlil. Važno je za vsakega trgovca, da sodeluje pri odmeri davkov. Ako tega ne stori, priredi davčna oblast davke Stran 11. —— i o—ena—— pgaa aeatssnacgg ea—i c—e — ,i aess= na podlagi uradnih pripomočkov, t. j. na podlagi poizvedb. Ce trgovec ne sodeluje pri odmer! davkov, igra va bamjue. Riskira namreč da se mu predpiše davke, ki bistveno prekašajo njegov promet in plačilno zmožnost. Prizivi zoper odmero davkov, pri kateri davkoplačevalec ni hotel sodeTo-vati. se namreč v skoro vseli slučajih zavrnejo in sicer z utemeljitvijo, da odatke, kako je stranka preračunila dohodke in izdatke Na to zahtevo niti ena četrtina1 davkoplačevalcev ne odgovori pravilno. Posledica je, da so stranko kontu-macira po § 213, zakona o osebnih dav- kih. ker ni podrobno izkazala svojih dohodkov in izdatkov. Priziv zoper ta kon-tumac je problematične vrednosti. Ako dobi torej trgovec n a los, da naj svoje dohodke in stroške detajlira, je pozivu brezpogojno in izčrpno ugoditi. V podrobnosti se tu ne moremo spuščati. Ako trgovec zadevne davčne zahteve ne bi razumel,, ali pa. ako sploh ne ve, kako mu je postopati v takih primerih, naj se takoj obrne na pristojno davčno oblast. Tu naj prosi, da se mu Oa podrobna pojasnila, kai da zahteva pravzaprav davčna oblast. Po dobljenih informacijah se mu je ravnati! IX. Vloge, prošnje, pojasnila, napovedi in prizive je vložiti le pri pristojni davčni oblasti. Vsak odlok vsebuje običajno tudi določbo, kam ie vložiti odgovor. priziv itd. Ako ni tega navedenega v odloku, naj se vloži spis pri oni davčni oblastf, ki je izdala zadevni uradni odlok. Ako se ne postopa pravilno, ima to lahko za stranko neprijetne posledice. Običajna nastane tudi še inaterijalna škoda. Vsak važnejši spis naj se odda* a) ali poštno priporočeno, b) ali pa direktno pri oni davčni oblasti', pri kateri je vložiti dotični spis in sicer proti potrdilu sprejema. Le na ta način se izogne trgovec c-ventualnim posledicam, ako se njegov spis izgubi. X. Posebno važno za vsakega davkoplačevalca je to, da zna ali in kake kazenske in druge posledice nastanejo ako ne ugodi davčnim pozivom. Že pri sestavi napovedi odgovora na pomisleke, pri izdaji pojasnil itd., naj trgovec upošteva, da mu bo treba eventualno dotične trditve dokazati. Upoštevati mu je tudi, da davčna oblast lahko vsako nepravilnost strogo kaznuje. Trgovec naj torej že Pri prvotni napovedi kakor tudi v nadaljnem postopanju oddaja svoje navedbe le s tega temeljnega vidika. XI. Ker so danes davki večinoma zelo visoki, je nujno potrebno, da ima trgovec vse svoje davčne zadeve v ram. Najbolje je, ako si trgovec oskrfit za vsako leto posebno mapo. V tej naj ima evidenčne zbirke in sicer za vsa it davek posebej. Vsak davčni odlok, plačilni nalog itd. naj dobi datum sprejema in tekočo spisovno številko. Spisi v posameznih davčnih zbirkah naj bodo kro-noiogično urejeni. Le tedai bo imel trgovec vso evidenco v svojih davčnih zadevah. Od vsake vloge'na davčno oblast naj sf ohrani prepis, ki se naj dene k dotični zbirki. To mu olajša orijentacijo. Tudi sc s tem prepreči vsako leto protislovje v davčnih vlogah, ki ima običajno za davkoplačevalce zle posledice. XII. Nujno je- tudi. da ima vsak trgovec tudi še zbirko davčnih zakonov. Zadevne »Uradne liste« naj zbira v Posebni mapi. Največjo škodo utrpi trgovec s tem da se za davčne' zakone prav nič ne zanima. To danes, ko je davčno breme zeio težko, ni' več na mestu. A'samo zbiranie zakonov ne zadostuje. Potrebno je tudi, da se davčna stranka v teh zakonih, vsaj nekoliko on-jentira. Zakone je preštudirati vsaj s tega vidika: a) katere naloge in bremena nalaga, dotični davčni zakon. b) kake davčne olajšave, nudi. To mora vsak trgovec vedeti, drugače trpi lahko ogromno škodo Opozarja se, da se na davčne olajšave in ugodnosti ozira le tedaj, ako jih uveljavi davkoplačevalec. Sicer gre davčna oblast preko njih. XIII. Trgovec naj vodi tudi strogo evidenco o davčni bremenih. V evidenci naj ima: a) davčne predpise, b) vplačila na davkih, c) za s tanke oziroma še ne zapadle davčne obroke. Takoj začetkom vsaeega leta naj u-gotovi davčni saldo za ravnokar pretečeno leto. Dotične podatke dobi na podlagi posebne prošnje. (Glej odstavek VI. zgoraj). Nato si naj obrtnik sestavi posebno tabelo za davčne predpise in vplačila. Ako je kak davek za dotično leto Ze predpisan, naj se vstavi v to tabelo do-tična predpisana davčna svota. Ako pa davek za kako leto še ni predpisan, tedaj se vstavi davčni predpis. kakor ga je dobil za zadnjic davčno leto. Kakor hitro dobi na to definitivni predpis, naj . si diferenco pripiše ali odpiše od provizorično vstavljenega davčnega zneska. Vsak davek naj ima to-, liko kolon, kolikor ie državnih in avtonomnih pribitkov ali doklad. Ako so avtonomne doklade začetkom leta že znane, naj se preračunajo z dotičnimi odstotki. Ako pa avtonomne doklade začetkom leta še niso znane, naj se davčno breme preračuna po višini doklad za pretečeno leto, Obračun se izvrši. t. j. diferenca se pri- ali odpiše, ko zve davkoplačevalec* za definitivno odstotke. Koncem leta naj trgovec zaključi ta del tabele. Drugi del davčne tabele naj vsebuje davčne; skontracije. Koncem leta naj se ugotovi po tej tabeli davčni saldo. Slednjega je primerjati z davčnim saldom davkarije. Obračun vseh davkov dobim pri davčnem uradu koncem leta (in pa tudi med letom), ako vložim zadevno prošnjo. (Glejj točko VI. zgoraj). XIV. Da pa morem imeti popefno evidenco o svojih davčnih zadevah, moram znati, kake davke imamo danes. Predvsem moramo biti orijeutirani o ustroju davkov, Ako tega 113 znamo, tudi ne moremo kontrolirati davčno odmero. Davki se odmerjajo na podstavi »odmerite podlage* in sicer s pomočjo davčnih lestvic. Odmerila podlaga je skoro pri vsakem davku druga. Tudi davčna merila so za vsak davek druga. Odmerna podlaga pri zemljiškem davku je n. pr. čisti katastralni donos. Pri hišni razredarini je1 število stanovanjskih delov. Pri hišnona.icmnem davku je višina čiste najemnine. Pri obrtnem davku završi davčno breme od gotovih 0-bratnih znakov (n. pr. promet, nepravna in obratna glavnica, število osobja tu strojev, proizvodov itd.) in od donosnost'. Pri dohodnini so merodajni dohodki. Pri invalidskem davku je gledati na w šino državnih davkov in državnih pribitkov. Plačariua se odmeri po višini službenih in mezdnih prejemkov itd. XV. Imamo pa sledeče davke: a) zemljiški davek. b) hišne davke (razredariuo, nal-niarino, c) občno pridobnino. d) posebno pridobnino, e) rentnim), f) dohodnino. . g) plačarmo, h) tantijemni davek. i) invalidski in pa j) davek na poslovni promet. XVI. K skoro vsakemu davku se pa pobira še razne državne in avtonomne doklade. Kot glavno pravil« naj velja, da se avtonomne doklade in pa državni davKl ravnajo po naslovnem, tore.i temeljnem državnem davku. Tudi so državni pribitki in avtonomne doklade redoma proste vseh nadaljnih doklad m odbitkov. K posameznim davkom se pobirajo sledeči pribitki: A. K zemljarini še: a) 120 % enotni državni pribitek iu pa b) avtonomne doklade. Državni davek se pobira v višini 2o% od štirikratnega čistega katastrar-nega odnosa (odmerna podlaga). Od tako odmerjenega zemljiškega davka se še Je pobira 120% enotni državni pribitek in pa avtonomne doklade. H. Hišni davki. Razredarina se plačtiie splošno na deželi od hiš. ki niso dane v najem. Odmerila podlaga je število stanovanjskfh delov. Cim več stanovanjskih delov ima hiša, tein višji je davčni postavek. Poleg državnega davka se pobira še: a) 70% enotni državni pribitek in pa b) avtonomne doklade. Državni pribitek in avtonomna doklada se ravna po državnem davKti. Davčni postavek za državni davek ,c drug. ako gre za obdačbo »stare*, iu zopet drug, ako gre za obdačbo «nove« hiše. Olede razlikovanja »nove« m »stare« hiše glej sledeč odstavek o naj-marini. Najinarina. t. i. hišnonajemni davek se pobira na deželi od hiš. ki so dane v najem in v ta-kozvauih »hišnonajemninskih < krajih pa od vseh hiš, brez ozira na okolnost, afi so dane v najem ali ne. Davčna merila so različna in sicct: a) z ozirom na okolnost. ali je hlSa Ljubljani ali v kakem drugem mestu, kraju itd.. b) z ozirom na okolnost, ali je hiša »stara« ali »nova« in konečno še c) z ozirom na okolnost. ali je hiša davka prosta ali ne. »Stare« hiše so one. katere se j je začelo zidati pred I. januarjem 1912. One hiše pa, ki so se začete zidati dne I. Januarja 1912 ali pa še pozneje, so »nove«. Poleg državnega davka, ki se odmerja na podlagi čiste najemnine, se pobira Še: a) 70% ni, oziroma v Ljubljani 60%ni enotni' državni pribitek in b) avtonomne doklade. V podrobnosti se žal ne moremo spuščati1, ker bi to naredilo članek preobširen. C. Občna pridobnina se imenuje v obče tudi »obrtni* daveK. Vsakemu podjetju, ki le zavezano temu davku, sc odkaže gotov davčni postavek. ki odgovarja njegovim obrtnrm zakonom, n. pr. prometu, množini proizvodov, dalje nepravni in obratni glavnici itd. Davčni postavek mora pa odgovarjati sorazmerno tudi še davčnim postavkam drugih davčnih zavezancev s katerimi tvori oziroma bi tvoril davkoplačevalec eno davčno družbo. Vencfar se Pa davčni stranki ne predpiše v pftt-čilo davčni' postavek. ampak davčni znesek. Vsaka davčna družba mora namreč nositi gotovo davčno breme. t. j. en >.rel kontingenta. Večinoma pa vsi davčni postavki za eno davčno družbo znašajo več kot do-tični del kontingenta. Radi tega se davčni postavek reducira sorazmerno temti prekoračenju. To .se zgodi potoni repar-ucijskega odstotka. Slednjega se odbije od davčnega postavka. Kar ostane, K davčni znesek. Nasprotno je postopati, ako vsi davčni postavki kake davčne družbe ne dosegajo dotičnega dela kontingenta. V tem primeru se k davčnemu postavki! pribije še reparticijski pribitek. Kar do- bitno v tem slučaju, je zopet davčni znesek. Na podlagi davčnega zneska se odmeri še a) avtonomne doklade in pa b) 130%ni oziroma pri višjih davčnih zneskih pa 170%ni enotni, državni pribitek. D. Posebna pridobnina. Ta morda obrtnike manj zanima, ker jo plačujejo redoma le podjetju, ki polagajo javne račune (del. družbe, zadruge itd.) in Pa družbe z omejeno zavezo, alco imajo napravilo glavnico nad en milijon kron. Vendar obravnavamo- tudi ta daveK radi popolnosti. Poleg državnega davka se plačtue še: a) 90%ni enotni državni pribitek, b) 30% do 80 %ui rentabilitetni pribitek, ako znaša rentabiliteta podjetja nad 6%, in pa c) avtonomne doklade. E. Rentni davek. Imenuje se tudi prihodnina. Rentnima je dvoje vrst. Prva se pobira potoni odbitka, n. pr. po hranilnicah. Tu se pobira poleg državnega davka le še 100 % ni enotni državni pribitek. Avtonomnih doklad tu ni. Druga vrsta se odmerja na podlagi napovedi. Poleg državnega davka je pri tej vrsti plačati še: a) 170%ni enotni državni pribitek in pa b) avtonomne doklade. Rentnega davka so oproščeni vsi tisti, katerih dohodki, zavezani teinu davku, sami ali z drugimi dohodki vred ne presezajo letne vsote, kije merodajna za davčno dolžnost osebne dohodnine. F. Dohodnina. Odmerna podlaga so dohodki. Cim višji je celotni dohodek davčne stranke tern višja je dohodnina. K dohodnini se ne pobira uikakih pribitkov ali doklad. Vendar oa sestoji dohodnina iz sledečih sestavnih delov: a) iz temeljnega zneska, b) iz samske doklade in e) iz 30 — 120%na vojne doklade. Samska doklada je ali 10%na ali pa 15%na, Kdor je samec, plača 15%no samsko doklad«. Vdovec z enim otrokom, oziroma kdor preživlja le soprogo, plača 10%no samsko doklado. Ako ima vdovec preživljati dvoje ali Pa še več otrok, ali ako ima davčni zavezanec ooleer soproge še enega ali več otrok, ne plača samske doklade. Temeljni znesek za dohodnino s samsko doklado tvorita odmerilo podlago za vojno doklado. Avtonomnih doklad se k dohodnini ne pobira. Konečno še omenjamo, da vojna doklada ni identična z vojnim davkom. Davka prosti minimum znaša pri dohodnini splošno 4S00 K. a za davčno leto 1921 pa 10.000 K. Odmerilo podlago za dohodnino tvorijo celotni dohodki davčne stranke. Le službeni in mezdni prejemki zasebnih nameščencev se le delno (torej nc v svoji celoti) obdačijo. Službeni prejemki zasebnih nameščencev do 30,000 K letno n. or. se obdačijo le delnega zneska 50%. Na ta način so zasebni nameščenci prosti dohodnine za leto 1921. ako njih letni prejemki nc dosegajo 20.000 K. Glede podrobnosti glei finančni zakon za leto 1921, »Uradni list*, št. 90/240. z dne 2. avgusta 1921. Te določbe so važne za trgovce, ker ti jamčijo za davke svojih nameščencev. (Glei zgoraj točko VII.) G. Plačariiia se pobira le od službenih in mezdnih prejemkov. Vsi drugi dohodki so prosti tega davka. Poleg plačarine se piačuic še: a) 70%ni enotni državni pribitek in pa b) avtonomne doklade. Odmerim podlaga za Plačarin« so reducirani službeni in mezdni prejemki zasebnih nameščencev. (Glei dohodnino zgoraj). Davka prosti minimum znaša pri plača rini 30.000 K. Kdor ima letno mani kot 30.000 K na reduciranih službenih prejemkih, ne plača plačarine. Ako ne znašajo reducirani službeni letni prejemki kakega zasebnega nameščenca več kot 30—40.000 K, se plača le plačarina brčz 70%nega državnega pribitka in avtonomnih doklad- Tudi to mora trgovec vedeti, ker jamči za davke, ki odpadejo na siužbenc prejemke njegovih nameščencev. H. Tantijeiuui davek se obravnava tu le radi popolnosti. Plačuje se potom odbitka po delniških družbah. Znaša 15%. Poleg državnega davka sc pobira še- 10U%ni enotni državni pribitek. Dejansko znaša taiitijenmi davek tedaj 30% od tantijenmiii prejemkov. Avtonomnih doklad tu ni- I. Invalidski davek. Skoro od vseh davkov sc plačuje tudi še invalidski davek. Prost je le prometni in vojni davek in pogojno tudi še dohodnina. Odtnerna'Podlaga za invalid- 0 ski davek je redoma skupna vsota vseli davčnih predpisov z vsemi državnimi pribitki vred in sicer predpisanih v področju enega davč. urada za vsako tekoče leto. Državnih ali avtonomnih doklad pri tem davku ni. Glede nadaljnih podrobnosti glej finančni zak. za I. 1920/2). Uradni list št. 136/436. iz I. 1920. J. Davek na poslovni promet. Od I. oktobra 1921 naprci se pobira ta davek na podlagi prometa stvari in osebne storitve, izvršenega proti gotovini. Voditi je redoma posebno knjigo opravljenega prometa. Davek znaša redoma I % od prometa. Glede podrobnosti glej zakon z dne 27. junija 1921, >Ur. iist«, št. 113. z dne 19. septembra 1921. XV. Zgoraj smo že omenili, da mora imeti obrtnik maio zbirke najvažnejših davčnih zakonov. Da mu olajšamo orijentaciio v davčnih zakonih, bomo tu konečno navedli še najvažnejše temelju, zakone in ob enem tudi omenili, katere zadeva. Najvažnejši zakoni so: a) Zakon o osebnih davkih z dne 25. oktobra 1896. drž zak. št. 220. Obravnava vse stare neposredne davke razen zemljiškega in hišnega davka. Vsebuje torej zakonite določbe o občni in posebni prkiobninr, o rentnini. dohodnini in plača rini. b) Vpogled v obratne prostore, na-. prave, knjige, kazenske določbe itd., se vsebovane v cesarski naredbi z dne 16. marca 1917. drž. zak. št. 121. Zadeva pa naredba vse pod točko a) navedene zakone. c) Zakon z dne o. marca 1906, drž. zak. št. 58, urejuje obdačbo družb z 0. z. d) Finančni zakon za leto 1920/21 Uradni list št. 136/436. z dne 25. tiuvem-tra 1920. zadeva vse realne in osebne davke, vpeljuje invalidski davek in davek na poslovni promet. e) Finančni zakon za leto 1921. Ur. list št. 90/240, z dne 2. avgusta 1921. tire-jiije priredbo vse n neposrednih, osebnih in realnih davkov. f) Zakon z dne 27. juniia 1921, Ur. 1. št. 113/289, urejuje davek na posiovni promet, ki sc pobira od L oktobra 1921 naprej. To so najvažnejši zakoni po stanju z dne 1. novembra 192!. Poleg teh imamo seveda še celo kopo davčnih novel, naredb in odlokov. Vendar se v podrobnosti ne moremo spuščati, ker to 'ti namen našega članka. Nameravali smo podati le temeljno sliko o najvažnejših določbah, ki urejajo davčno odmero. Višje naloge si nismo stavili, ker nam tega žal ni dopuščal prostor. Gibanje zadružništva v Nemčiji. V »Deutsche landwirtschaftliche Genossetischaftspresse« piSe dr. agr. Schreiber: “Nemško kmetijsko zadružništvo je eno največjih del nemškega naroda, je morda najobširnejše, najpomembnejše in najbolj mnogostransko na svetu. Vkljub možnosti nadaljnega razvoja je njegov pomen že danes jako velik in bode v bodočnosti še narastek Gibanje zadružništva je za sedanje čase še posebno važno, ker je delni pojav velikega in splošnega socijalnega gibanja. Zadruge so po svoji naravi določene, da izčistijo težavne in spremenjene socijalne in gospodarske razmere. V gospodarskem življenju bodo one tem bolj važne, čim večja bode napetost med državno in privatno gospodarsko močjo. V tem smislu so zadruge že ustvarjeni organi zopetne vzpostave nemške države. To skupno veliko delo v narodu pa bode le tedaj imelo vrednost, če se posamezne zadruge zopet naprej združujejo v zadružne centrale in ako najdejo potom zvez učinkovito interesno zastopstvo. V zvezah se morajo na podlagi statističnih podatkov dognati smernice zadružnega razvoja. Oglejmo si na tem mestu stanje zadrug »Reichsverbanda* za 1. 1921. Kot podlaga služi temu pregledu na eni strani zadružni kataster »Reics-verbanda«, kjer so vpisane sploh vse kmetijske zadruge ter se vodi isti v zvezi s statističnim oddelkom »Preus-sische Zentralgenossenschaftskasse«. Na drugi strani dajo poročila o stanju zveze, ki so združene v »Reichs-verbandu«. Ta poročila se sestavljajo 1. junija in 31. decembra vsakega leta. Glasom te statistike je bilo : 31, dec. mo l. jun.1921 31.dec.1921 kmet. zadrug sploh 32.419 33.635 35.611 od teh je bilo v »Reichsverbandu« 21.297 21.932 22.552 V »Reichsverbandu« je bilo torej v letu 1921. 657, oz, 65 2, oz. 63'3 odstotkov vseh nemških kmetijskih zadrug. To kaže, da percentuelni delež »Reichsverbanda« malo nazaduje. Absolutno vzeto.se je Število priklopljenih zadrug precej pomnožilo, in sicer od 31. dec. 1920 do 3t. dec, 1921 : centralne zadruge za 7 hranilnice in posojilnice za 214 nakupovalne in prod. z.adruge za 129 mlekarske zadruge za 44 razne druge zadruge za 861 Posebno dobro ogledalo časa so »razne druge« zadruge. Po Statistiki »Reichsverbanda« je razvidno, da je najbolj narastlo število raznovrstnih zadružnih elektraren. Njih naglo naraščanje nam jasno predočuje naraščajočo intenzivnost poljedelstva, katero pospeSujeta denarna likvidnost in drage delavske moči. Zatem slede razne živinorejske, produktivne, paš-niSke in prodajne zadruge. Naravno je, da je vpliv zadružnega združevanja osobito pri živinoreji velik, ker je živinoreja domena malega in srednjega poljedelca, kateri sam ni zmožen, da bi si nabavil drago plemensko živino, na drugi strani pa je baS naloga živinorejskih vnovčevalnih zadrug, da ščitijo malega poljedelca proti opeharjenju in ga rešujejo skrbi glede prodaje. Precej se je pomnožilo tudi število poljedelskih strojnih zadrug, zadrug za izvoz jajec, zadrug za gojenje perutnine in malih živali ter čebelarskih zadrug. Posebno znamenje časa so naselbinske, avtomobilske in knjigovodstvene (davčne) zadruge. Pri vseh zadružnih skupinah je opažati naraščanje števila zadrug z omejeno zavezo. Število hranilnic in posojilnic z neomejeno zavezo je ostalo skoro jednako, medtem ko so zadruge z omejeno zavezo narastle za 200 zadrug. Sledeče številke kažejo obseg in raznovrstnost zadrug, združenih v »Reichsverbandu«. Dne 31. decembra 1921 je bilo včlanjenih : 73 centralnih zadrug (zadrtiž. zvez), 12.148 hranilnic in posojilnic, 3.129 nabavnih in prodajnih zadrug, 2.210 mlekarskih zadrug, 4.992 raznih drugih zadrug ali od vseh kmetijskih zadrug: 777 % centralnih zadrug, 73‘6°/o nabavnih in prodajnih zadrug, 65‘6 % mlekarskih zadrug, 63'8% hranilnic in posojilnic, 60’4 % raznih drugih zadrug, Te številke najboljše kažejo velikansko gospodarsko moč, ki je združena v »Reichsverbandu«. Medtem se je zvišalo Število zadrug v organizaciji »Reichsverbanda«. Pa tudi tukaj velja pravilo, da Številke same na sebi še ne pomenijo veliko. Glavno je, da se zadruge vodijo v pravem zadružnem duhu in da je enotna volja. To da kmetijskem zadrugam njihovo moč in silo, ter jih usposobi v veliki meri pri sodelovanju na zopetni vpostavi nemškega gospodarskega življenja. Še le s tega staliSča dobi velika zadružna združitev v »Reichsverbandu« svojo polno oceno oz. vrednost. Varčuj mo! Glas naših rojakov na Goriškem, ki ga toplo priporočamo v uva že vanje tudi našim zadrugarjem. Kakor bode našim zadrugarjem znano, je obstojala že od leta 1904 v Gorici »Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev«, ki je štela I. 1914 91 članic, zvečine rajfajznovk, imela pa je med članicami tudi dobro napredujoče kmetijske in vinarske zadruge ter mlekarne. Po pri nas običajni delitvi zadružništva so spadale k tej zvezi zadruge, čijih vodje so bili somišljeniki »Slovenske ljudske stranke«. Ostale zadruge so bile deloma včlanjene pri Zadružni Zvezi v Celju in pri Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani. Nekako pri tej ločitvi je ostalo tudi po razdelitvi Slovenije. Bivše članice celjske in ljubljanske Zveze so si osnovale svojo Zadružno Zvezo v Trstu, o kateri bodemo še posebej poročali, Goriška zveza gospodarskih zadrug pa in društev pa se je prekrstila v »Zadružno Zvezo v Gorici«. Poslednja je imela seveda kakor tržaška v popolnoma razrušeni in uničeni deželi silno težavno stališče. Tre-balo je na novo vpostaviti zadruge, ki jim je vojna prekinila delovanje. Urediti je bilo treba knjige, preskrbeti denar, kar ni bilo lahko, ker imajo zadruge še sedaj veliko naložb tostran meje v Ljubljani in drugod. Urejati je treba na novo blagovni promet, preurediti razne kmetijske produktivne zadruge itd. V deželi se silno zida, zato je goriška zveza ustanovila celo vrsto stavbenih zadrug. Vidi pa se povsod delo in stremljenje za napredek, kar moramo z ozirom na težaven narodni in gospodarski položaj goriških Slovencev le z veseljem in zadoščenjem pozdraviti. Ta Zveza je začela izdajati tudi svoje glasilo »Gospodarski list« (uprav-ništvo in uredništvo v Gorici, Corso Giuseppe Verdi 32, letna naročnina 12 lir, priporočamo!), iz katerega posnemamo sledeči članek, ki je značilen za realno mišljenje naših goriških rojakov: »Zdi se mi, da bo že dovolj jadikovanja in prerekanja po našem slovenskem časopisju s fašisti, laškimi nacijonalci. Dovolj dokazovanja o pristnosti slovanskega imena tega ali onega kraja v naši ožuljeni beračiji. Vse to nam bo bore malo koristilo, ako bo naš slovenski rod v svoji od davnine zasedeni domačiji gospodarsko propadel. Kaj koristi sužnju, če mu daš še tako lepo, pristno ime — suženj ostane suženj in berač ostane berač. In na potu, da postanemo vsi skupaj, razven verižnikov, berači, na tem potu smo. Zadnji čas je, da se zdramimo. Mi vsi pieveč živimo še pod vtiskom mirnega predvojnega življenja in pod spominom obilice denarja izza zadnjih vojnih let. Sedaj ni več ne enega ne drugega. Udobnosti predvojnih razmer ne bo še 30 let, obilice denarja pa tudi ne do nove vojske, ki nas jo Bog varuj! Ljudstvo naše, začni s tem dejstvom računati! Začni varčevati! Se li spomnite iz predvojnega časa na italijanske delavce, ki so hodili po naših krajih s trebuhom za kruhom? Kako skromno so živeli, se oblačili! Zakaj? Treba je bilo kolikor mogoče mnogo privarčevati, da so nesli ali poslali na zimo domov svojim družinam. Italija je preobilno naseljena, da bi mogla svoje ljudstvo iz lastnih tal in z lastno industrijo preživeti. Ven gredo iskat kruha, zunaj pa varčujejo in doma istotako varčujejo. Nemec pravi v svojem pregovoru, da je treba prilagoditi se odeji, s katero si pogrnjen; če je ta dovoli dolga, se lahko stegneš kakor si dolg, če ni, se boš pa bolj skrčil, da te ne bode žeblo v noge. Naša odeja je postala zelo kratka. Zato začnimo varčevati! Varčevati in skromni biti povsod in v vseh priložnostih, pri obleki in pri hišni opravi, pri botrinjah in porokah, na potu in doma, povsod se držimo srednje mere, ki naših gospodarskih moči ne presega. Ne delajmo lahkomiselno dolgov pri posojilnicah. Rojaki, nikdar ne delajmo nepotrebnih, potratnih izdatkov! Saj nam jih država, dežela in občine s svojim vsled vojne zavoženim gospodarstvom nakladajo dovolj. Tu je davek na vse kar ješ in piješ, če je le količkaj podobno razkošnosti. — D&, in davki, zlasti v onih okrajih, ki niso begunili med vojsko! Že več let jih niso tirjali, pozabili jih pa niso. Pride dan, ko jih bodo tirjali, in hud bo tisti dan za onega, ki ni pripravljen nanj, ki je mislil, da tega dneva ne bo nikdar. Pesem »oj ta vojaški boben« je žalostna, ali ona o rubežnem bobnu pa je še žalostnejša. Rojaki, ne živimo z glavo v Žaklju, da ne pride na nas'veliko razočaranje! Silno mnogo se je v zadnjih letih zapilo, zaplesalo, zaveseljačilo, silno mnogo časa potratilo v brezdelju in postopanju — kdo je imel korist od tega? Posledice se že poznajo tudi po tistih krajih, ki jim je vojska prizanesla. Beseda hranilnica je postala skoiaj nepoznana, toliko bolj pogosto pa se rabi beseda: posojilnica. Kaj se vam zdi, rojaki, kam bo to pripeljalo? Ali ni čas, da začnemo varčevati ? Ne pri kruhu, ne pri stanovsko umerjeni obleki, kruh in obleka nam ne bosta zmanjkala, ako bomo potratnost izbrisali iz našega besedila. Pridno stanovsko delo in pametna varčnost, poštenost in zaupanje v božjo pomoč nas bodo ohranile pred našim gospodarskim propadom.« Novi zakoni in naredbe.* 1. Deponiranje delnic pri inozemskih zavodih. Ministrstvo za trgovino in industrijo je razglasilo pod VI. št. 5.510 (»Službene Novine« št. 293 z dne 30. decembra), da odslej ni več dovoljeno deponirati delnice za občne zbore družb in bank, čijih sedež se nahaja v naši kraljevini, pri inozemskih zavodih. 2. Petdinarski bankovci. Uprava Narodne banke v Beogradu je razglasila dne 10. januarja 1922 (glej » Uradni list« št. 6 z dne 21. januarja 1922), da vzame petdinar-ske bankovce iz prometa. Do 20. jul. 1922 se bodo ti bankovci zamenjevali proti drugim bankovcem po vseh podružnicah Narodne banke (to je pri nas v Ljubljani in Mariboru; od 20. julija do vštetega 20. novembra 1922 pa samo pri Narodni banki v Beogradu.) Iz prometa so se vzeli ti bankovci zbog tega, ker se je pojavilo veliko falzifikatov. 3. Državne dobave. V »Uradnem listu* št. 7 z dne 25. januarja 1922 se nahajajo natančna določila glede državnih dobav, glede polaganja in vračanja kavcij in garan- * Ker naš list redno ne izhaja, bodo nekatere nižje navedene naredbe že nekoliko zastarele, ali vendar jih radi popolnosti in pri ročnosti navedarno Op. ur. cijskih pisem etc. Pravilnik je predolg, da bi ga mogli tu ponatisniti, opozarjamo pa nanj vse članice, ki se za državno dobavo interesirajo. 4. Obveznice predvojnih avstrijskih dolgov. Generalna direkcija državnih dolgov v Beogradu je odločila z odlokom z dne 18. januarja 1922, št. D 877, da je do 31. januarja 1922 še naknadno popisovala in žigosala obveznice bivših avstrijskih dolgov za one, ki do 31. januarja 1922 še niso dali teh papirjev popisati in žigosati. Na pozneje vložene prošnje se generalna direkcija glasom citiranega odloka ne bo več ozirala (»Uradni list« št. 9 z dne 28. januarja 1922.) 5. 7°/0 državno posojilo. Po odločbi finančnega ministrstva z dne 20. januarja št. 1570 so se pričele kotirati obveznice 7% državnega posojila dne 1. febr. 1922 na borzah v Ljubljani in Beogradu. 6. Zakon o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za podpiranje narodnega gospodarstva. V »Službenih Novinah« št. 23 z dne 2. febr. 1922 (»Uradni list št. 10 z dne 11. febr. 1922) je bil razglašen zakon o državni loteriji, ki je tudi za zadružništvo izvanredne važnosti. Važno je že to, da vodi celo institucijo državne razredne loterije poljedelski minister; še večje važhosli za zadružništvo bodo tekom let določbe glede razdelitve čistega dobička. Čl. 9 tega zakona pravi: Iz kosmatega dobička, ki se dobiva po prejšnjem členu 8 in od vseh drugih dohodkov državne razredne loterije in po odbitku nagrade pooblaščenim prodajalcem srečk, se pokrivajo vsi stroški državne razredne loterije. Člen 10 določa: Od čistega dohodka vsakega žrebanja srečk, ki se določi po členu 9. tega zakona, se odkaže 10% (deset odstotkov) rezervnemu fondu državne razredne loterije, ki služi za kritje njenih eventualnih izgub. Iz tega fonda se sme vzeti potrebna svota za zgradbo novega poslopja državne razredne loterije, za dozidavo njenega dosedanjega poslopja in za.stanovan-ske zgradbe osobju niinistrstva za kmetijstvo in državne razredne loterije, člen 11. določa: Ostanek dohodkov državne razredne loterije se daje na razpolago ministru za kmetijstvo. Z odobritvijo ministrskega sveta uporablja minister za kmetijstvo ta ostanek dohodkov preko vsot, dovoljenih mu s proračunom, in po odbitku dveh tretjin čistega dohodka za tri leta, potrebnega za zgradbo poslopja ministrstva za kmetijstvo, edino za podpiranje narodnega gospodarstva, in sicer: a) 40 °/o za pospeševanje poljedelstva, živinoreje in drugega, kar spada v te pridobitne stroke; b) 20 % za podporo poljedelskim zadrugam, odnosno njih zvezam, in kmetijskim družbam za intenzivnejše izvajanje nili nalog; c) IS % za pospeševanje obrtov in 15 % zn malo kmetijsko industrijo in hišno industrijo, ki ustvarjata poljedelstvu in živinoreji pogoje za boljši razvoj, bodisi s tem, da jima nudita sredstva za proizvajanja, bodi s tem, da obdelujeta njih sirovine; č) 10 % za dajanje posojil, in sicer: kmetovalcem 6 %> obrtnikom in njih družbam 4 °/0, toda samo onim, ki obetajo po strokovni izobrazbi in solidarnosti povoljen uspeh in ki dajo zadostne garancije, da vzete vsote ob roku tudi vrnejo. Za nobeno naštetih točk se ne sme porabiti več, nego je določeno. K tem splošnim določilom glede uporabe čistega dobička je izdalo poljedelsko ministrstvo dne 23. januarja 1922 poseben pravilnik, kako je dajati podpore in posojila iz čistega dobička državne razredne loterije (»U-radni list« št. 21 z dne 8. marca 1922). V tem pravilniku določa § 6, da se odstotek, določen za podpiranje kmetijskih zadrug in kmetijskih združb, porazdeljuje na podlagi prošenj zadrug ali zvez, mora se pa izposlovati potrdilo pristojnega oddelka v poljedelskem ministrstvu. Odstotek za pospeševanje poljedelstva in živinoreje je po členu 5 pravilnika upotrebljati takole: 1. Razširjajo naj se kmetijski nauki, in sicer s tem, da se tiskajo spisi kmetijske vsebine za narod in šole; da se prirejajo praktična predavanja in tečaji za mladeniče, učitelje in du- hovnike na kmetih; da se ustanavljajo gospodinjske in špecijalne kmetijske šole in da se podpirajo posamezniki zaradi specializiranja v posameznih kmetijskih in veterinarskih strokah kakor tudi, da se pošiljajo izšolani kmetovalci proučevat izvestne zadeve iz kmetijske stroke ali občnega narodnogospodarskega pomena; 2. podpirajo naj se prirejanja razstav kmetijskih proizvodov in pridelkov in nagrajajo naj se razstavljalci za najboljše razstavljene predmete; 3. nabavljajo naj se plemenska živina, semena in popolnejše priprave in stroji, s katerimi se pospešuje in izpodbuja čim večje in čim boljše proizvajanje ali predelovanje kmetijskih pridelkov; 4. izdajajo naj se premije dobrim živinorejcem in premije za naprednejše kmetovanje, da se več in bolje proizvajajo ali predelujejo kmetijski oro-izvodi, po natečaju, ki ga razpiše ministrstvo za kmetijstvo in vode ali kmetijska družba, katera deluje za pospeševanje kmetijstva; 5. prirejajo naj se tekme v delu s popolnejšimi kmetijskimi pripravami in nagrajajo naj se tekmovalci, bodisi da prireja tekme ministrstvo za kmetijstvo in vode, bodisi kmetijska združba; 6. nagraja in pospešuje naj se racijonalno napravljanje sadnih in trtnih razsadnikov, napravljanje sadovnjakov, napravljanje vinogradov na ameriški podlogi, napravljanje vinogradov iz domače trte na živem pesku, istotako naj se proučujejo nove metode za ta proizvajanja; 7. razširjajo naj se boljše sušilnice za sadje, istotako priprave in stroji za druge načine, po katerih se pode-luje sadje in grozdje; 8. zatirajo naj se rastlinske bolezni in rastlinski škodljivci; 9. preizkujejo in odvračajo naj se nalezljive bolezni pri živalih; istotako naj se te bolezni zatirajo; 10. ustanavljajo in podpirajo naj se razne proizvajalne, predelovalne in prodajne kmetijske zadruge: mlekarske, vinogradniške, sadjarske, poljedelske, živinorejske, čebe-larske, oljarske, ribiške itd.; 11. ustanavljajo in podpirajo naj se dečji kmetijski klubi in prirejajo naj se razstave kmetijskih proizvodov teh klubov; 12. prirejajo in podpirajo naj se kmetijske ekskurzije v državi in v inozemstvo. Odstotek, določen za pospeševanje obrta 15 % >n male kmetijske in hišne industrije 15 % (člen 11 c. omenjenega zakona), je uporabljati takole: 1. iz njega naj se nagrajajo predavanja in spisi, s katerimi se širi obrtna spretnost in izpodbuja naša mala kmetijska in hišna industrija; 2. podpirajo naj se strokovne, modeme dnevne in večerne obrtno-in-dustrijske šole, šole za hišno industrijo, obrtno-trgovske dnevne in večerne šole, ženske delavske šole, poučevanje kmetovalcev v domači delavnosti, praktični tečaji, nadalje naj se podpirajo štipendisti, da se izuče obrta v inozemstvu za naše razmere; 3. podpirajo naj se prirejanja obrtnih razstav in nagrajajo se naj razstavljalci za najboljše ročne izdelke ; 4. nabavlja naj se obrtno orodje za malo kmetijsko in hišno industrijo siromašnim in dobrim obrtnikom; 5. podpira naj se vse, kar ustvarja poljedelstvu in živinoreji pogoje za boljši razvoj, bodisi s tem, da se jima nudijo pomočki za proizvajanje, bodisi da sc predelujejo njiju sirovine ali kar je v prilog boljši kakovosti in vrednosti kmetijskih proizvodov in otvarjanju tržišč za te proizvode; 6. podpira naj se tehnično proučevanje v prospoh obrtnega proizvajanja ; 7. prirejajo in podpirajo naj se obrtne ekskurzije v državi in v inozemstvo. 8. Kolkovanje in registracija garancijskih pisem. K že omenjenem odloku finančnega ministrstva glede garancijskih pisem je razglasila delegacija ministrstva financ v Ljubljani dne 14 febr. 1922 še sledeče (gl. »Uradni list« št. 17 z dne 23. febr. 1922): »Vsa garancijska pisma se morajo registrirati brezizjemno edino le pri generalnem inšpektoratu ministrstva za finance v Beogradu. Za registrovanje se ne plačuje posebna pristojbina: pismo samo pa je, ako sc izda v Sloveniji, zavezano pristojbini po lestvici II zajamčene svote v smislu taiifne postavke 31 avstr, pristojb zakona. To pristojbino je poravnati v kolkih, ki se prilepijo na garancijsko pismo, predno se to napiše; čeznje se zapiše prva vrsta besedila. Ako se garancijsko pismo priloži prošnji, se je treba glede koikovanja te prošnje ravnati po veljavnih predpisih.« Glede postopanja s kavcijami za državno dobavo, se nahajajo obširne določitve v »Uradnem listu št. 23 z dne 11. rnar. 1922. 9. Osebna dohodnina za privatno uradniStvo. Po zakonu o proračunskih dva» najstinah za marec in april 1922 (gl. »Uradni list št. 23 z dne 11 marca 1922) člen 3 ne plačujejo privatni nameščenci za davčni leti 1921 in 1922 davka na doklade, ki jih prejemajo poleg plače, v tolikem znesku, kolikor prejemajo državni uradniki kot doklade po uredbi o draginjsklh dokladah. Na ono vsoto doklad, ki jih imajo privatni nameščenci več od doklad, ka-,tere prejemajo državni uradniki .morajo plačati davek in pribitek po predpisih, ki veljajo o tem v zakonih do-tične pokrajine. (Odmero draginskih doklad drž uradnikov glej v »Uradni list' št, 27 z dne 21 marca 1922.) 10. Obrtni poučni tečaji v Sloveniji. Ljubljanski oddelek ministrstva za trgovino in industrijo je izdal 13. apr. 1922 (»Uradni list« št. 44 z dne 29. aprila 1922) sledečo naredbo: «Kadar žele društva, zadruge in druge korporacije v svojem področju in samostojno prirediti obrtni poučni tečaj, morajo vsaj 6 tednov pred pričetkom te čaja zaprositi za dovolitev pri oddelku ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. V prošnji je navesti obseg in smer tečaja, seznamek učnih oseb in podatke o njih strokovni kvalifikaciji. Ce reflektira prireditelj na državno podporo, je dotični znesek natančno označiti in utemeljiti. Če je prošnja zadostno opremljena in utemeljena in če zadošča zahtevam obrt. naučne uprave, dovoli oddelek ministrstva za trgovino in industrijo prireditev tečaja ter ga podpira s tem, da da prireditelju, ker je domačih učnih moči premalo, na razpolago strokovne učitelje »Urada za pospeševanje obrti« ali pa mu nakloni podporo, kolikor to dopuščajo razpoložna sredstva. Brez izrečnega dovolila podpisanega oddelka je vsaka prireditev tečajev nedopustna. Posebna izpričevala za udeležence tečajev se smejo izdajati samo, če je prireditelja za to pooblastil oddelek ministrstva za trgovino in industrijo. 10 6% državni boni iz 1. 1919 Delegacija ministrstva financ je razglasila dne 28. aprila 1922 sledeče: Izplačevanje 6°/0nih državnih bonov v kronah in v dinarjih in podaljševanje 6%nih državnih bonov v kronah se bo vršilo v VI. roku, t. j. v času od dne 1. maja do dne 31. okt. 1922., kakor doslej pri finančni deželni blagajni v Ljubljani ob teh-le pogojih : 1.) Dospeli dinarski boni se ne bodo več prolongirali, marveč samo izplačevali, in sicer samo v času od dne 1. maja do dne 31. okt. 1922., ker se popolnoma vzamejo iz prometa. Zanje se ne priznavajo nikake dekurzivne obresti. 2 ) Dospeli kronski boni se izplačujejo ob roku, lahko se pa tudi prolongirajo za nadaljnjih šest mesecev s 6°/onimi anticipativnimi obrestmi. Ako se zahteva izplačilo bonov, dospelih že v prvem roku, se izplačajo poleg glavnice šestmesečne dekurzivne obresti le za one bone, ki bili prodani do dne 16. okt. 1919, ker jih je smatrati v prvem roku za molče podaljšane. Za bone, izdane v letih 1920., 1921. in 1922., se dekurzivne obresti od roka dospelosti do dne izplačila ne priznavajo Ako se pa dospeli boni prolongirajo, se izplačajo ne glede na dan, kdaj je bil bon izdan, vse dekurzivne obresti od poteklega roka do dne prolongacije. 3.) Premija za kronske bone in za izdana potrdila o zadržanih premijah se izplačajo, ako ima generalna direkcija državnih dolgov v Beogradu že dokaz v rokah, da so bili dotični boni kupljeni v času od dna 15. maja do dne 15. junija 1919. Ako tega dokaza še ni, kar lahko pove finančna deželna blagajna, naj imetnik potrdila prosi za izplačilo premije pri generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu z obrazloženo nekolko-vano vlogo, kateri naj priloži prepis potrdila. Ko ta direkcija ugotovi, da ima dotični bon pravico do premije, izda naknadno naredbo za izplačilo premije. 11 Zakon o poštnohranilnem, čekovnem in virementskem prometu je priobčen v »Uradnem listu« št. 48 z dne 13. maja 1922. Zanimiva za nas je [določba v čl 34 -2 a, po katerem se lahko denar poštne hranilnice provizorno nalaga na tekoči račun proti kratkemu odpovedanemu roku pri dobro fundiranih zadružnih denarnih zavodih. Odloča o tem poštni minister sporazumno z ministrom financ in trgovine. 12. Zakon o oblastni in sreski samoupravi (priobčen v »Uradnem listu« št. 49 z dne 15. maja 1922) določa v čl. 2 točka 13, da spada v področje oblastne samouprave, tudi »ustanavljanje in vzdrževanje hranilnic in kreditnih zavodov, naprave za vzajemno podpiranje in zavarovanje, skrb za prehrano naroda ob slabih letinah in elementarnih nezgodah' ter po točki 4 tudi »podpiranje obrti, industrije in zadružništva«. — Kakor znano, so igrali v stari državi deželni odbori jako važno ulogo pri širjenju in podpiranju kmetijskega zadružništva. Želeti bi bilo, da bi jih novi oblastni odbori v tem posnemali. 13. Nove menične golice. Od 1. junija 1922 naprej se smejo uporabljati samo nove menične golice (gl. »Uradni list« štev. 50 z dne 17. maja 1922). Zanimiva seja upravnega odbora glavnega Zadružnega Saveza v Splitu. Koncem meseca aprila se je vršila v Splitu v prostorih tamkajšnjega Zadrdžnega Saveza seja upravnega odbora G. Z. S. s sledečim dnevnim redom: 1. Zadružni zakon. * 2. Glavna Zadružna banka. 3. Davčna reforma in zadružništvo. 4. Sprejem novih članic. 5. Program kongresa G. Z. S v Splitu. 6. Prispevki za G. Z. S. 7. Predlogi. 8. Slučajnosti. O zadružnem zakonu je poročal gosp. Miloš Š ti bi er. On je izdelal načrt zadružnega zakona, kateri bode veljal za celo državo. Razume se samo po sebi, da je zbudil s tem posebno pozornost vseh udeležencev kongresa. To važno vprašanje je bilo posebno natanko in vsestransko razpravljeno ter je bilo sklenjeno, da se ta načrt zakona z malo izpremembo natisne v »Zadružnem glasniku , glasilu Glavnega Zadružnega Saveza v Beogradu. Ako bode narodna skupščina ta zakon sprejela, bodo zadruge uživale posebno za-si ito države. Oproščene bodo vseh stroškov ustanovljenja, pridobninskega, obrtnega in poslovnega davka, plačanja poštnine za navadna in priporočena pisma v dopisovanju z zadružnimi zvezami in z državnimi oblastvi, poštnine za denarne in paketne pošiljke v poslovanju z zadružniki. Razven tega bodo uživale iste ugodnosti, ki so predvidene za delniška in privatna industrijska podjetja. Vsaka zadruga bode morala pripadati kakšni revizijski zvezi. Izven zveze bode lahko samo prvo leto svojega obstoja. Zveze bodo imele pravico revizije, ako bodo imele vsaj 100 članic. Izjemno bodo lahko dosegle to pravico tudi zveze z manjšim številom članic, ako bodo organizacije posebne vrste zadrug (n. pr. ri-burskih, oljarskih, zdravstvenih i. t. d.). 10 zadrug lahko ustanovi svojo zvezo, pravico do revizije bode pa imela vsaka zveza le, ako bode zadostila gornjim zahtevam. Revizije zadrug se bodo opravljale v roku dveh let. Vsaka zveza bode morala biti članica G. Z. S. Ako bi bila katera zadruga, iz razloga predvidenega v zakonu, izključena iz svoje zveze, je ne sme sprejeti nobena druga zveza. Obrtne zadruge bodo uživale isto zaščito države kakor ostale druge zadruge, ako ne bodo v svojem podjetju zaposlile več ko 1/3 delavcev od števila vseh svojih zadrugarjev. Tudi hranilnice bodo uživale podporo države, ako bodo omejevale svoje področje na jedno ali nekoliko bližnjih občin, ako ne bodo delile svojega rezervnega zaklada (v slučaju likvidacije) in ako bodo prebitek svojega poslovanja delile svojim zadru-garjam v višini njihovega sodelovanja na doseženem čistem dobičku. Razven zadrug bodo lahko pripadale revizijskim zvezam tudi podjetja, v katerih je zadružni kapital kakor tudi uprava in nadzorstveni svet po večini v zadružnih rokah. V upravo zadružne zveze bode dovoljeno voliti predstojnike včlanjenih zadrug, a tudi nezadrugarje, v kolikor je to v interesu zveznega poslovanja. V tem novem zakonskem načrtu je natančno označena naloga zadružnih zvez in Glavnega Zadružnega Saveza. — Razven tega je predvideno v zakonu, da se bodo smele vse narodnosti organizirati v zadrugah, seveda le, če se bodo te zadruge skladale z novim zadružnim zakonom. Glavna zadružna banka. O tej točki je referiral g. dr. Ljudevit Prohaska. Vsi poiskusi, urediti poljedeljski kredit, so bili dosedaj brezuspešni. Zbog tega predlaga, da si naj zadružništvo samo pomaga in se naj ustanovi Glavna zadružna banka v svrho podpiranja zadružnega izvoza in uvoza ter omogočenja cenejšega in lažje dostopnega kredita zadrugam. V to svrho naj Glavna zadružna banka stopi v poslovno zvezo s snujočo se mednarodno zadružno banko. Po dr. Prohaski izdelana pravila se naj natisnejo v »Zadružnem glasniku« in predlože prihodnji seji upravnega odbora. Davčna reforma. Referent g. Dr. Ljudevit Prohaska razloži, kako velike neprilike so imele vse zadruge, zveze in tudi G. Z- S. z raznimi davki in z davkom na poslovni promet. V Srbiji so veljali drugi davčni zakoni ko v Črnogori, v bivših avstrijskih pokrajinah zopet drugi. Stremi se za tem, da se vsi trije davčni sistemi izjednačijo. Tozadevna anketa se je izrekla proti izjednače-nju, uvedel naj bi pa se sistem davka na občilo dohodnino in imovino. Kakšno stališče naj zavzame k temu predlogu zadružništvo ? On zagovarja dohodninski davek ter davek na čisto imovino, davek na prirastek in na nezasluženi dobiček. G. Z. S. naj stavi ministerstvu predlog, da bode na prihodnji davčni anketi udeleženo tudi zadružništvo. Sprejem novih članic. Za sprejem sta prosili: ena zadružna zveza in ena kmetijska zadruga. Zadnja ni bila sprejeta, ker ni zveza ampak le prosta organizacija, prva pa, četudi je zveza, ni imela potrebnih predpogojev za sprejem. Sprejem se odloži do sprejetja novega zadružnega zakona. Program kongresa Glavnega Zadružnega Saveza. Sprejet je bil sledeči program: 1. Razvoj zadružništva v Dalmaciji in delovanje Zadružnega Saveza v Splitu; referenta določi Savez sam. 2. Vinarske zadruge; referenta: gg. M. Avrainovič in M. Stibler. 3. Ribarske, oljarske in ostale produktivne zadruge; referenta določi Zadružni Savez v Splitu. Prispevki za Glavni Zadružni Savez. Po g. dr. Prohaski so bile predložene pritožbe nekaterih zadružnih zvez proti višini prispevka za G. Z. S. Odločeno je bilo, da se to predloži prihodnji glavni skupščini, ko se bode odmeril prispevek za tekoče leto. Predlogi. Stavljenih je bilo 11 raznih predlogov ter se je o teh razvila živahna debaja. Zdravstvene zadruge. V Srbiji obstoja 10 takšnih zadrug s približno 25.000 zadružniki. Naloga teh zadrug je, da se pobrigajo za hi-gijeno stanovanj, hrane, obleke in obuvala, za zdravo pitno vodo, za preskrbo ljudstva z zdravili. Posebna njih naloga je, da prirejajo zimske higijenične tečaje, gospodinjske šole, šole za bolniške strežnice; da vrše stužbo sanitetne policije in da odstra- njujejo socijalne bolezni, v prvi vrsti alkoholizem in tuberkulozo. S tem je bil izčrpan dnevni red in je bila seja zaključena z pozdravom predsednika gosp. I. Antičeviča in z zahvalo upravnika g. Avramoviča v imenu vseh udeležencev. Kmetijske zbornice. Naše jako agilno poljedelsko ministrstvo dela sedaj na ustanovitvi kmetijskih zbornic. Poslalo nam je v pretres obširen spis o tem predmetu, ki obsega v prvem delu misli, ki so vodile poijedelsko ministrstvo do zakonskega načrta o kmetijskih zbernicah, v drugem delu pa načrt sam. Opozarjam na to zadevo vse prijatelje in voditelje našega kmetijstva s prošnjo, da naj podajo o tem načrtu svoje misli ali v »Zadrugi« ali pa poljedelskemu ministrstvu samemu. Spis poljedelskega ministrstva se glasi sledeče : Kmetijske zbornice so ustanove novejšega datuma; iste so iznikle mnogo pozneje kakor druge kmetijske organizacije n. pr. kmetijska društva in kmečke zadruge. V Evropi sta pred vojno imeli po naši vednosti samo Španska in Nemčija take zbornice. V prvoimenovani državi so se začele snovati v 1. 1890, v Nemčiji (na Pruskem) pa l. 1894. Kljub temu pa, da so kmetijske zbornice posebno v Nemčiji imele prav lepe uspehe, se vendar te ustanove niso mogle udomačiti tudi v drugih evropskih državah, dasiravno se jih je poskušalo tudi v teh osnovati. Pri nas se je izrazilo želja za osnovanje teh ustanov šele na kongresu Srpskega kmetijskega društva ter na kongresu kmečkih zadrug v 1. 1911 in je bil projekt zakona za njihovo snovanje predložen takratni Narodni skupščini. Toda pokret za snovanje kmetijskih zbornic se je pojavil po zaključku svetovne vojne v veliko večji meri nego li kedaj poprej. Z ozirom na velike zasluge, ki sta si iztekla kmetijsko gospodarstvo in kmečko ljudstvo za izvojevanje zmage nad ne-prijateljem, so se vse evropske države odločile, da tudi kmetijskemu stanu, ki se je dosedaj zapostavljal za ostalimi stanovi človeške družbe, pri- znajo zakonsko pravico predstavništva za obrambo njegovih interesov, ka-koršno pravico je že davno priznalo tudi drugim poklicem. Tako se je na Francoskem sprejel zakon o kmetijskih zbornicah 1. 1919, takoj po sklenitvi miru, v Italiji se je predložil načrt zakona o kmetijskih zbornicah parlamentu l. 1920, na Čehoslovaškem v 1. 1920, v Belgiji letos i. t. d. Deloma pod pritiskom te obče struje, da se tudi za kmetijski stan ustvari nek organ za njegovo reprezentanco, deloma pa ker igra kmetijsko gospodarstvo in kmečko ljudstvo najvažnejšo vlogo na narodnem, ekonomskem in denarnem polju v naši državi, nekoliko pa tudi iz razloga, ker so v nekaterih pokrajinah obstojale ustanove, ki po svoji organizaciji zelo spominjajo na kmetijske zbornice, se tudi pri nas zmiraj bolj pojavlja želja po ustanovitvi takih ustanov v naši/ državi. Ker so kmetijske zbornice, kakor smo prej omenili, nove ustanove ter imamo vsplošnem o njih le malo izkušenj, smo smatrali za potrebno, da o njihovi organizaciji zberemo gradivo iz tujih zakonov ali zakonskih načrtov, ter si tako ustvarimo čim jasnejšo sliko o teh ustanovah. Na podlagi teh proučevanj in z ozirom na naše razmere in obliko dela ter Življenje naših poljedelcev smo poskusili sestaviti zakonski načrt o kmetijskih žbornicah. Citirali bodemo tukaj le glavne določbe, ne da bi se spuščali v podrobnosti, z željo, da bi naj le glavne točke takega zakona vezale vse kmetijske zbornice, dočim se izdelava podrobnosti in pri-lagodenje lastnim razmeram prepušča vsaki posamezni zbornici. Določbe, katere bi zakon moral prevzeti iz tega načrta, se delijo v sledeče točke: 1. splošna določila, 2. namen, 3. volitev članov, 4. organi kmetijskih zbornic, 5. pravila zbornice, 6. sredstva za delovanje, 7. nadzorovanje, 8. prehodne določbe. 1. V splošnih določbah je zapo-padeno ustanavljanje zbornic po obla- stih, ali skupnih zbornic za dve ali več oblasti. Istotako se dovoljuje oblastnim zbornicam snovanje okrožnih in okrajnih oddelkov, ako se pokaže potreba. Kot predstaviteljica vseh oblastnih zbornic je zamišljena centralna kmetijska zbornica v Beogradu. Slednje pa ni smatrati za gospodarico vseh oblastnih zbornic, kateri bi bile te podložne, temveč bi v njej našle samo svojo splošno reprezentantinjo, vrhovno zaščito in podporo pri izvede-nju zasnovanih namenov. Dasiravno so zbornice pravne osebe, ter kot take smejo sprejemati obveze, smo z ozirom na važnost in raznovrstnost drugih njihovih ciljev vendarle zahtevali, da se jim načelno zabranjuje udejstvovanje v špekulativnih podjetjih. 2. Namen kmetijskih zbornic se razprostira v glavnem na ustvarjanje povoljnih pogojev za napredovanje kmetijskega gospodarstva v tehničnem in poslovnem pogledu ter na zaščito interesov kmetijskega gospodarstva in kmetijskega dela. Ta namen kmetijskih zbornic Se nanaša na ljudstvo kot kmetijsko maso ter na javne oblasti, vlado in parlament. 3. Pravico volitve članov za kmetijske zbornice imajo vsi poljedelci, ne glede na to, če so posestniki, najemniki ali kmetijski delavci in če poljedelstvo predstavlja njihov glavni poklic. Nadalje je zamišljena podelitev volilne pravice tudi za one osebe, ki ali intelektualno delajo za napredek kmetijskega gospodarstva, ali so si s svojim prejšnjim delom v tem pogledu stekli takih zaslug, da jim bodo kmetijske zbornice volilno pravico priznale. Nazadnje smo smatrali kot povse koristno, da pridejo v centralno kmetijsko zbornico kot člani predstavitelji kmečkih zadrug in kmetijskih društev ter da se vzdržuje čim tesnejša zveza zbornic s temi ustanovami. 4. Da bi kmetijske zbornice mogle izvrševati svoj namen, določen v zakonskem načrtu, bi morale imeti svoje organe. Kot taki so določeni v načrtu: a) občni zbor, b) izvrševalni odbor, c) sekcije, d) predsednik. Občni zbor sklepa o vprašanjih splošnega značaja, ki se tičejo kmeti istvai njegovega napredka in njegove zaščite. -Ker je pa občni zbor prilično okoren aparat, kateri se le redko in težko sestane, smo mnenja, da je za opravljanje tekočih poslov zelo potrebno, da obstoji v zbornici ožji odbor, ki uživa zaupanje občnega zbora. Nazvali smo ga izvrševalni odbor in mu pripisujemo veliko važnost. On pretresa in določi vsa vprašanja, ki se imajo predložiti občnem zboru, sestavlja pravila in pravilnik zbornice, proučava razne kmetijske probleme itd. Sekcije so potrebne v svrho razdelitve dela na posamezne kmetijske panoge in na vprašanja po posameznih značajih. Predsednik je zakoniti predstavnik kmetijskih zbornic in njen krajevni izvršilni organ. 5. V načrtu ie določeno, da mora vsaka zbornica imeti svoja pravila in poslovnik. Pravila kmetijskih zbornic obsegajo podrobnosti vseh onih zakonitih določb, koje dajejo zbornicam pravico, da si jih prilagodijo lokalnim razmeram. Poslovnik pa obsega določila o notranjem delovanju in redu zbornice. Kakor je po načrtu tega zakona določeno, da se s kmetijskimi zbornicami smejo okoristiti vsi kmetovalci, tako je z odredbami za vzdrževanje zbornic in nabavljanje potrebnih denarnih sredstev istotako določeno, da morajo vsi kmetovalci plačati prispevke za obrtno zbornico. Za podlago tega prispevka je vzeti višino davka, katerega vsak volilec plača. Razlika obstoji le v tem, da lastniki posestev plačajo 10°/0 od svojega zemljiškega davka, osebe kmečkega stanu pa, ki nimajo zemlje, največ 5% od svojega neposrednega davka. Ta prispevek se pobira kakor davek. Dočim so pa intelektualni kmetijski delavci pozvani, da sodelujejo v kmetijskih zbornicah, jih z ozirom na velike usluge, ki jih morejo doprinesti zbornicam, po našem mnenju ne kaže obremeniti s prispevkom, vsled česar smo jih v načrtu oprostili od tega. Nadalje je zasnovano, da naj oblasti in država materijelno pomagajo zbornicam. Nadzorstvo nad kmetijskimi zbornicami glede splošnega dela in izpolnjevanja zakonitih določb pripada v glavnem poljedelskemu ministru ter državni glavni kontroli glede finansiranja. Kar se tiče avtonomije kmetijskih zbornic, smo stali na stališču, da mora biti čimvečja, da bo imela zbornica na ta način potrebno avtoriteto, z druge strani pa da bi bila sposobnejša za izvrševanje namena, kateri ji je poverjen. Iz teh razlogov je državna kontrola omejena na najpotrebnejšo mero. 6. lnicijativo za začetna dela na snovanju kmetijskih zbornic mora po našem mnenju prevzeti poljedelsko ministrstvo. Sta dve poti, po katerih se more pristopiti k snovanju zbornic: ali predhodno osnovati začasne zbornice po oblastih in jim poveriti tudi predhodna dela za volitve in izdelavo pravil zbornice za stalne zbornice, ali pa osnovati začasno centralno kmetijsko zbornico ter njej poveriti snovanje stalnih zbornic. Nam se zdi ta pot krajša in trdnejša in smo tudi v tem smislu stilizirali odredbe v prehodnih določbah. Oglejmo si torej, kako zgleda po vsem tem sam zakonski načrt o kmetijskih zbornicah. I. Splošna določila. Čl. 1. S ciljem korporativne organizacije kmetijskega stanu za zaščito interesa celokupnega kmetijskega gospodarstva in vsega kmečkega ljudstva se ustanovi v vsaki oblasti po ena oblastna kmetijska zbornica s sedežem v glavnem mestu oblasti, v Beogradu pa centralna kmetijska zbornica. Dve ali več oblasti lahko ustanovijo svojo skupno kmetijsko zbornico. Oblastne zbornice smejo osnovati svoje okrožne in okrajne oddelke. Način njihovega osnovanja in dela bo določen v pravilih oblastnih kmetijskih zbornic. Čl. 2. Kmetijske zbornice so pravne osebe in si morejo na svoje ime pri- dobiti pravico svojine in nepremičnine, v kolikor so jim te potrebne. Tudi se morejo pravno vezati, morejo voditi tožbe in biti tožene. Za svoje obveze jamčijo zbornice Ie s svojim premoženjem. Neposredna udeležba kmetijskih zbornic v špekulativnih podjetjih kakršnekoli vrste, bodisi z dajanjem pomoči, bodisi s prevzetjem deležev in obveze jamstva se načelno zabranjuje. Zbornice so samostojna samoupravna telesa, ki se upravljajo in vrše svoje namene po določbah tega zakona in svojih pravilih ter stojijo pod nadzorstvom poljedelskega ministra. II. Namen kmetijskih zbornic. Čl. 3. Da dosežejo spredaj navedene cilje, morajo kmetijske zbornice vršiti sledeče posle: 1. Vplivajo na ustvarjanje povolj-nih pogojev za razvoj in napredek vseh panog kmetijskega gospodarstva in za ekonomski, socijalni in kulturni napredek kmetijskega stanu. One podpirajo delo raznih kmetijskih in drugih ustanov, koje bodisi posredno ali neposredno delujejo za napredovanje kmetijskega gospodarstva in povzdiganje vasi in vaščanov. 2. Zbirajo potrebno gradivo in proučavajo položaj naše kmetijske produkcije in porabe, prometne tarife z ozirom na notranji in zunanji promet kmetijskih pridelkov, carinske tarife z ozirom na obremenitev kmetijskih pridelkov pri uvozu ali izvozu, obdačenje kmeta, razmere našega uvoza ali izvoza, ustvarjanje tržišč za kmetijske pridelke v tu- in inozemstvu, trgovinske pogodbe s tujimi državami v kolikor se nanašajo na kmetijske pridelke, razmerja med kmetijskimi delodajalci in delavci in vsa druga vprašanja, ki stoje v zvezi ali se tičejo interesov kmetijskega gospodarstva in kmetijskega stanu. 3. Pošljejo poročila, mišljenja in predloge zakonodajstva vladi in poljedelskemu ministrstvu o zakonskih načrtih, naredbah in odlokih ter o vseh drugih vprašanjih, ki so v zvezi s točko 2. tega člena, kakor tudi o državnih in samoupravnih zavodih ter ustanovah, ki se snujejo v svrho napredka kmetijskega gospodarstva in kmetijskega stanu. 4. Neposredno posredujejo pri vseh državnih in samoupravnih pristojnih oblastih in ustanovah, kadar gre za vprašanje zaščite kmetijskih pridelkov ter ekonomski, socijalni in kulturni interesi kmetijskega stanu. Čl. 4. Centralna kmetijska zbornica v Beogradu preskušuje predloge in došle odloke oblastnih zbornic, proučuje agrarnopolitične probleme splošnega in specijalnega značaja, oddaje mnenja o proračunu poljedelskega ministrstva in o poljedelskih zakonskih načrtih, predno se predložijo parlamentu, izreka mišljenje o vseh vprašanjih, ki se tičejo kmetijstva in kmetijskega stanu, koordinira in pospešuje delovanje oblastnih zbornic in razdeljuje državno podporo zbornicam. Čl. 5. Kmetijske zbornice so dolžne podajati vsem državnim m samoupravnim oblastem kakor tudi kmetijskim društvom in kmečkim zadrugam v mejah svojega delokroga mnenja na razna vprašanja, ki te korporacije interesirajo in vse te ustanove morajo dajati zbornicam na njihovo zahtevo potreben materija! in podatke za Čim popolnejše in pravilno opravljanje njihovih poslov. Pristojna ministrstva so dolžna, da vprašajo kmetijske zbornice* preko centralne zbornice za mnenja glede vseh zakonskih načrtov, naredb in od redb, ki se nanašajo na kmetijske in interese kmetijskega stanu (čl. 3) prt dno so jih predložili zakonodajnemu telesu v rešitev. III Volitev članstva. Čl. 6. Vsaka oblastna kmetijska zbornica obstoji iz toliko članov in njihovih namestnikov, kolikor je v dotični oblasti srezov (okraiev). Za člana oblastnih kmetijskih zbornic se more izvoliti vsak, ki ima pravico, da voli člane. Čl. 7. Člane kmetijske zborni ce volijo : 1. Kmetje, ki živijo v dotični občini najmanj leto dni in obdelujejo zemljo kot posestniki, prevžitkarji, oskrbniki, najemniki, naseljenci itd. 2. Kmečki delavci, ki živijo v dotični občini in se bavijo s kmetijstvom najmanje tri leta. 3. Osebe, ki se poklicno pečajo z delom za napredek kmetijstva (profesorji. suplenti in učitelji kmetijskih šol, upravitelji državnih in samoupravnih imetij, vzornih posestev, strokovni kmetijski nadzorniki in referenti, državni ekonomi, kmetijski potovalni nastavljenci) ali ki so si s svojim delom stekli zasluge, pa jim bo kaka kmetijska zbornica to pravico pripo-znala. Volilno pravico imajo nori navedene osebe : 1. Ako so državljani Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in uživajo vse državljanske pravice ; 2. Ako so dovršili 21. leto. Glasovanje je tajno, volilni red in postopek pa bodo določala zbornična pravila. Čl. 8. funkcijska doba za članske man date se bo odr tlila z zborničnimi pravili, vendar pa ne sme biti krajša nego štiri leta. Članstvo preneha . a) s smrtjo, b) s prostovoljnim izstopom, c) z izgubo državlianskih pravu;, č) z odstavljeujem po čl. 15. Na izpraznjeno mesto se mora poklicali namestnik dotične osebe; ta vrši dolžnost člana do prihodnjega občnega zbora. IV. Organi kmetijskih zbornic. Čl. 9. Organi kmetijskih zbornic so : Občni zbor, izvrševalni odbor, sekcije, predsednik. Občni zbor. Čl 10. Občni zbor oblastnih kmetijskih zbornic tvorijo vsi Člani dotične zbornice. Občni zbor centralne kmetijske zbornice v Beogradu tvorijo po 2 delegata vsake oblastne kmetijske zbornice, 3 delegati Glavnega Zadružnega Saveza in po en delegat Srpskega Poljoprivrednega Društva ter Kmetijske družbe v Ljubljani. Občni zbor vrši v glavnem sledeče posle: 1. izvoli predsednika in podpredsednika, 2. spreminja pravila in poslovnik, 3. odobri letna poročila o delu in letne račune, 4. odobri proračun dohodkov in stroškov za bodoče leto; 5. določa odškodnino za povrnitev stroškov članom, ki stanujejo izven sedeža zbornice ; 6. predpisuje norme za vpis vo-lilcev v glasovalne liste v svoji oblasti in določa voliini red ter postopek ; 7. določa visokost prispevkov, katere so dolžni plačati volilci članov kmetijskih zbornic; 8. določa višino svote, katero bi naj predložilo poljedeljsko ministrstvo in pristojna oblast v svrho vstavitve v državni ali samoupravni proračun in ki bi služila za pomoč kmetijskim zbornicam; y. izvoli člane izvrševalnega ud bora in sekcij; 10. rešuje vsa vprašan |a in predloge, ki se tičeio zaščite interesov m napredka kmetijstva in kmetijskega stanu, katere mu bode izročil v re šitev izvrševalni odbor oziroma pred sednik. Čl. 11. Občni zbor kmetijsk'h zbornic, se vrši redno dvakrat v letu in sicer me seca junija in novembra. Razen teh rednih se lahko skliče izredni občni zbor vsakokrat, kadar to določi izvrševalni odbor, ali kadar to zahteva četrtina članov. Občni zbor skliče pismeno pred sednik ali njegov namestnik. Vabila z določenim dnevnim redom se morajo razposlati vsaj tri tedne pred vršitvijo občnega zbora. O dnevu vršitve občnega zbora morajo zbornice obvestiti poljedelskega ministra, ki more po slati na občni zbor zbornice svojega odposlanca, kateri ima le posvetovalno, a ne tudi glasovalne pravice. Zborovanja občnih zborov kmetijskih zbornic so javna. Čl. 12. Občni zbori so sklepčni, ako se je zborovanja udeležila najmanj polovica članov. Če pa na prvo zborovanje ne dospe dovoljno število članov, se mora sklicati z istim dnevnim redom drug občni zbor najdalje tekom 15 dni. O tem se morajo obvestiti vsi člani, ki niso bili prisotni ter ponovno povabiti. Ta ponovni občni zbor sklepa veljavno z večino glasov brez ozira na število prisotnih članov. Izvrševal ni odbor. Čl. 13 Izvrševalni odbor obstoji iz predsednika, podpredsednika in najmanj b članov. Člani izvrševalnega odbora morajo biti predstavniki raznih sekcij, odnosno kategorij kmetovalcev. Mandat članstva izvrševalnega odbora traja tako dolgo kakor članski mandat. Dolžnosti izvrševalnega odbora so: 1. Da predloži občnemu zboru v odobritev pravila in poslovnik zbornice kakor tudi spremembe istih ter da izdela in poda poročilo o delovanju v preteklem letu ter letni proračun dohodkov in stroškov. 2. Da izbere zborničnega tajnika in drugo potrebno službeno osobje in mu določi plačo ter doklade, 3. Da izvrši sklepe občnega zbora. 4. Da odobri v mejah proračunske možnosti vse izdatke za poslovanje zbornice. 5. Da podpira in pospešuje delo vanje kmetijskih društev in kmečkih zadrug ter drugih ustanov, ki delujejo za ekonomsko, socijalno in kulturno povzdigo vasi in kmetov. 6. Da zbira materijal in proučava razne probleme, ki so v zvezi s kmetijskim pridelovanjem in kmečkim stanom. 7. Da se briga Za pravilno tolmačenje in spolnjevanje zakona, ki in teresira kmetijstvo in kmečki stan. 8. Da rešuje predmete manjše važ nosti, ki ne spadajo v delokrog občnega zbera. 9. Da nadzoruje delo pisarniškega osobja ter kontrolira blagajno in poslovne knjige. 10. Da določa dnevni red za občni zbor. Čl. 14. Seje izvrševalnega odbora so redne in izredne. Redne se vršijo najmanj enkrat v mesecu, kadar se zdi predsedniku potrebno. Sklepi seje izvrševalnega odbora so veljavni, ako se je iste udeležila nadpolovica članov. Pri enakosti glasov odločuje mnenje one skupine, katero odobrava predsednik. Čl. 15. Kakor so vsi člani kmetijskih zbornic dolžni udeležiti se občnega zbora, tako morajo vsi izvoljeni člani izvrševalnega odbora prisostvovati sejam slednjega organa Člane, ki bi trikrat neopravičeno izostali tem sejam in zborovanj, ali ki bi delali proti interesu zbornice, more občni zbor na predlog izvrševalnega odbora izključiti kot člane. Proti takemu izključenju se more dotični tekom 15 dni pritožiti pri poljedelskem ministru, ki zadevo definitivno reši. Sekcije. Čl. Ib. Vska kmetijska zbornica more v svrho razdelitve dela in boljšega poslovanja osnovati svojo sekcije. Število in svrho sekcij kakor tudi število njih članov ter obseg njihovega dela določajo pravila vsake zbornice. Predsednik. Čl. 17. Predsednik je zakoniti predstojnik zbornice. Njegove dolžnosti so : 1. da določi dnevni red za seje izvrševalnega odbora; 2 da vodi občne zbore in seje izvrševalnega odbora ter jim predseduje ; 3. da nadzoruje Jelo tajnika in vsega ostalega službenega osobja ; 4. da izvršuje sklepe občnega zbora in izvrševalnega odbora; 5 da podpisuje vso korespondenco s sopodpisom zborničnega tajnika. Ako je predsednik odsoten, ga nadomestuje pravnoveliavno podpred sednik. Ako sta pa oba odsotna, izvoli izvrševalni odbor iz svoje sredine osebo, ki vrši dolžnosti predsednika. Tajnik. Čl. 18. Izvrševalni odbor kmetijske zbornice nastavi potom javnega razpisa stalnega tajnika. Tajnik more postati oseba z višjo kmetijsko naobrazbo ali diplomo pravne fakultete. Izbranega tajnika mora potrditi poljedelski minister. Tajnik je pisarniški šef in predstojnik službenega osobja. On vrši vse tekoče posle po nalogu in pod nadzorstvom predsednika. On prisostvuje tudi občnim zborom in sejam izvrševalnega odbora, kjer daje potrebna pojasnila o vseh vprašanjih, ki se pri tej priliki razpravljajo, toda glasovalne pravice nima. Zbornična pravila. Čl. 19. Vsaka kmetijska zbornjca mora imeti svoja pravila in svoj poslovnik, sestavljen na podlagi zakona. Pravila morajo obsegati sledeče določbe : 1. o sestavljanju volilnih list in o postopku pri volitvah članov in njihovih namestnikov, 2. o sestavi in delu izvrševalnega odbora in sekcij, 3. o načinu spremembe pravil, 4. o sestavljanju in odobritvi letnega proračuna in zaključnega računa, 5. o nabavi potrebnih sredstev za delovanje zbornice, 6. o snovanju okrožnih ali srezkih oddelkov zbornice. Pravila in njih spremembe postanejo pravomočne, kadar jih je odobril poljedelski minister. V poslovniku zbornice so določbe o notranjem poslovanju občnega zbora, izvrševalnega odbora, sekcij in o pravicah ter dolžnostih predsednika, tajnika in ostalega osobja. V. Sredstva za delovanje. Čl. 20. Za pokritje svojih stroškov odredi zbornica po sklepu občnega zbora in odobritvi poljedelskega ministra pri-soevke osebam, ki imajo volilno pra vico in kateri ne smejo presegati 10% letnega zemljiškega davka. Osebe, ki nimajo zemlje, imajo pa po tem zakonu pravico voliti člane v kmetijsko zbornico, plačajo prisjjevek v višini do največ 5 % od neposrednega davka. Od tega so izvzeti volilci pod št. 3 čl. 7. Prispevke pobirajo finančne oblasti z neposrednim davkom ter jih izroče zbornicam. Razen tega stavijo poljedelsko ministrstvo in oblasti vsako leto v svoj proračun primerno vsoto za podelitev zadostnih podpor kmetijskim zbornicam. Centralna kmetijska zbornice se vzdržuje s prispevki, katere določi njen občni zbor na pojedina oblastne zbornice ter z državno subvencijo. Cl. £\. Vsaka zbornica mora predložiti poljedelskemu ministrstvu svo.ie letno poročilo o delu kakor tudi predlog proračuna o dohodkih in stroških za bodoče let-o ter zaključni račun. VI. Nadzorstvo. Cl. 22 Poljedelski minister ima nravjeo. da pieko svojih delegatov inšpieira lieto kmetijskih zbornic. On ima pravic« odstaviti predsednika in razpustiti izvrševalili odbur zbornice v slučaju: a) ako se predsednik ali izvrševaini odbor znatna pregreše nad določbami tega zakona odnosno pravilih zbornice b) ako izstopi ali izgubi članstvo članov zbornice. Ako sc odstavi izvrševahi odbor, sc mora najdalje tekom enega meseca sklicati občni zbor. da izvoli novega predsednika ali- izvrševaini odbor. Ako občni zbor sklene razpust zbornice, se morajo razpisati' nove volitve tako. da se mora nov občni zbor vršiti naidalie v treh mesecih od dneva razpusta. Administracijo razpuščene zbornice vodi do nove skupščine komisar, katerega imenuje poljedelski1 minister. VII. Prehodna določila. Cl. 23. Poljedelski minister osnuje najdalje tckoin 3 mesecev začasno centralno kmetijsko zbornico v Beogradu. Obstojala L*o ii toliko clauov, kolikor je oblasti in tako izbranih, da bode vsaki oti ujih predstavnik ene oblasti 12 čianov bo izvolil Savez zemlioradničkih zadruga. 8 članov kmetijska društva, kateri savez in društva bode pooblastil poljedelski minister, ostanek članov pa izbere poljedelski minister. Vse tako izbrane člane povabi poljedelski minister, da takoj konstituirajo zbornico, izberejo tajnika in započnejo delovanje. Centralni začasni' zbornici doioči poljedelski minister potrebno subvtncf-jo za začetek delovania. Centralna zbornica bo izvršila vsa prehodna dela za osnovanje oblastnih zbornic. Kakor hitro bo osnovanih vsaj 10 kmetijskih zbornic, bodo odredile po čl. 10 po dva delegata v centralno zbornico in ko se ti :lelegaii sestanejo k oljčnemu zboru, bodj čiani začasne centralne zbornice nrenehali z delovanjem. Cl. 21 Ta zakon slopi v veljavo z dnom ko ga odobri Narodna skupščina. Pridelovanje rud v Sloveniji v I. 1921. Kakor jc znano, leži največje bogastvo naše zemlje v naših mnogoštevilnih rudnikih. Zato bode morda zanimala sledeča uradna statistika rudninske produkcije v Sloveniji 1. 1921, kakor smo jo posneli iz »Trgovskega lista'. 1. Živo srebro. Za živo srebro jc obstojal sam rudnik Sv. Ana, ki pa ni bil v obratu. 2. Baker. Rudnika za baker ni bilo nobenega. V državni cinkarni v Celju se je v zato prirejeni napravi izdelalo s topilniškimi delavci, navedenimi pod 5), 1. 964 q (— 382 q ali 16.71 °/0) modre galice v vrednosti 4,124.400 kron (— 98.400 K ali 2.33%), po povprečni ceni 2100 K (+ 300 K) za 1 q. Potrebni baker se je dobival iz borskega rudnika. Vrednost porabljenih surovin je znašala 2,191.150 K (- 1,907.534 K). Od cele produkcije se je razpe-čalo 1952 q galice v tuzemstvu, 12 q pa je še ostalo v zalogi. 3. Železo. Rudnikov za železo jc bilo 8. V obratu ni bil nobeden. 4. Svinec. Od 12 rudnikov za svinec je bil samo 1 ( —1) in sicer rudnik Mežica, Pliberške rudniške unije, ki jc prešel v mesecu novembru 1921 v last The Central European Miucs Limited, v obratu. V tem rudniku jc bilo zaposlenih 621 moških, 120 ženskih, 11 moških mladostnih in 7 ženskih mladostnih delavcev, torej 759 dclavcev in 25 paznikov. Dalje je bilo zaposlenih pri preiskovalnih delili v rudniku Boliarjc rudarske združbe »Ruda« 9 dclavcev in cn paznik v rudniku Knapovžc, Rudarske združbe Knapovžc za pridobivanje svinčene, srebrne in živo-srebrne rude 15 delavcev in 1 paznik. Izkopalo se jc 604.116 q (-(- 286.943 q ali 90 15%) 13,68%-nc svinčene rude v vrednosti 40,077.055 kron H- 30,642.400 K ali 324.78%) po povprečni ceni 66 K 34 v 36 K 59 v) za 1 q Od te izkoptiine in ostanka iz lanskega leta sc jc oddalo 581.063 q v lastno scpai aciju, kjer sc jc iz nje 1264 q cinkovc rude v vrednosti 88.480 K izločilo, ostala izkopnina pa obogatila in napravilo iz nje 81.225 q 7l.37o-nega svinčenega šliha in 7 q mešanega šliha, torej skupaj 81 232 q obogatene svincenc rude v vrednosti 45,181.901 K. Od toletne produkcije in ostanka iz lanskega leta sc je oddalo 83.644 q obogatene rude sviiičarnam v Sloveniji ; 92.776 q izkopnine, 4882 q svinčenega šliha, 305 q žolto-svinčenega šliha in 411 q mešanega šliha pa jc ostalo na rudniku v zalogi. Za izdelavo svinca sta obstojali v Sloveniji 2 rudarski oblasti podrejeni svinčarni in sicer svinčarna Žerjav ter svinčarna Litija, ki sta bili obe v obratu. V teh svinčarnah jc bilo zaposlenih 144 moških in 6 ženskih, torej skupaj 150 ( 44) delav- cev in 7 (— 1) paznikov. Produkcija svinca je znašala 48.281 q (— 2709 p 5.32%) v vrednosti 49,404.852 K (-f 18,052.405 K ali 57.58%) po povprečni ceni 1023 K 28 v (+ 408.41 K) za 1 q. Od te produkcije opade na svin-čarno v Žerjavu The Central European Mineš Limeted 46661 q ali 9665 odstodkov in na svinčarno v Litiji družbe z o. z. v Litiji 1620 q ali 3.35 odstotkov. Razun svinca se je produciralo v svinčarni v Litiji še tudi 186 (— 810) kvintalov ali 81.32% svinčenega gla-ja v vrednosti 465 550 K (- 1,526.050) kron ali 76.51°/0 po povprečni ceni 2502 K 96 v (+ 503.36 K) za 1 q. V svinčarni v Žerjavu je bilo na pražilnikih predelanih 6765 q drobno zrnatega rudnatega zdroba, 2087 q blatnega talilca, 863 p poletine 686 kvintalov ostankov visokih peči, skupno torej 18172 q.s Pražilni kalo je znašal 9%. Iz pražilniških pridelkov sc je izdelalo 16.293 q praženca in 2434 (| svinčenih [odpadkov, skupno 16.537 q z 9\°J0 svinca. Na amerikan-skih pečeh sc je predelalo 54.428 q svinčenega Sliha, 20.364 q rude v kosih in 18.497 (| praženca z 72,19% svinca. V visoki peči sc ni obratovalo vsled pomanjkanja koksa. V amerikanskih pečeh se jc pridobilo 46.664 (| svinca. Vrednost v lo svrho porabljenih topnin je znašala 7,573.946 K Za gorivo v Žerjavu se jc porabilo 15.553 q rujavega premoga, 261 ni3 div in 105 q surovega olja v skupni vrednosti 1,019.848 K. K topilnici v Litiji se jc izdalo na pražilnikc 971 q razne nepraženc rude, 1147 q praž. rude, 696 q svinčenega kamena, 834 q zdroba od splavne peči, 40 q zdroba od visoke peči, 213 q poletine in 12 q revnih oksidov in kot primesi 510 q železnega kršca, 10 q pepela in 205 q apnenca. V visoko peč se je oddalo 639 q praženega materijala, 2581 q svinčenega kamna, 575 q svinčenega blata, 154 q zdroba od splavne peči, 65 q glajenke, 13 q bogatih pen, 315 q revnih oksidov, 6 q posnetkov peči, 782 q povratne žlindre, 57 q posnetka (Sb), 153 q glena, 103 q starega svinca in 82 q svinčenih ostankov ter kot primesi 108 q železne žlindre, 15 q apnenca in 410 q železnega kršca. Iz visoke peči se je dobilo 85 q bogatega svinca, 1841 q surovega svinca, 412 q svinčenega kamna. Iz zadnjih dveh se je izdelalo po primesi 30 q cinka 1535 q mehkega svinca. Iz peči za oksidiranje se je pridobilo 186 q svinčenega glaja. Vrednost topnin in vmesnih produktov je znašala 2,529.636 K. Za gorivo se je porabilo v Litiji 640 q oglja, 11.066 q rujavega premoga in 766 q koksa v skupni vrednosti 854.728 K. Od skupne produkcije svinca in loge iz prejšnjega leta se je oddalo 29.501 q (ali 3632%) v tuzemstvu in 43.501 q (ali 43.40%) v inozemstvo; 8365 q (ali 10.27%) svinca je ostalo zalogi. Svinčenega glaja se je oddalo 416 q (ali 80.78%) v naši kraljevini in 99 q (ali 19.22%) je ostalo koncem leta v zalogi. 5. Cink. Od 2 rudnikov za cink ni bil nobeden v obratu. Pač pa se jc pridobilo v rudniku za svinec v Mežici, izkazanem pod 4. 1264 q ( 1516 q ali 54.82 %) cinkovc rude v vrednosti 88.480 K (— 6040 K ali 639%) po povprečni ceni 70 K (-|~ 36 K) za 1 q na proizvajališču. Oddalo se ui nič, ampak je ostala vsa produkcija z ostankom iz lanskega leta vred, torej 2342 q na rudniku v zalogi. V pod rudarsko oblastjo stoječi državni cinkarni v Spodnji Hudinji pri Celju se jc izdelalo 3958 q surovega cinka v vrednosti 12,111.480 K in 240 q cinkovega prahu v vrednosti 480.000 K, skupaj 3198 q (— 10.908 q ali 72.20%) cinka v vrednosti 12 milijonov 591.480 K (— 8,390.620 K ali 39 99 °/o)- Povprečna vrednost znaša za surovi cink 3060 K (-)- 1660 kron) in za cinkov prah 2000 K H- 800 K) za 1 q. Raztopilo se jc 12.162 q pražene rude s 15.1 % kalom v vrednosti 7 milijonov 545.286 K. Množina trebe-za jc znašala 261 q v vrednosli 140 :isoč 940 K. Skupna vrednost porab-jenih topnin je znašala torej 7 mili-unov 686.226 K. Goriva se je porabilo za 5,305.002 kron, in sicer 118346 q rjavega premoga, 7044 q koksa in 25.3 q surovega olja. V topilnici je bilo zaposlenih 192 moških in 13 ženskih, skupaj torej 205 delavcev in 8 paznikov, Ruda se je dobivala iz rudnika Rabelj v Italiji. Od 3958 q natopljenega surovega cinka in zaloge od prejšnjega leta se je porabilo 8186 q za izdelavo rafiniranega cinka in pločevine, v tuzem-stvo se je oddalo 5 q in v inozemstvo 1100 q, 677 q surovega cinka je ostalo v zalogi. Od cinkovega prahu se je oddalo 187 q v tuzemstvo in 1070 q v inozemstvo, 1 q se ga je porabilo za redukcijo pri obratu in 404 q ga je ostalo še v zalogi. Rafiniranega cinka se je oddalo 396 q v tuzemstvo, 1 q sc ga je porabilo za redukcijo pri obratu, 1 q ga jc ostalo v zalogi. V domači valjarni sc je izdelalo z dclavci, ki so navedeni v številu lopilniških dclavcev, 7364 q (— 2473 q) pločevine v vrednosti 28,719.600 kron (-f 11,013.600 K) po povprečni ccni 3900 K (-|- 2100 K) za 1 q. Od tega in zaloge iz prejšnjega leta se je oddalo 6965 q v tuzemstvo, 6 q se )c pri obralu porabilo in 2816 q sc je prodalo v inozemstvo; 444 q pločevine jc ostalo koncem leta v zalogi. 6. Antimon. Mntimonska rudnika sta bila 2, namreč rudnik Trojane Rudarske zdruzbe Trojane in Rudnika Lepa Njiva Friderika Hocke-ja. Oba sta bila izven obrata. 7. Žveplo Od 2 rudnikov za žvepleno rudo, namreč železne, Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku in Zgornja Polskava Matije Stoll-a, je bil samo prvi v obratu. V tem se je pridobilo z enim delavcem 566 q (—34 q ali 5.67 %) žveplene rude v vrednosti 22.640 K H- 4640 K ali 1.69%), ki sc jc oddala vsa v tovarno za barve v Mozirju po povprečni t eni 40 K ( |- 10 K) za 1 q. 8. Mangan. Od 3 rudnikov za manganovec ni bil nobeden v obratu. 9 Grafit. Edini rudnik za grafit, in sicer Breznik pri Marbeku Ivana Schaut-zerja je bil izven obrata. 10. Aluminij. Od 2 rudnikov za aluminijevo rudo ni bil nobeden v obratu. 11. Mineralne barve. Antimonskemu rudniku Trojane Rudarske združbe Trojane pripadajoča tvornica je bila v upravnem letu izven obrata. 12. Rjavi premog. Od 54 (-j- 2) premogovnikov jrti je bilo 35 (-j- 7) v obratu. Ti so pridobili z 10666 moškimi, 968 ženskami, 172 moškimi m ladostnimi in 65 ženskimi mladostnimi delavci, skupaj 11.872 delavci in 357 pazniki 12 milijonov 940.241 q (-) • 776.480 q ali 6.38 °/„) rjavega premoga v skupni vrednosti 587,034.477 K (-f 128 milijonov 791.105 K ali 28.10'/*) po povprečni ceni 45 K 37 v (-j- 7 K 70 v) za 1 g na pridobivališču. Pri 2 premogovnikih, ki nista bila v obratu, jc bilo dalje zaposlenih za pripravljalna oziroma vzdrževalna dela 6 moških delavcev. Na enega izmed 11.872 delavcev produktivnih premogovnikov odpade od cele produkcije povprečno 1090 q rjavega premoga v vrednosti 49.447 kron. Od skupne pridobitve je 1,422.838 q lignita in 11,517.403 q rjavega premoga. Nad 50.000 q se je pridobilo v premogovnikih: 1. Trbovlje, Trboveljske premo-gokopne družbe 5,292.000 q; 2. Zagorje, Trboveljske premo-gokopne družbe 2,041.000 q; 3. Velenje, Kraljevine SHS 1 milijon 417.000 q; 4. Hrastnik, Trboveljske premo-gokopne družbe 1,230.200 q; 5. Kočevje, Trboveljske premo-gokopne družbe 710000 q; 6. Ojstro, Trboveljske premogo-kopne družbe 687.100 q; 7. Šentjanž, Andr. Jakila 617.011 centov; 8. Zabukovca, Kraljevine SHS 240.187 q; 9. Leše, grofov Henckel-Dormers-mark 168 342 q; 10. Brezovica, Ugljeuokopnega dioničkega društva Mirna 144.910 q; Ostali manjši premogovniki 338 tisoč 391 q; Od toletne produkcije in ostanka iz lanskega leta, se je oddalo v tu-zemstvu, in sicer v Slovenijo 4 milijone 204.339 q; na Hrvaško 1,079.907 q, v Srbijo 9041 q, v Vojvodino 72 tisoč 357 q; skupaj 5,366.242 q, ali 41.31% skupne produkcije : v inozemstvo, in sicer: v Nemško Avstrijo 75.359 q, v Italijo 20.734 q, v Ogcrsko 11.819 q; skupaj 107.912 q ali 0,83% skupne produkcije. 7,311.410 q ali 59.27% se je oddalo železnicam v Jugoslaviji, deloma ma se je porabilo pri lastnih obratih in industrijah in za deputate lastnih uradnikov in delavcev. 206.439 q ali 159% ie ostalo koncem leta na premogovnikih v zalogi. 13. Črni premog. Edini premogovnik na Orlah pri Ljublani je bil izven obrata. B. Razmere in uspehi skupne rudarske produkcije Skupna vrednost rudniške produkcije je znašala 627,134.172 K (% 159.343 625 K ali 34.06%), vrednost produkcije topilnic pa 66,585.282 K (+ 8,036.335 K ali 13 72%) Če se odtegne od skupne vrednosti produkcije vrednost rud in drugih v topilnicah predelanih topnin v znesku 19,980.958 K, ostane čista vrednost rudniške in plavžarske produkcije v znesku 673,738.496 K (-j-191,185.956 K ali 39,72%). Materijala se je pri vseh rudnikih porabilo: 82.884 m3 in 1,363.155 komadov jamskega, gradbenega in drugega rudniškega lesa v skupni vrednosti 51,019.717 K, 2,280.661 kg železnega in jeklenega materijala v vrednosti 39,372,304 K; drugega gradbenega materijala, kakor; opeke, apna, ce- inenta, peska, gramoza, strešne lepenke, glinastih in cementnih cevi i. p. v skupni vrednosti 26,624.114 K; 73.224 kg dinamita 1, 12 kg dinamita II, 51.391 kg dinamoma, 86.046 kg astralita, 41.117 kg reksita, 13.821 kg kamniktita, 9010 kg panonita, 5280 kg šedita, 3731 kg smodnika, 1062 kg nitrodinamona in 17.733 1 tekočega zraka, torej skupaj 284.696 kg in 17 tisoč 733 litrov razstreliv v vrednosti 19,886.847 K; 809.878 komadov kapic 360.967 komadov žarnikov, 164.744 komadov vrvic v svitkih, torej skupaj 1,335.589 komadov vžigal v vrednosti 3,447.219 K in slednjič 1,046.592 q in 1130 m3 pri rudniških obratih porabljenega kuriva v vrednosti 53,628.200 K. Skupna vrednost vsega pri rudnikih porabljenega materijala jc znašala 209,661.880 K. V topilnicah sc jc porabilo 144 tisoč 964 q rjavega premoga, 130 q oglja in 361 m3 drv v skupni vrednosti 7,179.578 K. Ureditev prometa z devizami in valutami. Ministrstvo financ jc izdalo dne 23. septembra 1921 na podstavi izpre-memb in dopolnitev čl. 22 uredbe o valutah in devizah z dne 27. junija 1921 poseben Pravilnik o reguliranju prometa z devizami in valutami, ki je bil razglašen v Uradnem listu, pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 1. oktobra 1921 štev. 120 pod uredbo 304. Dodatno k temu pravilniku izdalo je finančno ministrstvo še posebno uredbo z dne 25. februarja 1922, ki je razglašena pod štev. 52 v »Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo« z dne 8. marca 1922 št. 21. V glavnem določa ta uredba in njen dodatek, da se ne sme izvažati zlat in srebrn denar iz naše države. Istotako je prepovedan izvoz dinarjev in vseh valut brez razlike. Izjemoma je dovoljen izvoz dinarjev in valut na podlagi posebnega dovoljenja odbora za reguliranje prometa z devizami in valutami pri Narodni banki in njenih podružnicah. Potnikom je dovoljen izvoz do višine 3000 francoskih frankov. Za večje potrebe se more zaprositi za dovoljenje do 10.000 francoskih frankov pri zcjoraj označenem odboru, za višje svote pa pri ministrstvu financ A. Uvoz. Uvoz deviz je dovoljen v neomejenih količinah, vendar se morajo iste prodati samo Narodni banki ozir. napravam, ki so za trgovino z devizami in valutami pooblaščene. Za plačila v inozemstvu je potrebno Odobrenje za kupovinu devi-za«, ki ga izdaje za Slovenijo »Odbor pri Narodni Banci kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca za promet sa de-vizarna i valutama* v Ljubljani, za Hrvatsko in Slavonijo pa v Zagrebu. V svrho dobave odobrenja je potrebna prošnja, v kaleri mora uvoznik blaga iz inozemstva navesti dokaz nakupa ozir. sklenjene kupčije, kakor tudi izrecno obvezo, da se za to dcvizo ne bo kupovalo drugo blago, kakor to, za katero je dovoljenje izdano. Obenem se mora prosilec obvezati, da bo v gotovem roku uvozil nakupljeno blago, za slučaj pa, da bi istega v označenem roku ali pa sploh ne uvo zil, mora plačati 25% nakupljene devize kot globo. Nakup devize izvršujejo v Sloveniji v to pooblaščene banke. Razen zgoraj označenega dokaza o nakupu blaga mora prošnik predložiti tudi potrdilo o plačanih davkih za minulo polletje. Registrirane tvrdke (zadruge) morajo priložiti prošnji tudi sklep o registraciji. V naslednjem podajamo vzorec akte prošnje: Odboru za promet sa dcvizama i valutama pri Naroduoj Banci kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca v Ljubljani. Podpisani N. N...................... v....................prosi v smislu čle- na 11 in 24 Pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami za nakup devize v znesku..................... (navesti je znesek v valuti dotične države), katere rabim za plačanje kupljene robe............................... od tvrdke................................in njen uvoz glasom računa (faktur itd) ter potrdila o izvoru. Zavezujem se, da bodem v smislu čl. 11 uvozil zgoraj navedeno blago v kraljevino SHS najpozneje^ tekom ...................mesecev ter položim za slučaj neizpolnitve te obveze 25% kupljene devize na ime kazni. Ravnotako se tudi obvežem v smislu čl. 24 Pravilnika, da bodem po uvozu robe predložil dokumente (deklaracije, fakture, vozne liste itd), s katerimi bodem dokazal potrebo kupljene devize. Prilagam prepis fakture, spričevalo o izvozu, potrdilo o plačanem davku za minulo polletje (pri zadrugah ozir. tvrdkah, ki so registrirane, tudi dotični registracijski sklep). (Datum in podpis.) (Prošnjo je kolekovati s kolekom po Din 2'— ter ji pridjati tudi kolek po Din 5' - za odobrenje za kupovinu deviza. Priloge je kolekovati s 50 para. Odbor pri Narodni banki oceni vsak primer posebej ter izda dotično dovoljenje za nakup devize v dveh zvodih. Ta dva izvoda se morala predložili carinarnici, katera potrdi na istih uvoz ter vroči original uvozniku, prepis pa doličnemu odboru Narodne banke, ki je dovoljenje izdal. Pripomniti je, da se mora predložili za slučaj, da je pogojeno plačilo blaga naprej, tozadevni sklep potrjen od dotične zbornice ali pa konzulata, kjer se nahaja prodajalec. Na podlagi tega izda odbor dovoljenje za takojšnji nakup devize, sicer pa se glasi dovoljenje za nakup za tedaj, ko nastopi pogojeni plačilni rok. B Izvoz. Vsi domači proizvodi in produkti sc smejo, kolikor to rii in v bodoče ne bo prepovedano, izvažati v inozemstvo in prodajati tuni za naš denar ali za kako drugo valuto. Od tega so izvzeti predmeti in proizvodi, za katere se mora zavarovati valuta, v inozemstvu ali v državi po Narodni banki in njenih podružnicah ter zavodih, ki so pooblaščeni za trgovino z valutami in devizami. Valuta se mora zavarovati za sledeče proizvode in produkte: za vse vrste žita in moke, za žive živali, kakor tudi meso in mast, za sirove in predelane kože, za vse mesne izdelke, za les v obče, za predelano in posušeno sadje za jajca in (izvzemši čežane). Vsi ti produkti in proizvodi se sinejo izvažati le na podlagi potrdila Narodne banke in njenih podružnic, oziroma zavodov, ki so pooblaščeni za trgovino z valutami in devizami. Na teh potrdilih mora biti razvidno, da se je valuta zavarovala bodisi v tujem denarju bodisi v nakupljenih dinarjih za tujo valuto in devize v državi ali v inozemstvu. V inozemstvu se smejo Kupovati dinarji samo po korespondeutiii Narodne banke ali drugih v to pooblaščenih zavodih. Potrdila se izdajejo izvoznikom, od katerih sc dobi njih zaveza z izrečno izjavo, da prevzame dotičnik za njeno izpolnitev vsako moralno in kazensko odgovornost. V tej zavezi sc mora označiti rok, do katerega je zavezo izpolniti. Ta rok ne sme presegati 5 mesecev od dne, ko sc jc blago izvozilo. Ako je izvoznik ob enem uvoznik, se oprosti za dve tretjini zneska, ako dokaže v roku, ki je določen za uvoz deviz, s potrdilom carinarnice, da )e uvozil toliko blaga, za kolikor je bila valuta zavarovana. Banke in zavodi, ki zavarujejo valuto, so odgovorni za izdana potrdila samo v toliko, kolikor se tičejo njih dolžnosti, da dobe, preden izdajo potrdilo, od dotičnih oseb zaveze, kakor so zgoraj omenjenim, kakor tudi glede identitete oseb, za katere so izdale potrdilo. V Sloveniji imajo pravico izdajati taka potrdila, ki se imenujejo uveren-ja«, večjidel vse banke in njih podružnice. Te so pa obvezane polagati o tem poročilo Narodni banki, katera ima pravico za državo odkupiti eno tretjino zavarovane svote. Posebna določila navaja člen 20. uvodoma označenega pravilnika, po katerem banke in drugi pooblaščeni zavodi nimajo pravice dajati posojil in otvarjati kreditov na podstavi tujih valut in deviz. Konečno je prepove- dano tem zavodom kopičenje valut in deviz zaradi špekulacije in v obče vse, kar bi podkopavalo vrednost našega denarja ali pa provzročalo zmedo pravega kurza na naših tržiščih. 0 kulturi na selu Iz predavanja g. Janka Lešničarja na na 111. jugoslovanskem zadružnem kongresu v Ljubljani. Splošno je znana istina, da so odvisne vse spremembe v pravnem in kulturnem naziranju ter življenju narodov od sprememb v njihovem gospodarstvu. Te stare istine se zaveda tudi zadružništvo od angleških ročdel-skih pijonirjev pa vse do današnjih časov. Zato je tudi dviganje kulture na selu, ali po naše, dviganje kulture med našim kmečkim prebivalstvom ozko spojeno z razvojem in napredkom našega zadružništva. Bilo bi tudi za slovensko zadružništvo izvanredno častno poglavje, ako bi se bavili z njegovim delom za dviganje kulture našega kmečkega ljudstva minulega desetletja. Ako pomislimo, da so naše posojilnice poleg tega, da so sistematično gospodarsko osamosvojevale našega kmetovalca in mu omogočale gospodarski razvoj, še podpirale in finansirale skoro vsa naša kulturna podjetja in društva, ki so delala na izobrazbo kmečkega ljudstva bodisi potom tiska, bodisi potom gledaliških predstav, predavanj, petja, telovadbe i. t. d., vidimo, da je naše zadružništvo v tej smeri izpolnilo častno svojo nalogo. Žal mi je, da še nima slovensko zadružništvo v tem pravcu izdelane statistike; bila bi ta statistika zanimiva in podučna. Pokazala bi nad vse jasno, da skoraj vsa naša narodna kultura izvira iz dela in pripomoči slovenskega zadružništva. Mnogo tega izobraževalnega dela se je pa pod pritiskom razmer moralo opraviti v smeri naše tedanje obrambne narodne politike. Danes, ko so se nam izpolnili najdrznejši ideali glede osvoboditve našega naroda in je potreba obrambne* čisto nacijonalno - politične izobraževalne smeri v našem narodu odpadla, se nam kažejo nove naloge glede povzdige kulture na naši vasi- Z nekaterimi od teh nalog se hočem tudi jaz kot zadnji referent o »kulturi na selu« nekoliko baviti. Predvsem bodemo morali začeti intenzivnejše z zadružno naobrazbo kot tako. Že 1. 1879 ie rekel prof. Stuart angleškim konzumnim zadrugarjem: »Ako je bilo v narodu kedaj kako demokratično gibanje, potem je to Vaše. Vsled tega pa ne sme biti zadružništvo odvisno od pravilnega pojmovanja malega števila vodij in poslovodij, temveč od razumevanja ljudskih množic. Treba najprej vaše člane o principih zadružništva naobraziti. Vzgoja je za vsakogar koristna, za zadružništvo je živa potreba«. Je to, kakor se vidi, že staro spoznanje. Ne samo na Angleškem, kjer tamošnje naravnost ogromno konzumno zadružništvo dela že leta in leta v tem pravcu ter jc po priznanju najnaprednejših Dancev in Nemcev v tej stroki prvo na svetu, tudi v Sloveniji smo to spoznali, vendar pa nikakor v dovoljni meri izvajali. Naše strokovno zadružno časopisje — v celem eksistirajo samo trije listi — je daleč zaostalo. Imamo premalo delavcev, razmere so pri nas skoro baš take, kakor jih opisuje gosp. Vukmir v svojem »Predavanju o za-drugarsvu«: Mi svi smo ili puzavci u prahu neznanja i zaostalosti ili veliki ljudi. Svaki od nas pun je ideja. Srednji čovjek medju nama ima toliko Ijepih i velikih ideja, da bi najkulturnija država na svijetu mogla biti ponosna, kad bi se samo jedan dio tih ideja ondje — realizirao. Gradimo kuču, ali malo nas ima, ko ji bismo bili sposobni 1 voljni, da obavliamo posao zidara i radnika. Mi smo svi arhitekti, pa i to samo u teoriji. Da pa čimbolje nevsahljivi vir višje naobrazbe, ki leži v zadružništvu, izkoristimo, treba nam zadružnih delavcev, treba bode, da bodemo znova začeli s sistematičnim delom, da si vzgojimo navdušenih glasnikov naših idej. Začetki se kažejo povsod: pri Glavnem zadružnem savezu samem, pri raznih zvezah na Hrvatskem in Slavoniji, zganila se je deloma tudi Dalmacija. V Sloveniji je začela Z. Z. v Ljubljani zopet z zadružno šolo in s poduče-vanjem zadružništva v učiteljišču, bogo- slovju in cecilijanski glasbeni šoli Sistema pa nam v celi stvari manjka. A priti moramo do njega, prvič radi ogromne socijalne, lahko pač rečemo državotvorne sile naše zadrugarske ideje, ki nas edina more obvarovati pred socijalnimi boji z njihovimi ne-doglednimi posledicami, drugič pa tudi radi tega, ker je vse naše kmečko in pač tudi delavsko življenje v najožji zvezi z zadružništvom in njegovimi gospodarskimi funkcijami. Z eno besedo: poduk o zadružnih principih in o njihovem praktičnem izvajanju v zadrugah mora postati bistveni del naše narodne vzgoje v šoli in izven nje. Dovolil bi si v ti smeri staviti v diskusijo resolucijo, ki bi jo naj sprejel današnji zadružni kongres in ki bi se naj glasila morda sledeče: »Naprošajo se prizadeta mini-sterstva, da upeljejo obvezni pouk o zadružništvu v vseh nižjih iti srednjih šolah, dalje v meščanskih, trgovskih in obrtnih šolah ler v učiteljiščih. Na vseučiliščih in drugih visokih šolah se naj upeljejo stolice o zadružništvu. S pripravami za upeljavo tega poduka je nemudoma pričeti. Po predstoječi preureditvi poljo-privredne službe se naj polaga osobito važnost na to, da kmetijski potovalni učitelji vseh strok seznanjajo kmetovalce sistematično z zadružništvom, njegovimi principi in kolikor možno, tudi s tehnično ureditvijo. Država naj podpira osobito poučne tečaje in predavanja, ki jih v io svrho prirejajo zadružne organizacije, v prvi vrsti G. Z. S. in njegove članice, pa tudi posamezne zadruge. Za sistematično ureditev tega zasebnega zadružnega pouka naj se osnuje pri G. Z. S. poseben odsek. Podpira naj se nadalje izdajanje knjig, brošur, časopisov in sploh propagandistične literature za zadružništvo.« Toliko o zadružni vzgoji in na-obrazbi, ki jo smatram za enega bistvenih predpogojev kulture v našem selu. Dotaknil bi se rad v naslednjem 5e nekaterih zadružnih oblik, ki so po svojih praktičnih posledicah v posebni zvezi s povzdigo kulture našega kmečkega prebivalstva. Mislim tukaj predvsem na preskrbo našega kmetijstva z električnim tokom. O tem vprašanju se je speci-jelno pri nas v Sloveniji že precej razpravljalo in tudi delalo. Hvalevredno se je trudil bivši deželni odbor kranjski za njegovo rešitev na Gorenjskem; posledica tega ni bila le deželna hidro-centrala, temveč še tudi cela vrsta privatnih električnih naprav. Vtem okolišu dela šest zadružnih elektraren. Tudi na Štajerskem se je začelo delo v tem pravcu; tudi tukaj že dela poleg več komunalnih in privatnih šest zadružnih elektraren. Živahnejše bo stvar napredovala z izgradenjem prevoda električnega toka iz Fale preko Slovenske Bistrice, Konjic in Celja v Trbovlje. Vodstvo tega projekta ima Zadružna Zveza v Celju, ki bode napela tudi vse sile, da se pritegne k temu prevodu čim več kmetijske okolice. Kajti nespornih prednosti napeljave električnega toka v kmečke hiše in stavbe ne bode nikdo zanikal. Poleg udobnosti in higijene pride predvsem vpoštev gospodarski dobiček. Pri tem se seveda ne smemo obzirati na sedanje razmere, ko je tok tuintam drag, dasi še vedno ekonomičen, temveč na bodočnost. Razumljivo ie seveda, da se uporaba električne sile na deželi ne da doseči v tako odlični meri kakor v mestih in industrijskih centrih. Glavna ovira je raztresenost objektov in neenakost v obratnem času in načinu. Tam pa, kjer se da preskrbeti naše vasi z elektriko obenem s preskrbo mest, trgov ali industrijskih podjetij ali tam, kjer je na razpolago dovolj vodnih sil, je pa delati z vsemi silami na elektrifikacijo. Naši sosedje so se tega problema poprijeli z veliko odločnostjo. Nemčija šteje danes na stotine zadružnih elektrarn, enako Čehoslovaška. Pri Ustredni jed-noti v Pragi obstoja poseben »odbor združeni elektrarenskych a strojnych«, ki dela po deželi silno propagando. Pri tem pa ni ostal osamljen, kakor smo to navadno mi jugoslovanski zadrugarji, temveč je najela Čehoslovačka republika posebno notranje investicijsko posojilo za elektrifikacijo dežele. Država se tam ne boji dolgov za produktivne svrhe, ker se dobro zaveda, da je to več ko sijajno naložen kapital. Dovolil bi si iz teh razlogov staviti sledečo rezolucijo: »Pospeševati je preskrba dežele z električno silo zadružnim potom. Država naj podpira to akcijo z vsemi razpoložljivimi sredstvi«. Nič manj globoko ne vplivajo na kulturo sela na gospodarsko tehniko, na red in snago v vsaki kmečki hiši mlekarske zadruge. Kar se tiče Slovenije, je bilo pred vojno mlekarsko zadružništvo na Kranjskem dosti jako; delovalo je tam, kolikor posnamem iz letnih poročil ljubljanskih zvez, 31 mlekarskih zadrug, dočim smo jih imeli na Štajerskem komaj šest. Prednosti mlekarskih zadrug osobito za našo pokrajino, ki živi v glavnem od živinoreje, so silno velike. Da jih naštejem le nekaj: 1. prihrani se čar. in delo, 2. se kar najbolj izrabi surovina, to je mleko, 3. se doseže bolja kvaliteta mleka in njegovih izdelkov, 4'. se poenostavi in zboljša prodaja in 5. se pospešuje živinoreja in to ne le v tem smislu, da se število živine pomnoži, temveč da se zboljšuje tudi kvaliteta živine. Osobito na slednjo vplivajo mlekarske zadruge direktno s svojimi določili glede krmljenja in snaženja živine, glede snaženja hlevov in s tem, da plačujejo mleko po odstotku tolSčobe. Priznam, da je mnogo naših mlekarskih zadrug zanemarjalo baš vzgojno stran svojega delovanja. Prirejalo se je premalo strokovnih predavanj, kontroliralo se je premalo živino in hleve. Manjkalo je pri mlekarnah tehnično dovolj na-obraženega osobja. Vojna nam je seveda pokvarila veliko, a nujna potreba je, da baš tu začnemo znova z delom. Priporočal bi, da se sprejme sledeča resolucija: 1. G. Z. S. kakor vse zveze naj skrbe sistematično za odgojo per-sonala za zadružne mlekarne. Naj se pošlje vsako leto v inozemstvo, na Češko, Nemško ali Dansko gotovo število kmečkih mladeničev, da se vzgoje za zadružne mlekarje. Ako ena ali druga zveza teh stroškov ne zmore, naj jo podpira država. 2. Živinorejski nadzorniki in inštruktorji, pa tudi od države nastavljeni živinozdravniki naj dobe izrečen nalog, posvečati zadružnim mlekarnam posebno pozornost in jim iti z nasvetom in delom na roko. Prednosti zadrug za uporabo mlatiinih strojev. Z uporabo velikih novodobnih mlatiinih strojev se more namlatiti dnevno 20—45 ton ži^a in še več in je za postrežbo teh strojev potrebnih le 16 delavcev, dočim namlatijo mlatilnice starejšega tipa brez raznih pomožnih naprav dnevno in z 20—40 ljudmi le 10—15 ton, takozvani geplni ter male mlatilnice na elektromotor pa le 2'5—3 tone na dan in je potrebnih zraven 6—8 ljudi. Mlatič namlati s cepmi na dan povprečno 0'1 tone, k čemer je vračuniti tudi še delo s čiščenjem zrna in spravljanjem slame. Potemtakem je dnevni delavni uspeh enega delavca sledeči: mlatič s cepmi namlati dnevno 0'1 tone žita, pri postrežbi geplna se namlati na enega delavca 0'4 tone, pri postrežbi srednje-velikega mlatilnega stroja 0'6 do 1 tone, pri postrežbi novomodne velemlatilnice pa 2 toni žita na enega delavca. To se pravi, da je en delavec pri postrežbi geplna dosegel toliko kakor 4 mlatiči, pri postrežbi srednjevelikega mlatilnega stroja toliko kakor 6—10 mlatičev, pri postrežbi velemlatilnice pa toliko kakor 20 mlatičev. Pri tem je treba upoštevati, da ostane pri mlatvi s cepmi 5—12%, pri mlatvi z geplnom 3%. pri mlatvi S stroji, katere goni elektromotor ali lokomobila, največ 0 5% žita v slami itd. Teh velikih prednosti, ki obstojijo tedaj v prvi vrsti v prihrani delavnih moči in v popolnejšem iz-mlatenju, lahko manjši in srednji kmetje postanejo deležni, ako si ustanovijo zadruge za uporabo mlatiinih strojev. Te zadruge zamorejo današnje težavne razmere olajšati in omogočijo razventega takojšnjo mlatvo neposredno po žetvi, s čemer se otme marsikateri kg žita, ki bi sicer padla v žrelo mišim in podganam. Povišanje Železniških tarifov. Iz poročil o lanskem jugoslovanskem zadružnem kongresu se spominjajo naši zadrugarji, da smo se pritoževali nad previsokimi železniškimi larifi, osobito za tovorno blago. Sedaj nam preti novo povišanje, o katerem piše med drugim zelo umestno ljubljanski »Trgovski list« : »V Službenih Novinah« je izšel pred kratkim kratek oglas iz železniškega ministrstva, ki nam lakonično naznanja, da se bodo železniške tarife, in sicer za prevoz potnikov, prtljage, blaga in živine s 1 julijem 1922 povišale za 50 odstotkov. Naznanild je popolnoma brez komentarja, vrženo na papir s površnostjo, s katero se take važne stvari pri nas rešujejo. Zadnje linearno povišanje se je bilo pri nas izvedlo leta 1920. Povišanje tarif za 15 odstotkov z letošnjim novim letom, je bilo le posledica vpeljave davka na voznč listke po celi državi. O sedanjem povišanju se je že dolgo časa govorilo in se je že od lanske jeseni opetovano povdarjulo nujnost zvišanja tarif. Ako se je stvar dosedaj zavlekla, se je to zgodilo na veliko škodo železniških financ, ker je od leta 1920 naša valuta tako padla, da je bilo upravi nemogoče shajati z dohodki, ker je navezana večina obratnih sredstev, olj, maziinih masti, deloma tudi premog, katerega cena se je tudi v tuzemstvu medtem izredno podražila, dalje železnih izdelkov in drugih tehničnih potrebščin katere moramo nakupovati v inozemstvu. Cene vsem prevažanim predmetom so se v tem času najmanj podvojile in tudi cirkulacija denarja je od tedaj podvojena. Vse okolišne države so med tem časom tudi povišale železniške tarife, Avstrija, Češkoslovaška in v zadnjem času tudi Madžarska. Povišale so se medtem pristojbine za vse druge vrste prometa, in sicer celo v znatno večji meri kot sedaj pri železnici, namreč poštnopisemske, poštno-paketne, brzojavne in telefonske pristojbine. Radi tega je povišanje železniških tarif utemeljeno in opravičeno. Tudi je res to, kar je ravnatelj Klodič v enem svojih člankov trdil, da pomeni to povišanje napram horendnim današnjim cenam blaga prav neznaten odstotek, ki se ne sme zlorabljati v to, da bi se cene blagu navijalo. Prav. Nič bi ne imeli proti termi povišanju, da se je izpeljalo v drugi obliki in da se je obenem izvršilo nekoliko važnih reform v drugem oziru. Na mislih imamo predvsem to, da enotno linearno povišanje ni so-cijalno pravično, niti ni gospodarsko utemeljeno. Zdi se nam, da bi bilo tu treba pač razlikovati povišanje po posameznih razredih in da bi se bilo moralo po izkustvih frekvence zadnjih dveh let določiti ključ za povišanje po posameznih razredih, kakor so napravile druge države iri kakor se je tudi pri nas prvotno obetalo Casa je bilo dovolj, da bi st* bilo to lahko izvedlo Dalje bi bilo pri blagovni tarifi jemali ozir na to, da se mora mnogo surovin in nizkovrednoga malerijala prevažati na velike razdalje in da se bo pri takem blagu cena vsled velike tovornine znatno podražila. Te predmete, katerih itak ni veliko, bi .se bilo moralo vsekakor diferencijalno obravnavati in ne jih vreči z enotnim 50 odstotnim povišanjem v en koš z visokovrednim blagom. S sedanjim povišanjem tarif še nismo dosegli zlate paritete, medtem ko so se cene materijala povišale nad predvojno zlato pariteto. Vsled tega je še vedno nemogoče izvršiti obnovila dela v večjem obsegu iz navadnih dohodkov. Osebni promet se je sedaj po vojni napram predvojnemu razmerju mnogo povečal, tovorni pa je nazadoval. Zato želimo, da posveli prometno ministrstvo v revanšo za povišanje tarif tovornemuprometu več pažnje, ker leži v njem cel gospodarski problem Jugoslavije Nam ne koristi nič dobra žetev, dobra letina, bogati gozdovi in naravni zakladi, ako jih ne moremo spraviti na svetovni trg in jih vnovčiti, ako nam zgnijejo ali pa jih pripeljemo v skvarjenem stanju na zunanju tržišča ter imamo ž njimi le zgubo in škodo. Tu bi bilo treba, da se gospodje v državni železniški upravi vsedejo malo skupaj z zastopniki gospodarskih krogov, da slišijo kaj novega. Pred dvemi leti je bil imenovan tarifni odbor pri ministrstvu saobračaja, ki pa do danes ni imel niti ene seje. Sedaj bo ministrstvo imenovalo nov odbor, ker je staremu že potekla medtem funkcijska doba in želeti bi bilo, da bi bil delavnejši ko prejšnji.« K temu bi pripomnili, da bode zvišanje železniških tarifov predvsem in najhuje zadelo aprovizacijo v Sloveniji Že sedaj se podraži žito, ki ga vozimo v Slovenijo iz Bačke in Banata, vsled visoke tovornine za približno K I-—, pri dovozih iz Srbije pa še za višji znesek. V bodoče bode to znašalo K 1 50 in še več. Zato bi bila naša zahteva pred vsem, da se določijo za prevoz žita in živil nižji larifi. (lonpodarsko življenje istrskih Hrvatov. Na drugem mestu priobčujemo dva članka o zadružnem delu naših rojakov na Goriškem in v Trstu. Morda ne bode odveč, ako tudi nekaj povemo o gospodarskem življenju naših bratov Hrvatov \ Istri, kjer je imela naša celiska Zveza tudi svoje zveste članice (Volosko, Ber-seč, Vepriivac itd.). O tejn predmetu piše g. Ivan Bertoša v «Hrvatskem zadru-garju«: Po rapallski pogodbi I. 1 ‘>20 je pripadla Istra kraljevini ItalM. S tem smo izgubili del naših najzvesteiših bratov. Da lahko predočilmo sedanje gospodarsko stanje teli naših bratov, smatramo za potrebno, da govorimo nekoliko o gospodarskih razmerah v Istri, dokler je ta spadala v okvir bivše monarhije. Istra je bila vedno pasivna pokrajina, t. j., ona ni pridelala toliko hrane, da bi prehranila svoje prebivalstvo. E-dtni pridelek, katerega je lahko izvažala je bilo vino. V največ slučajih ie bUoAdno edini dohodek istrskega kmeta. Pred vojno je lahko prodajal svoje vino. ker ga je sosedna Slovenija več konsumirala kakor saima pridelala. Istrski kmet se še danes spominja, kako so prihajali1 »Kranj- ei« in kupovali njegovo vino. Trgovci v Sloveniji so radi kupovali1 vino v Istri ker je bilo tako močno, da mu je bil e-dini konkurent dalmatinsko vino. Pred kakimi 20 leti je začela v Istri propadati domača trta, posebno v srednji *n zapadni Istri'. Taroka jšni seliak, dasi je konzervativen, se je dal vseeno pregovoriti!, da je obnovil svoje vinograde na amerikanski podlagi. Samo v južni Istri je še tiSipevala domača trta do nekako pred vojno. Temu delu prebivalstva se je godilo najslabše, ker je bil ]. 1915 evakuiran, moral je zapustiti1 dom, propadli so mu vinogradi, domača trta in obnovljena na amerikanski podlagi. Sicer seje istrski seliak tudi žito sadi krompir, fižol in drugo, toda v tako majhni množini, da od tega redko kedaj proda kakšno malenkost. Zadovoljen # že, če mu zadostuje za prehrano družine. Z živinorejo se bavijo seljaki največ v srednji1 Istri, posebno z govedorejo fn sadjerejo, med tem ko se je severna Istra, tako zv. »Čičarija« bavila samo z ovčjerejo. Ta severni del Istre je kame-nit ki hribovit, pa se lahko edino le ovca okoristi z ono betvieo trave, kar je zraste med kamenjem. Pozimi zapade visok sneg, pa so pastirji gonili svoje črede v spodnjo Istro proti Pulju in Poreču. Tam so ostali’ celo zimo, a na spomlad so se zopet vrnili na svoje hribe. »Cič* iz severne Istre se bavi z ogljarstvom. Oglje prodaja v 1 rst, Peko in v druga istrska mesta. V nekaterih krajih Istre uspeva oljka in seljak računa tudi s to gospodarsko panogo. Pred kakšnimi 40 leti so se razširile po Istri denarne zadruge, imenovane »posojilnice«, katere so rešile mnogotere istrske seljake propasti. Da prehrani sebe in rodbino si je moral seljak v slabih ietinah izposoditi denar pri oderuhih In špekulantih, katerim je moral plačati 15 do 20% obresti. Po osnovanju posojilnic je dobil seljak posojilo po veliko nižjih obrestih, posojilnica ga ni nikdar iztirahi iz njegovega doma, če ni mogel takoj plačati, kakor so to delali italijanski oderuhi v namenu, da tani naselijo Italijana. Sedaj hočem pa na kratko pred-očftl razliko v gospodarstvu istrskega Seljaka, katera je nastala z novim poll- tičnim položajem. Vina, glavnega proizvoda, ne more sedaj prodati- Njegovemu vinu konkurira celo doma italijansko v^ no, katero je mnogo boljše in cenejše ker prideluje Italija vsled ugodnega kli-matičnega položaja cenejše. Vsa skladišča v Trstu so polna italijanskega vina. Ni več »Kranjca«, da bi kupoval njegovo vino, ker je nastala nova meja, katera je odrezalai Istro od njenega zaledja. Razven tega je valutna razlika tolika, da trgovec iz Slovenije ne! more kupovati vina v Istri. Ako bi bil tečaj našega denarja tak, da lahko plača vino v lirati, raje vzame vino, ki pride iz Italije v Trst ker je to vino mnogo boljše od istrskega in cena ni nič višja Blago se seilaj prodaja v Istri nekaj lažje, ko prej, toda cena mu ie zato nizka ker trgovec dobi za mani denarja boljše blago v naši državi. Teinu je glavni vzrok nenaravna razlika v valuti, ki obstoja med dinarjem in liro. Istrski seijak prepusti svoje posestvo najstarejšemu sinu, ostali dobijo samo dedščino, pa moraio v svet, da se preživijo. Pred vojno so hodili običajno v Pulj ali v Trst, k .r ie tam našel vsakdo zaslužek, ako je le hote! delati. Toda Pulj pro 6 50 » » 100 » 12 » » 100 » 200 » 24 » » 200 » » 300 » 37 » 300 » » 500 » 62 » 500 » » 700 » 87 » > 700 » 1.000 » 125 » » 1.000 » » 1.500 » 189 » » 1.500 » » 2.000 » 260 » » 2.000 » » 3.000 » 420 » » 3.000 » » 4.000 » 600 » » 4.000 » » 5.000 800 » 5.000 » 3» 7-000 » 1.190 » » 7.000 » 10.000 » 1.800 3» » 10.000 » » 15.000 » 2.850 » » 15.000 » » 20.000 » in čez je plačati 20% invalidskega davka. Radi boljega razumevanja navajamo tukaj praktičen primer: Posojilnica v N. plača pridobninskc-<4u davka 50 Din. K tej svoti je pribiti 90% enotnega državnega pribitka, to je 45 Din. ter recimo 85% rentabilitetnega pribitka, to je 42-50 Din, tako da bi znašala davčna podlaga zu odmero invalidskega davka Din 137.50. Po zgornji lestvici bi tedaj plačala ta posoiilnica 24 dinarjev invalidskega davka. V smislu člena 86 začasnega zakona o državnem proračunu za 1. 1920'21 se na invalidski davek ne smejo pribiti ne državne niti samoupravne doklade. Pod slednjim je razumeti doklade za trgovsko in obrtno zbornico, okrajne, občinske itd. doklade. Invalidski davek se plača zajedno z onimi davki, na podlagi katerih se je izračunal. Le glede onega invalidskega davka, ki mu je bila za podlago rentama, oziroma izplačane in kapitalizovane obresti' hranilnih vlog, je v smislu razglasa delegacije ministrstva financ v Ljubljani z dne 27. 3. 1921 (gi. Uradni list St. 35, 1921) plačali pavšalno svoto na račun invalidskega davka takoj po novem letu. Ta pavšalna svota se ravna po višini v pretečenem letu plačanega invalidskega davka. Do konca aprila pa je plačati potem ostanek. Kar se tiče invalidskega davka, Ki se računi od rentnine, katero plačajo zadruge od obresti1 hranilnih vlog, je treb’a uvaževati sledeče: Od vseh onih izplačanih ali kapitali-zovanih obresti, hranilnih vlog, ki zin-šajo za celo leto manj kakor 20 dinarjev ali 80 kron, se invalidski davek sploh ne plača. Vse obresti vlog pa, ki znašajo 20 dinarjev ali 80 kron in več, pa so podvržene temu davku. V smislu uvodnih izvajanj v tem poglavju bi morali, ako bi hoteli izračunati invalidski davek od vseh istemu podvrženih obresti1, najprej dognati, koliko znaša rentuina od vsakega posameznega zneska. To si pa lahko prihranimo, ako se poslužimo sledeče lestvice: Na obresti Inv. davek do 20 D. —D. od 20 » do 666*661/2 odp. 2 » » 666'661/2 >>1666‘661/2 » 6 » » 1.666‘661/2 »3.333.33 » 12 » » 3.333'33 »6.666'66V2 » 24 » Višjih obresti od posamezne vloge kakor 6.666.66 Din na leto naše posojil* nice gotove nimajo, zatorej višjih številk ne navajamo. Invalidski davek od obresti hranilnih vlog je treba napovedati pristojnemu davčnemu uradu. Napoved mora biti povsem točna, ker ima davčna oblast pravico kontrole. Za napoved se naj po-služijo naše članice! tiskovine »Izkaz o invalidskem davku«, ki iih ie založila naša Zveza. Naročijo se ari njej sami. V tem izkazu je one vloge kojih obresti znašajo od 20 do 666.66 Din in na katere odpade 2 Din invalidskega davka, navesti le pavšalno. 11. pr.: Od 10 hranilnih vlog znaša invalidski davek po 2 Din to je 20 Din. Te svote je vrisati na prvo črto izkaza pod glavo. One vloge pa. ki so imele višje letne obresti kakor 666.66 Din., je vpisati v izkaz ločeno tako, da pride vsaka vloga na svojo vrsto. V prvi rubriki je navesti vložno številko v drugn glavnico brez k!anitalizovanih obresti za pretečeno leto, v tretjo obrestno meri), jx> kateri so obrestovale vloge prejšnje leto, v četrto znesek obresti' vloge, ki so se koncem predidoče-ga leta izplačale, v peto znesek rentnine (ta se izračuni na ta način, da se znesek v četrti1 rubriki množi s tremi) in v šesto rubriko znesek invalidskega davka-Slednjega dobite, ako svoto obresti v četrti rubriki primerjate z zadnja tabelo. Ako je bilo več takih vlosr. se svote v šesti rubriki seštejejo, da se pokaže skupna svota, katero je treba na invalidskem davku plačati. Napoved je izdelati v dveh izvodih, ki se morata datirati in podpisati v smislu določb pravil, nakar se jti mora s plačilom vred predložiti nristoinemu davčnem uradu. (Dal.ie prih.) Objave Zadružne Zveze v Celju. 1. Akcija za prehrano pasivnih krajev. Vočigled veliki draginji in celo pomanjkanju živil v mnogih dpželah naše kraljevine se je odločilo ministrstvo za socijalno politiko za odpomoč. Že lansko leto na jesen sta dobila Konzumno društvo za Slovenijo in Gospodarska zveza Ljubljani 8 milijonov kron brezobrestnega državnega posojila za prehrano pasivnih krajev, za katere smatramo lahko celo Slovenijo. Letos je pa vlada dala novih osem milijonov kron brezobrestnega posojila v to svrho na razpolago in sicer nakupni zadrugi »Ekonom* v Ljubljani in Zadružni Zvezi v Celju, vsakemu polovico. Akcija se bode izvedla tako, da bodo posamezna glavarstva zbirala od županstev in tudi raznih kmetijskih korporacij naročila na koruzo ter jih s svojimi opombami vred poslala pokrajinski upravi v Ljubljani (poverjeništvo za socijalno skrbstvo), katero bode odločilo, koliko koruze dobi katera občina in za koliko se zniža cena iste na račun gori omenjenega brezobrestnega državnega posojila. Zadružna Zveza v Celju ima le nalogo, da koruzo nakupi, razpošlje in pobere za njo denar, glede razdelitve same in cene se pa ima držati navodila vlade. Zveza se bode naravno potrudila, da celo akcijo čim bolje in na splošno zadovoljnost izvede. 2. Blagovni promet Zadružne Zveze. Opozarjamo vse cenjene članice, da imamo stalno v zalogi vsake vrste žito, kakor pšenico, koruzo, rž, ječmen in oves. Nabavljamo tudi lahko otrobe in druga krmila. Ker delamo z malenkostnim režijskim pribitkom, ravnajo gotovo naše članice le v interesu svojih zadružnikov, ako naročajo žito pri nas. Naznanjamo nadalje, da dospe te dni semenska ajda, prečiščena, siva. Radi male množine razpoložljivega blaga so potrebna hitra naročila. Opozarjamo konečno na našo zalogo tiskovin za celo poslovanje zadrug. 3. Plačevanje neposrednih pristojbin. V zadnjem času se može osobito na Kranjskem slučaji, da tirjajo davčne oblasti plačilo neposrednih pristojbin. Da nam ne bode treba vedno z nova pismeno te zadeve pojasnjevati, obveščamo tem potom vse svoje članice, da so proste neposrednih pristojbine le rajfajnnovke (ki pa morajo v slučaju, da davčna oblast to zahteva, pravila predložiti) in sicer glasom 5e vedno veljavnega zakona z dne 3. jan. 1913 drž. zak. št. 5,- Vse druge zadruge pa morajo neposredne pristojbine plačati in sicer po lestvici prvi za 1. vplačane deleže, 2. izplačane deleže, 3. izplačane deležne obresti, 4. vplačane deležne vstopnine in 5. eventualno izplačan dobiček zadružnikom. Tiskovine za napoved se dobe pri nas. Lestvico prvo, kakor zopet velja pri nas, smo v današnji številki priobčili. Ker tirjajo davčne oblasti za leto 1920 za dobo od 6. aprila do 30. novembra 100%ni povišek, je treba tudi to pojasniti. L. 1920 smo imeli v označeni dobi za 10 % povišano lestvico prvo. Zato bode treba za to dobo za vplačila, kakor smo jih morali zgoraj, plačati tudi enkrat tako visoke neposredne pristojbine. Morda bo najbolje za 1. 1920 napraviti dva izkaza; enega za dobo od 1. januarja do 6. aprila in 30. nov. do 31. decembra, drugega, po katerem se plačajo zvišane neposredne pristojbine, pa dobo od 6. aprila do 30. novembra. 4. Letošnji jugoslovanski zadružni kongres se vrši v Splitu in sicer zadnje dni mesera septembra. Prosili bi one naše zadrugarje, ki imajo znabiti namen potovati v Dalmacijo, da odlože potovanje do tega časa; drugim pa seveda toplo priporočamo, da se za potovanje odločijo. Dosegla se bode nedvomno polovična vožnja in bodo imeli udeleženci druge ugodnosti. Vreme je septembra meseca v Dalmaciji nad vse krasno, ne več prevroče, tako da ne bode s te strani težav. Potovanje, za katerega se že sedaj zanima veliko število zadrugarjev, se bode vršilo doli preko Sarajeva, Mostarja in Dubrovnika, nazaj pa po morju preko Bakra. Opozorili bodemo na to stvar še kasneje vse svoje članice z okrožnicami. 5. Trgovsko, bolniško in podporno društvo v Ljubljani sprejema v zavarovanje tudi zadružne uradnike in uradnice. Svetujemo tedaj zadrugam, da zavarujejo svoje nameščence pri tej bolniški blagajni, ki nudi tudi več ugodnosti kot delavska bolniška blagajna. 6. O stanju vprašanja nemško-avstrijskih naložb se bode obširno poročalo na letošnjem občnem zboru Zadružne Zveze v Celju ter opozarjamo interesirane zadruge, da si letno poročilo Zveze za 1. 1921, v katerem se bode nahajal tudi pasus o nemško-avstrijskih naložbah, natančno -prečitajo. 7. Konkurz Glavne posojilnice v Ljubljani končan. Dne 29. novembra 1921 se je vršilo pri deželnem kot konkurznem sodišču zadnje upniško zborovanje, na katerem se je v glavnem uredilo ta-kozvano Paušlerjevo zadevo (Helena Paušler je plačala za znane vodne sile K 137.000) in določilo, da se iz kon-kurznega sklada izplača upnikom še 5%. Ker ni bilo več nikakega imetja ali terjatev, se je s tem konkurz Glavne posojilnice, ki je dvignil svoj čas toliko prahu, končal. 8. Obrtna razstava v Celju. Slovensko obrtno društvo v Celju slavi letos 30 letnico svojega obstoja, katerega proslavi s prireditvijo večje razstave obrtnih, industrijskih in kmetijskih izdelkov v času od 12. do 22. avgusta 1922. Razstava se bode priredila v poslopju osnovne šole v Celju in na šolskem dvorišču. Na razpolago je za raztavo 24 sob s površino 2.046 nr, telovadnica z 230 m2 in na dvorišču, kjer se postavijo paviljoni, 3.000 m2. Obrtnim zadrugam prav toplo priporočamo udeležbo. 9. Zanimanje češkega konzulata v Ljubljani za zadružništvo. Februarja meseca nam je poslal čehoslovaški konzulat v Ljubljani dopis sledeče vsebine: »Da zamore slediti zadružnemu gibanju v Sloveniji, si usoja konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani prositi, da nam blagovolite doposlati poročilo o delovanju in stremljenju Vaše zadružne organizacije. Posebno ljubo bi nam bilo, ako bi nam poslali sledeče: Pravila Vaše zveze in posameznih zadrug, revizijsKi red, letno poročilo, publikacije in propagandne spise Vaše zveze, statistiko.« Priobčujemo ta dopis z željo, da bi se tudi jugoslovanski konzulati in poslaništva osobito v zadružno visoko razvitih deželah zanimali za zadružništvo in pošiljali materijal, ki bi ga zbrali, zadružnemu oddelku poljedelskega ministrstva ali pa glavnemu zadružnemu savezu. V poštev pride tu osobito Avstrija, Češkoslovaška, Nemčija, Danska in Italija. 10. Zadružni poduk na naših kmetijskih šolah. V Sloveniji imamo dve dobri kmetijski šoli, eno v Mariboru in eno na Grmu pri Novem mestu. Na slednji že podučuje g kmet. svetnik Skalicky, kakor posnemamo iz nekega njegovega dopisa, o kmetijskem zadružništvu, kako je pa tozadevno v Mariboru, nam ni znano. Želeti bi bilo prav zelo, da bi se na obeh šolah sistematifno predavalo o kmetijskem zadružništvu, kreditnem, kakor nabavnem in produktivnem, ker bi bilo pričakovati, da bodo kedaj mladi gospodarji, ki izidejo iz teh šol, naši najboljši in najnaprednejši zadrugarji. Opozarjamo ob tej priliki tudi na resolucije ravnatelja celjske Zveze Lešničarja, ki so bile soglasno sprejete na jugoslovanskem zadružnem kongresu v Ljubljani. Kmetijski oddelek pri naši pokrajinski upravi v Ljubljani, ki ga vodi itak bivši velezaslužni zadrugar iz Istre g. Ivo Sancin in našo šolsko upravo pa pozivamo, naj bi se nujno pobrigala za pouk in ga izpopolnlia, kolikor le možno. Privatni tečaji, kakor so dobri, ne morejo nikoli nadomestiti dobrega sistematičnega poduka na kmetijskih šolah. 11. Zastopstvo Zveze o sosvetih pri ministrstvih. V železniškem sosvetu zastopa Zadružno Zzezo njen prvi podpredsednik, nar. posl. g, dr. Vek. Kukovec, v kmetijskem sosvetu pa ravnatelj Zveze Janko Lešničar. Ako bi imele Članice glede teh sosvetov kake želje ali predloge, jih naj sporoče naravnost obema gospodoma ali pa tudi Zvezi. 12. Češka knjiga o jugoslovan skem zadružništvu. G. dr. Ladislav Dvofdk, ravnatelj Osrednje zveze kmetijskih zadrug v Pragi želi izdati posebno knjigo o jugoslovanskem zadružništvu. Prosil je tudi našo Zvezo za podatke. Izdali smo v to svrho okrožnice in prosili posamezne zadruge za kratko zgodovino, slike njihovih domov, delavnic itd. Nabralo se je precej, kar se bode dalo dobro porabiti in bode tudi nudilo vsaj delno sliko postanka, dela in moči naših zadrug. Zadrugam se za poslan materija! najlepše zahvaljujemo. Spremembe v stanju slovenskih zadrug v I. 1922. 1.) Vpisane so bile: 1 Ljudska posojilnica v Novem mestu, r. z. z n. z , (okrož. kot trg. sod. Novo mesto). 2. Hranilnica in posojilnica v Dravogradu, r. z. z n. z., (okrož. kot trg. sod. Maribor). 3. Elektrarna v Horjulu, r. z. z o. z. (dež. kot trg sod. Ljubljana). 4. Pašna zadruga za radovljiški politični okraj v Lescah, r- z. z o. z. (dež. kot trg. sod. Ljubljana). 5. Produktivna čevljarska zadruga v Celju, r. z. z o. z., (okrož. kot trg. sod. Celje). 6. Kmetijsko društvo na Selih pri Šumberku, r. z. z o. z., (okrož. kot trg. sod. Novo mesto). 7. Pletarna v Strnišču »Slovenija«, r. z. z o. z., (okrož. kot trg. sod. Maribor). 8. Hranilnica in posojilnica v Črni, r. z. z o. z., (okrož. kot trg. sod. Maribor). 9. Gospodarska zadruga čevljarjev v Ljutljanl, r. z. z o. z., (dež. kot trg. sod, Ljubljana) 10. Pašniška zadruga v Ljubnem, r. z. z o. z., (okrož. kot trg. sod. Celje). 11. Zadružna elektrarna v Limbušu, r. z. z o. z., (okrož. kot trg. sod. Maribor). 12. Kmečko - delavska hranilnica In posojilnica v Teharjlh, r. z. z n. z., (okrož. kot. trg. sod. Celje), 13. Prva Izvozna in uvozna gospodarska zadruga v Clrknici, r. z. z o. z., (dež. kot trg. sod. Ljubljana). 14. Kmetijsko društvo v Mirni peči, r. z. z o. z., (okrož. kot. trg. sod. Novo mesto). 15. Živinorejska zadruga na Polici, r. z. z o. z., (okrož. kot. trg. sod. Novo mesto). 16. »Samopomoč«, gospodarska zadruga železniških uslužbencev v Mariboru, r. z. z o. z., (okrož. kot. trg. ■sod. Maribor). 17. Zadruga za izvoz jajec v Št. Jurju ob j. ž., r. z. z o. z., (okrož. kot trg. sod. Celje). 18. Gospodarska zadruga akademskega društva »Jadran«, r.z.z o. z., Ljubljana, (dež. kot trg. sod. Ljubljana). 19. Produktivna zadruga kleparjev, Inštalaterjev, kotlarjev In krovcev, r. z. z o. z. v Ljubljani, (dež. kot trg. sod. Ljubljana). 20. Druga pašniška zadruga za trg Ljubno in okolico, r. z. z o. z., (okrož. kot trg. sod. Celje). 21. Elektrarna Dvor, r. z. z o. z., (okrož. kot. trg. sod. Novo mesto). 22. Splošna gospodarska zadruga v Celju, r. z. z o. z., (okrož. kot trg. sod. Celje). 23. Produktivna zadruga ključavničarjev In sorodnih strok, r. z. z o. z. na Ježici, (dež. kot trg. sod. Ljubljana). 24. Lončarska zadruga v Komendi, r. z. z o. z., v Ljubljani (dež. kot trg. sod. Ljubljana). 25. Produktivna zadruga pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev, r. z. z o. z., (dež. kot trg. sod. Ljubljana). 26. Učiteljska stavbna zadruga v Ljubljani, r. z. z o. z., (dež. kot trg. sod. Ljubljana). 27. Čevljarska gospodarska zadruga v Križah, r. z. z o. z., (dež. kot. trg. sod. Ljubljana). 28. Kmetijska zadruga, r. z. z o. z., v Malih Dolah (okrož. kot trg. sod. Novo mesto). 2 V likvidacijo so stopile: 1. Splošna gospodarska zadruga, r. z. z o. z. v Krškem, (okrož-kot trg. sod- Novo mesto). 2. Mlekarna in sirarna v Žirih, r. z. z n. z., (dež. kot trg. sodišče v Ljubljani). 3. Kmetijsko društvo v Borovnici, r. z. z o. z., (dež. kot trg. sod. Ljubljana). 4. »Samopomoč«, gospodarska zadruga javnih namešcencev in upokojencev v Kostanjevici, razdružba po likvidaciji (okrož. kot trg. sod. Novo mesto). 5. Lesna zadruga v Velikih Laščah, r. z. z o. z., razdružba po likvidaciji, (okrož. kot trg. sod. Novo mesto). 6. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Dobličah, r. z. z o. z., (okrož. kot trg. sod. Novo mesto). 7. Živinorejska zadiuga v Cerkljah za občino in župnijo Cerklje, r. z. z o, poroštvom, (dež. kot trg. sod. Ljubljana). 8. Kmetijska gospodarska zadruga v Dolenji vasi pri Cerknici, r. z. z o. z., (dež. kot trg. sod. Ljubljana). 9. Živinorejska zadruga na Brcznici, r. z. z o. z,, (dež. kot trg. sod. Ljubljana). 10. Živinorejska zadruga za novomeško okolico v KandijI, r. z. z o. z., razpust po likvidaciji, (okrož. kot trg. sod. Novo mesto). 11. Kmečka hranilnica in posojilnica v Dragi, r. z. z n. z., (okrož. kot trg. sod. Novo mesto). 3, Izbrisane so bile : 1. Kmečka posojilnica v Begunjah pri Ccrknict r. z. z neom. z. (dež. kol trg. sod. Ljubljana). 2. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga na Igu, r. z. z o. /.., v likvidaciji, vsled končane likvidacije (dež. kot trg. sod. Ljubljana). 3. Mlekarska zadruga v Moravčah, r. z. z o. z., vsled končane likvidacije (dež kot trg. sod Ljubljana). 4. živinorejska zadruga v Višnji gori, r. z, z o. z., na postavi izvedene likvidacije (okrož. kot trg. sod. Novo mesto). 5. Tiskarna »Sava« v Kranju, r. z. l o. z., v likvidaciji, vsled končane likvidacije (dež. kot trg. sod. Ljubljana). 6. Centralna nakupovalna in prodajalna zadruga za obrtnike v Sloveniji, r. z. z o. z., ker zadruga sploh ni začela poslovati (dež. kot trg. sod. Ljubljana). 7. Skladiščna zadruga za nabavo in vnovčevanje, r. z. z o. z. v Šujici, ker sploh ni začela poslovati (dež. kot trg. sod. Ljubljana). 8. Živinorejska zadruga za občini Ztnlnec in Škofjaloka, r. z. z o. poroštvom, vsled končane likvidacije (dež. kot trg. sod. Ljubljana). 9. Belokranjska atavblnska in naselbinska zadruga z o. z. v Črnomlju, v likvidaciji, vsled končane likvidacije (okrož. kot trg. sod. Novo mesto). 10. Mlestaler Wlrtschaftsverein, r. z. z o. z., v likvidaciji, vsled končane likvidacije (okrož. kot trg. sod. Novo mesto). 11. Stavbena zadruga „Lastnl dom« za Ljubljano In okolico, r. z. z o. z., ker zadruga ne deluje (dež. kot trg. sod. Ljubljana). 12. Zadruga trgovcev z moko in deželnimi pridelki v Ljubljani, r. z. z o. z., vsled razdružitve. 13. Nakupovalna in prodajna zadruga za Ribnico in okolico, r. z. z o. z., vsled končane likvidacije (okrož. kot trg. sod. Novo mesto). Zadružne vesti iz Slovenije. Zadružna Zveza v Ljubljani nam je poslala svoje letno poročilo za leto 1921, iz katerega posnemamo, da je štela Zveza koncem pretečenega leta 481 zadrug. Pristopilo je na novo 92 zadrug (57 kreditnih, 13 nabavnih in konzumnih, 4 mlekarske, 8 živinorejskih, 1 kmetijsko-strojna, 1 slektro-strojna, 3 obrtne, 2 vinarski in 3 za prodajo lesa), odpadlo pa je 148 zadrug in sicer jih je pripadlo 129 Italiji in Avstriji, 3 so odstopile, 1 je bila izključena in 16 jih je šlo v likvidacijo. Na Kranjskem ima ta Zveza 290 članic, na Štajerskem 175 in na Hrvatskem 1 b zadrug. Zveza je napravila v letu 1921 K 1.744,583.491.66 prometa; imela je koncem leta deležev K 372.800 —, vlog K 270,157.70694 in rezerve K 346.61005. Kreditov je bito K 114,608.842 96, naložb brez gotovine in čekovnega urada K 124,951.082 94, vrednostnih papirjev K 25,092.887 40. — Iz teh številk se vidi, kako močna in delavna je ta zadružna organizacija. Vidi se pa- tudi osobito pri vlogah, kaj zmore zadružna disciplina pri nalaganju denarja. Razmere so se sicer v tem oziru že pri naši celjski Zvezi zboljšale, vkljub temu pa imamo še po vseh kotih čudake, ki drže več na banke in bogve kake hranilnice kakor pa na svojo lastno zadružno centralo. Zadružna šola v Ljubljani je absoivirala letos 30 učencev. Želeti je, da bi prihodnje leto naše večje članice dale pridnim fantom podpore za obisk te šole, ker nam je po vseh zadrugah uradniškega naraščaja nujno treba. Primerni bi bili tudi invalidi. Potreba vnovčevaluiii zadrug za les v Sloveniji. Lesna trgovina v Sloveniji je padla žalibože po večini v roke ljudem. ki se prej niso nikoli z njo pečali iu imajo vsled tega pred seboj edinole cilj, da goljufajo na eni strani kmetovalca pri nakupu Stoječega lesa, oziroma pri meri, ako prevzamejo hlode in deske na drugi strani' pa navijajo cene lesa do neznosnosti onim. kateri ga rabijo. Naša lesna trgovina je bila nekdaj radi svoje poštenosti in dobre postrežbe na najboljšem glasu, sedaj pa gre. zdi se nam. z dobrim imenom naše lesne trgovine naglo navzdol. Je pa tudi naravnost neverjetno. kaki ljudje se no mestih in deželi bavijo z lesno trgovino. Najdeš med njimi1 bivše občinske tajnike, unežnarje odvetniške pisarje, pa tudi inteligenco najboJjših stanov. Trajalo je sedaj »e nekaj let, predno so kmetovalci začeli uvidevati. da ni nikakor v njihovem Interesu, da bi si razne pijavne, da ne rabimo hujšega izraza, polnile z njihovim lesom žepe. Prišli1 so do spoznanja, da bode najbolje, ako vzamejo prodajo v lastne roke in oddajajo ies naravnost konzumentu, Prvo tako zadrugo v naSl Zvezi smo ustanovili v Šmartnem na Pohorju; pristopilo je takoj navzlic vsemu rovareuju in intrigiranju lesnih barantačev lepo števib domačih kmetovalcev. Želeti bi Mo, da bi temu zgleou sledili tudi drugi kraji. Zveza je v tem c.žiru vedno na razpolago z nasvetom ln dejanjem. Zadružne nesti iz hrvatshlli in srbskih pokrajin. Zadružni dan v Zagrebu. Kakor Čt-tamo v »Hrvatskem Zadrugarjus namerava Središnji savez hrvatskih seljačkih zadruga prirediti ob času zagrebškega velesejma »zadružni dan«. Dopoldne bodo na velikem zborovanju imeli razni gospodarski in zadružni strokovnjaki predavanja, popoldne si bodo pa zadru-garjii skupno ogledali velese.ini, osobito pa v sejmskem kinematografu filme, s katerimi se kaže1 način obdelovanja zemlje in kmetovanja v Ameriki. Ta prireditev je jako dobro zamišljena; ali ne bi mogli mi prirediti kaj podobnega ob času velesejma v Ljubljani1? Obvestila Glavnog Zadružnog Saveza v Beogradu. 1. Zadružni stečaj. Glavni Zadružni Savez razpisuje stečaj za opise (monografije) ovih zadružnih područja: 1. jednu zadružnu monografiju za Srbiju, 2. jednu zadružnu monografiju za Hrvatsku i Slavoniju, 3. jednu zadružnu monografiju za Sloveniju, 4. jednu zadružnu monografiju za Dalmaciju, 5. jednu zadružnu monografija za Bosnu in Hercegovinu, 6. jedmi zadružnu monografiju. za Crnu Goru, 7. jednu zadružnu monografiju za Banat, Bačku i Baranju Svaka monografija treba da obu-hvati: postanak, historijo, razvitak i najnovije stanje svih vrsta zadruga (zemljoradničkih i gradskih). Zadruge treba da budu podeljene po vrsti posla i svake vrste da iznose i Sto iz-crpnije statističke podatke ne samo o broju zadruga i zadrugara več i o svakom poslovanju i materijalnom stanju. Pored toga treba obratiti naročitu pažnju i na kulturne radove zadruga. Jedna monografija može iznjeti najviše do pet štampanih araka. Ruko-pisa imajti se poslati na adresu: Glavni Zadružni savez Beograd, Frankopano-va 15 najdalje do 30. decembra ove Rodine. U rukopis svaki pisac treba da Pošlje u zatvorenom kuvertu svoje ime ' prezime. Kuverti ce se otvoriti po Pocjeni rukopisa. Za rukopis se ustanovljavaju dvije nagrade: prva i druga: Prva nagrada odrediče se onome rukoplsu, koji se bude odobrao kao najbolji i iznosi hiljadu i pet sto di-flara. Osim toga taj ce se rukopis štam- pati o trošku Glavnog Zadružnog Saveza kao njegovo izdanje, na koje pisac nema više nikakovo pravo. Drugu nagradu dobiti te rukopis iza najboljega; ona iznosi osem stotina dinara. Kako je ovim monografijama smjer, da iznesu ukupan pogled o razvitku u Jugoslaviji, da pruže kako zadrugama tako i ostaloj publici jasnu sliku o zadružnim pothvatima i zadružnoj snazi u našoj zemlji, najzad, da u isto vri-jeme posluže kao podsticaj za nove zadružne pothvate i polete, to se piscima naročito skreče pažnja, da ovaj ukupni smjer imaju u vidu pri-likom sastavljanja svojih rukopisa. Svi Zadružni Savezi .Jugoslavije moljeni su, da svakome piscu pruže sva potrebna historijski i statistički materijal. Beograd, dne 15. februara 1922 2. Članovi Glavnog Zadružnog Saveza u kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca u Beogradu svršet-kom godine 1921. Brci Clarmva 1. Glavni Savez Srpskih Zetn-Ijoradničkih Zadruga u Beogradu ............................1.576 2. Zadružna Zveza v Ljubljani registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani . . 4S0 3. Savez Srpskih Zernljoradnič-kih Zadruga, kao zadruga u Zagrebu............................ 414 4. Središnji Savez Hlrvatskih Se-Ijačkih Zadruga, kao središ- nja zadruga u Zagrebu . . 360 5. Mrvatsko Slavonsko Gospodarsko Društvo kao središ- nja zadruga u Zagrebu . . 332 6. Zadružni Savez u Splitu u-knjižena zadruga sa ogra-ničenim jamstvom u Splitu 252 7. Hrvatsko Slavonsko Gospodarsko Društvo kao središ- nja zadruga u Osijeku . . 196 S. Savez Srpskih Zemljoradnič-kih Zadruga sa ograničenim jamstvom u Sarajevu ... 161 9. Zadružna Zveza u Celju, registrovana zadruga z omejeno zavezo u Celju ... 145 10. Savez Hrvatskih Seljačkih Zadruga za Bosnu i Herce- govinu, zadruga sa ograničenim jamstvom Sarajevo . HO 11. Zveza Slovenskih Zadrug v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani........................ 75 12. Savez Srpskih Privrednih Zadruga na Primorju, proto-kolisano udruženje sa ograničenim jamstvom u Dubrovniku ............................. 59 llkupno . . 4.130 Po zadružnem svetu. Trgo vsko zadružništvo v Nemčiji. V Nemčiji obstoji Zveza nemških trgovskih zadrug za nakup kolonijalnega blaga pod imenom Edeka Verband deutscher kaufmannischer Genossen-schaften, e. V., v katerem je včlanjenih 400 zadrug s približno 30.000 člani iz cele Nemčije. Te številke sve-dočijo, da so trgovci z živili v Nemčiji morali priti do prepričanja, da jim nudi skupen nakup na podlagi zadružne vzajemnosti velike prednosti. Glavna naloga teh nakupnih zadrug obstoji v tem, da dosežejo čim nižje nabavne cene, ki bi naj Irgovcu s kolonijalnim blagom olajšale konkurenčni boj, jim omogočile z nastavitvijo nizkih prodajnih cen boljšo konkurenčno zmožnost in da na ta način potemtakem uspešno sodelujejo na rešitvi toli težavnega prehranjevalnega problema. Enake zadruge bi bile tudi pri nas nujna potreba. Vabilo na redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Šmartnem na Paki registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se vrši v nedeljo, dne 2. aprila 1922 ob 2. uri popoldne v zadružni pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1921. 3. Sprememba pravil. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti in predlogi. V Šmartnem na Paki, dne 15. marca 1922. Iv. Prislan 1. r., nač. Iv. Goričnik 1. r„ čl. nač. Vabilo na Hranilnica in posojilnica v flrfičah Vabilo na občo! zbor Hranilnice in posojilnice u Limbušu registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 28. maja 1922 ob 10. uri predpoldne v posojilniški pisarni v Limbušu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1921. 3. Volitev nadzorstva. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Čitanje revizijskega poročila iz leta 1921. 6. Predlogi. V slučaju, da bi občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, ki sklepa brezpogojno. Limbuš, dne 15. aprila 1922. fl. Godec, ud načelstva. J. Tominc, načelnik. Vabilo na občni zbor Rajtfeizenove posojilnice v Št. liju pri Velenju registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo dne 7. maja 1922 ob V216. uri popoldne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1921. 5. Sprememba pravil. 6. Raznoterosti. flko bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se 8 dni pozneje drugi občni zbor, ki sme sklepati brezpogojno. V St. liju, dne 2. aprila 1922. J. Schreiner, V. Dolinšek, načelnik. elan načelstva. Vabilo na občni zbor zadruge „Rinke“, ki se bode vršil dne 2. julija 1922 ob 10. uri dopoldne v posvetovalnici Narodnega doma v Celju s sledečim dnevnim redom: 1. Letno poročilo in sklep o letnem računu za 1. 1920 in 1921. 2. Razdelitev eventualnega čistega dobička. 3. Razdružba in likvidacija zadruge. 4. Sklepanje o predlogu, da se vse premoženje prenese na podružnico Slovenskega planinskega društva v Gornjeni-gradu, ker zadruga vled spremenjenih razmer nima več prave svrhe. 5. Razni nasveti in predlogi. Ako občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, ki je brezpogojno sklepčen. Celje, dne 19. aprila 1922. Ravnateljstvo. ima svoj .. redni občni zbor v četrtek, dne 25. maja 1922 ob 2. uri popoldne v svoji pisarni Spodnja Pohanca, hiša št. 18. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva, 2. Potrjenje letnega računa za leto 1921. 3. Razni predlogi. flko ta občni zbor ob navedenem času ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu, in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Hranilnica in posojilnica v Artičah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Prekmurska posojilnica = v IMu^ski Soboti = registrovana zadruga z omejeno zavezo, vabi na svoj II. redni občni zbor ki se vrši dne 20. aprila 1922 ob 15. uri v pisarni notarja Kodra v Murski Soboti. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 4. Volitve novega načelstva in nadzorstva. 5. Eventualije. V Murski Soboti, dne 5. aprila 1922. Načelstvo. Vabilo na XIII. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice V Železnikih registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 30. aprila 1922 ob 3. uri popoldan v posojilniški pisarni v Železnikih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega za« ključka za leto 1921. 3. Volitev načelstva. 4. Slučajnosti. V Železniki, 1. aprila. 1922. Načelstvo. Vabilo na xxxin. redni občni zbor Posojilnice v Konjicah registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v pondeljek, dne 12. junija 1922 ob 2. uri popoldan v uradnih prostorih Posojilnice v Konjicah s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za upravno leto 1921, in razdelitev čistega dobička. 3. Sprememba pravil. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Slučajnosti V Konjicah, dne 15. aprila 1922. Načelstvo. občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Primožu nad Muto registrovane' zadruge z neomejeno zavezo, v nedeljo, dne 28. maja 1922 ob V* 11. uri dopoldne v prostorih Hranilnice in posojilnice Sv. Primož nad Muto — na Muti, hiša št. 16 z sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1921. 3. Čitanje revizijskega poročila Zadružne Zveze v Celju. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti (ev. predavanje). Na Muti, dne 1. aprila 1922. Načelstvo. Narodna hranilnica in posojilnica pri Sv. Bolfenku pri Središču ima svoj občni zbor dne 23. aprila 1922 ob 9. uri dopoldan v posojilniških prostorih. Dnevni red: Poročilo načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1921. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Opomba, flko ne bi bil ta občni zbor ob določenem času sklepčen, se vrši '/a ure pozneje drugi občni zbor, ki bode sklepal ob vsakem številu navzočih. Pri Sv. Bolfenku, dne 9. aprila 1922. Načelstvo. Obrtno hranilno in posojilno društvo v Šoštanju vabi na redni občni zbnr, ki se vrši v nedeljo, dna 18. junija 1922 ob 2. uri popoldne v prostorih gosp. Mihaela Cerovšek v Šoštanju. DNEVNI RED: 1. Čitanje revizijskega poročila. 2. Poročilo ravnateljstva o delovanju. 3. Poročilo nadzorništva. 4. Odobrenje računov za leto 1921. 5. Izžrebanje tretjine članov ravnateljstva. 6. Izžrebanje tretjine članov nadzorstva. 7. Nadomestne volitve ravnateljstva. 8. Nadomestne volitve nadzorstva. 9. Volitev komisije v smislu § 59 pravil. 10. Sprememba pravil. 11. Razni predlogi in nasveti. Obrtno liraullno in posojilno društvo v Šoštanju, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Nadzorništvo. Opomba. Če bi udeležba v smislu § 36. ne bila tolika, da bi bil ta občni zbor sklepčen, vrši se 8 dni pozneje, to je dne 25. junija t. I. v istih prostorih in ob isti liri s starim dnevnim redom drugi občni zbor, pri knterem se bo veljavno sklepalo pri vsakem številu navzočih. Odgovorni urednik Janko Lešničar, — Izdaja »Zadružna Zveza« v Celju, — Tiska Zvezna tiskarna v Celju.