Poštnina plačana v gotovini.
123.	V Ljubljani, dne 13. decembra 1927.	Letnik IX.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
V Ki e k> 1 n Eh s
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
484.	Uredba o prenosu poslov na oblastne samouprave.
485.	Navodila za sestavljanje, predlaganje, pregledovanje In odobravanje občinskih proračunov.
I Razglasi drugih uradov in oblastev, med njimi: 486. Pravilnik o poslovnem redu in organizaciji oblastnih kontrol. 487. Tarifna obvestila. 488. Tolmačenje § 62. železniško-prometne uredbe o pošiljateljevi dolžnosti, priskrbovati potrebne ponjave za pošiljke sena. — Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 278 ■/, dne 7. decembra 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 3. decembra 1927.: Ker se bo minister za finance, doktor Bogdan Markovič, nekaj časa mudil v inozemstvu, se mu postavlja za namestnika dr. Mehmed S p a h o, minister za trgovino in industrijo.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. novembra 1927.: Postavljen je po razsodbi državnega sveta z dne 8. oktobra 1927. na srednji tehnični šoli v Ljubljani za profesorja v 5. skupini I. kategorije s pravno veljavnostjo od dno 21. septembra 1925. Davorin V o 1 a v š e k, profesor v 6. skupini I. kategorije na isti goli. (S tem so nadomešča ukaz z dne
21. septembra 1925.*)
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. novembra 1927.: Postavljen je po razsodbi državnoga sveta z dne 30. avgusta 1927. na srednji tehnični šoli v Ljubljani za profesorja v 6. skupini I. kategorije Romeo Strojnik, profesor v 7. skupini I. kategorije na isti šoli. (S tem se nadomešča ukaz z dne
5.	oktobra 1925.*)
Odlok ministra za socialno politiko z dne 19. novembra 1927.: Iz 3. skupine IIT. kategorije v 2. skupino IH. kategorije je pomaknjen Alojzij Mramor, uradnik Invalidskega doma v Celju.
Objava ministrstva za notranje posle z dne
29.	novembra 1927.: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sprejet dosedanji ruski državljan Mitrofan M. G n a t č e n k o, dnev-ničar finančne kontrole na Kaleu.
Številka 279 z dne 8. decembra 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 25. novembra 1927.: Postavljen je za deželnosodnega svetnika v 5. skupini L kategorije in predstojnika okrajnega sodišča v Radovljici dr. Fran Lozar, okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodišča v Kostanjevici v isti skupini iste kategorije.
Odlok ministra pravde z dno 28. novembra 1927.: Janku Mišici, kanclistu v 4. skupini H. kategorijo pri okrožnem sodišču v Novem mestu, Franu Osolniku, kanclistu v 4. skupini H. kategorije pri okrajnem sodišču v Kočevju, in Josipu Hebarju, kanclistu v 3. skupini III. kategorije pri okrajnem sodišču v Črnomlju, je odobrena zamenjava službenih mest in dovoljena je premestitev kanclista Janka Mišice od okrožnega sodišča v Novem mestu k okrajnemu sodišču v Črnomlju, kanclista Frana Osolnika od okrajnega sodišča v Kočevju k okrožnemu sodišču v Novem mestu in kanclista Josipa Hebarja od okrajnega sodišča v Črnomlju k okrajnemu sodišču v Kočevju.
Odlok ministra pravde z dne 10. novembra 1927 : Trajno je upokojen po členu 133., točki 1.), uradniškega zakona Albert Salamo n, kanclist v
3.	skupini TIT. kategorije pri okrajnem sodišču v Trebnjem.
Odlok ministra za trgovino in industrijo z dne L5. novembra 1927.: Iz 8. skupine I. kategorije v L skupino I. kategorije je pomaknjen dr. Blaž Sv e t e 1, profesor na srednji tehnični šoli v Ljub-liani.
Odlok ministra za trgovino in industrijo z dne 15. novembra 1927.: Odpuščena je iz državne službe po členu 133., točki L), in poslednjem odstavku člena 133. kakor tudi po členu 234. uradniškega zakona v zvezi s členom 1. zakona o izpremembi člena 234. istega zakona Adela Košir, predmetna učiteljica v 4. skupini H. kategorije na dvorazredi i trgovinski šoli v Celju.
Objava ministrstva za notranje posle z dne 29. novembra 1927.: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sprejet dosedanji ruski državljan Vasilij V. N i k i t i n, profesor na univerzi v Ljubljani, skupno z ženo Vero.
Uredbe osrednje vlade.
484-
Po drugem odstavku člena 94. ustave in po pooblastitvi iz člena 320. finančnega zakona za leto 1927./1928. predpisuje ministrski svet
Uredbo
o prenosu poslov na oblastne samouprave/
Člen 1.
Posli, ki so spadali doslej v kompetenco države in ki se prenašajo s to uredbo na oblastne samouprave, so:
a)	Iz r e s o r t a ministrstva za narodno
zdravje:
1.	) državne bolnice in okrevališča, ki jih navaja člen 2. te uredbe;
2.	) kopališča, našteta v členu 2. te uredbe;
3.	) okrožni zdravniki v ljubljanski in mariborski
oblasti.	i
Skupni letni kredit za omenjene posle in naprave znaša po državnem proračunu 56,126.120 Din.
b)	Iz resor ta ministrstva za gradbe: vzdrževanje in popravljanje cest v skupni dolžini 4813-783 km z vzdrževanjem in popravljanjem mostov in prepustov na teh cestah, s celokupnim osebjem cestnih mojstrov in cestarjev, kakor je navedeno v členu 2. te uredbe.
Skupni letni kredit za omenjene posle znaša .35,918.618 Din.
c)	Iz resorta ministrstva za trgovino
in industrijo:
1.	) nižjo in nadaljevalne ženske obrtne šole, skladno z razdelitvijo na oblasti v členu 2. te uredbe;
2.	) dajanje podpor (subvencij) nižjim in nadaljevalnim ženskim obrtnim šolam ženskih korporacij v vsej kraljevini;
3.	) državna delavnica za umetni obrt v Sarajevu;
4.	) državna tkalnica preprog v Sarajevu;
5.	) državna tkalnica platna in vezenin v Sarajevu.
Skupni letni kredit za omenjene posle znaša 15,316.444 Din.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 26. novembra 1927., št. 269/LXXII.
č) Iz resorta ministrstva za socialno politiko:
dečje naprave in dečji zavodi, kakor je navedeno v členu 2. te uredbe.
Skupni letni kredit za omenjene posle znaša 9,500.211 Din.
d) Iz resorta ministrstva za poljedelstvo in vode:
1.	) vzdrževanje melioracijskih objektov v zapadni in srednji Posavini po zakonu z dne 30. junija 1914.;
2.	) izvrševanje melioracijskih del v oblastih, glede katerih je to omenjeno v členu 2. te uredbe;
3.	) vzdrževanje objektov za oskrbovanje skalnatih krajin z vodo, skladno z zakonom z dne
8.	aprila 1914., v oblastih, glede katerih je to navedeno v členu 2. te uredbe;
4.	) dela *>b ponorih, skladno z zakonom z dno
30.	junija 1914., v oblastih, glede katerih je to navedeno v členu 2. te uredbe;
5.	) ustanavljanje trijerskih postaj po občinah, zadrugah in kmetijskih podružnicah, nabavljanje trijerjev in njih prevažanje, prirejanje predavanj — točajev med prebivalstvom o obdelovanju zemlje, pripravljanju semenja za setev in drugih poljskih delih;
6.	) prirejanje tečajev za pospeševanje vrtnarstva in cvetičarstva zaradi boljše produkcije in knkr-vosti vrtnarskih posevkov; točajev za konserviranje zelenjadi; nabavljanje in brezplačno oddajanje boljšega vrtnarskega semenja in materiala za konserviranje zelenjadi;
7.	) urejanje in podpiranje kmetiških vzornih gospodarstev s kmetijskimi pripravami, semenjem, na-pravljanjem modernih gnojišč i. dr. za naprednejše kmetovanje (skladno s predpisi pravilnika ministrstva za poljedelstvo in vode z dne 17. aprila 1926., št. 18.140); '
8.	) prirejanje poljedelskih ekskurzij zaradi seznanjanja z naprednejšim kmetovanjem;
9.	) dajanje podpor onim, ki so oškodovani po raznih elementarnih nezgodah, v zemljišču, pripravah, orodju itd.;
10.	) nabavljanje plemenske živine — goved za samoupravne zavode in privatne združbe;
11.	) nabavljanje malih plemenskih živali in perutnine;
12.	) nabavljanje sadjarskega in vinogradniškega orodja za naprednejši delovni način in za propagando, z razdajanjem med prebivalstvo;
13.	) dajanje nagrad v vinogradniških pripravah za izpodbujanje na racionalno napravljanjo vinogradov na svižu in vzornih kleti (člen 19. zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva);
14.	) dajanje podpor v sadjarskih pripravah za izpodbujanje na racionalno napravljanjo sadovnjakov in podelovalnic sadja (člen 12. zakona o pospeševanju sadjarstva);
15.	) prirejanje tečajev o' vinogradništvu, sadjarstvu, podelovanju sadja, grozdja in o pletarstvu:
16.	) podpiranje družbenih in samoupravnih sadnih nasadov;
17.	) obnavljanje, napravljanjo in pospeševanje sadnih in trtnih nasadov;
18.	) državna vzorna kmetijska posestva: Dobričevo, Kosančič, Petar Mrkonjič, Božjakovina z gospodinjsko šolo in Hmševac;
* Uradni list 101 z dne 4. novembra 1925.
H).) .sreski kmetijski referenti;	J 2.) kmetijska poizkusna in kontrolna postaja v
20.) kmetijska poizkusna in kontrolna postaja v Mariboru;
Mariboru;
21.	) postaje za oplemenitovanje rastlin, agrikul-turne-kcmijski zavod za rastlinsko bolezni v Kri-ževcili, zavod za uporabljano zoologijo v Zagrebu, somenogojna postaja v Beltincih, agro-botanični odseki na državnih vzornih kmetijskih posestvih v Dobričcvu, Kosančiću, Modriču in na posestvu kmetijske postaje v Leskovcu in fitopatološki zavod v Sarajevu;
22.	) poizkusna postaja za ribarstvo v črni mlaki;
2,3.) oskrbovanje s pitno vodo, vzdrževanje in izboljševanje objektov za oskrbovanje s pitno vodo,
3.) semenogojna postaja v Beltincih
s skupnim letnim kreditom 2,105.129 Din.
c) Iz resorta ministrstva za gradbe:
1.	) cesta Dolnja Lendava-Murska Sobota-avstrij-ska meja — 44-563 km;
2.	) cesta: Murska Sobota - Mačkovci - avstrijska meja — 24*500 km;
3.	) cesta:	Martijanci - madžarska meja —
13*000 km;
4.	) cesta: Maribor - Maronberg - avstrijska meja — 67*200 km;
--i, „„i i *u „j a *	* i.	^*) cesta: Čakovec - Letenski most - madžarska
"Effig	. "'S	«j»-23-700 km
24.	) nižje kmetijske šole v Bukovu, Kraljevu, Šabeu, Ćupriji, Bitolju, Aleksincu, Adi, Vršcu. Boku, j Križevcih, Požegi, Banjiluki, Butmiru in Črni gori; j
25.	) specialne kmetijske ih gospodinjske šole v j Užici, Aleksandrovcu, Rakičanih, Novem Sadu, Mariboru, Prokuplju, Tetovu, Škofji Loki, Žalcu, Gospiću, Petrinji, na Grmu (v Novem mestu), v Št. Juriju, Glavici (Kninu), Zaječaru, Požarevcu, Kragujevcu, Leskovcu, čebelarska šola v Št. Juriju, kme-
skupaj 172*963 km z letnim kreditom 1,282.278
Din.
č) Iz resorta ministrstva za socialno politiko: dečji dom v Mariboru z letnim kreditom 197.341 Din.
Člen 3.
Ker se prenašajo s členom 1. te uredbe na obla-..	..	...	...	, sti tudi posli občega značaja, ki se izvršujejo le
tiJ. P'staji v Sinju in Metkoviću in kletarska šola, zdaj pa zdaj, se ne porazdeljujejo krediti za njih iz-
V	............. I vršovanje po tej uredbi, ampak porazdeljuje jih med
“”•) ž^učarna na Selu pri Ljubljani in živinorej-j letom minister za finance na vloge poedinih oblast-ske postaje v Lijevnu, Gackern. Mrzli vodici in Mali nih odborov v mejah kreditov, ki so določeni za
j izvrševanje poedinih poslov, in sicer:
27.	) državni sadni in trtni nasadi v Smederevu, I Bukovu, Jagodini, Pirotu, Nišu, Skoplju, Kavadaru, j Štipu, Beli crkvi, Bjelini, Modriču, Derventi, Bosan-j ski Gradiški, Prijedoru, Bihaću, Konjicu, Žitomisliću, j Ljubiškem, Virpazaru, Danilovem gradu, Cibaći, So- j koluši, Novem Vinodolu, Crkvenici, Pleševici, Samo- j boru, Novi Gradiški, Brodu na Savi, Daruvaru,!
Kostanjevici, Arnovih selih, Mali Loki, Dramljah, j Pekrah, Kapeli, Vukanovcn, Ptuju kakor tudi poto-j valni učitelji za vinogradništvo in vinarstvo;
28.	) državne podkovske šole v Zagrebu, Ljubljani j in Splitu.
Skupni letni kredit za omenjene posle in naprave! znaša 55,960.789 Din.
Člen 2.
Izmed poslov, omenjenih v členu 1. te uredbe,! prehajajo na poedino oblasti ti-lc posli, zavodi in te-le naprave:*
dinarjev 380.000	po	točki	5.)	člena	1. pod d)	te	uredbe;
100.000	po	točki	6.)	člena	1. pod d)	te	uredbe;
400.000	po	točki	7*)	člena	1. pod d)	te	uredbe;
50.000	po	točki	8.)	člena	1. pod d)	te	uredbe;
1,000.000	po	točki	9.)	člena	1. pod d)	te	uredbe;
1.600.000	po	točki	10.)	člena	1. pod d)	te	uredbe;
500.000	po	točki	11.)	člena	1. pod d)	te	uredbe;
50.000	po	točki	12.)	člena	1. pod d)	te	uredbe;
50.000	po	točki	13.)	člena	1. pod d)	te	uredbe;
50.000	po	točki	14.)	člena	1. pod d)	te	uredbe;
300.000	po	točki	15.)	člena	1. pod d)	te	uredbe;
180.000	po	točki	16.)	člena	1. pod d)	te	uredbe;
1.000.000	po	točki	17.)	člena	1. pod d)	te	uredbe;
34.000	po	točki	22.>	člena	1. pod d)	te	uredbe;
10,000.000	po	točki	23.)	člena	1. pod d)	te	uredbe;
10,260.074	po	točki	19.)	čl ena	1. pod d)	to	uredbe.
Ta poslednji kredit za sreske referente se poraz-							
deli tako, da se sme postaviti en referent tudi za dva ali več srezov, kjer to dopuščajo krajevne
razmere.
30. Ljubljanska oblast;
a)	Iz resorta ministrstva za narodno zdravje:,
bolnice v Ljubljani, na Studencu, v Brežicah, Kr-!. Prav. tako. je določen za vzdrževanje cestarjev škem, Kandiji, Nhvem mestu in bolnica za žensko 'ln cestnih mojstrov posebni kredit 625.920 Din. Iz to bolezni v Ljubljani kakor tudi krediti za okrožne v»ote «f bodo izplačevali prejemki deželnih in ko-zdravnike.	j uiitatskih cestarjev, ki so bili vzdrževani doslej iz
Skupni znesek kreditov: 14,500.000 Din.	(državnega proračuna, ko se izvrši njih porazdelitev
,, T ,	. . .	,	• i e3- pondino oblasti Slovenije in Dalmacije v sporaz-
b)	Iz resorta numstrstva za poljedelstvo m vode: umu in na predlo omJ]enih	()db0rov,
I1.;) SPecia,m kmetlJskl 8011 na Grmu 111 v	kakor tudi draginjske, rodbinsko in osebne doklade
cestnih mojstrov, kjer ne bi za to zadoščali krediti,
Loki;
2.	) državni nasadi v Kostanjevici pri Krškem, Arnovih selih pri Brežicah in Mali Loki;
3.	) državna žrebčarna na Selu pri Ljubljani;
4.	) državna podkovska šola v Ljubljani s skupnim letnim kreditom 2,612.984 Din. c) Iz resorta ministrstva za gradbe:
navedeni za poedine oblasti v členu 2. te uredbe. Člen 4.
Posle in naprave, označene v členih 1. in 2. te uredbe, izroče v medčasju od dne 1. decembra 1927.
1.	) zveza kranjsko-tržiške ceste do meje oblasti do (lne ^.niarca 1928.' pristojna ministrstva; zato
24 100 k	1 moraj° stor|d1 oblastni odbori v stik s pristojnimi
2.	) cesta:5Kranj - avstrijska meja - 27*900 km:! ^ in ta posel sP0razuraB0 izvestl
3.	) cesta: italijanska meja - Planina - italijanska !	_
meja — 10*000 km	'	' j	oien &.
skupaj 62*000 km z letnim kreditom 462.000 Din. | ce 80 izr°ee označeni posli pred dnem 31. marca Ö) Iz resorta ministrstva za socialno politiko:! J.928'’	doti6no mini8trs^0 oblastnim od-
dom slepih v Kočevju, dečji dom L, dečji dom II., I borom tudl/se oae ^potrošene kredite po drzav-
državno vzgajališče in zavod za gluhoneme v Ljubljani s skupnim kreditom 942.350 Din.
d) Iz resorta ministrstva za trgovino in industrijo: kredit za nižje ženske obrtne šole v znesku 153.870 Din.
31.	Mariborska oblast:
a)	Iz resorta ministrstva za narodno zdravje: bolnice v Mariboru, Celju, Murski Soboti, Ptuju, Čakovcu, Slovenjgradcu, hiralnici v Ptuju in Vojniku, kopališči Rogaška Slatina in Dobrna kakor tudi krediti za okrožne zdravnike v skupni vsoti 7.200.000 Din.
b)	Iz resorta ministrstva za poljedelstvo in vode:
1.) specialne kmetijske šole v Št. Juriju, Rakičanih in Mariboru, državni nasadi v Dramljah pri Celju, Pekrah pri Mariboru, Kapeli pri Radgoni, Ptuju in Vukanovcn pri Čakovcu;
* Tukaj sta priobčeni samo ljubljanska in mariborska oblast, ki ju navaja uredba pod točkama 30. in 31.	Op. ur.
j nem proračunu, ki so služili za vzdrževanje teh naprav in niso bili ukoriščeni v trenutku izročitve.
Člen 6.
Poleg poslov, naprav in zavodov, omenjenih v členu 1. te uredbe, se smejo izročiti z odlokom resortnega ministra oblastim tudi oni posli, zavodi in one naprave, ki jih za sedaj no omenja člen 2. te uredbe. Odloki o prenosu teh poslov se morajo priobčiti ministra za finance obenem s poročilom o velikosti kreditov, potrošenih za odstopljeno napravo.
Člen 7:
Vse naprave, ki so se vzdrževale doslej iz svojih dohodkov in z dotacijo po državnem proračunu, bodo nadaljevale isti način financiranja^ tako da se jim bodo tudi v bodoče izplačevale določene dotacije.
Člen 8.
Za pokrivanje razhodkov glede poslov, ki se prenašajo s to uredbo z države na oblasti, služijo kre-
diti, ki so določeni v državnem proračunu za vzdrževanje teh naprav. Višina teh kreditov je odrejena po državnem proračunu za leto 1927./1928. Skupna vsota teh kreditov znaša letnih 173,322.182 Din.
Člen 9.
Do takrat, ko se sklene nov zakon o davkih, se ustanavlja pri glavni državni blagajni fond samoupravnih dohodkov, v katerega naj se vloži celokupna vsota, označena v prednjem členu, kot kredit za vzdrževanje naprav in poslov, ki se prenašajo na oblasti.
Iz tega fonda dotira v višini vsot, označenih v Slonu 2. te uredbe, ministrstvo za finance — oddelek za finance — vsaki oblasti označeno vsoto denarja za izvajanje poslov, ki so ji odstopljeni.
Letne kredite, označene v členu 2. te uredbe, otvori za vsako oblast minister za finance začetkom proračunskega leta; vsote otvorjenih kreditov pa se dotirajo trimesečno naprej, razen v primerih, kjer bi zahtevala korist službe drugače.
Člen 10.
Vsote, ki se bodo dotirale oblastim iz fonda, navedenega v členu 9. te uredbe, se morajo potrošiti za to, čemur so namenjene. Dopustiti so ne sme, da bi se potrošil denar za drage namene, odstopljeni 1 posel pa bi ostal neizvršen. Nasprotno postopanje s ima za posledico kazensko in materialno odgovor-j nost pristojnih organov.
j Cesar je treba, da se zavaruje izvrševanje tega člena, odreja pri glavni kontroli in državnih sodiščih minister za finance na predlog resortnega mini-! stra ali pa po lastni iniciativi.
.
Člen 11.
i Vse osebje, ki se s poedinimi posli, zavodi in napravami odstopa oblastim, dobiva svoje prejemke do vštetega dne 31. marca 1928. pri državnih blagajnah, kjer jih jc dobivalo doslej, v breme ustreznih partij in pozicij državnega proračuna.
Izza dno 1. aprila 1928. se morajo njega plače in ostali, prejemki postaviti v proračun oblasti, ki so osebje prevzele.
Člen 12.
S prevzetimi posli, zavodi in napravami morajo
prevzeti oblasti tudi vse osebje, ki posluje dandanes, z vsemi pridobljenimi pravicami tako glede položaja in nagrade za poslovanje kakor tudi glede službenih let in pravice do pokojnine.
Predpisi oblastnih uredb o oblastnih uradnikih in uslužbencih veljajo za to prevzeto osebje samo toliko, kolikor se v tem pogledu s temi predpisi ne zmanjšujejo njih pridobljene pravice.
Člen 13.
Oblast mora za prvih šest mesecev od dne, ko je prevzela posle in osebje, obdržati celokupno osebje, prevzeto od države, in v tem času odločiti,
\ katero izmed prevzetega osebja obdrži še nadalje v I službi.
! Za osebje, ki ga obdrži oblast še nadalje v svoji ! službi, se mora v roku drugih šestili mesecev izdati uredba, s katero se uredi njega uradniški položaj tako glede nagrade kakor tudi glede priznanja služ-I benih let za napredovanje in upokojitev, j Glede osebja, ki ga oblasti po poteku prvih šestih j mesecev ne bi obdržale v službi, mora poslati oblast i o onih uslužbencih, ki imajo 15 dovršenih službenih let in potemtakem tudi pravico do pokojnine, pristojnemu ministrstvu seznamko, da jih upokoji, glede onih, ki nimajo pravice do pokojnino, pa skleniti odpoved službe; ta sklep se jim mora priobčiti vsaj tri mesece prej.
Če bi kdo izmed prevzetega osebja umni v med-I časju, dokler se njegov položaj ne uredi, se mora 1 urediti pravica do rodbinske pokojnine po odredbah zakona o civilnih uradnikih.
Specialne odredbe.
a)	V stroki ministrstva za narodno zdravje.
Člen 14.
V bolnicah, ki se odstopajo oblastim, sme biti postavljen v breme oblastnega ali bolniškega proračuna največ en zdravnik za 20 bolnikov in ena oseba izmed ostalega osebja za tri bolnike, pri čemer se računi povprečno število bolnikov v enem lotu.
Člen 15.
Zdravniki v oblastnih bolnicah morajo imeti isto specialno kvalifikacijo kakor v državnih bolnicah,
kakor je to določeno v uredbi o obveznem praktičnem <t.ažu za medicince in zdravnike.
Člen 16.
Oblastne samouprave morajo dovoliti v svojih bolnicah opravljanje praktičnega staža zdravnikom po uredbi o obveznem stažu za medicince in zdravnike; niso pa zavezane,. dajati tem zdravnikom ugodnosti ali plače.
Člen 17.
V bolnicah, ki se odstopajo oblastim po tej uredbi, se pokrivajo oni stroSki za zdravljenje bolnikov, ki so obremenjali doslej proračun ministrstva za narodno zdravje po uredbi o zatiranju nalezljivih bolezni ali po drugih odredbah, iz dohodkov, ki se odstopajo za vzdrževanje oblastnih bolnic, ne glede na to, kateri oblasti bolniki pripadajo.
Člen 18.*
načrt, program in učne knjige pa določa ministrstvo za poljedelstvo in vode po zaslišanju oblastnega odbora.
Člen 27.
Selekcijske postaje, ki se po členu 2., točki 18.), te uredbe izročajo oblastim, imajo nalogo, glede nd klimatsko-pedološko-gospodarske razmero svojega okoliša izboljševati in zviševati rastlinsko produkcijo.
Da dosežejo ta namen,
a)	proučujejo lastnosti kulturnih rastlin in preizkušajo kmetijske vrednosti njih raznih vrst;
b)	oplemenitujejo in odbirajo boljše Vrste kulturnih rastlin tako glede donosa kakor tudi glede odpornosti zoper bolezni, škodljivce, sušo itd.;
c)	razmnožujejo odbrano in preizkušeno semenje ter ga oddajajo kmetovalcem za ceno, ki jo določi po krajevnih razmerah oblastni odbor sporazumno z ministrstvom za poljedelstvo' in vode.
Člen 35.
Vsa predhodna dela, vse projekte in izvrševanje del iz člena 31. te uredbe, ki jih je započela država po svojih organih in v breme svojega proračuna, bo nadaljevala država tudi v proračunskem letu 1928./ /1929.; potom pa so prenesejo, če in kolikor so ne bi izvršila v tem proračunskem letu, na dotične samoupravne oblasti.
(plena 36. in 37.*
c)	V stroki ministrstva za g r a d b e.
Člen 38.
V enem letu morajo odločiti vse oblasti, katere oblastne ceste predlagajo za oblastne ceste I. in katere za ceste II. vrste. Dokončno odloči o tem minister za gradbe.
Ceste, ki se ne proglase za oblastne ceste IT. vrste, se bodo smatrale za občinske ceste.
Člen 19.
Ministrstvo za narodno zdravje obdrži pravico, kontrolirati poslovanje v odstopljenih bolnicah, kopališčih v strokovnem in v vsakem drugem ožim, ki jamči za izvajanje osnovne državne politike v bolnicah in kopališčih.
Člen 20.
Samoupravne, oblasti ne smejo dajati odstopljenih kopališč v zakup brez odobritve ministra za narodno zdravje in ministra za finance.
Člen 21.
Samoupravne oblasti morajo izdelati, ko prevzamejo odstopljena kopališča, program za njih moderno ureditev in pri tem označiti rok, dokdaj iz-.vedejo program. Izvajanje tega programa in izdelane načrte odobri minister za narodno zdravje sporazumno z ministrom za gradbe.
Člen 22.**
Člen 23.
Za ljubljansko oblast se postavlja poleg kredita, označenega v členu 2., točki 30. a), te uredbe, kredit za odplačilo letnega obroka 560.000 Din za hišo, kupljeno od Kranjske hranilnice za žensko bolnico.
b)	V stroki ministrstva za poljedelstvo in vode.
Člen 24.
Vse državne nižje in specialne kmetijske šole, razen sol v Križevcih in Bukovu (ki se pretvarjata v srednji šoli), vse živinorejske postaje, selekcijske postaje, trtni in sadni nasadi in vse ostale kmetijske naprave, omenjene v členu 2. te uredbe, so prenesene na oblasti s celokupno premično in nepremično imovino, kolikor je ta imovina državna; vendar pa se ta imovina ne sme odtujiti brez predhodnega pristanka ministrstva za poljedelstvo in vode.
Člen 25.
Oblastne samouprave, ki so jim s to uredbo dodeljene zgoraj označene naprave iz resorta ministrstva za poljedelstvo in vode, morajo odslej skrbeti za njih vzdrževanje tako glede osebnih kakor tudi glede materialnih razhodkov.
Strokovno osebje teh naprav mora imeti kvalifikacijo, predpisano z zakoni o ustroju omenjenih naprav.
Število učnega osebja za vsako teh naprav določa oblastni odbor sporazumno z ministrstvom za poljedelstvo in vode.
Podatke o izbranem strokovnem osebju mora priobčevati oblastni odbor ministrstvu za poljedelstvo in vode, da so kontrolira kvalifikacija, predpisana z zakonom.
Člen 26.
Naloga odstopljenih naprav mora ostati taka, kakršna je predpisana z zakoni, na katerih podstavi so bile naprave ustanovljene.
Tip vseh odstopljenih šol, trajanje pouka kakor tudi število učencev določa oblastni odbor; učni
* Ta člen se tiče zdravstvenih ustanov in zdravstvene doklade v primorsko-krajiški, zagrebški, osiješki in sremski oblasti.	Op. ur.
** Ta člen se tiče ugodnosti za kopališči Topusko in Lipik kakor tudi občinskih zdravnikov v sremski, osiješki, zagrebški in primorsko-krajiški oblasti.
Op. ur.
Člen 28.
Gozdi na odstopljenih posestvih, kjer jih je kaj, se smejo ukoriščati samo po načrtu in predpisih, ki veljajo za državne in samoupravno gozde; kontrolo o tem vrši država.
Člen 29.-
H končnim izpitom v odstopljenih šolah vseh vrst ima ministrstvo za poljedelstvo in vode pravico, pošiljati svojega odposlanca; koncem šolskega leta pa mora šolska uprava poleg poročila, ki ga pošlje oblastnemu odboru, predložiti o celokupnem poslovanju poročilo tudi ministrstvu za poljedelstvo in vode.
Člen 30.
Ministrstvo za poljedelstvo in vode obdrži pravico, kontrolirati poslovanje v vseh odstopljenih napravah tako v strokovnem oziru glede teoretičnega in praktičnega pouka kakor tudi v vsakem drugem oziru, ki jamči za izvajanje obče državne kmetijske politike.
Člen 31.
Samoupravne oblasti morejo in morajo skrbeti za vsa hidrotehnična dela, navedena v členu 2. zakona o oblastni in sreski samoupravi, namreč za regulacijo neplovnih vodnih tokov in urejanje hudournikov, za odvračanje nevarnosti od poplav; za uko-riščanje vodnih sil; za kmetijsko izboljševanje (izsuševanje, namakanje zemljišč) in za oskrbovanje s pitno vodo (točke 2., 3. in 6. člena 2. omenjenega zakona).
Člen 32.
Stroške za dela, našteta v členu 31. te uredbe, morajo trpeti v prvi vrsti prizadeti poedinci sorazmerno s koristmi, ki jih imajo od teh hidrotehničnih del, v drugi vrsti pa prizadeta javna telesa: občine, srezi, oblasti in država.
Ta javna telesa se morajo udeleževati pri teh delih sorazmerno z občimi koristmi, ki jih imajo od njih.
Člen 33.
Da se podpira izvajanje in financiranje del, naštetih v členu 31. te uredbe, morajo postavljati samoupravne oblasti v mejah svojih finančnih sredstev in kolikor to zahtevajo obče oblastne koristi, v svoje proračune potrebne kredite; po potrebi pa najemajo v ta namen tudi specialna posojila.
Vršiti morajo propagando pri interesentih, da se združujejo v vodne zadruge za izvrševanje teh del, ter jih podpirati v tej smeri; angažirati morajo za ta dela in te posle potrebno število inženjerjov in ostalega osebja; izdelovati smejo projekte ter jih izvrševati, in sicer vse to pod upravo in kontrolo državnega upravnega oblastva, kakor je to določeno za ta dela po veljavnem zakonodajstvu o vodah.
Člen 34.
Hidrografsko službo in tehnično proučevanje znanstvenega značaja kakor tudi dela občega pomena in dela na plovnih in splavnih rekah in kanalih, nadalje dela obče državne koristi izvaja država neposredno po svojih organih in v breme svojega proračuna s pripomočjo prizadetih samoupratvnih teles, če pa je treba, tudi s pripomočjo prizadetih poedincev.
Prav tako izvršuje država tudi dela, označena v členu 31. te uredbe, neposredno po svojih organih in ob stroških svojega proračuna s pripomočjo samoupravnih teles in interesentov, če in kolikor zahteva to obča državna korist ali obseg in pomen dotičnih del (razprostranost del na več oblasti itd.).
člen 39.
Ministrstvo za gradbe obdrži pravico, kontrolirati dela na odstopljenih cestah tako v strokovnem kakor tudi v vsakem drugem oziru, ki jamči za izvajanje obče državne prometne politike.
Člen 40.**
č) V stroki ministrstva za socialno politiko.
Člen 41.
Oblasti, na katerih ozemlju so ustanovljeni in v katerih upravo se prenašajo dečji domovi, ki služijo po svojem bistvu in po dosedanji praksi večjemu številu oblasti, morajo sprejemati v dečje domove tudi one otroke z ozemlja oblasti, kjer dečjih domov šo ni, ki jih jim pošlje ministrstvo za socialno politiko; vzdrževati se morajo iz dohodkov, ki se s to uredbo odstopajo za dotično dečjo napravo.
Člen 42.
Ministrstvo za socialno politiko ima pravico, po svojih odposlancih nadzirati in kontrolirati poslovanje v dečjih napravah tako glede strokovnega delovanja in pouka kakor tudi v v sak «n drugem oziru, ki jamči za izvajanje državne politike v teh stvareh.
Končne odredbe.
Člen 43.
Oblastni proračuni, ki morajo obsezati tudi vse posle, naštete v tej uredbi, se sestavljajo in izvršujejo po veljavnih odredbah zakona o oblastni in sreski samoupravi iu uredbo o oblastnih in sreskih samoupravnih proračunih.
Člen 44.
Vsa pojasnila in tolmačenja poedinih členov te uredbe daje minister za finance, ki mu gre tudi pravica vrhovnega nadzorstva nad gospodarstvom oblastnih samouprav.
Člen 45.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Predsednik ministrskega sveta in
minister za notranje posle:
Velja Vukićević s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
485-
Navodila
za sestavljanje, predlaganje, pregledovanje in odobravanje občinskih
proračunov.***
Mnoge občine izdelujejo svoje proračune zanikamo, jih brišejo, radirajo in prečrtavajo, jih sestavljajo brez sistema in preglednosti, na papirju jako različne oblike, z nepotrebnimi razpredelki in po-gostoma tudi z nepotrebnimi obrazci, ki se na ta način trošijo nesmotreno in zapravljivo.
* Ta člena se tičeta melioracijskih objektov, odnosno objektov za oskrbovanje s pitno vodo, v Bosni in Hercegovini.	Op. ur.
** Ta člen se tiče kredita za vzdrževanje državnih cest v Hrvatski, Slavoniji in Sremu. Op. ur.
*** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 26. novembra 1927., št. 2G9/LXXU.
Da bi sestavljale vse občine proračune enotno in da bi imele smer in sistem za njih izdelavo, predpisujem v prilog varčnosti kakor tudi zaradi hitrejše in izdatnejše kontrole po oblastnem odboru na podstavi člena 33. uredbe o oblastnih in sreskih samoupravnih proračunih ta-le navodila:
Vse občine morajo izdelovati svoje predloge proračuna na papirju pisarniške oblike z razpredelki, označenimi na priloženem obrazcu. Obrazci se po potrebi tudi lahko natisnejo; uporabljati pa jih je samo toliko, kolikor jih je treba za proračun dotične občino.
Dohodke in razhodke naj porazdeljujejo po skupinah — poglavjih — še nadalje one občino, katerih dohodki se morajo uporabljati za točno odrejene razhodke in samo za to vrsto razhodkov, t. j. tako, kakor so bili porazdeljeni tudi doslej.
V predlog proračuna se morajo vpisati najprej, in sicer na levi strani, dohodki, na desni strani pa razhod ki, najprej osebni, potem pa materialni.
Dohodki od posojil se ne smejo trošiti za redno občinske razhodke, ampak posojilo se mora uporabljati in izkazati v predlogu na strani za razhodke samo za one izdatke, za katere je bilo najeto, in dohodki se smejo trošiti samo za te izdatke.
Med občinske dohodke spadajo:
1.	) Dohodki in doklade, kar jih je zaostalo in jih ni bilo pobranih v prejšnjih letih.
2.	) Prihranki in neporabljeni krediti za minulo leto.
3.	) Dohodki od občinskih pravic in posestev, obresti od občinske glavnice kakor tudi vsi dohodki po ostalih specialnih zakonih in uredbah, kakor: trošarina, takse, denarne kazni, dohodki od semnjev, raznih agend itd.
4.	) Dohodki od taks za uporabljanje zdravstvenih, ekonomskih, kulturnih in drugih občinskih naprav.
Vse takse predpisuje občinsko starejšinstvo (op-štinski sud) z odborom, odobruje in odmerja pa jih minister za finance.
5.	) Občinska doklada, kjer je potrebna, ki se odmerja po neposrednjem davku.
6.	) Izredni dohodki.
Občinski razhod ki s o:
1.	) Neporavnane obveznosti po proračunu za prejšnja leta.
2.	) Izdatki, ki spadajo po posebnih zakonih v breme občin, in izdatki, ki jih učinjajo občinski odbori v imenu občine prostovoljno za patriotske ali človekoljubne namene.
3.	) Izdatki za odplačevanje občinskih dolgov in obresti.
4.	) Izdatki za plače županu, njegovemu namestniku, svetovalcem (občinskemu predsedniku, glavarju, podpredsedniku, kmetom) in ostalemu občinskemu osebju.
5.	) Davek" od občinske imovine.
6.	) Izdatki za postavljanje novih in popravljanje starih občinskih zgradb.
7.	) Stroški za pisarniško potrebščine, kurjavo in razsvetljavo.
8.	) Najemnina za zgradbe, kjer občina nima svojih.
9.	) Izdatki za prehrano siromašnih občinskih za-tvorjencev.
10.	) Izdatki za čuvanje narodnega zdravja, za vzdrževanje in zdravljenje občinskih siromakov in siromašnih vojaških obveznikov in njih rodbin ob vajah, mobilizaciji in vojni.
11.	) Po mestnih občinah še izdatki za razsvetljavo mesta, tlakovanje ulic, kanalizacijo, regula^ cijo in nivelacijo mesta, napravljanje in vzdrževanje parkov, oskrbovanje mesta z dobro pitno vodo in vobče za pospeševanje prosvetnih, zdravstvenih, ekonomskih, kulturnih in drugih gospodarskih koristi mesta i. dr.
12.	) Izdatki za vzdrževanje občinskih cest.
13.	) Izdatki za osebno in lastninsko varnost v občini.
14.	) Za nepričakovane potrebe.
Naštete dohodke in razhodke kakor tudi razhodke za potrebe občino same postavlja starejšinstvo v svoj občinski proračun, če razpolaga občina s temi dohodki in razhodki, odnosno če ima te dohodke in razhodke.
Občinski odbor sklepa in določa občinski proračun ter odobruje občinsko doklado, če znaša do 300 % neposrednjega davka. Če bi bila doklada večja nego 300 %, odloča o njej občinski zbor. Za izvršnost njegovega sklepa jo potrebna odobritev ministra za finance.
Občinski proračun sestavlja občinsko starejšinstvo s svojini blagajnikom ter ga predloži v pretres in rešitev občinskemu odboru najkesneje do dne
1.	marca vsakega leta, občinski odbor pa ga pretrese in reši najkesneje do konca meseca marca ysakega leta.
Dokler se proračun ne odobri, se vrši budgeti-ranje po dvanajstinah iz prejšnjega proračuna, t. j. mesečno se sme trošiti dvanajsti del proračuna za minulo leto. Budgetiranje po novem proračunu se sme vršiti šele od dne. ko se prejme odobreni proračun.
Proračunsko leto se začne dne 1. januarja in se konča dne 31. decembra.
Odobreni proračun velja samo za ono leto, na katero se nanaša; zato se morajo pobirati vsi občinski dohodki v tem letu, prav tako pa izplačati vsi razhodki, ki jim poteče plačilni rok v dotičnom proračunskem letu.
Če pa koncem leta vendarle ostane kaj nepobra-nih ali pobranih, toda neporabljenih dohodkov, se prenesejo v novi proračun kot dohodki; če pa ostane kaj neporavrumih izdatkov, se istotako prenesejo v proračun za prihodnje leto.
Krediti, odobreni s proračunom za iz vestne potrebe, se smejo potrošiti samo za te potrebe.
S prihranki iz ene partije se ne smejo poravnavati nedostatki v drugih partijah, najsi so te postavljene v proračun.
Izmed odobrenih kreditov se sme trošiti mesečno samo dvanajsti del, razen onih izdatkov, za katere se morajo po kakovosti nabav naenkrat izplačati večje vsote.
Nakazovalec v občini je župan ali njegov namestnik.
Odgovorni računodajnik je ona oseba — blagajnik—, ki vodi blagajno in vrši izplačila.
V vsak občinski proračun se mora postaviti tudi kredit za pokrivanje nepričakovanih občinskih potreb. Iz tega kredita se smejo pokrivati samo nepričakovane občinske potrebe, in sicer samo po sklepu občinskega odbora.
Iz občinske blagajne se smejo učinjati samo oni izdatki, ki so postavljeni v proračun; glede izdatkov za nepričakovane potrebe pa je potreben sklep občinskega odbora. Izdatki, učinjeni za račune «preko» ali «izven» proračuna brez pristojne odobritve, se smatrajo za zlorabo; za škodo odgovarjata voditelj blagajne in nakazovalec solidarno.
Občinsko doklado, pristojno odobreno in porazdeljeno na davčne zavezance po letnem znesku neposrednjega davka, pobira občinsko oblastvo samo.
Če se pokaže med letom, da je kredit, odobren s proračunom, nezadosten in bi ga bilo treba zvišati, ali če se v proračun za dotično leto sploh ni določil kredit za neodložno potrebo ter se ne more izplačati iz kredita za nepričakovane potrebe, se poda analogno členu 26. uredbe o oblastnih in sreskih samoupravnih proračunih ministru za finance v rešitev predlog, v katerem se označi, kakšna jo potreba. kolika vsota zadošča za njeno kritje in iz katerega vira naj se pokrije tak razbodek.
Predlogu se priloži sklep občinskega odbora.
Dokler minister za finance ne priobči svoje odločbe, se izdatek ne sme učiniti.
Isto velja za virementiranje po partija,h.
Za osebne proračunske izdatke se no smejo zahtevati med letom naknadni proračunski krediti, Zviški in tudi ne izvenproračunski krediti, ker morajo biti osebni izdatki točno določeni s proračunom samim in je znano že naprej, koliko se sme in mora trošiti.
Izvenproračunsko ali izredne naknadne doklade v občinah ne sme biti.
Proračun in doklada se odobrujeta tako-le:
Če se v proračunu razhodki ujemajo z dohodki, tako da ni treba nobene doklade, ali če po členu 30. omenjene uredbe doklada na letni neposrednji davek, odmerjen v občini za leto, za katero proračun velja, ni večja od 300 %, sa pošlje proračun, ko ga jo predhodno rešil in odobril občinski odbor, onemu pristojnemu državnemu oblastvu, ki mu tudi seda) pripada pravica nadzorstva nad občinami, da poda o njem svoje pripombe.
To nadzorstveno oblastvo mora pregledati občinski proračun v 10 dneh od dne, ko ga je prejelo, ter so uveriti, ali so vanj postavljeni razhodki in ostale potrebe občine, katero izdatki obremenjajo občinski proračun in občinsko doklado; če je proračun pravilen, ga takoj pošlje v odobritev oblastnemu odboru, če pa vanj ni postavljeno ono, česar je treba, poda o tem svoje pripombe.
Če občinski odbor usvoji pripombo nadzorstvenega oblastva, popravi proračun; če pa jih ne usvoji, pošlje svoje nasprotne vzroke in vrne proračun,
bodisi da gre za prvi, bodisi za drugi primer, nadzorstvenemu oblastvu v 10 dneh, to pa ga pošlje oblastnemu odboru v pretres in odobritev po členu 30. uredbe o oblastnih in sreskih samoupravnih proračunih. Ko oblastni odbor po členu 32. pregleduje in odobrava občinski proračun, so predhodno uveri, ali so izpolnjeni vsi pogoji, ki se zahtevajo za pravilnost občinskega proračuna, ali so vpisani v proračun vsi razhodki, ki jih mora trpeti občimi, ali imajo dohodki zakonsko podstavo, ali se ne na-vajajo dohodki, ki jih občina ni upravičena pobirati, ali je izšla za dohodke od taks, trošarine in ostalih pristojbin pristojna odločba in odobritev in čigava, ker mora obstajati po členu 32. omenjene uredbe predhodno za vse takse, trošarino in vse pristojbine odobritev ministra za finance, in ali proračun po obliki in vsebini ustreza zakonu in danemu navodilu.
Po členu 31. omenjene uredbe mora odločiti oblastni odbor o vsakem občinskem proračunu v dveh mesecih od dne, ko ga prejme; drugače postano občinski proračun izvršen, kar je treba resno vpošte-vati, ker je za nepravilnost ali nezakonitost tako izvršnega proračuna materialno in moralno odgovoren odbor, ki ga ni pregledal v gorenjem roku.
Dasi pa so po členu 30. omenjene uredbo oblastni odbori upravičeni, sami odobravati one občinske proračune v svojem okolišu, katerih občinska doklada na neposrednji davek znaša do 300 %, morajo vendarle skrbeti in do skrajnih mej izvajati načelo varčnosti ter odobravati in porazdeljevati na davčne zavezance čim manjši odstotek doklade. Ce ni drugih rednih dohodkov, se zahtevaj doklada samo za ne-odložne potrebe, določene za dotično proračunsko leto.
Da se izvede obremenitev čim pravilneje in da se določijo razhodki v mejah samo dejanskih potreb, naj služi temu za podstavo končni račun poslednjega leta, ki ga mora vsaka občina sestaviti in pridodati proračunskemu predlogu, odnosno proračunu za pri-, hodnje leto.
Ce je treba za pokrivanje občinskih razhodkov doklade nad 300 % na neposrednji davek, ki je v občini odmerjen za leto, v katerem se proračun sestavlja, pošlje občinski odbor proračun, ko ga je v omenjenem roku pretresel in rešil, nadzorstvenemu oblastvu, da poda o njem svoje pripombe.
Nadzorstveno oblastvo pretrese ta proračun v 10 dneh. poda, če ugotovi, da niso vanj vpisani vsi izdatki, ki jih jo bilo treba vpisati, svoje pripombe ter ga takoj vrne občinskemu starejšinstvu, odnosno občinskemu odboru.
V	istem roku vrne proračun, tudi če nima pripomb.
Takoj po prejemu proračuna določi občinski odbor dan za zbor, ki se mu predloži v rešitev vprašanje o dokladi .po pripombah nadzorstvenega oblastva, če pa jih ni, po proračunu, ki ga je rešil občinski odbor.
Ko zbor stori svoj sklep, pošlje občinsko starejšinstvo proračun z zborskim sklepom vred nadzorstvenemu oblastvu, to pa ga pošlje oblastnemu odboru.
Oblastni odbor mora tako predloženi proračun v enem mesecu izčrpno pregledati v računskem, formalnem in materialnem oziru ter ga s svojim mnenjem in s svojimi pripombami poslati ministru za finance v končno odobritev.
Če občinski zbor ne odobri občinske doklade, a se izdatki, postavljeni v proračun po sklepu občinskega odbora ali po pripombah nadzorstvenega oblastva, ne bi mogli pokriti z drugimi občinskimi dohodki, niti se po zakonu ne smejo opustiti, določi minister za finance stopnjo (odstotek) doklade.
Zoper odločbo ministra za finance o občinskem proračunu se sme občinski odbor, če ni z njo zadovoljen, v 10 dneh od dne, ko mu jo bila priobčena, pritožiti na državni svet.
Občinski zbor se skliče na kraj, določen za glasovanje, s pismenim ali natisnjenim razglasom, ki se mora nabiti zunaj na občinskem uradu in na drugih vidnih krajih.
V	razglasu je treba označiti, po čigavi odločbi ali naredbi se zbor sklicuje, dan zbora, čas njegovega začetka, o čem so bo posvetoval in imena, članov glasovalnega odbora.
Od dne, ko se splošno razglasi sklic zbora, do dne, ko se zbor sestane, mora poteči najmanj 15 in največ 20 dni; v ta rok se ne šteje dan razglasu in dan zborskega posvetovanja.
Člani glasovalnega odbora so štirje pravni glasovalci iz dotične občine, odnosno dotičnoga mesta ali sela, ki jih izvoli z dvema namestnikoma vred občinski odbor za vsak zbor. Predsednik zbora in ti štirje člani glasovalnega odbora potrdijo z občin-
skim pečatom in s svojimi podpisi zapisnik o občinskem zboru in glasovalne seznamke tega zbora za ali zoper odobritev občinske doklade.
To zborsko posvetovanje se nanaša na odobritev doklade po občinskih proračunih, katerih odstotek znaša nad 300 % na vsoto neposrednjoga davka. Zbor sklepa s tolikim številom pravnih glasovalcev, vpisanih v abecedni seznamok, kolikor jih jo prišlo na zbor; polnoveljaven pa je oni sklep zbora, za katerega je glasovala nadpolovična večina došlih glasovalcev.
Če so glasovi enako porazdeljeni, se smatra stvar za odklonjeno.
Ono občine, ki so pet dosedanjih zakonih razgrinjale svoje proračunsko predloge, da so mogli oni, ki niso bili z njimi zadovoljni, v določenem roku vložiti pritožbo — rekurz, naj razgrinjajo proračune, še nadalje tako, kakor so jih doslej, ne da bi sklicevale zbor za odobritev doklade.
Proračunu mora pridodati občinsko starejšinstvo te-lo priloge:
1.	) končni račun za minulo leto;
2.	) izkaz občinskih dolgov in terjatev za minulo leto;
3.	) izpiske o nepobranih dohodkih in neizplačanih razhodkih za minulo leto;
4.	) V dveh čistih formalnih proračunskih izvodih pristojno odobreni šolski proračun, čigar razhodki so postavljeni z detailiranimi potrebami in vsotami v breme občinske doklade med razhodke občinskega proračuna po specialnem zakonu;
5.	) zapisnik in sklep občinskega odbora;
6.	) zapisnik in zborski sklep s seznamkom glasovalcev in abecednim seznamkom pravnih glasovalcev v dotični občini, odrejenim po pristojnem, ob-lastvu;
7.	) odobrene sklepe o taksah, pristojbinah in ostalih občinskih davščinah;
8.	) pritožbe — rekurzo — zoper predlog proračuna, če jih je kaj;
9.	) ekspoze, v katerem je treba navesti vse iz-preme.mbe zaporedoma po partijah.
Poleg ostalih prilog k predlogu proračuna
Če se pokaže potreba, da mora občina kupiti ali odtujiti nepremično imovino ali najeti posojilo za posebno vrsto poslov, mora poslati, preden sklene pogodbo, predlog ministru za finance v oceno in odobritev.
Vse pripombe ministra za finance, zapisane na občinske proračune, so obvezne in polnoveljavne.
Dokler se ne sklene obči zakon o občinah za vso kraljevino, s katerim se predpišejo odredbe o sestavljanju in reševanju njih proračunov, se morajo sestavljati, reševati in končno odobravati ti proračuni po teh navodilih.
Minister za finance:
dr. Bogdan Markovič s. r.
t s.		Vsota, odobrena		Predlog
	Dohodki	V minulem		za leto 19 . .
		letu		
s		—		—
»C/D		Din	P	Din 1 p
	1		I	I	
Pregledal In odobril oblastni odbör
Din i p
Razhodki
Vsota, odobrena		Predlog
V		za leto
minulem		19 . .
letu		
Din	P	Din J-L
Pregledal in odobril oblastni odbor
Din I p
Iz generalne direkcije državnega računovodstva v Beogradu,
dno 17. novembra 1927.; D. R. br. 161.800.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
486.
Pravilnik
o poslovnem redu in organizaciji oblastnih kontrol (predpisan na podstavi člena 108. zakona o glavni kontroli).*
Člen 1.
(Po členu 97. zakona o glavni kontroli obstoje
mora poslati tudi ekspoze, pojasnilo proračunskega1 oblastno kontrole za pregledovanje računov samo-predloga. V ekspozeju je treba podrobno pojasniti upravnih oblastev, cerkvenih in samostanskih raču-vsako partijo dohodkov in razhodkov, če jo vsota t0 Partije drugačna nego vsota, odobrena v proračunu minulega leta. Vse izpremembe v proračunskem predlogu so morajo obrazložiti zaporedoma po partijah; tudi je treba navesti vzroke in potrebo, ki je zahtevala izpremembo te partije. Prav to velja za uvedbo novih partij. Kjer je treba, se morajo priložiti tudi sklepi o postavitvi ali izvršitvi posebnega posla, za katerega se zahteva zvišba ali nova partija.
Kjer ni izpremembe, obrazložitev ni potrebna.
Proračunski predlog ne sme biti radiran, popravljen in nečiten. nego mora biti čisto izdelan, sešit in potrjen z občinskim pečatom.
nov kakor tudi računov ostalih naprav in korporacij, ki prejemajo stalno državno podporo.
Člen 2.
Oblastna kontrola ima' svojo posebno administracijo in svoj uradni pečat. S podpisom svojega šefa občuje neposredno z vsemi državnimi in samoupravnimi oblastvi.
Člen 3.
Pristojnost oblastne kontrolo obseza samo ono oblast, za katero je ustanovljena. Sedež oblastne i kontrole je v kraju, kjer je oblastni odbor dotične J oblasti.
Člen 4.
Oblastno kontrolo sestavljajo najmanj dva člana in najmanj dva računska preglednika.
Za pregledovanje računov naprav in korporacij s stalno državno podporo odreja enega člana za stalnega člana dotična naprava ali korporacija, katere računi so pregledujejo (člen 98. zakona o glavni kontroli).
Člen 5.
°	levili »V»cvilij.	J XIX JC7 xvtvJ J 5
označenimi v partiji........., in doklada po njem v Člane oblastne kontrole in njih namestnike po-
dinarjih je odobren z odlokom oblastnega stavlja oblastna skupščina izmed oseb, ki so spo-odbora (dan, mesec in loto, ko se je odobril), sobne, opravljati računske posle. Računske pregled-
št.........». Oblastni odbor pošlje ta izvod original-1 nike oblastne kontrole postavlja glavna kontrola. Ti
nega proračuna z ostalimi spisi vred občinskemu morajo imeti vse pogoje za računskega preglednika starojšinstvu v izvršitev; drugi izvod tega proračuna glavne kontrole. Če takih ni, sme odrediti glavna v overovljenem prepisu obdrži za arhiv oblastnega kontrola šefe ali računske preglednike krajevnih
Občinski proračuni, ki jih dokončno odobrujejo oblastni odbori, morajo obsezati poleg gorenjih prilog tri enakoglasne proračunske izvode, na njih originalni izvod, ki pripada občinskemu starejšinstvu, zapiše oblastni odbor, ko je predhodno odobril proračun, svoje potrdilo pod županov podpis in podpise občinskih odbornikov s temi besedami: «Ta
proračun občine N.........za leto 192. . v skupni
vsoti dohodkov...............in toliki vsoti raz-
kodkov kakor tudi s pripombami (če jih je kaj),
odbora; tretji izvod proračuna v overovljenem prepisu pa pošlje nadzorstvenemu državnemu oblastvu za arhiv.
Občinski proračuni, ki se pošiljajo v odobritev ministru za finance, morajo biti opremljeni s štirimi enakoglasnimi proračunskimi izvodi, izmed katerih ostane četrti izvod za arhiv ministrstva; z ostalimi pa je ravnati po prednjem odstavku.
Občinsko starejšinstvo mora koncem proračun-ske<ra leta, najkesneje pa do konca meseca febru-1 arja, sestaviti občinski račun minulega proračun-1 skega leta ter ga najkesneje do konca meseca! marca poslati oblastni kontroli v pregiled in oceno, j Občinske račune sestavljata župan in blagajnik ter | jih pošiljata predhodno v pregled občinskemu od-, boru, ki jih mora pregledati najkesneje v 20 dneh I ter jih vrniti starejšinstvu, da se pošljejo oblastni kontroli.
kontrol, da opravljajo dolžnosti računskih preglednikov oblastnih kontrol.
Člen 6.
Če oblastna skupščina iz kakršnihkoli razlogov pravočasno ne postavi članov oblastne kontrole, smo postaviti glavna kontrola v breme dotične oblasti svoje organe, da opravljajo dolžnosti članov oblastne kontrole.
Člen 7.
Računski pregledniki oblastne kontrole imajo čin in plačo računskih preglednikov glavno kontrole. Oni računski preglednik, ki je po činu najstarejši, je šef oblastne kontrole.
* «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 24. novembra 1927., št. 267/LXXI.
Člen 8.
Oblastna kontrola ima tudi svoje pomožno osebje: pisarje, računske preglednike in zvaničniko, ki jih postavlja in odpušča oblastni odbor na predlog oblastne kontrole. Za računske preglednike se postavljajo v prvi vrsti upokojeni računski pregledniki in finančni uradniki; plačujejo se v breme oblastnega proračuna.
Člen 9.
Vsi osebni in materialni izdatki oblastne kontrole obremenjajo oblastni proračun dotične oblasti.
Člen 10.
Uradne ure pri oblastni kontroli so iste kakor uradne ure pri oblastni finančni upravi.
Poslovanje oblastne kontrole.
Člen 11.
Oblastna kontrola ima sejo, kadar jih skliče njtm šef ali kadar to odredi krajevna kontrola (člen 103. zakona o glavni kontroli).
Člen 12.
Oblastna kontrola sklepa v sejah v obsegu svoje pristojnosti. Sejam prisostvujejo vsi člani in vsi računski pregledniki. Sklepi so polnoveljavni, če so prisostvovali seji najmanj dva člana in en računski preglednik.
Sejam predseduje oni računski preglednik, ki je po činu najstarejši. Za zapisnikarja se jemlje oseba izmed pomožnega osebja oblastne kontrole.
Sklepa se z večino glasov; ob enaki porazdelitvi glasov odloča glas predsedujočega člana.
Člen 13.
Seja oblastne kontrole ima to-Ie pristojnost:
1.	) Sklepa o razrešitvi pregledanih računov in daje razrešnice glede onih, ki jih spozna za pravilne.
2.	) Sklepa glede računov, kjer obstoji škoda in jo odgovorno osebe priznavajo, o povračilu škode.
3.	) Sklepa glede računov, kjer obstoji* škoda, toda je odgovorne osebe ne priznavajo ter je vjira-šanje o njih odgovornosti sporno, da se vloži tožba za povračilo škode pri pristojnem sodišču.
4.	) Sklepa o zahtevi zavarovanja pri pristojnem sodišču.
5.	) Sklepa o odpravi zavarovanja.
6.	) Če se ugotovi s pregledom blagajn, stvari, materiala in računov polog škode dejanje, ki ima za posledico kazensko odgovornost, vloži zoper odgovorno osebe tožbo pri pristojnem oblastvu.
7.	) Sklepa o kaznih zaradi nerodnosti za računo-dajnike, nakazovalce in druge odgovorno osebe, kakor je določeno s členoma 46. in 120. zakona o glavni kontroli.
8.	) Če nakazovalci in računodajniki tudi po kazni ne sklenejo računa ali ne odgovore na pripombe, odredi seja oblastne kontrole posebnega strokovnjaka, da izvrši ta posel ob njih stroških. Stroški se poberejo po odločbi oblastne kontrole; ta odločba je izvršna.
9.	) Sklepa o opustitvi izterjave manjših nedo-statkov v letnih računih, o katerih razvidi, da bi
Ölen 21.
Če se ugotovi ob rednem pregledu blagajne prebitek nad 100 dinarjev, zahteva prisotni računski preglednik, naj se prebitek z referatom deponira. Če se ob pregledu letnega računa ne more ugotoviti, odkod izvira prebitek, se vloži v oblastno blagajno kot dohodek.
Člen 22.
Izredni pregledi blagajn, stvari in materiala prt samoupravnih telesih, cerkvah, samostanih in napravah z državno in oblastno podporo se vrše po predpisih za izredno pregledovanje državnih blagajn, stvari in materiala, in sicer s pooblastitvijo predsednika glavne kontrole.
<9
Člen 23.
Ko poteče računsko leto, morajo sestaviti ra-čunodajniki glede računov, ki spadajo pod pregled oblastne kontrole, letni račun ter ga poslati oblastni kontroli v pregled v treh mesecih, če računodajnikl tega ne store v tem roku, je treba postopati zoper nje po predpisu člena 13., točk 7.) in 8.), tega pravilnika.
Člen 24.
Končni letni računi samoupravnih teles i. dr., ki spadajo po členu 1. pod pregled oblastne kontrole, se pregledujejo po predpisih, ki veljajo za pregledovanje državnih računov. Računi se pregledujejo pri oblastni kontroli.
Člen 25.
Končni letni račun v oblasti pregleda glavna kontrola. Po poteku računskega leta sestavi oblastna finančna uprava'letni račun. Oblastna kontrola pregleda celokupni račun po že izvršenih mesečnih pregledih, vzporedi in overovi te navedbe, ki se morajo priložiti po vrsti izdatkov, in vrne nato račun oblastnemu odboru, ki ga pošlje v pregled in odobritev glavni kontroli (člen 80. zakona o oblastni in sreski samoupravi).
Člen 26.
Končni letni račun oblasti pregleda odposlanec, glavne kontrole ali pri glavni kontroli ali pa na licu mesta; v tem primeru zadenejo potni stroški po zakonu o potnih in selitvenih stroških dotično oblast.
Obče odredbe.
Člen 27.
Če izvrši blagajnik oblastne finančne uprave izplačilo brez vize računskega preglednika, je odgovoren disciplinski, pa tudi za povračilo škodo (člena 109. in 110. zakona o glavni kontroli).
Če pri oblastni kontroli ni računskega preglednika, se smejo vršiti izplačila vkljub členoma 14. in 16. tega pravilnika brez predhodne vize in ob nakazovalčevi in računodajnikovi, odnosno upraviteljevi, odgovornosti.
Člen 28.
Če ugotovi šef ali računski preglednik, da. iz-vesten izdatek ni osnovan na zakonu ali da ni bil postavljen v proračun, ne dä nanj svoje vize, nego vrne predmet nakazovalcu s svojo pripombo. Če nakazovalec ponovno ostane pri svojem odloku, se spravi predmet pred sejo oblastne kontrole v končno odločitev.
Člen 29.
Pri večjih samoupravnih telesih, katerih računi! spadajo pod pregled oblastne kontrole, sme delegirati seja oblastne kontrole enega ali več svojih računskih preglednikov, ki trajno pregledujejo račune dotičnoga telesa.
Člen 30.
Oblastna kontrola mora voditi knjigo računov, prejetih v pregled; vanjo se vpisujejo vsi računi, ki spadajo pod njen pregled. Ta knjiga ima tudi svoj register, ki se vodi po srezih.
Prav tako vodi oblastna kontrola knjigo «kontrolnik» o kreditih odobrenega proračuna, v katero vpisuje vse kredite, odobrene s proračunom, po partijah in pozicijah, in potom vknjižuje vidirane izdatke na ustrezne partije in pozicije. Obe knjigi morata biti predhodno overovljeni po šefu pristojne krajevne kontrole.
Ta kontrolnik vodi šef oblastne kontrole ali pa računski preglednik, na katerega šef prenese to dolžnost.
Člen 31.
trole, veljajo tudi za računske preglednike oblastne kontrole.
Člen 32.
Oblastna kontrola mora pošiljati glavni kontroli mesečna poročila o svojem poslovanju s seznamkom vseh primerov, kjer se je škoda ugotovila, in z obvestilom, kaj se je ukrenilo o tem. Dajati mora glavni kontroli vsa pojasnila in ji vročati vse uradne spise, ki jih zahteva (člen 105. zakona o glavni kontroli).
Člen 33.
če se zdi glavni kontroli potrebno, sme računske preglednike oblastne kontrole razrešiti dolžnosti.
Člen 34.
Vsi predpisi in vsa pojasnila, ki jih dajo glavna kontrola za krajevne kontrole, veljajo tudi.za oblastne kontrole.
Člen 35.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se objavi v «Službenih Novinah».
Iz obče seje glavne kontrole v Beogradu.
dne 7. novembra 1927.; št. 96.884.
487.
Tarifna obvestila.41
Blagovni promet med Trstom (Trieste), Reko (Fiume), Puljem (Pola) in Rovinjem (Rovigno d’ Istria) in republiko Češkoslovaško.
Železniška tarifa za prevoz blaga z dne 1. septembra 1927. Popravki.
Z veljavnostjo od dne 16. novembra 1927., odnosno do izvedbe po tarifni poti, naj se izvrše v zgoraj navedeni tarifi in v dodatku k njej ti-le popravki:
Stran 257. tarife. V odseku B—a—II (natovarjanje in raztovarjanje) naj se popravi pristojbina «8 Liro» v «10 Lire».
Stran 266. tarife. V odseku C—I naj se prečrta točka 3. s pripadajočo pripombo pod črto vred ter naj se nadomesti z naslednjim besedilom:
«3. Für die Abwicklung des Verkehres im örtlichen Bereiche von Trieste und Fiume sowie für die Berechnung der Überfuhrgebühren oder Neuaufgabegebühren zwischen den unter 2 a) angeführten Stationen und Ver- und Ausladestellen in Trieste, bezw. zwischen den unter 2 b) angeführten Stationen und Ver- und AusladesteJlen in Fiume, gelten besondere Bestimmungen der italienischen Staatsbahnen.»
Stran 276. tarife. V odseku C—I—5 e) naj se prečrtajo v tretji vrsti do pete vrste besede: «gemäss den Bestimmungen............Abschnitt XVI»
brez dopolnitve.
Stran 276. tarife. Pri naslednjih predmetih naj se prečrta dosedanji vpis in naj se nadomesti tako-le:
Federstützen		49		
Feigen		4	
Feigen zu Industriezwecken .	79			
Feld bahngel eise, trän sp ortab 1 e	49	19
Felle		8		i
Fenchel			—
Fensitereisen		49	19
Fensterrahmen		53	—
Stran 315. tarife. V izjemni tarifi 49—E—8 naj so postavita za besedo: «Stahldraht» besedi: «auch Stacheldraht».
Stran 340. tarife. V izjemni tarifi 77 (Kartoffeln) naj se postavi v tretjem stolpcu namesto vodoravne črte navpična črta (|).
Stran 351. tarife. V dodatni poziciji 13 (Holzzoll-stoff) naj se popravijo pri postajah: Ružomberok in Turčansky Sv. Martin vozninska stavka tabele B južnega sečišča «1315» v «1305»; obenem naj se doda:
«Žilina . | — | — | 470 | 1305 | — | — | 470 j 1305»
Stran 353. tarife. V dodatni poziciji 16 (Hohlglaswaren) naj se popravita pri postaji: Karolinina Hut’ v izjemni tarifi 42—B—2 vozninska stavka za 10 t v tabeli A severnega sečišča za Trieste «961» v «960» in za Fiume «1020» v «960».
Stran 6. dodatka. Za bombaževe tkanine (izjemna tarifa 75) veljajo vozninski stavki, navedeni pri postaji: Horice v Podkrkonoši, samo v prometu s postajo Trieste; za promet s postajo Fiume naj se vpišeta naslednja vozninska stavka: *
bila njih izterjava zamudna in škodljiva, ali o katerih dobi potrdilo pristojnega občinskega obiastva, da se ne morejo izterjati (člen 117. zakona o glavni kontroli).
10.	) Sklepa ob pogojih členov 55. in 56. zakona
0	glavni kontroli o zastaranju računov in vnovičnem pregledu razrešenih in zastaranih računov.
11.	) Sklepa o dajanju dopustov organom oblastno kontrole do 15 dni. Preko tega časa daje dopuste oblastni odbor.
12.	) Razpravlja tudi o vseh drugih vprašanjih ob-čqga značaja, ki spadajo v njeno sklepanje in pretresanje.
Dolžnosti organov oblastne kontrole.
Člen 14.
Šef oblastno kontrole predseduje sejam oblastne kontrole ter izvršuje njene sklepe; vodi dopisovanje z oblastvi, opravlja vse posle računskega preglednika, daje vizo na dokumente o izdatkih pred izplačilom kakor tudi na dokumente o prejemkih, prisostvuje rednemu pregledu blagajne, se uverja o pravilnosti ter to potrjuje s svojim podpisom na knjigah in izpiskih.
Porazdeljuje delo med osebje in ga kontrolira, če pa se pojavijo nepravilnosti ali disciplinski pre-grešek podrejenih organov, poroča o tem pristojni krajevni kontroli (člen 17. tega pravilnika). Ob-
1	as tvom in zasebnikom daje vsa obvestila o predmetih, ki spadajo v pristojnost oblastne kontrole. Osebju oblastne kontrole daje do treh dni dopuste za privatne posle. Sklicuje seje oblastne kontrole, kadar se pokaže za to potreba ali kadar tb zahteva pristojna krajevna kontrola.
Člen 15.
Člani oblastne kontrole sklepajo v sejah oblastne kontrole o predmetih, navedenih v členu 13. tega pravilnika. Razen tega opravljajo ostale posle, ki jih jim dodeli šef oblastne kontrole.
Člen 16.
Računski pregledniki oblastne kontrole sklepajo v sejah oblastne kontrole, dajo vizo na dokumente o izdatkih in prejemkih, pregledujejo letne račune po predpisih, ki veljajo za pregledovanje državnih računov, jih predlagajo v razrešitev ter opravljajo vse ostale posle, ki jih jim dodeli šef oblastne kontrole.
Člen 17.
Šef krajevne kontrole pri okrožni finančni upravi (delegaciji, direkciji) na sedežu oblasti nadzira poslovanje oblastne kontrole ter sklicuje seje oblastne kontrole, kadar se mu zdi potrebno. Izvršuje disciplinsko oblast zoper organe oblastne kontrole zaradi nerednosti v službovanju (člena 160. in 161. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih); zoper njegove odločbe je dopustna pritožba na glavno kontrolo v 15 dneh. Če se pokaže v poslovanju organov oblastne kontrole disciplinski pre-grešek, postopa po členu 180. uradniškega zakona v zvezi s členom 107. zakona o glavni kontroli.
Pregledovanje blagajne in računov.
Člen 18.
Redni mesečni pregled oblastno blagajno opravlja nakazovalec — predsednik oblastnega odbora — vpričo šefa oblastne kontrole ali njegovega namestnika.
Če nakazovalec ne izvrši rednega pregleda blagajne o pravem času, in sicer najkesneje do 5. dne prihodnjega meseca, ali pa ga izvrši, ne da bi bil prisoten šef ali njegov namestnik, sporoči to oblastna kontrola takoj glavni kontroli, da se ukrene postopanje po členih 118. do 120. zakona o glavni kontroli.
Člen 19.
Ce se zaslede ob rednem pregledu blagajne nepravilnosti, poda pristojni računski preglednik pripombe ter zahteva, naj se nepravilnosti odpravijo; če pa računodajnik v odgovoru ne usvoji pripomb, postopa oblastna kontrola po členu 102. zakona o glavni kontroli.
člen 20.
Če se zaslede ob rednem pregledu blagajne zlorabe in dejanja, ki se kaznujejo po kazenskem zakonu, se sestavi potrebno poročilo, zberejo vsi podatki in dokazi o obstoju dejanja, se zavaruje blagajna s prepovedjo in zaznambo pri pristojnem sodišču, potem pa se vloži kazenska prijava pri preiskovalnem oblastvu.
Predpisi zakona o glavni kontroli, ki se nanašajo na odgovornost računskih preglednikov glavne kon-
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dno 2. decembra 1927., št. 274/LXXfV.
«10 t 3862, 15 t — 3596».	| vagonih ozkega tira, odnosno da se potrebne po-
Stran 14. dodatka. Pri cunjah (Lumpen — iz-1 njave za vagone ozkega tira o pravem času dosta-jeinua tarifa 86) naj se zvišajo vsi vozninski stavki vijo pretovarjalni postaji.
za 20 Kč; razen tega naj se doda postajnemu nazivu j Ce pošiljatelj ne zadosti tej zahtevi, se mora znak «*».	I prevzem pošiljke odkloniti; če pa bi vkljub tej ob-
Stran 18. dodatka. Za tkanine iz jute naj se po-' veznosti Pepela pošiljka na pretovarjalno postajo pravi vozninski stavek pri postaji: Weigsdorf za |brez Ponjav, potrebnih za pretovoritev, ali bi po-Fiume v «2801».	| njave ne bilo tja dostavljene, se morajo dati po-
Preds. 952—4/27—1.	3 2
Razpis.
Pri okrožnem sodišču v Mariboru se odda mesto pisarniškega asistenta v 4. skupini II. kategorije.
Prošnjo naj se vlože do dne
15.	januarja 1928.
Stran 31. dodatka. Za papir in papirnato blago! POŠiljatelj<‘m na razpoiago po § <4. železniško- prj podpisanem predsedništvu.
naj s# popravi vozninski stavek pri postaji: Opava i|)!mn( ,1K' ur<’l^)c' vychodni nadraži za Trieste poti B—5t v «3413».	|
Stran 32. dodatka. Za isto blago naj sc črtajo pri postajah: Cervenka, Hostinne, Jindfichov na Morave, Kunčiče nad Labem, Litovci, Lukavice,
Moraviöany - Loštice, Moravska Ostrava Privoz,
Opava vychodni nddraži, Pardubice, Buda nad Mo-ravou, Suchdol nad Odrou sUitni nddraži, Svoboda n. O.-Janskč Läzne, Trutnov in Vrchlabi vsi vozninski stavki, ki veljajo za Fiume in 5 t, ter naj se nadomeste z vozniuskimi stavki, ki veljajo za navedene postaje na strani 31. dodatka za Trieste in 5 t v poedinih odsekih (B, C, I), E in F).
Stran 56. dodatka. Za, proizvode iz sirovega zemeljskega olja itd. naj se zvišajo pri postaji: Bo-humin C. S. D. vsi vozninski stavki za 20 Kč.
Na isti strani naj se prečrtata pri postaji: Kolin vozninska stavka, navedena pod «C», ter naj se popravita v «3405» in «3487».
L: generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 11. novembra 1927.; G. D. br. 72.292/27.
Iz komercialnega oddelka generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, meseca novembra 1927.; G. D. br. 67.978.
Dopolnitev lokalne tarife za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926.
Št. 62.478/1927.	’	'	2634 3—2
Razglas o pleskanju železnih mostov v območju zagrebške železniške direkcije.
Direkcija državnih železnic v Zagrebu razpisuje na podstavi zakona o državnem računovodstvu drugo javno ofertnö licitacijo za obnovitev namaza železniških železnih mostov na dan 9. januarja 1 9 2 8., in sicer po nastopnih progah:
1.) Proga Zaprešič-Sisak . .
3.	) Proga Gyčkenyes-Zagreb . .
4.	) Proga Karlovac-Srpske Mora-
vice........................
Na strani 45. naj se uvrsti v izjemni tarifi br. 34 j v seznamek postaj, do katerih velja-ugodnost za! prevoz žita, tudi postaja: Hrvatski Leskovac.
Ta dopolnitev velja od dne 1. decembra 1927.*	|
V izjemni tarifi br. 29 lokalno tarife naj se uvrsti v
6.	) Proga Bjelovar-Virovitica
7.	) Proga Sunja-Dobrljin
Proga Zagorska:
a)	Zaprešić-Čakovec,
b)	Varaždin-Golubovec,
c)	Zabok-Gornja Stubica,
d)	Zabok-Krapina, skupaj
okoli	2.500 m=
okoli	2.500 m2
okoli	5.100 m2
okoli	4.700 m2
okoli	800 m2
okoli	700 m2
okoli	2.200 m2
Obširni razpis glej v Uradnem listu 122 z dne
9.	decembra 1927.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 5. decembra 1927.
z okoli 5.700 m2
Preds. 715/4/27—2.	3 2
Razpis.
Pri okrožnem sodišču v Novem mestu se odda mesto pisarniškega; predstojnika v
4.	skupini H. kategorije.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj se vlože naj-kesneje do dne
10.	januarja 1 928. pri podpisanem predsedništvu.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 122 z dne 9. decembra 1927.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu,
dne 6. decembra 1927.
S 20/27—131.
2695
Odprava konkurza.
skupaj . . 24.200 m2 popleskane površine v skupni proračunjeni vsoti . seznamek postaj," od" katerih velja ugodnost''“zü (,kf>l/. l50'000 Pin- Obnovitev namaza se odda po prevoz kamenitih kock za tlakovanje in robnikov poedini!'. ^ah> zat0 86 Iahko vlože Ponudbe tudl
.	”	»/n nnnrl i n n
Iz pozicije K—4 b), tudi postaja: Brusnik. To velja od dne 1. decembra 1927.* **
Dopolnitev luške tarife za prevoz blatfa itd. z dne 1. oktobra 1926.
za poedine proge.
Dela se morajo začeti, čim nastopi ugodno vreme,
! rok za njih dovršitev pa je do dne 30. junija 1928. z generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, j Ponudbe je treba napisati na obrazcih, ki jih je |
*	j za to posebe izdelala direkcija državnih železnic. | A I 355/27
Obče in posebno pogoje za izvršitev teh del lahko J vpogledajo interesenti pri gradbenem oddelku v . r .	.	.	, v, .	II. nadstropju, soba št. 69, vsak delavnik med urad-
* a htKUU - 3- naj so uvrste v luski tarifi br. 17 njmj	lahko pa jih tudi kupijo za 30 Din.
Prozaidolženec: Ferdinand Hartinger, registriran trgovec v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 29.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 20/27—2 o prezadolženčcvi imovini, je po § 157. k. r. odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek IH.,
dne 7. decembra 1927.
3.	2692 3—1
s)kiic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Franc Koron, občinski ubožec iz Gibine št.4,
v seznamek posluj, ml katerih velja ugodnost za Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, so | 0i.čin-i Sv ^ Andrmi v sm ,m .i n • ,	.	,
p! (v o, osa iz pozicije D—22 b), tudi postajo: Ca- morajo izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo jn oktobra 1Q-27 '	lavni 'h m'^ 0p1Ca ^ ,1c . no
prag, čačak, Divci, Gornji Milanovac, Klenak Sava, oznako na njem: «Ponudba za pleskanje železnih '	U21\ \ f', b(>llUW J PtuJu Um^L .
Kraljevo, Leskovac, Markovac, Mladenovac, Obre- mostov na dan 9. januarja 1928. ponudnika N. N.» !	A"1’ kl imaj?	do zapuščine, se pomijejo,
novac, Podunavci, Požarovac, Požega, Sisak, L žice, (družitcljcvo ime in njegov priimek).	ii oÄ naP0yedo ‘n dc(kaz,-|o dne 3 0. decembra
.............. 1 Ponudbe, ki jih podado neposredno ponudniki ali!1927' °b devetlh pn tem sodiš0u v sobi št- 17
Valjevo in Vranje.
Ta dopolnitev velja od dne 1. decembra 1927. j njih pooblaščenci, se morajo vročiti na dan licitacije u^hk^ k^nis0 ^ dn0 Plsmeno- Siccr ne bi imeli
......	. ...................... -	- ^ med 10. in 11. uro predsedniku komisije. Ce se pošlje '	1 niS<> zava!ovani z
ponudba po pošti, mora biti odpremljena tako, da
iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,j 01(3,1 1b-111 tl-uro predsedniku komisije. Ce se pošlje j !k jla(ja]jnje praviAdo to zapuščine^aktiA za ,	____ ..	.	_____ ’ nonudba no nošti. mora h ti odnremlienn. tako da.	nauaijiije pravice «io to zapusune, ako bi za-
dne 15. novembra 1927.; G. D. br. 68.351/27.
488
Ti)im ičenje § 62. železniško-prometne uredb« o pošiljateljevi dolžnosti, pri-skrbovati potrebne ponjave za pošiljke sena.***
V prvem odstavku § 62. železniško-prometno
i dospe k licitacijski komisiji najkesnejo do zgoraj/'1*'' pkl*‘da IUPovedanih tujatev pošla.
! določenega časa.	,	Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek I.,
Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po izvršeni licitaciji.
Licitacija se bo vršila ob 11. uri. Vsak ponudnik mora položiti po odredbah Člena 88. zakona o državnem računovodstvu najkesneje do 10. ure na dan licitacije pri glavni blagajni direkcije državnih železnic v Zagrebu kavcijo 5 % ponujene vsote.
dne 21. novembra 1927.
A I 355/27.	2693 3—1
Poklic dedičev neznanega bivališča.
Franc Koren, občinski ubožec v Gibini št. 4, občina Sv. Andraž v Slovenskih goricah, je dne 12. oktobra 1927. umrl. Poslednja volja se ni našla. Dediči Franca Korena, katerih bivališče sodišču
O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se
uredbe jo splošno določeno, da mora biti blago' koli-; mora. I)okazati predsedniku licitacijske komisije.
posebe, da še morajo pokriti pošiljke sena, ki se dražiti po njih.
Direkcija državnih železnic v Zagrebu,
dne 30. novembra 1927.
prevažajo v odkritih vagonih, s ponjavami, Id jih mora nabaviti pošiljatelj.
Iz tega izhaja jasno, da ni omejena ta pošiljateljeva obveznost na izvesten del prevoznega pota, ampak da se nanaša na ves prevozni pot od od-pravne do namembne postaje.
Ker se pošiljke sena, ki se natovarjajo v odkrite vagone na postajah normalnega tira, a so namenjene na postaje ozkega tira, na pretovarjalnih postajah pretovarjajo v več odkritih voz ozkega tira, je pošiljateljeva dolžnost, ko preda pošiljko, priskrbeti toliko ponjav, kolikor jili je treba, da se pošiljka pokrije tako v vagonu normalnoga kakor tudi v
* Odlok	z	dne	15. novembra	1927.,	G. D.
hr. 73.612/27.
** Odlok	z	dne	22. novembra	1927.,	G. D.
kr. 75.235/27.
*** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 24. novembra 1927., št. 267/LXXI.
Preds. 536/4/27—1.	3—2
Razpis.
Pri deželnem sodišču v Ljubljani se odda mesto pisarniškega predstojnika v 4. skupini
II.	kategorije.
Prošnje naj se vlože do dne
10.	januarja 1928.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 122 z dne 9. decembra 1927.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 3. decembra 1927.
se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z Matijo Kostanjevcem, posestnikom pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah, ki se je postavil odsotnim dedičem za skrbnika.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek L,
dne 21. novembra 1927.
Preds. 522/26/27—2.	2623 3—2
Razglas.
Pri podpisanem sodišču se hranijo iz let 1922. do 1927. ukradene stvari neznanih lastnikov, t. j. razna gotovina, 1 listnica in 1 srebrna ženska urica.
Podrobnejši podatki so razvidni iz tabelarnega edikta, ki je nabit na deski v justični palači, palači.
Lastniki teh stvari se pozivlje jo, naj se javijo pri tem sodišču do dne
8.	decembra 192 8. in dokažejo svoje lastninske pravice.
Po brezuspešnem poteku navedenega roka se bodo označene stvari prodale, izkupilo in shranjeni denarni zneski pa izročili državni blagajni. Zoper to blagajno bi se morali potem morebitni zahtevki uveljavljati s civilno pravdo.
Deželno sodišče v Ljubljani,
dne 23. novembra 1927.
E 444/27—6.	2555
Dražbeni oklic.
Dne 22. decembra 192 7. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podveža, vi. st. 22.
Cenilna vrednost: 15.261 Din 70 p; najmanjši po-nudek (po odbitku stanovanskih in užitnih pravic nedoletne Marije Glojekove): 175 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Gornjem gradu,
dne 11. novembra 1927.
E 832/27—3.	2556
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. decembra 192 7. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zgornje Laže, vi. št. 11.
Cenilna vrednost: 12.848 Din; najmanjši ponu-dek: 9000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščalo dražbe, jo oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede'nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Konjicah, oddelek II.,
rine 14. novembra 1927.
E 581/27—5.	2587
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. decembra 1927. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Veliki trn, vi. št. 6 (hiša, gospodarsko poslopje in 7 parcel [gozd, njive, pašnik, vrt]).
Cenilna vrednost: 43.000 Din; najmanjši ponu-dek: 28.667 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem,
dne 17. novembra 1927.
E 1828/27.	2590
Dražbeni oklic.
Dne 2 9. decembra 1927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Št. Vid, vJ. št. 54.
Cenilna vrednost: 2621 Din; najmanjši ponudek: 1747 Din 33 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski toga sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 21. novembra 1927.
E 270/27—5.	•	2512
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. decembra 192 7. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dolenji Logatec, vi. št. 142 in 190, in zemljiška knjiga Blekova vas, vi. št. 104 in 197.
Cenilna vrednost: 76.575 Din; najmanjši ponu-dok: 51.050 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Logatcu, oddelek III.,
dne 10. novembra 1927.
E 162/27—7.	2589
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. decembra 192 7. ob devetih bo pri podpisanem sodišču dražba zemljišča: zemljiška knjiga za davčno občino Ravnik, vi. št. 116 (travniška parcela).
Cenilna vrednost in najmanjši ponudek: 1500 Din.
Vse drugo je razvidno iz družbenega oklica na tukajšnji uradni deski.'
Okrajno sodišče v Ložu, oddelek II.,
dne 24. novembra 1927.
E 5440/27—6.	2577
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. d e c e m b r a 1 9 2 7. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zgornje Hlapje, vil. št. 43, 85 in 112, in zemljiška knjiga Počenik, vi. št. 52.
Cenilna vrednost: 56.164 Din 80 p, po odbitku cenilne vrednosti 50 Din vknjižene služnosti: pota 56.114 Din 80 p; vrednost priteklin: 780 Din (že všteta v cenilni vrednosti); najmanjši ponudek: 37.409 Din 86 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 11. novembra 1927.
E 2349/27.	2519
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. d e c e m b r a 1 9 2 7. ob desetih bo pri podpisanem sodišču 'v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sestrže. vi. št. 371.
Cenilna vrednost: 2562 Din 80 p; najmanjši ponudek: 1708 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa so opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 5. novembra 1927.
Št. 963—prež—27.	3—3
Razpis.
Rektorat univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani razpisuje na tehnični fakulteti asistentsko mesto v elektrotehničnem institutu.
Prosilec mora biti naš državljan ter mora imeti absolvirano visoko šolo elektrotehnične stroke z obema izpitoma in odslužen vojaški rok.
Prosilci, ki se zanimajo za razpisano mesto, naj pošljejo do dne 2 0. decembra 192 7. prošnje rektoratu univerze v Ljubljani.
Prošnje je treba opremiti z listinami, ki jih zahteva člen 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Rektorat univerze
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani,
dne 21. novembra 1927.
Rektor: Nahtigal s. r.
Št. 964/prez/27.	3—3
Razpis.
Rektorat univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani razpisuje na tehnični fakulteti mesto docenture za splošno strojeslovje.
Pogoji za razpisano mesto so: jugoslovansko državljanstvo, absolvirana vojaška služba, znanje
državnega jezika, absolvirana tehnična visoka šola z vsemi izpiti strojnotehnične stroke, predložitev publikacij in dokazov o praktičnem delovanju v strojni stroki.
Prosilci, ki se zanimajo za to mesto, naj pošljejo prijave do dne 31. decembra 1 927. rektoratu univerze v Ljubljani.
Prijave je treba opremiti z listinami, ki jih zahteva člen 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Rektorat univerze
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani,
dne 21. novembra 1927.
Rektor: - Nahtigal s.r.
Št. 1743/27.	2690
Razpis službe.
Mestna občina Kranj razpisuje službo za veterinarsko nadziranje v mestni klavnici.
Mesečna nagrada 1500 Din.
Prošnje naj se vlože do vštetega dne 2 3. d e -c e m b r a 1 9 2 7. pri mestnem županstvu.
Nastop službe dne 1. januarja 1928.
Mestno županstvo v Kranju,
dne 9. decembra 1927.
Razne objave.
Št. 405.	2691
Razglas.
Na podstavi § 43. zakona, z dno 23. avgusta 1877., kranjski dež. zak. št. 14, in §§ 1. in 4. zakona z dne 10. aprila 1881., kranjski dež. zak. št. 8, bo proračun glavnega odbora za obdelovanje ljubljanskega barja s preliminiranim kritjem razgrnjen v času od dne 17. decembra do dne 31. decembra 1 9 2 7. na vpogled vsem interesentom pri načelništvu glavnega odbora za obdelovanje barja v Ljubljani, Turjaški trg št. 3/1, med uradnimi urami od šestnajstih do osemnajstih (od 4. do 6. ure popoldne) in pri odbornikih glavnega odbora za njih okoliše.
V tem času naj se vlože tudi morebitni ugovori pri načelniku glavnega odbora za obdelovanje barja.
Glavni odbor za obdelovanje barja v Ljubljani,
dne 7. decembra 1927.
Načelnik: Andrej Knez s. r.
Vabilo na VI. redni občni zbor delničarjev»
ki ga bo imela firma
Carl Pollak, d. d.
(industrija usnja in usnjatih izdelkov v Ljubljani),
dne 2 8. decembra 192 7. ob enajstih v Ljubljani, Usnjarska ulica št. 1, s tem dnevnim redom:
1.	) Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu od dne 12. februarja 1926. do dne 30. junija 1927.
2.	) Poročilo nadzorstvenega sveta.
3.	) Razvrstitev in odobritev bilance kakor tudi
računa o dobičku in izgubi.	*
4.	) Volitev upravnega in nadzorstvenega sveta po Statutu, §§ 18. in 22. (22./23.).
5.	) Dopolnitev pravil (Statuta).
6.	) Slučajnosti.	'	2688
* * *
Posest ene delnice upravičuje do enega glasu. Občnega zbora se smejo udeležiti po § 38. družbenih pravil oni delničarji, ki poleže potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi vred šest dni pred občnim zborom pri Prometni banki, d. d. v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4.
Upravni svet.
2689	Objava.
Izgubil sem vojaški potni list br. 38, ki ga mi je izdal predsednik stanovanske komisije pri komandantu mesta Feodosije leta 1920. na ime: Vladimir Itin iz Ivanovke (Rusija).
Proglašam ga za neveljavnega.
Vladimir Itin s. r .
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljmbljani.