apitalizem gladi proletary alti pot t) socialistično družbo. Naročnina: Amerika $ i. 50 celo leto, 75c pol leta. Europa $2.00 celo leto, $1 pol leta. Subscription Rates: United States and Canada. $1.50 a year, 75c half a year. Foreign countries $2 a year, $1 half a year. rx J, IšHi »75 Kiii*r*d »» •««m>ii<1 <')nM umiUir. |Wh- 6. IUU7. at lit* |m»i uBiy »t» ti1i-a*o, III., uud«r thr Art of Congr**. of »Urvli S I »711 "Delavci vseh dežela, združite sel" LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. THIS PAPER ISj ..vOTED TO THE INTERESTS OF THE WORKING CLASS. Jtev. 21. (No. 21) Chicago. III.. 4.februarja 1909. SODRUGI AGITATORJI! S4N>*ljem pozdravljamo vaše atphe! Zavedna armad* prole. Sta narašča — in kdo bi se ne bdoral. Vendar — naše geslo je: NA-F*EJ- i BREZPOSELNOST je tu. De-Uvoe se pretira, zanemarja odri rs od dela, meče na cesto. Treba pm je povedati, kje je vir vsega ila. kdo je krivec njih brezposelnosti Delavcem je treba poduka* izobrazbe Zdaj je čas, da pri-fcno misliti, razrednozavedno mi iliti "Prole tarča" med njel Dajte jim "ProleUrca". On bo itoril svojo dolžnost. VOLITVE SE BLIŽAJO! Letošnje leto je leto boja. Začnimo rano. Kapitalistične stranke so s svojim pogubonosnim gospodar rtvom savosilc ie tako daleč. d% ki vsak delavec storil največje i*-lajitvo, ko bi ponovno glasoval m republika aca ali demokrata. Kal bodoči predsednik mora biti locialist! Ampak mnogo je detav-»v, ki se ie ne zavedajo teg*; m vedo, da je treba odpraviti ■epnblikansko in demokratično rlado ako hoče priti mesdni su-haji do svojih pravic. Zato jim je leba dati socialističnega čtiva ml* Jim "Proletarca"! Kaj gre "Proletarec" od roke lo roke! Vsak slovenski delavec fa mora čitati. Kdor ga bo čitai n si ga naročil, ta bo tudi socia ist in če ima volilno pravico, rotil bo socialistično; o tem smo tvsrjeni TOREJ! VSAK SODRUO BODI AOI rATOR! HAPREJ!!! ^'Bog ve", rekel je Taft, ko se ga je vprašalo, Tiaan *e naj obrne dlavec, ki je v revfcčini.jn brc« dela. Vlada ima <#) času krize mili-;»«ie dolarjev za bankirje. — a za (Mavcu ima pa polieajski ko- lič. (Reveži množijo (bogastvo bogatinom, inod "tesn ki storijo bogatini reveže še b »lj revne. Postavni rop! Kaj je sv, boda ameriškega tie-iivcaf ' Ameriški delavec je v toliko svoboden, da sme svobodi* no pr<*fit i delodajak-a za delo in zopet svobodno oditi do druse ga ttwKa. ako ga prvi |>ažene. Nadalje Miite delavec sveiavt*, premišljuj, i! promi*- - Kaj je že dobrega storila repu-eover Times" prinaša vest, da je predsednik Ro--Ks. vel t izgirfbil $5ti.OOO, kter.- je rmel naložene pri Knickerh-Prtni Oo. v New Yorku, ki je ne-tlavno propadla. Ko je prištl glas Belo hišo^ da erka ta finančni >• a v. d, nkazaf je "Ho sevelt takoj zvezinemu blagajmidou Cortelyou-n, da more na pomoč finančnim špekulantom. 'Kako je potem z-\eziina vlada sipala milijone, tla •i^jsi propadle kapitaliste, to že spada v zgod« vino. Radovedni smo le. kadco bi bil pogledal Roosevelt, bo bi mu bil Oortelyou na vprašani je: kaj je stori; i a pro-padnjočvmi bankirji* — odpov -ril: "Bog ve." PORTUGALSKI KRALJ IN KRONPRINC UMORJENA. V soboto 1. fob. okoli polu šeate ure popoldne so porfugalsk i re. volueijonarji v Lbaboni, glavnem mestu Portugalske, usmrtili kralja Karola in njegovega sina krou princa Louisa ter ranili mlajšega sina princa Mnouela. Kralj, kraljica in o je dospela kočija na vogel ulic Trado de Commerieo in Rua de Arsenal, skočili so atentatorji 'kot blisk proti kočiji in ptičeli streljati s karabinerji. Prva kn>glja je zadela kralja, ki je takoj obležal vznak, druga je zadela kronprinca, kteri se je tudi zvrnil čez svojega očeta. CMva sta bila zadeta smrtno v prsa in glavo; vsak h tremi krogi jam i. Dve kroglji sta zadeli tudi princa Ma-nuela* torto ranili sta ga le lahko na rami in teom leu. Med streljanjem je skočila kraljica kvisko iii'hotela s Hvojvm životom zaščititi kronprinca, toda bilo je pre-počno. Kraljica je ostala neranje-na Napad je bil menda namenjen le kralju in kronprrncu.valfd tega so se atentarji ognili kraljice. Odelek kraljeve 9traže, ki je š«'l tik za kočijo, ni vedel v prvem t-renotkn kaj- str.-riti,~*t<»-k—ko jta 19~ Ja%>ni shod brt*p'p ^Htnib h, \)atjKJh dštaoc+o %9delfo 9. /•b. pr*dpoldn0 %> H>dn, d%>v rani, 387 So. Csgi t Slo%)0t\sK.i brttposlše/i pridite tu d t *)l t . | i V z vez in em senei!*u je oelih 50 ^Istotkov tadefti članov, ki so dra-ro piseali giwlavi titei: senator, 'oalala jih ni tam zaupnost Iju-istvai, temveč denar Kdo se naj ►otem lie čudi koogresm imu iz »finoeaote. Atlam Bede-ju, ki je ekel. tHa ktotrogresman ali sonartt.r rez (!) srvilenega klobuka «e ne HM" prikmzati v zbornici ali a»n-tii. Bogati lt»povi, ki rzdajo po Ivesto tiaoe d» larje\ (eenaitor ^pgg^heim.) za avojo izvolitev, sorajo sevala imeti tudi svilnate lobuke. Katko bi se pač druga-e Mili od nas, navadnih "ne-eljenih državljanov"! Živela '!»da svilnatih klobukov! Nad 16.000 o>cb je moralo odrti t \pr«| flramd Central palače v Jew Yorku, kjir ni moglo dobiti »rostorai, 'ko je Haywood •vni shod. Ko je pa nnkaj dni teje imel tajnik Taft svoj ehod r litem mestni, bilo je na stotine raznih eedežev v dvorani, tako te ni bilo treba nik«»mnw stoje hiiarti, ko je reiil Taft vprašanje sj naj stori delavec, kteri je rei dela in v pomanjkanju? — asm dokaz, da ljudstvo bolj lju-ri amža, (kterega je nnval gen-leman v Wsahingtomi "nešelije-i'rr« dežavljsnom", kakor pa tre-Tafta, ki je na prej o-vprsianje odgovoril a Aku 4>ruda mesdni sti^mj SVOr jo delavno m č in vleče /.aalužek, t-daj mora biti točno ob času.'ko tuli parna piečal, pri d^hi in nehati ne ame poprej, dokler >e sp t ce oglasi piiHČal. Ako zaiimdi recimo eno uro ali dhre tedaj mu jf> /aslu/ok prikrajšan. Drugače ;>s je h kapitalisti, ki a po**»stni-k tvornicc, stroja in mezdnega sužnja. Kaprt^dist se nc briga /a tiiljeoje faforiike pisčali; on Lrh'ko obleži v metolki postelji, dokler se umi poljubi, a profit in dividends vleče vseeno. Kapitalist la-hko ne pogleda tvorit ice celi dan, mes c ali celo leto* s\oj profit ima vseeno. On gre lak ko z avtomobilom od Atlantika dt> Pacifika, gre čez Oeeai v Kvropo, toda profit ima venlar-le. fire ! alitor* v j tnišnico, v no-lisnico, -naj ga grmijo po sodiftcih :.i bla/nicah celega sveta —'svoj krivični dele*ž v profitni vleče zmi. iaj, dt>klcr »ma mezdne »užnje ¥ fcvoji tvornici In zakaj tako de-ia kapitaJist T Zato ker se delavci ie ne zavedajo, da morajo tvoril ice. stroji in dTmga produktiv. :in snedetva biti v njihovifo rokah, •t.v pa v rokah kapitalistov* ki vse svoje življenje prel narijo na strdke meosdnih sužnjev. Newyt»rški "Glas Naroda" se je grdo spozaibil, ko je v svoji pre. dzadrrji sobotni številki pisal, da ae Hrvatje "jeden najbolj infe. rijornih narodov" m da 11 kj- se dogodi med Slovani kak zločin, so Hrvatje gotovo pol *g." Mi nikakor ne maramo delati štafaže "Narodnemu Listo", kajti "Nar. I*." je v službi kapitalizma, kakor y 4401. N.", vendar pa ob-sojarmo to pisan i je i« stalisea. na kten^m etoji>mo kot socialisti. Kako naj »e druži s'ovenski de-lavcc s hrvat^hn, ako mu pa pb-ve "Glas Naroda", da ev Hrvatje sami zločinci. In koliko slovenskih delavcev je Se zaljubljenih v "Glas Naroda"! Na ta naein p* n«rt.i narodnostna mržnja ri so-■.raištvo meti slovenskimi m hr-\atskimi delavci v Ameriki, ki si morejo kot po krvi in jeziku naj-zorodnejii, stati najbližje v borbi za svoje delavske pravice. Ako se med Hrvati dobe zločinci, ali jt zarariti tega ves hrvaiki narod iiiferijorn. najgOrji in zločinski Narod ni inferijorn, gospoda, ampak vzgoja je inferijoroa; sistem vzgoje, ki produeirs zločince, ta je '»nferijom t In to ne velja samo aa hrvatski narod, temveč a vse narode, kajti pri vsakem narodu ee najdejo zločinci — irtve revohirijonarji izvršili svoje delo, pričeli so streljati stražniki iu u-smrtili tri napadalce; enega so vjeli živega, totla ta se je par ur pozneje iismrtH sam v ječi. Koliko je bilo vseh napadalcev,, o tem prvo poročilo ne ve povedati. Kralja in kronprmca so tak* j peljali v bližnji Marine Arsenal in tam sta umrla v par minutah. Takoj po usmreenju kralja Karola in 'prestolonaslednika zavladal je revolueijvki vilbar v Li- vsej Portugalski. Rev locijonar- ne stranke stopajo na površje in zahteva jt) republiko. Kralja so nedavno svarili parla. mentarei, da naj da ljudstvu več pravic, sicer je njegovo življenje v nevarnosti. In kralj Karol se je — smejal tenwi svarilu... KONVENCIJA U M W OF A DR. REITMAN Jft08T "Kozak" Shippy blimiran do mosga. j Dr. licti lieitman, ;teri je 23. jan. vodil parado bi ezposlecev, bil napaden in aretil sn od ohi- kaških policajev, je bi sadnji torek od porotnikov v Ilarrison st. soditiču oproščen. Sedmik Sadler podučil porotnice, da naj olvtot/enca oproste, kijti Shippy-eva obtožba o 4*zarotl(in hujskanja k izgretlom " je bpa brez vsa-ce»ga temelja. Irstavf Združenih držav dovoljuje pofsod mimo shajanje in korakanji, a Reit-iivanu sj ni moglo doltesati, da bi h u j«kal k izgredom. 1 Poslušalci, kterrh je bila polna 4^orana. so ob izreku porotnikoj priresl ili Keitmanu burne ovaci|f. Policijski sef Shippg in ostala kozaška banda v Chiflagu se silno jesi nod izidom U| kratke, a značilne pravde. Maasni tožitelj Seligniau je vložil proAjo za drugo txbra^avo, kar je pa presene-lilu vhc. Ireznooi lalečMCbikftžane, kajti dišati še ni bile. da bi se obtoženca prosekutirajk* dvakrat za eno in isto oUlolžitev. Kaj takega so zmožni storiti ehikaški vladni — anarhisti. Prošnja za ponovno obravnavo 4e ni rešena. Ker Shippy ni dožitrel veselje, da bi šel Reitmsn v frinilno de-la\"nico. začel j? stresali jezo narezT>(»sl.ce ns k i da bi zdaj lahko živ&li, ko so bres dwia, naj le trpftjo postedtre N*j prklejo izgredi! Ako dobimo izgrede, zadel bom puiko na ramo, kakor sem 1. 1886. in i veseljem pomagaj, da jih^pogazimo doh." Kaj ai mislite t Zasluži li še kaj rašpekta taka zverina v človeški kožif Vi, ki pravite, da se kapitalist in delavec lahko "pogliha-ta", kaj si raieiite o tem? Ali vam tudi te tiranske besedg ne morejo od preti oči T i - Mitchell nasprotnje združitvi organizacij U. M. W of A. in W. F. of M Na konvenciji V. M. W. of A. (Ztlruženih ameriških premogar-jev) v Indianapolisu se je pred. zadnji pomMjek pretrasalo o združitvi dveh največjih rudarskih organizacij v Združenih državah. 1 nitetl Mine Workers of America, in Western Federation of Miners. Win. D. Haywood jd imel isti dan pred delegati daljši govor, v kterejn je jasno dokazal, kako velik napredek bi bil. če se adrirzita te dve uniji. John Mitchell je odgovarjal. Njemu ne ugaja povsem ta akcija. Sicer sta si uniji — dejal je Mitchell — od nekdaj simpatični, kakor mož in žena v družinskem življenju, vendar se pa on povsem ne strinja s Haywoodom. On h<*če. «la imajo premogarji od zapadnih rudarjev toliko koristi, kolikor bi jih imeli le-ti od prvih od te združitve. Ako zaštrajkajo bakro- srebro- in zlat okopi, ne trpi dežela toliko, kakor če zaštrajkajo premogarji. Vsled tega bi bilo treba treznega dela. predno se to vresniči. On bi bil za simpatični fttrajk. to je. tla bivslučaju štrajka ene unije priskočila na potrebno pomoč n štrajkom druga umija. Nikakor pa ni za to, da bi se o tem razpravljalo na konvenciji. Za to ni — časa. Sl?dnjič je omenil Mitchell, da se naj izbere poseben odbor, kteri se naj bavi s to zadevo. Na predlog delegata Jonesa se je komveneija zahvalila Haywoo-du za njegov govor. OSEBNE VESTI Mkioli tonek, 28. t. m. se je v natfi snirli patidčil sodrng Frank MlaHRČ s grič. Ano Koinik. Dru-fti (hm, 30. tm, se je pa poročil sodnig Jrtho Krtžanič t gdč. Ano Bdrtftl. Oba ,parn je poročil nimvni *r«tnik Oftto Fslk ? novem Oook Coatn/by Court BuiVMng-u < Novoporočsncem čertHamo in jim Mimo obilo mi sta tudi dva Rusa. do kterih imajo ehikaški kozaki posebno piko Policaji so se baje izrazili, da ''svoboda javnega shajanja je samo za (!) Američane, ne pa za inozemee" in da "proti Rusom v Ameriki je tr>ba nastopati prav po (!) rusko." Roosevelt se boji. Predsednik Roosevelt menda računa s sedanjim delavskim položajem. Boji se odprta re volte— in zato svari kongres v posebni poslanici, tla se naj bolj ozira na postavne odredbe v priti delavstva. Roosevelt svetuje kongresu, tis naj pr^oži svoje sedanje razprave in takoj prične delati na to. tla »boljša sedanji mučni delavski položaj. Zlasti se ogreva Roosevek za delavski odškodninski zakon, ki govori, da ima v*ak telesno poškodovani delavec pravico direktno zahtevati odškodnino od delodajalcev. Predlog ali bili za ta zakon je bil nedavno ovržen po najvišjem zvezi-nem sodišču kot protiustaven. Roosevelt zdaj pravi, da se naj izdela v t?m srmisln drug odškodninski zakon, ki bode soglašal z ustava. Veliko lepih očetovskih nasvetov ima Roosevelt v svoji poslanici, ki pa stoje v okviru: storite kaj zoper brezposelnost, če n?, je vlada v nevarnosti. Milwauiki kapitalist pravi: "K vragu s delavci!" Kapitalisti v Milwaukee, Wis., so zopet ponovili tiransko gonjo proti ondotnim socialistom. Pravijo. da so socialisti zakrivili — krizo. Kdo se ne smeji! Nek bogat delodajalec je te dni odslovil en »ga svojih vsi učencev z besedami: "Oootl^by! Pojdi k Victor Bergerju (socialistični organizator). naj ti on da delo. On je tako dolgo agitiral, organiziral in zahteval večjo plačo, da smo dobili paniko in krizo." Nek drugi mitwauški. milijonar se je pa izrazil tako-le: 44Niti ma. lo ne "kickam" zoper aedanji položaj. To je dobro za (!) delavce. Moje največje veselje je iti sedaj v mojo tvornico. Poprej so delali zanikrno, ubijali čas — a sedaj, ko me sagi ed a jo. delajo, da vse (!) eurija od njrh — ker se boje, da jih odslovim. Ko smo odprli tvornieo 1. jan., hHo je tam tisoč delavcev, ki eo jokali za d«k>---— K vragu « delavci! (To h —with the work ingment) Ako si niso mogli v dobrih (!) časih toliko prihraniti. — Milijonar Harry K. Thaw, morilec aihibakt* Stanford Whi-teja, je bil mkiolo s iboto v porotni obravnavi v New Yorku — oproAčen. Porotniki so se iarekii na podlagi "dekaaov" da Thaw ni kriv (!) umora, kajti bil je "blaten" v enem treuofcku, ko je ustrelil White-j«. Vsled tega ga fsmljcjo sedaj — naravno samo za nekaj eaaa — v zavod za um*»bolne. Živio! Morilec, kterega je videlo na stotine ljudi, ko je ustrelil ljubčka svoje žene, — ni kriv mmera! In zakaj t Thaw je ven-okirsili otresti se ev-ro^sike^a tiran»tva. Tristo milijonov Indijcev je v tem gibanju. — Angleškega kralja FMKvarda je presenetil zadnji četrtek , smeli nast p angleških agitatoric za žensko volivno pravico. Ko 8e je vračal iz parlamenta v Buckingham palačo, skočile so k njegovi kočiji tri ženske, noseče velik napis: Volivno pravo ženskam" in demonstrativno ponavljale isto zahtevo. Kraljeva straža je hkra-to -pograbila pogumne žene in jih vtaknila v zapor. — Denarni darovi Rockefell ra za ehikaško univerzo znašajo 23.000.000 dolarjev. Ta je za la-kajsko znanost res krasna napoj-nina. Za to tudi nosi lepe obrewti Poslušni narodni ekonomi na ti univerzi odobravajo današnji roparski gospodarski sistem, naravoslovci pa prerokujejo 4'boj za obstan-k", ki je neobhodno potreben za dobrobit človeštva, ker v njem močnejši zmagajo, slabej-ši pa poginejo, radi Česar se rasa razvija dobro in oplemenituj^ Seve smatrajo ti naravoslovci bo gatitie za močnejše, siromake pa za slabejše. To govori odločno! JETNI&KI IZDELKI ZA — ZVE ZINO ARMADO "Chicago Daily Socialist" prinaša v svoji sobotni izdaji ,aen-zančno *vcst. da je William H. Taft, tajnik svetine armade in pričakovani kandidat o z 275 delavci. Nad štiri tisoč mož je brez dela. Nekaj jih dtetarpo par u/ria dan — American Lead PencilWorki v Springfieldu, Mo.,,je odpustila 500 delavcev. Te delavnice so po polivoma zaprte. V istemi mestu 89 nahaja nad tisoč br»^>oalecev. — 200 mož je odjralšt eniii v de lavnicah Reading i^eznioe v Rea-dingu, Pa. | — V Potteville, Pa., so v Schn-yikill Sla veno v i valjalnici jekla odf>ust'li MM) po večin inoizemci. Zadtoji petek je okrog fiOO lačnih delavcev t>bleKalo hišo za i^b ge in prosilo jedi. Štiri so ae vsled lakote zgrudili na tla m idpeljati so jih morali v bolnico. — Policaji v Bostortu, Mas«., bo dobili korajžo cd chikaAkih policajev. Aretirali so Morrison I. Swrfta. ko je govoril brezpogle-cem pa planem. Sodnik ga je obsodil na fcl kazni. t< da Swift noč*, plačati. Vložil je priziv. — Dva tisoč brezposelnih de-lavcev v Detroitu. Midh. je korakalo do župana in zahtevalo dela. Žt«pain in mestni »vet eta »obljubila takojšnjo pomeč in sicer se je sklenilo dati #2000 v avd>o popravila ulie, kanalov in parkov. Dne 2. februarja eo ckika&ki kapit.UistiČTii dnevniki prinesil cele strani, da je četica portugal-kih revolucionarjev ustrelila do smrti kralja Carlosa in princa Luiza in ranila infanta Manuela, ko se je kraljevska obitelj vračala iz Vilic Vicoee v Lisabon. Isti kapitalistični časniki ki ni-st> imeli niti ene graj al ne b pa obsoja vsak političen umor. Ea-kaj? Kapitalistično časopisje je ponižna dekla priveligiranih stanov — cesarjev, kraljev, knezov, papežev, šikofov in kapitalistov— redi se iz reptilskih skladb v, kate-re za klada jo privilegiranci z denarjem. katerega so izsejsali iz produktivnih stanov. Kapitalistično časopisje hoče po zvmen(>m umoru pokazati vsem civiliziranem svetu kralja Carlosa, kot skrbnega očeta za svoj narod, kojega srce je bilo humanitarno. ~ Navade kralja Carlosa pa do-kazujejo, da je bil napram živalim pravi kronani mesar, za narod svoj pa tiran po turškem in ruskem vzoru. Ta k-ronani mesar je včasih po-vtrelil tisoč gol(4>ov na dan. Uboge živalice so imeli zaprte v kur-nikih, (polomili so jim peroti, da so morale poleteti naravnost v zrak. da jih je kralj tem božje po strel il. Kedar se je pa Carlos naveličal tega športa, je pa nastopal v avoji privatni areni blizo Liaabona pot torero, espadbi in picador in klal brke. Vsled razkošnega življenja jc bil primoran leto 1892 zastaviti dragulje krone, da b« pokril dolgove. Nekaj let kasneje je pa igral ki a verno ulogo v najbolj n-mmzanom dvornem škandalu, ki se je 'kedaj pripetil na kakšnem dvoru. Glavne osc*be v tem škandalu so bile: Kralj Carlos, neka lepa portugalska žena in nje soprog, mlati zdravnik. Kako priljubljen je bil Carlos v narodu, dokazuje dejstvo, da y neki poslance v državnem zboru rekel, da je kralj strahopetec in •t- javnega premoženja, ki zasluži še hnjfto kazen, kot obglavljeni franeo*ki kralj Ljudevit XVI. Voditelji republik a n*ke stranke so zahtevali, da se lcralja-za-pravljivca. ki krade iz državne blagajne izžene iz držve. poilje v proirnanstvo. Kralj je pa na ta vzklik naroda odgovoril * tem. da je poslal vojake v državni rtbor - in razgnal poslance, če*. dVi ne dovoli preje zborovati poslancem, dokler ne o-dobrijo njegovo raizskoišno življe-nje. — R pomočjo prvega m »istra Franca je ustvaril v drfavi prave turfike razmere. ZadsvH jc tiskovno in sborovalho svobodo. Kdor se je pa temu i^>iral. je pa &el v je6o sli pa mori*Če Vladaj je kot tiran, dokler ni »dela u-soda tirana. d m PROLETAREC." LIHI gA IMTMU-SS OKLAVfJCKUA IJUDtTVA. izhaja vsaki torek. Lastnik la ud»)»t«lj: •«M druik* T Nuutniu« /.a A»«rioutl lato. 7tw »a pol lata. Za Kvtopu M M 0«U> lato. II »• pol lat*. (JfUu M Jufiuru Ptitp,,mimh inu/tU* H fkg nit/a mim«mi tmJt S TAJi J mutU/i PROLETARIAN OwMd and published Kvant Tunoav. by SMtb Slavi« W« Jona ubilm, Praaldaat; Jona I'lTHif, b»-r»ury, A ntoa Puliu. TnMuurar. •l acaimoM um Stala« aai imSttT 11.10 a > wtr, 7V for half vrtr Koriti ouuatrl** m a jraar. •! for half yaar. _ AOVBBTiaiN« »ATM ou »((rwtti'UL naklo v (a0dbkss): "PROLETAREC", 587 So. Canter Ave., Chicago, III. 23» ALI HOČETE DELO? Ti si brez dels. Skušaš dobiti delo. In * teboj jih je lip tfsoče. ki se pehajo za delom. A dela ni. Hifie, kjer se dobi kruh in juha. oblegajo brezposelni delavei. Vrste čakancev na kruto so dolge in vsak dan daljše. Delavei brez streho pohajkujejo v nočeh po utkah, kajti dobrotvomi zavodi ho prenapolnjeni. Časopisi ti pravijo, da je industrijska kriza; slabi časi so, ki ss vračajo vsakih par let. Bden tvojih hratov, delavec, | iskoriščujočega kapitalisti razreda ne bo vsč, da bi iivei ob delu proietaresv,, Takrat bo* ti posestnik svojega deta rn nihče ne bo tvoj gospodar. Dobil tnal toliko musde, kolikor boi pro ixvodil wi za enako vrednost ai boš kupil kar^boi hotel. R?viči-ne in pomaujksnja ne bo več. To bo soeialistiftna druiba. To bo socislissm. Kako dosežeš tot Pridruži se socialistični stranki. Olasuj m social ističue kandidate v zakonodaje in oni bodejo izvršiti tvoje želje. 2?leznice, tvornl-ce, rudniki in druga industrijska podjetja pridejo v tvojo last. v last vseh delavcev. Ta bogata dežela ne bp vač lastnina kapitali* tov temveč lastnina produktivne ga ljudstva. . Čas je, da razmišljaš o tem. Ne čakaj. da te uničita lakota in beda. Glasovati »i za republikanec in demokrate, toda le-ti so ti dali slal>.» čsae. Stare stranke ne dajo nič za te, kadar si v stiskah. , Socialistična stranka je edina stranka, ki zamore odpraviti sla-l>e čase. Socialistična stranka je orgahiziraua, da vresniči socializem. Hodeš U delo? Glasovnica bodi torej edini up tvoj in rešitev. Rabi jo dobro. Olasuj po vrati za socialiste! di te vrste — špijone, ov danunciante in piukertonce — ki izročsjo delavce s svojim ifcksri-jotskrm delom vislicam in ječam, zamori |>oboij*ati le se pasji bič. Ako sem kaj zakrivii v socialistični organizaciji, sem vsikdar pripravljen zagovarjati ae ua pritoilio sodrugov pred razsodiščem Ju gosi. soe. aveze v Ameriki — šptjonotn, ovaduhom iu pin kertoneem v delavskih vrst »h pa pljunem v obraz. Fej! Za ve rt ni k Joic. DOPISI. Ml □ □ □ EES □ □ □ ORCHARDU IN McPARLANDU SE NE ODGOVARJA. Der groesste Schuft in gansem Land, ist und bleibt der Denunziant. Znamenita zlikovra Mc Pari and Cumberland, Wyo. — Cenjeni urednik! Prosim Van, priotnute - tr-h jtar vrstie -v iisšoin priljuMjs- nem 44 Proletarcu", ki je edini slovenski list v Ameriki, da ae po te g u jo za pravice delavskega ljudstva. Jaz priporočam našega "Prcv I starca" vnem ameriškim Slovencem. Vsaki oče bi ga moral imeti v svoji hiši in ga čit»t.i svo-jim sinovom in hčeram, kajti iz "Proletarca" se lahko vsakdo nasrka socialističnega duha ter pokrepi za boj proti kapitalizmu. Brstje slovenski delavci! 01 *j-te. kapitalizem nas tlači že leta. Združimo se pod zastavo socializma in nastopimo resno proti temu sovražniku delavskega ljudstva. Ravno sedaj imamo priliko, da se postavimo v bran in zaht evamo svoje pravice, ktere ao nam dolžni kapitalisti in vsi ostali iz. koriAčevalei v službi kapitalizma. Dolgo časa smo bili njih sužnji. Delali so z nami kar so hoteli, Tlačili so nas.' Vodili so nas v nevarne rove in morHi nas. Koliko naših bratov premogarjev Sakser Co. 109 Greenwich St., New York PODRUŽNICA 6104 8t Clair Ave. N. E. Cleveland, O. i Oficljelno zastopništvo vseh parobrodnlh družb. I'rtportifn m- Sluvwaoaiu I. Hrvatom o priliki potovauja v staro domovino, all ako Ur kuga »Mm vsvtl — v prodajo parol*« Min I h lUlkov po najuiijl caul. lalezntSke listka iS vaa hraja v ZJedln. driavah In Kvropl PoMDa najceneje In najhitreje denar v ataroTdomovino, bodlal laaebnim atrankam, posojilnicam all v kterokoli avrho. ^ ^ •• ^ V«k »lovni »ki putuik naj piui. da prldo na itrvllko % 109 GREENWICH STREET In nlkaMor drugam »»t naj »v t»r*) dobro prfprlfu. ako >• mi pravem pronturu pr« javnosti, da se javno* obvaruje pred duševno kugo. Lju- Četom in marsiktero dekle za svojim ljubim. Kakor nedolžna ja- gnal"i te žrtve v smrtonosne jame — smrt. In kaj si mislite, dragi bratje, kdo je kriv vsega tegs? Marsikteri bo rekel, da j? dclc--rpc sam povzročil razstreH>o. ker ni dobro pazil. Ampak ni tako. dragi moji. Redki ao slučaji, da si delavec sam zakrivi nesrečo; večioe rod mišk i h nesr?č so krivi samo kapitalisti, posestniki rovov. \e s kri) i jo za varnost v pre-mogokopu. zam^marijo ga in nič jih ni mar če se v rovu nabirajo plini ali druge ipzstreljive snovi. Ali niso potem kapitalisti morilci pr*mogsrj»v? f*as je torej, da se organiziramo vsi delavci pod zastavo socializma in začnemo razredni bpj na celi črti. Prilika v to se nam nudi sedaj, ko je na tisoče in tisoče delavcev brez dHa in mnogo njih brez jela. Zdaj pa še nekolika iz našega kraja. Z delom gre zelo počasi;,delamo komaj od dva do tri dni v tednu. Vsled tega ne svetujem noben ?mu rojaku, da bi prišel sem dela iskat. Premogov rov je prenehal z delom in nič se ne ve. kedaj spM prične poslovati. Okrog atoinpetdeset mož je brez dela. Mi pa. ki ae delamo. zaslužimo zelo slabo. Končno pozdravljam vse socialiste. a t?bi. dragi "Proletaree", pa želim mnogo naročnikov in dobrih plačnikov. S socialističnim pozdravom Anton Jelovčan. no se podpiše njegov bivši žep— kolt ga. a • stopati aivoraoBUtavno iu kolikor m*>-g> če enojno. Iz 'iVIh veKti je rtu/.vidno, da »e j( prijelo žari ti tudi v skrajno naaadnjadki iu mmtf&ni Turčiji, 'i isli tiirfiki proletariat tx» apr«vi-*t<*l, ltianu pod-ktina ljudstva, k4 sc že stol. tja na kom,asidt> svojih tiranov koljejo med -stilKjg v isnanai Krista in Mohaimeda. S hMali/etm bo zdru-rfl v bratsko svtezo mwhaimed m-fke in »krsrtjissik^ prnleiarec v Turčiji potlcsn «f> učil Karl Marx, oče znanstvenega socializma. Naši soei-tiltM pa pfiroajo,DnuJcafrc in Ho-tentote za ljudi nižje vrste. Zakaj? So pač socialci žalostne vrste! "" • a • i s. i I o** Huitami ensfeo d > dežela, ztlruzrte mo/ifii sav« moiisffiMictaHS'a kaikor 'kristjana. Pa nuj še k«bo lKxwn ruske m perzijske nnvoluciyje i so sc tav4*ksti t«»!r. Tiirlki. Verska mr. raja iwni mtAr»me-liaa*ci in krist-tani ponwhu;H': ob tri si podajejo roke in st* dTuarjo v buni proti >. \»|ji,m ti aie iit ijem, b i rok i atom; ■proti a Isto la vtisnili. TurSki iu ar-nienMki dHwvwi MfinajkaQo >v»ieno s"lklam*). Kin«lavm» v Di-aHls'kinvu i/,hu'uhnil štrajk. <*^no-*ali st» si delavei svoje le ko-operaitivme ' tunškeg.i kmeta je uprav strašno, /ato ni k-a: PolirfSki ]«ftie«t!ri. — Sio-\eiwkii gbaH a arvHtrijsko-orgraki I'tigotlbd — Bj urnsofi m \'elero:i-djari. — NiNkr". Ljubljana, Kranjsko, AvNtlrijM. "Komunistifcni manifeat" (Karl Msr\a in FritJsrkik Btige-isa> je i»el v 7.al-c3l>i časopisi 44N«l»Hfu!" v Idriji. P 1 eg 44 Nas i h H Hpi skov " i / ha -Ae sle*leči >4«MP»ri«4ci soci a lisičini eaKopiwi v stari dkfmovioi: 4 4 RrlfttV ttrwp< vr " (LjtMjar.a), !4 Naprej!" (Idrija). "Delavski Liwt" (Trst). '"n»W«ni del a \iec (bjuMrsna). 44 Irrt vlada umtts r*w, diavtjk, isprli ao ^ .«rv>Wfl(TVH(M Ohieatr , III s" prrihivwki nwHteea Ka temuni-je m niso hoteli p>»čwti davkia. 1 nm so eni r^nčmo slekla tnvii dru-ira meatai, t^ko da je IcončniO' mo-rhlo suj>*nova vlm«lla preklicati ta < avrtk. ' Kanliar turški knnettje. da s<» uat.ar\ i rrv fc krirfvi, mora jim vMa ugodit L, "kldti "boji sc uptira. V ment-u Va» i se je r^e-rtavno ie'athajaij čs «e tka shaliAču razreri rc bodbe nrus ta 7.\m-\ drolgo vrsto aftoislističnih satvtev. 'kskor m primer gwnonaihT itrajik. sk»rai#an-je dksvkov. tSma njpsipe. \1 '.NH&tva »td. Nkki vi*- vielevaiž-m rn hwSke r.artwle je Ibil tiwW itfumd. a'raimk, ki «o ne awdkmiflttno n sodlanjim oba»>lutis-t'fnlm \-faidlamiiem saltan n. Shod« sr» se vdHefžili Airmemci. Albanci, Ara, Bulgari, IM isi Mlado-t «sr*kf P \vninost pripi-vnt-eleJfbi Ml«d»;tuTk<>v, ki Tast*»pa(>» tuniko int^-Iigen^. SW1i 'i* akVnil «lHeei pr ^esm: I Odhtwa-lv^je sedanjega soHa-i a. 2. "Raitlikiatlno •^wimembo v-ladWs sistem« 3. Vpeljavo tju. t^akeirs Vladi 2. Po- litični im gnspod^r^ki iftirajki. OikilMiji *kv\^kov. 4. Propjigan-tla r StMi S. ftpk*"« is^iaja. Sh H je irdht razffW Vi pod\ii jvrrhbrmMvo turJJbe države na boj Vsslka ctpozieinnslras akupina ima 4'Jaz imam dve puški," rekel je Haywood. "Governor 0«>odint? me je obdolžil. da sem nevaren človek in da nosim pršfko pri s,'bi. .taz im«m dve pu^ki; tukaj sta. Rna je plačana članska karta W. F. of ^f.. a druga je članska knjižica socialistične stranke." Tako je rekel Haywood 27. m. m. v svojem govoru na javnem shodu v Indisnapolisu, kjer so ga sprejeli zborovalci z navdušenimi klici iu gromovitim aplavzom. Sodrug Haywood ima prav. klanska knjižica socialistična stranke in članska karta delavske organizacije sta najbolje orožje zoper kapitaliste. Sodrugi posnemajte Haywooda! Vsak 7aveden delavci mora im?tl enaki dve puški v svojem žepu. Priporočam se vsem v mnogobrojen obisk Frank Mladič 587 So. Center Ave., Chicago, SLOVENCI POZOR! Orchard prosi milosti Največji lopov v začetku 20. stoletja, mu'ltimorrlec Harry Orchard. išče prilike, da bi ušel kazni /.a svoje neštet » zločine. Zadnji teden je pisal pmno svojemu prijatelju D. C. Scottu v Oripple Oeekn, v kterem je om.mil, da on se ne briga če se njegova obravnava zapečati tudi z njegovim življenjem, ampak hudo mu j.*, tki so oni. ki so toliko (!) krivi kot on. oproščeni. "Jaz sem •pripravljen stopiti pred mojega "stvarnika" — pravi Orchard — kajti samo življenje mora plačati moje zločine." _________Ali si kdo more misliti večjega cMaiti artenosna. rse pa i-majo na-'hinavca kot je Orchard? Pišite sa cenik! Slovenska naselbina v Ripley in Butler Co., Missouri, se množi dnevno! Rojaki! Ali res nočete sedaj kupiti zemljišč, ko se «e najboljša zemljišča pol;»g železnic po 1(V—lf> dolarjev aker na prodaj? Rojaki! Ali res nočete postati svobodni ameriški kmetje? Ali res radi poslušate žalostne glasove parnih piščaKk v tvoruicah in rud okopih ? Mi upamo, da ne! Slovenci čitajte državna poročila Zdr. drž., kaj je kmetijstvo v naši veli'ki republiki 1 Ali pozna. kdo kmeta v Zdr. drž., ki ima slabe čase? Oglejte zemljišča v južnem Misouri-ju. Nikjer lepšega sadja. trt. žitA kot v južnem Miaaou-ri-ju. To je gola resnica. Ako ne verjamete, prepričajte se! Naznanjam tudi. da sem zastopnik za največjo drevesnico na svetu in največjo trtnieo v Ameriki. Ako rabite semena za poljske in vrtne pridelke, obrnite se name.* Blago najboljše vrste, cena najnižja. Pišite na naslov: FRANK ORAM, edini slov. sa stopnik sa semljiiča, semena, sad no drevjs, trte itd. itd., 576 W. 21st St.. Chicago. 111. Pišite ss cenik. KAKO PRIDE V Aft DENAR NAJVARNEJE V STARI KRAJ? GOSPODINJE POZ Naibohše, najfirc in ckusi meso prodaja po najnižji ceni venski mesar MIHA LACKOVIC 376 W. 18. Street CM Klobaite in Minkc po&iljam t udi I Chicane proti C.O. I). iKxlvzrtju, naroči 25 funtov. Pilit* za cenili » »lovvaakeai JrtUn Z« t "h ieafro in ok<>llen >. ruoj ;»ito| j an cz tsssan. - M. LacM in Fr. M 378 W. 18. Street Chica« moderno opremljena slov aka trgovina z jestvinsn (grocer! ja.) Najboljši riŽ, l v ali prijateljem vnet i v Ameriko, potem istotrnko knipite voani listek pri Molhor Mladiču. Oa preakrtd dobro rn fiitro mAnjo po najnižjih ceoab. Mohor Mladi«, 617 So. Center are., ftiteafl, III. Po PRISTNE KRANJU suhe klobas pojdite k Jos. Čežar- 387-17th St., Chicago, Ponarofilti jih dobite tndi ns I. STRAUE URAR 336 W. 18th St., Chicago Ima vrfjo zalogo ur, vsi prstanov in drugih dragotin. šuje tudi vsakovrstna poptsv tej stroki po relo nizki ceni Obiščite ga! DR. F. J. PATERA Ordinulei ssverozsh, voal" ASHLAND IN MILWAUKBK wi It. d« S popol ort 7 Ao S Sj » pondeljklh. t. rktl ^trtkifc i« f9m ▼alaSan Caaai tSS. rStran Kfii. | JUGOSLOVANSKA I00LAU8 TIčNA ZVEZA i §adeiem v Ghioagi, HI. — Jugoslovanski socialistični klub it 1., Chicago, 111. Anton Prefcrn. predsednik; Frank Pod« lipec, fin. tajnik. Klub iina svoje rddne meaečne seje vsako zadnjo soboto v mesecu v prostorih «odr Fr. Mladiča. 587 So. Center Ave. ■ — Slovanski socialistični klub it. 2. Olencoe, O., Ignac Žlember-gar. predsednik; Ivan Kravanja. Jugoslovanski socialistični trn«e v hlevu. Je vcITt, klub it. 3, Conemsugh. Pa. Frank Podboj, predssdnik; Štefan Zab-rie, tajnik. — Jugoslovanski socialistični klub št. 4. La Salle, 111. Jos Brat-kovič, predsednik; Valentin Po-tiaek. tajnik — Slovenski socialistični klub "Bodočnost**, št. 5. Olaridge, Pa. Jihn BatUč, salS. tajnik. Slovenski w>ctalistični "Klub veselih sodrugov" štev. fi v Otim-berlamlu- Wyt>. Jr4m Sare, pred-•ednik; John Medved, tajnik. — Slovenski socialistični klub št,*v. 7. Murray, Utah. Valentin Kit«, prolactin i k ; Kdward Hof-rnan, tajnik. Vsa poročila in dopisi socialističnih klubov, kakor tudi pons mesnih sodrugov, tičoči se socialistične stranke, se naj pošiljajo glavnemu tajniku, John Petrič. 718 W 19th St.. Chicago, 111. Zahvala Jugoslovanski socialistični klub štev. 1 Jugoslov. Sspodieni Veri Grilce, ki je s svojo izborilo deklamacijo po. veličala zabavni večer. Srčna zahvala vsem *<>dnigt»iri in sodruginjam. ki so tisti večer pripomogli socialističnemu klubu do tako lepega moralnega in gmotnega iwpeha. Živeli! * Odbor Kssolucija Jugoslovanskega socialističnega kluba v Conemaugh, Pa Mi socialisti. zbrani na redni ««eji Jugoslovanskega • socialističnega kliiba štev. 3 v Conmiaugh, Pa.. dne 2ti. jan. t. I.. obsojamo najstrožje pmarjenje "Glasa Svobode" in njegovo klavemo zaletavanje v nafte strankino glasilo "Proletan»a". kakor tudi v posamezne sodruge. "Glas Svobode" ni oet. Obenem tudi svetujemo našemu soeialističnemu glasilu "Proletar-cu". da se naj ne peča več s takimi frivolnimi osebami. Frank Podboj. prevodnik. Stefan Zabrie. tajnik. Javni delavski shod v korist brezposlecev sklicujejo hrvatski sodrugi v Chicagii za msleljo dne 0. februarja. Shod se vrši v veliki dvorani sodr. Frank Mladiča. 587 So. (Vntre Ave. Začetek ob 9 uri predpoldne. Našim sodrugom. zlasti onim. ki so brez dela, priporočamo, da pridejo na ta shod. Vprašanje brezposelnosti je važno . vpraša nje; treba je. da se ga razmotriva povsod in sicer v pravi luči, kar st<»re edmo socialisti. Bebel ne prida Sod rug Bebel. vodja socialistov v nemškem državnem stwarn. naznanil je ameriški socialistični stranki, da ne obišče letos, kakor je obljubil. Združenih držav. Brani mu to bolezen, ki se ga hudo prijemlje. Splošni pregled — Socialisti v Girardu, Kana., so n svojim smelim nastopom prisilili Hughesa. poveljnika naeijo-nalne garde v državi Kansas, da je ovrgel načrt, namestiti kompa-nijo milice v imenovano mesto * —Socialisti v državi Minnesota bodo baje nastopili v bodočih volitvah tudi kot prohfbisti. V državi Oklahoma je glasom sodr. C. C. Bossa od t srn že Mizo 100.000 socialistov. —: Ns premogamki konvenciji v Indianapolisu je zadnje dni več govornikov propagiralo za socializem in izjavilo, da ae morejo pretnogarji tudi politično organizirati v socialistični stranki. Posor rojaki v Conemaugh, Pa ! Veselica Jugoslovanskega so cial»ličnega kluba štev. 3 v Co. ne ma ugh, Pa., ki ae je imela vršiti 1. februarja, je valed slabih d«-kavvkA Vazmer preložena na nedoločen čas. KOEITAR V SVKTI JEZI Satira. Napisd Jcie Zavertnik "Vuj, Viy, vuj". . . . kruli veselo pujsek pri polnem koritu. Nihče ga ne moti, odkar je pred *e«*mimi leti pričel iadajatj eaj- inočan, odkar je pošto 1 p sten časnikar v svinjaku. Kako se drenjajo mali pujski okoli njegu, d-padkih. katere jim je korita* prepustil v hrane. • • • Vse je minljivo na avetti! Tu-slava šeetimrja prične temne-ti. kakor kiravjek v Smiru, ako ga I onoči ne oImcvo p* Iron luna na [ rostrsni preriji. C'ruwialje \>eč jih pi Jhaja h koritu. Vsa ftčeoota h < če j o »meti svoj ctotal Koritar se taki ena-iuaiti -upira*. "(owpodJar sem jaz • , t v We v »i. *Akrnli fcorHsr. \'Ak jur k4»g«r eiCurbim je tir je, ne pa - i," ' <»*w .... • , Sčenetom ta/ko razlaganje o delitvi plena ni všeč. S|svntajo se. \ hievo nsstatie revohteija! • • • Nezadovoljna sčeneta katera je p< metal koritar iz hleva po u-dt&eni revohlciji, odp šl ejo ta-hoj depntscijo k Biču, d zgoraj nsv- it!ol švigne Bič in nemilo zadene trsnftarja. da koritar tako milo rakrrrli. 'lfe bi m- ksmeu om* tičal. Prest risen i a* zvesti ščetin a rji drenjajo ckoli svojega gospo»lar-js koritarja in milo ječijn-: "Veličanstvo vaie ... vi i«or vseh koritarj«Mr. kaj vsm je T" "Atk. k* j bom prav if", je ato-kal koritar "Bič. Bič ro ■ u-aa rit, da je joj. Jjf j^vlejte ma-n uaste lise po mej»«m životu! "Kaj. Bič". . . so pričali kru IHi m4isteri iretinarji. ki niso bili nikvlsr priialelji r^siio*. "Ve. r«čais«tvo. a r j imste "exjt nge"! V eajte-nysb povej*'. da ao Bič hi dri»gi kradli. sley>arili. golju-tsli. da ste vi ned Ižni kot Lahov I oš. ki sed'tn let nosil k ntra-hnt Ali previdtoi bodite, da ne f.rnle z<»pet po vm šinrtar s trugo. kakor se )e to zcodlilo lar sko leto, ko ste svoj veličanstveni rilec za-tili preirl b»»ko v blato! Previd-f-ost. previ»lnr»S. pa bo ilof" "Hvala vam. šč'»tinssts glasen re d«*»er s>ef katerrvi ste mi dali! P«»slu*a nvu pričele žareti, t d»s-n'm p»rkljoi vse njik želje tako pdpolraomn, kaakor ne bi bilo nv«HMV v m^beni i t^ko nsova^javfjvtia, kakor je sedaj. Psi je sf4oh čisUmm. Nekoliko /niljomov jih je n« svstai. so cialisHov. ki nNp^fiijaii» vse svoj« nukda bi Štrli kapitaflasem. d* mol sal i njegovo z^padb^ in ki *.n«Aajjo noč in iWu ani-teriai za stavtsj voeialiltit ue dt»t*»be. Po v kmio Kutiu je raiašta^jeiMi ta artna- • 's in čimveč je kgv kulture, tem več je atcu/ixins. Mecadu se ven iis-r ne mure trditi, da «i to m -Uaii saanii rfc^xM-v, ki ninsiijui v £V ojiki dimšali dbug> ga >tr -»itidj« nja, k«rtior iMuetiki se svoje oHi^Kiosti in jt> raidht uiti v i.eko megleno %k ji pri *tir 'jih, sv'toiiMiti /a i t* biatrial io delo, av«tktjnati za ^red.uciraiiijs t k tov, i;Mtom>ati za tr1 h se tlet), o enakomerna l i|ssn«tan^e cest, a v t-mali za izrekaiHjc s df> po ne-izprtumnljivlh paragrafih, avtomati za k rakanje na komando "masti zwei", gl v-*.,, av- ttmsati m ealo živ!je«nje svto v sflkažbi Njega ms »nebnega Vi«!! čaiaittvia Ke^ntal izmu. Oselxxcat t Otroka vtaknejo v §o!o s p«tle-attimi, Atcitdftsotimi ditigimi paglavci —1 v*eaM'h jih j - še — ubogi učitelj maj l «a vs^l ega čla-la te imenitne čete inrlt»\idu ilno .nJbraiža in vzgaja*! V dobi, ko ji- oaibumMtl še najbolj mmhka. ko se jo še iitjtMSije izp<re-c*cli in bi bl/i tr»bi na:v Čj p • pozoiiHs«t9 sa vsako tpo* bei n rsjveč ,neg»\ nima ka; italist čna • Vn«žl>ai sr.tilkS i'v za t v V lj "da ki šoli s"* zae>J.e uniformi-an je in kas rniiMtiji<> č( o\< š^kiti duš. Met«sVa je pa povsem utj ttis*l-jenu v kaprtalitotičneim zisteanu, k}iH<-nMiwi vniisc šolu r/.gaj«Ui mot«. si «h tnrithridisfcntti, temrv č "d-bn nllržavljaiie" in "pmrilwvj , da se izuči čevij r-iVrt a.i imzarhfava^___tnpav nž: v Jiiem. nvrda t^nščar, b m ear ali sla-»'et. Mis>fi« še gre par let z gim-r-arijo, ak na univeMto ni misliti. IVsrvigo sKvr*. tik et in |N>juitir>*Šnjvn m bsku jr — ne-:»i i*:Warit tluiitlllklf Smetfti. koliko jih . e. u-metnikov. ansišlit tdmtn, H is^snftajo križnike po gostil-nsh. ekN»'rxšra|l v k as mah sli pa piepssijejo d Ig čssr»e S 4be pri advokatu, ker n«i imela ojih («nbnost niti n«jn »j's*jših s»ss> -lev. d« »bi se bit enwm i| kr*la hnaobeiroegia ipoufswlmaker i sn prrativa! Kok>ko jiih je, pr is: sni h nmet-ciktiv, ki fMMla» te Or iz ir s o s\T^e sree in s>'^je m IŽgane. pa I *šeja. sl*vkaj»» kakor je «.£eč b<»mntl vnti b .r/rvaju? Kajti kar bi i/klessda ali vlila njih o-m-hass*. bi <*>btžWo "»a trgu Ona, pst, ki ns ponosni ki n čejo služiti MMUtsss anasnonsi. se ialko. če niso rfm"«jno p*»k tlova-I* ksape^ko veFjwMS*ym bogastva ali pa zadeli velilke srečk*-, zapro • w*njo v kamrieo. k> r /urznHli a!.i ,ps lakot« < !« — nmetnik ki »«ebo-aK Irjsme tke ovrthjo pravila >le ksn>itahst se ne more babatt • s>x>jo inrfiv>dualn>»tiio. Saj ss iM.)de rte prikaizni nwt»nsii»j tam, V in r je rsrjv»nč bst»k nxs'V. • Tmli jc videti. idi ttomiBnu valje je stt-iji Iwnjkw ! Aiopslk ns nseipn zlste^gia t*4nti, ,ie ta yvoftwdk tbM> tsmeljptrv (Vtr^-aania, dn etitko. kakor jr n kvl ij is-fca* l^isIV Okniten metimrzem jc naš* »Inržbs. v katVmm je e fVn »nhMc na kir^an. <)mgi kiju Vs, sram seno ps ssi tVetafv ki gs so{>et |>o-ne da bi ss n gl • m bn sti le za ttn e od tir« l* tsHsViN*, hro^i V'ega, uni-crj'VSeg® vat\t:irjanja. Zauuaai ibi čtia*4k iskal »sU tik« v tem prt »n, ku je «opsrn in cViharen. /snsii bi iskaU v njem ioty. h^ltima tolaiilw je, da po raju i«|Nirnike in da uja gnus lil maj NelsM jše in itiajm>4čn*|jše os-boosti a> tiste, ki se najsrast« i < nuki cent. Točim »»e PIJAČE, ki spadajo k gostilni. Priporočam »e v obilen obiek S |>o&to*anjem FR. 6ECM, 568 S. Ccrtre A t.. ChicsfO. 111. tak*. -MU Rojaki Slovenci! NAROČAJTE IN C1TAJTE ?<0V0 OBŠIRNO KNJIGO. obraze za dtfbroitelne nanTen Neumnost! Bogatini, katerim so delavci pridobil* njih bogastvo, morajo najprvo žreti. piti. pb-sati in rezati obra/«-. da d<»be delavci skorjieo kruha. Sramota! Delavci ne potr»bujejo d obrit iz rok svojih krvosesov. Dajte delavcem, kar gr»« delavcem — pot»• m ne bj trv *ba žreti, piti. ple-ni , .1 , . ,. , \ vaem spoštovan em tleman. da človek s trdim (!) d,inm p»t »iiij^ov Slavoljuh Štajdohar, dolarjev ( !) — pn niti centa več. | J J Kako pameten je ta gentleman ! SI« W, i8th St., Chloaco kteri ima malenkost — p »t milijonov dolarjev premoženja. V tem smislu hi na enako vprašanje lahko oo. dsnaki pol žaj v d -želi je tsk. da se {e sstmroo vrairu stoli. Malone Va«ko meaio je preplavljeno > brezposleri, ki moledujejo za oeio. a vlsila pravi, dn ona jim ne more pomnsgsti če jih nočejo v* posliti [MMiestziik i tvorn ir in rovov. IaUslobno pa plove slavna zvszios mornarica s štirb^mii to-i»ovi nfkod po pacifiškem morju, •ker staaie .1 7 do » t Ji »r»n Okla««« hMNlkl ««J pitotn %lraznik, tedaj se r glasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. 581 S. Center Av. blizo 18. ul«, Chicago Juraj Mamek C. J. WARI!>G ODVETNIK V CIVILNIH IN KAZENSKIH PRAVDAH IN ZASTOPNIK ZA PRODAJANJE ZEMLJI&Č. 119 La Salle St., 5* mZIDF.SC AI 2*02 Sa. 42 Coart Telefon Main 4A34 Chtcaoo. Leopold Saltiel ODVETNIK v kazenskih in civilnih zadevah. Auto Phone 6065 Office Phone Mr.a M65 Retideace Phone I r wing 4174 Urad: 27 Metropolitan Block Se vero zap ogel Randolph ia U Salle ulice Slanavartfa: 1217 SharMen ftee*. ipptp^^ IIII iplipp [nihilist, j Povest ix ruske revolucije, •plesi V. T. 4. ZavortO F»odoro». (Nadaljevanje.) JPo zadku** nem i uporu je> pkASial Pleve guverner v lLarkovu; mnogi jh) mil laavktaii iu ga uapaidali radi tprwiu'Df vere, a ma dvoru je imel mogočne zaščitnike. Gecriai (h-iuNhefer je protaži rai Plevvja m rsdtoo javljal dv<-iču njjeigove u>si*ihc. Wo se mu je posre'ilo. ga po ftibanju oa-naj/ je Pfceve ponudil amod k*> in relkel: "Vsemi, ta ni taiko vrage!*' Iz službe ga xai odlpwstil, ker je bil preprt-am. da mu me bo ničesar voir ukradel Kakor av Ijega slugo, tako je ruimeraval ukrotiti avogo gubsr-nijo, kor j.» v; del, d% a ioseba*> <*Jlkar je bil imenovala njegov protx'kitor vrhovnim maršalom. Ko (jriialhoter um Bad- ana umre, jo za»>el Plewejev vpliv majati, /.godilo se je, (hi je bul odi]) (klican listkov*. na njegova rues;o jwi imenovan nasprotnik SuibotiČ. Po »vojem paldbu pa ae Pk*ve jc umaJkuiil; prevzel je službo po-Oprefokta. Nasprotniki so **e ve-i l i i.ij.lgi.vega padca; Pleve |>a ie bil izibor«ri mofrilec, polcaaj um je bil tatkoj jasen; pripravil Moral je omagati. Ker je bila najmočnejša »traij-ka ma dvoru pravoslavna, je Pleve takijj uvidel, da je vara, v ka tero je »topil radi .-m (jega zaščitnika, ovira .njegovi Ikarijeri. Poatopal je iHlstaj po premišljenem načrtu. Zasnubil je hfaarioo pravodav-rnc rodbine. viHded je. da mu dado ^i in dbi ljubezni žrtvuje \se. le res, dva dni pred poro-ico ga je kratil v Nevski cerkvi roetTqpolit Hergi(j. •Plevejovih OkiprViatdjev to ddj-st.vKi ni isnemadrlft kor s > vedeli, «Ha ni 'izbireem v d aegi svojih ciljev. Sodau mu je zo(M)t rarftal ughd na dvoru. Pifclpinall ga x med (.irugimi tnali metropoli! Sergij. Iva dam svatbe je bil Pleve odlike van. akoro »& to pa je postal ]irtfc
  • ei bil in»aniovaii guv^rner-jem Finske blagi HiJkov, doloeil je Siip(jagin ntjfgovun ravnat* ljen I^eveja, :ki je nana vladal v Findki. Ilikkov je proaiil Aa pOkHg, ker se je bal upora, iko je Pleve zahteval, da ae» ed^pr^i finrtki zbor. }\l vpukcujeniju HiLkova ae je nadejal IVve, da bo imenovan i werner jen t. Ko je aafcotml za i naeinovain(je general« Itaagomirov* gi«venie»rj»r;»ti, a 4>a« talkrat je dobil :javni poziv, oaj pnevaamc mesto ministra ipolicrje ni«m«*»to od nihifinia i»aiHko in naslonili mad "mo*»tih\ pnriko katerega io»t<*pi po»-fitiik star ikaikih frf) let. ornih las in ihrakK', ^legantih/ 0bU6en v laib-i« belo dbleko, kiakoithio navadno nosijo izletnkki v g«uiki Švici. Bil je Žid. kiatr ae je ra»o»glo srpoe-i sti )>o njagtvem kljiikasstesn or-lovskom umu. Imel je na prsih vediko zbsto uurino verižico; >*plo»h j»i bilo videti, dla je imovit. Ko je at< ffvil ia lad(jei, dal je mor. rifcrju pet frankl<«v napitneine, da-Mjravn i je 4t» vo7Mii(no prej plačal. Momnr ae mu je lashvaljevai v v*eh j, zwpel je pa-eens ae je racdegal* po glsdi-i»i mirnega jeuem. Žid ae naipoti po laih.no alrmem H*regn Skxtti go^i <»reNar«d, ki js bil ?«iwoe«i o*)- '*><»h Strameih, da je varovad potnike in «n;>r«Aw. Tu je oblj-nboa curikiev geuwvMkib naorunsirjev in v C.iNii UM-ivilMle je tu inasa ah m r-rje. Stari ampiikk stanuje um Um je-i;\m 109 m 'J dba<»Miom otoku a metfnarjeto in atarkin orgamaitom... Žid je aU>p»l na taraKo in ai brisal o^UKfjedo 6dU), utrudita g« je • i •. • > 1 t M I ,'t | « »I T« rant je bila še praccna; iLata-kai iioe fi (pud gusjioilairjoviau nad-i \ »rsittvijcn s[>ravljaiie v red miz« m stol«, ker ob aolndnein zapanln ae navanlfno velika množina apie-raja in vozi po jaaoru, potem i^a ee jiridle kinepi'ait v gostilnn» 'k U Kiinoi lalbodu". . 2id je < psBDoval iui teraai, ka-kio je tfoUuoe zahajalo za jezero, l ixko m> y.anl'nOi žaaIki aliatili pro-htnauko gladino, potem pa se j« \hwilU Jc mizi. "česa žoliiUs, gom>odfr' uagovo ril ga je goatihiioar ^rijitiii A 4 Dajte mli piva, aii pa ako imate k-aj hlanJlnejlsegai!M zaulkaše gvsltl " MalimkV«N\ akadi led, kava k-auA, limonada, ali pa hiaviuo a1-pj rusko vi**>, goiK}\tJka slivovkat" KitnA je liaBitevati gostilničar. Žid ji" zamwllwiil in r^k^l; 4-še in prijazireje iu ae nvaremo prosto pogovarjati. Oo»e, otroka, potem pa gremo v drevt-red, da se dodobra raagovorimo." Kerdo je začuden ogledoval o-četa in opazil v njegovem pona-MMij.ii nekaj izrednega; ni ga bo-t^-l prsftatL, ker je vedel, da mu r.e bi odgovoril oičn^sar. Olga ae je igrala z očetovo roko rr jo gladila s avojo malo, belo }Kf"irw. Kar ngl A z«kaj teko naenkrat! 09e je bil odvetnik v VaHtevi; aians ao bila aimi sroer očetova svolKKlomiaelna uaecla, a vedt^l je, da je zverft ear je v podanik. Kaj ae je vendar pripetilo, da je stopil njegov oee v Ikrog revo-hiciouarjev-nihiliatovt Take misli a;* ga obhajale, a do či^le^a ni n.o^el priti. (Mga ni razumela ni'esar, veae-io je pripovedovala kako izvrstno se tu zal>ava, kako pt-se"-a vaselioe. "/Vh, papa, k akt) rada akMn tukaj; tu je taiko krasno, da ^em žalostna, ko se spomnim, dia bo 4vmahi zima! Ko zvečer sedim na baikomu, Ferdo pa alika, gledam rumeno litftje, ki Kahimin vetru pfda na aemljo ter premišljam, da se bliža jt'sen, ko ae bomo sko-ro vrnili v Vanšavo. Pa saj vem, za zimo prihaja 'poJetje, a na-bi. d i bi bilo vedno pol»"tjer da bi sacTeta na balkonu in gledala na jezero i c ono ecrkviec!" To nekai pokalže na oerkvieo »v. Jakoba, »ki je blestela na otoku v svitiu mesečine. Gokllberg dvigne roko, pob oža svilnate last1* in poljubi m^j če io ljubljene Wfei(k<% katera čuti gor"k<> solzo, ki je kanila očetu iz oči. Zaendeno pogleda očeta, kateremu je v očeh ie vedno blestela solza... O Ulb<»rg pokliče gostilničarja, plača raeam in odide a hčerko in ginom s 'terase. (Dalje sledn.) VIHRAJ VISOKO NA& ROEČII PRAPOR. - Vihraj visoko naš rdeči prapori Ti znak enakosti, bratstva in svobode; t» znak ljubesni, miru in prava, ki nam, tlačenim, prisijalo bode. \ihraj visoko nas rdeči prapor ! Rdeč si kot kri, ki v iilah naših se pretaka; rdeč ai kot zarja rujna, ki na obzorju žari in kaže nam pot ix s sinjega mraka. Vihraj visoko nai rdeči prapor! Vihrajl vihraj in plapolaj vedno pred nami! Ti up nai in radost — strah in trepet tiranov, proletarca slehernega i* ipanja vidrami. Vihraj, vihraj, vihraj visoko nai rdeči prapori Ivan Molek. Proletariat Napisal K. Kautsky. PROLETAREC. IN ROKODEL 8KI POMOČNIK. Mi amo ie v pn jiuijem pogle-vju (v brofturi: "Kdo uničuje proiz-V*janje v irmJe-mf") rfdflii, dfe leq>rtaii*t.»etM> fblag**vn«o proizva-jainie piN*lrioPltavlji loei-tev ega velepo(|jetja l>a ae je dobilo aa potmebe ka-j itiaJa aSdoatmjoče množine pm*e-taraav, zato je bilo potreba v po-četten. kaktor amo videli, raasikvih priposrtnčikiov. Dsnen wi kaj tske-gn nič več potreba Premoč vele-tndjefltMi (T^lirvaotif»miei i* "o-svob pn>l<'taro,iv »"titvotM-no in hi:ro raste, to j* talko rt'it-ih», cfia s • tCkPa dejvtva m* inp.ijo tajšti niii oni, ki ibi nas r«li overili, drri deiavtr. IVed Štiristo k ti so zaivzeimili to meato kmetje, j»red 100 leti pa aralome-soxuijo (mali obrtniki.) , Proletarei so hc dam** v kultur ni h državah najiwkem'jii r ranil Njihow m»»nw"r-e in na/ori so. k1* večino -bolj odi;-čaj« življenja itn mjAljeuij« tudi drugih fV'la'vnih .raaredov. lin to |*a po-nm-nja (poprir» prevntft v dos»>da rvjih živiM^kih raamtvalh in < bli-Vab m i« Hi j veliloe množioc prebi. vtJstva. Kajti laoimere proletar-itv, ir.lawti hwlhiMtrijalriih (in po IVdMatvo je po .km-piitaJlst 'črum r.'X/iniu proixvajaitfja tudi indnwtri-j«) po^rWraomvi (H p «poVni pndukt njih* vega de- ls. Proiduklt p;oleluirčevegi dela («a n• pripadli 't inu, ampak 'kapital iatJii kiwjx"!« nj go ve , ^tniku j>otnibnlifh proizva-j&lnih sr »dst^v. S ved:i je proleta-ree od kipitadisti ipbwan, ali vtaI-iHist njegove nwwle ni rnikalkor ♦ nekta Vf^oo-ti njegovega jwvdnk-t.1. — Ksk+hi rnd.iatrrjalni k i pit m\\y:' delavno moč krapi. »tx?iri t > r»ira\ no z n»m mm, da jo k;ir ..ajveič 7. dobičkom nporiWi. Videli smo, da p:'trošenje dol1Vrne iitnožine dela iwtvarji določeno nn:oi?itni) vrednosti. : < itn v *• dola diisivtc, tem ve-ejn je — pri sicer caiikih okolno-jitih — vrednost oiw'-ga. kar pnoi«-v j-i. Ce bi iruNiKtrialni kapit iliert pustil n.nz ilncga debrves, kat-Te-j a je ncijel. le tako dolgo dei it , da bi bila po nu-«^ nuirejena vr-d-nost eswkia vrednost-i mezde, bi p< dljetru t ne irm l nič -koralei dHlavec deltavni eas. ki je j ot neibein wdelovain je vml u ati njiigove mezde tem večji j«1 prebi-txAc aknapne vrednosti njegorr. ga 1 |/rvxl\ikta nad «voto vre lnoat i. ka-l»ro ntjeigtwa rnewla pNdpo^tavljs •umi večja jc več vrela»ofl* (Mehr-v«»rt.). kialkor s» ta prebit.«^ ime. niuj". twmveK*je je iakori^eanje delavčevo. To i7)loori*čsmje «c konča le z irJČTT^jertjc-m izkoriščanous in — njegovo odbo»jnv- moči nanprctS ijikoriftecvalou. Za prrdetanvc pomeni torej »a-Htbno ^ustmritvo proz vaja l nih wn*latrv to v naprej neka,i drmre-ca inego za nvkttdeloa in toneta. Ako je bilo to prvotno za *t« dva Kaj je storiti delavcu, ki }e brez dela, kruha in obleke?....... Izrežite U kupon, prilepite ga na dopisnico in poSlite duhovniku, ali kteremu drugemu pristašu vladnih strank in kapitalizma v vaši naselbini. Po&lite ga tudi uredniku vašega lokalnega slov. lista. Ako dobite kak odgovor, »poročit« ga "Proletarcu Storite to. snxlbtva. da jim« je aagotavljaio popolno .(»sent rajih izdelkfi, za I rolettaiva pa ni JxiJo in ne bo mi-koli mi«" dtriuzega kot aridistvio, da ^a itak* rtoV-a, dia mu o me umuv biti ni-kitfllist ienc dol>e. 1' iin"'i"vi »o tvorili prehod od via '' jra ga rokod loa k proie-tufu-, kuukior je tvorilo proizvaja-nje, v katcremi bi]i ,ti vipiislfni v w jun šrt^rvilii. pnetiod (d pro iz. vaji-nija, v malemi k ptronzvajunju i»a veliko. Ali kljulb temu — kafko f,« «e raodikovsii td prob^arcia. BNmuix'niitki so »panliali v mojstrovo ndJbimo in a» imeli najbolj«;1 u^s«. e. V teh dveh toČ«kah t temelj razlike med rokodelskimi poanočnikom in pro leta roem. Ker je pomiočmik k moj-trovi (imužini s^iulai, jedel je pri ist i mi. zi ira spal v njegovi biši. Sta:io-venjrikv* in želodčrno" , vprad'.sije zanjj nista; obstojala. Njegova m<'Aia v denar ju je bila le «ti del legai, kar .je dobil od mojstra za svoje cMo. Meizdo jc uporabljal v manjši licri /a zadbvoljitev- najipotn^b-ri^ih po»treilrfirin, ki so ie bile v sled življenjii prti rof>jstrn zado-vol.ierw». aimpsk mu je služila, v Vir ji metri ai prkioibittk prijetnosti al« v varčevanje, v na'birainje »redaicvi, katere je ni* »ral imeti, l.tf.dla-r je h^tel dosoei mojstrstvo. Pomočnik je re/ wvjega truida vdutttL Ako si je skušal mojsit«*r oge«je koliikor moiroee ugodno m praviti, je to prišlo tnuli |*mvoonikom prav. Proiinratjalnw/ serdattva, katere .H' nieli mojater potreboval, so •bilsa talko ra^nal.na-. da ni bilo potreba pomoenriikni prwrv \clikega [vretfisv.env.iw.. če je hotel postati nmjfcter. Vsak pomočnik je imel na do na mojj^frstvo, outil se je tu-« pa se prav rarumotio, je treba i>ovedati. da imsimo pred očmi rararvre rok-odelstva, knkršn.' so se ilt.vorile v pre«likapftHihiat.ični dobi. S«slaj pa primerjamo probtar-čeve razmere. V kapitalističnem podjetju n.* delata skupaj kapitalist in mezdni delavee. (*'e se tudi v t.»ku kapitalističnega razvoja industri-jalni kapitalist loči od pravega trgovea, ter postaneta kapitalist trgovine in industrije dva različna razreda, ostane vendar in-dlistrialm kapitalist v bivstvo trgovec. Njegova kot kapitalistova d lavnost — v kolikor sploh dela v podjetju — ne omejuje prav tako. kot trgovčeva na trg. Njegova naloga je. da potrebne surovine, pomočne snovi, delavne moči itd, kolikor 1» mogoče poceni in sebi odgovarjajoče nakupi ter v podjetju izgoiovlje-no blago kolikor mogoče drsgo proda. Na polju produkcije ps nima drugega dela kot to. da skrbi. ma tolče okrog sebe. Le najbolj napeta, nikdar omah-ljova pazljivoHt more delavca pri taki mačini obvarovati, da ga ne zagtsbi in star?. Varnostne priprave stanejo denar, kapitaiist jih ne upelje, ne da bi se ga prisililo. Varčevanje je glavna čed. nos t kapital isto va; ta mu zapoveduje tudi, da varčuje s prostorom tsr da nabaše v eni delavnici toliko mašin, kolikor jih le gre. Kaj ga briga, če so s tem v največji nevarnosti zdravi udje njegovih delavcev. Delavci »o po ceni, aLi velike, prtmtrane delavnice so drage. Pa še na drug način poslabsa kapitalistična vporaba masirirdr-lavčeve delavne pogoje. Rokodeičevo orodja ni bilo drago. Bito je tudi redkokdaj podvrženo večjim izpremcmbaiii, Tu pri trh ivSik. Otv mu nitkMini1 «»nto popnlnomii lipli/ijo hro« ▼lni»r)(« odbitka. N»A» rt»-narn» poilljaU^ liplafuj« «. kr. polinl hranilni urad « II. do It. dn^h n*narV> nam po*la(l )»■ najprlllfnr)r do IM.00 t cotovlnl t prtporofrntm ali r^vlatrlran^m plamn, mrak, po OonH>aOo Co,tal Mon«>jr Ord«r »II pa N«« York Bank Draft Frank Sakser Co., IOS QrMnwIoh St., New York SI04 St. Olair Ave, N. ft. Oleveland, Ohio.