m PRIMORSKI DHEVNIK - GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE lfj° 1X- • Stev. 112 (2422) Prispevajte za Dijaško Matico Poštnina plaCana v gotovini Speciizione in abbon. post. 1. gr. TRST. torek 12. maja 1953 Cena 20 Ur ijOVA Rimska volilna izsiljevalska akcija pe Gasperi grozi s fašizmom jjg ne dobi Tržaškega ožemi ja ■ ia,ervjuju reviji „U. S. News and World Reoort" pravi De Gaspari, da bo fašizem i‘vladal, če ne bodo pokazale zahodne države „več razumevanja za STO" - Rimski ™promis" - etnična črta - Izsiljevanje tudi z balkansko pogodbo in evropsko vojsko JOd našega dopisnika) ((Fašizem ima sa- MhT » enn .č - "* "““em »mn sa-* Italiji 02?os£’ da prevlada bi mu namreč ) j n ostale zahodne drža-adostnim razumeva-!i(tnlia» ZPraaanje Tržaškega jfcti v ie dejal De Ga- ** objavr em intervjuju, ki ^ lUni*4^31165 ameriška re-Vlij R States News and aport». (V skoraj po-** je za aaadilu intervjuja, ki !bjaviia l£abjanske potrebe i. *?°*uradna agencija b interv■ .stavek izpuščen) ®*slediunV'lu-’a Posnemamo še Vnra- ne.kaj izjav: Očrtov z Je; izdelovanju ?ettefal Ra °'>ramb° Evrope je ioblia- , SWay zaskrbljen za da v Vrata- SHAPE bi 4 talkah ,Se Italiia pridruži-^tum u vojaškemu stai:,v' Kakšno je italij an-°dgov0ri1Ce• ® je De Gasperi %t - J »Naletel sem nad Ji te n, sv°3em sosedu Titu. nsbo .°rem° vstopiti v bal->^i teše°^°^0’ ne da b‘ bilo % C, . 0 blaško vprašanje. ^ielo«110 mnenje tega ne bi Df 9 |Alibo J'- nato vprašal: ‘‘■'ja laj SItev tržaškega vpra-**h?»i j,Ja P° jumn m volit.-f°v°rii. ‘■'»speri pa je od-bto d !?tv° sPora bo osta-°iit«v ,esitev ni odvisna od S>ini. ea °d Tita«. Na Noč i_-Prašan j e; «Ali je » 0|isov?!lPromis’>> pa ie sle‘ *nis m .Ji 'jGotovo je kom- ta, ki bi dala pretežno jugoslovansko ozemlje Jugoslaviji, pretežno italijansko ozemlje pa Italiji«. Sicer pa je De Gasperi izrazil upanje, da bodo na volitvah povezane sredinske stranke dobile «občutno večino« in tudi trdil, da novi volilni zakon nikakor ni v korist de-mokristjanski stranki (!), češ da bo imela manj poslancev kot doslej («pozabil» pa je dostaviti z znatno manjšim številom glasov« — in že to pravzaprav označuje vso de-magoško neresnost njegovih izjav). O evropskih vprašanjih je menil, da je treba doseči sporazum med Francijo in Nemčijo, kajti «če imamo 80 divizij in spor med B’rancijo in Nemčijo, nimamo ničesar«. O italijanskih vprašanjih pa je v glavnem govoril o izseljevanju in ugovarjal ameriškim opazkam, da je mogoče italijansko gospodarstvo toliko razviti, da bi zaposlilo znaten del brezposelnih. O morebitnem obisku v Washingtonu pa je menil, da bi rad odšel tja, ke bi ga povabili. V rimskih političnih krogih so predvsem opazili dvojno funkcijo De Gasperijevega intervjuja, kot jo kaže že posebna priredba za italijanske potrebe. Medtem ko je v besedilu ameriškega tednika glavni poudarek na izsiljevanju glede Trsta in nekam priliznjeno obravnavanem vpra- Vi j m°goč in jaz sem ga šanju evropskega združevanja Podlagal:' etnična čr-lki godi ameriškim ušesom, je MEMTAR (O* ^OGr^®* dopisnilta) . F*, 11. Tržaško ' noben kompromis, temveč le , »ŠQaje - fej 3e Ponoutio na dnev-S je j1' Jugoslovanska jav-k' Prerf *Ud* pričakovala, i ‘‘»liin Vsahimi volitvami Stil, , ' uradni krogi iz- klij-- to | — ugotavlja »Borba« — p« ni temneč le tristranske 1 te ‘anja Pofe vprašanje za nova zahodnih velesil e.c_an° gonjo proti Ju-način je itali-a najprej izsilila Skai,;,Na ta v‘ad J uPrh avljajo se izjave raz- .,08o« °°Vornih italijanskih Jlsejr, katerim načeluje Nic, fc v}ade De Gasperi. Nš d*112 ^ubo moramo pri-}ltijeva 3e v zadnji De Ga- > tovr-XZ*avi' ie i° 9leda' i dob, Sfl°’ °bčutiti nekakš °nani«rnost. Toda to n Površen vtis. Sa 'J^0 be Gasperi ne od- h ■ od tTlstranske dektara- /bin p°bt!/ce izsiljevanja in j J Politike, ki ne more A« itInnih rezultatov. Po-H. ’ “a se ------- striktna izvedba deklaracije)). «Jasno je - zaključuje ((Borba« — da narodi Jugoslavije ne morejo sprejeti tristranske deklaracije v nobeni obliki, pa tudi ne v obliki ((kompromisa)). S takimi izjavami in stališčem ni mogoče rešiti tržaškega vprašanja. Za rešitev je potrebna iskrena in odkrita pot in prenehanje brezprin-cipialne politike izsiljevanja, intrig in pritiska)). B. B. Ilc,,'. p°Zlt; U yatop,^e oživi tristranska de- K. Popovič obišče Avstrijo BEOGRAD, 11. — Jugoslovanski državni tajnik za zuna. nje zadeve Koča Popovič bo v kratkem vrnil lanski obisk av. strijskega zunanjega ministra dr. Karla Gruberja Jugoslaviji. Sodijo, da bo Koča Popovič obiskal Avstrijo v drugi polovici junija, ko se bo vrnil iz Londona, kjer bo prisostvo. val kot član jugoslovanske de. legacije kronanju kraljice Elizabete. v italijanski priredbi na glavnem mestu zavzemanje za izseljevanje in za reševanje drugih italijanskih notranjih vprašanj z ameriško pomočjo, medtem ko je sicer neresna, toda v volilnem času vendarle dvorezna trditev o porastu fašizma zaradi nerešenega tržaškega vprašanja sploh izpuščena. Resnejšim opazovalcem se zdi to izsiljevalsko slepomišenje s Trstom in fašizmom v dveh izdajah — dejansko v funkciji varanja tako italijanske kot ameriške javnosti — prav tako nemoralno kot smešno. Vsem je še dobro v spominu podobno izsiljevanje pred petimi leti — toda takrat s kominformovsko nevarnostjo. Ker v to letos nihče več ne verjame, se je morala pojaviti fašistična nevarnost, in nekdo je pripomnil, da utegne čez pet let fašizem — če v njegovo akutno nevarnost tudi v svetu ne bo nihče več verjel — zamenjati «partito della bistecca«. Gre pa seveda tudi, za igro z ognjem — saj kdo je končno stalno razpihoval tržaško vprašanje in ob njem oživljal šovinistični imperializem? In če bi se letošnji trik posrečil — mar ne bi kmalu grozil Italiji fašizem, če ne dobi Libije, pa Malte, Tunisa, Nice, Abesinije itd. itd.? Taka je namreč De Ga-sperijeva logika. Očitno je torej, da ,ie Rim sprožil novo izsiljevalsko o-fenzivo za Trst in da skuša v največji meri izkoristili bližnje volitve za zadovoljevanje svojih imperialističnih želja. Saj je bilo v tem razmeroma kratkem predvolilnem razdob-i;i res slišat' že marsikaj — od poziva Moskvi, naj pristane na tristransko izjavo, mimo izsiljevanj z balkanskim paktom (ki pravzaprav pomeni: dajte mi nekaj, če hočete, da me smete braniti) in raznih naročenih člankov v angleškem časopisju (prav danes se je našla nova moč: dopisnik «Daily Mirrorja« pripoveduje Angležem, da postajajo v Italiji nepriljubljeni zaradi Trsta) pa vse do glasov, da Italija no bo hotela dati svojih konti-gentov v evropsko vojsko, če ji ne podarijo Trsta in STO. Sicer je pa prav danes De Gasperi odpotoval na zasedanje ministrov evropske obrambne skupnosti v Pariz in kmalu po povratku bo imel toliko napovedovani govor 24. maja v Vittoriu Venetu (res škoda, da je 10. junij tri dni po volitvah). Kar se pa fašizma tiče, je De Mareanich priskočil De Ga-speriju na pomoč s člankom, v katerem med drugim trdi, da je demokracija za Italijo škodljiva ker ne more ugodno rešiti tržaškega vprašanja. Pacciardi britanske j 3e sicer v soboto že vnaprej I odgovoril, da to ni res, ker ]e Dullesod razgovori z generalom Magibom Dulles je izjavil, da so ZDA za to, da se britanske čete umaknejo v fazah* s sueškega področja • Nagib je poročal Dullesu o egiptovskih načrtih za obrambo Srednjega vzhoda italijanska demokracija postavila meje na Snežnik — toda to končno dokazuje, da gre same za dva različna jezika, medtem ko je bistvo vedno isto —. imperializem. Med volilno kampanjo je postal nekam bolj delaven tudi papež, ki je že v nekaj zaporednih govorih pozival k večji socialni pravičnosti in k večjemu razumevanju za reveže. To je tudi vsebina današnjega njegovega govora delegaciji državnih uradnikov, ki jim je še precej na dolgo priporočal, naj ne zapravljajo uradnih ur za klepetanje in še manj za kvantanje. Medtem je bila preklicana stavka bančnih nameščencev, ki bi morala biti od 12. do 15. maja. Zato pa bodo dva dni stavkali davčni izterjevalci. A. P. KAIRO, 11. — Ameriški dr žavni tajnik Dulles je prišel danes v spremstvu Harolda Stassena z letalom v Kairo. Na letališču so ga sprejeli e-giptovski zun-nji minister Fawzi, ameriški poslanik Caf. fery in egiptovski poslanik v ZDA Hussein. Na letališču Dulles izrazil upanje, da bo njegov obisk prispeval k raziasnitvi nekaterih nesporazumijenj. Dodal je, da želi imeti od generala Nagiba neposrednr informacije o skupnih vprašanjih, ki zanima, jo obe žrtvL Popoldne je lullesa sprejel general Nagib in po razgovoru je Dulles izjav 1. da so ZDA naklonjene, da e britanske če. te (cumaknejo fazah« s področja Sueškega prekopa. Dodal je, da bi bilo i^eba zadevo u-rediti tako, da se hkrati ((zajamči trajna posobnost vojaških oporišč, zato da jih bo mogoče v primeru potrebe takoj uporabiti za obrambo svobodnega sveta:- Dalje je poudaril, da je ilisenhowerjeva vlada mnenja, da je treba an. gleško-egiptovsbi spor glede da se popolnoma spoštuje suverenost Egipta. General Nagib pa je izjavil, da Dulles ni postavil nobenega predloga za ameriško udeležbo pri pogajanjih o Sueškem prekopu. Dodal je, da Egipt ne bi nikoli sprejel take ponudbe. Pred razgovorom z Nagibcun se je Dulles razgovarjal z a-meriškim poslanikom in z dru. gimi funkcionarji poslaništva. Za tem je imel razgovor z e-giptovskim zunanjim ministrom ob navzočnosti Harolda Stassena, ameriškega poslanika v Kairu in egiptovskega po. slanika v Washingtonu. Izvedelo se je, da je Nagib poročal Dullesu o egiptovskih načrtih za obrambo Srednjega vzhoda s pomočjo zahodnih dr. žav. Ti načrti predvidevajo u-stanovitev arabskega povelj, stva z glavnim štabom na področju Sueškega prekopa. Ta načrt je bil pripravljen na konferenci zunanjih ministrov arabskih držav. Zvečer se je Nagib ponovno sestal z Dullesom in pozneje se je ameriška delegacija ude. ležila večerje, ki jo je Nagib Vietnam in Laos protestirata zaradi razvrednotenja piastre Poudarja se, da francoska ulada ni obvestila o lem svojem ukrepu vlad pridruženih držav - Škandal s prekupčevanjem z indoki-tajsko valuto - Danes se v francoski zbornici pričakuje ostra debata v zvezi s položajem v Indokini - sueškega področja rešiti tako, I priredil njej na čast. PARIZ, 11. — Francoska vlada je znižala zakonito vrednost indokitajske piastre. Od danes je uradni tečaj deset frankov za eno piastro namesto sedemnajst. Pariški tisk piše, da obstajajo «močni interesi«, ki ovirajo zaključek indokitajske vojne, ker bi ta pomenila konec špekulacij, ki da jih hoče sedaj francoska vlada odpraviti. V Saigonu se Je sestala ne izredni seji vietnamska vlada, da prouči položaj, ki je nastal z razvrednotenjem piastre. Po seji je ministrski predsednik Nguyen Van Tam podal tisku izjavo, v kateri pravi med drugim: ((Ministrski svet je ugotovil, da pomeni razvrednotenje piastre odkrito kršitev dogovorov od 8. marca 1949. Postavljeni smo pred izvršeno dejstvo in smo prisiljeni ped-vzeti predvsem ukrepe, da preprečimo posledice, S Fran-cijb se bomo potem razgovar-jali. Takoj ko je izvedela za razvrednotenje, je vietnamska vlada poslala včeraj visokemu francoskemu komisarju v Viet- Churchill predlaga sklicanje ..čim ožjega sestanka velesil Svoj predlog je izrazil med zunanjepolitično debato v spodnji zbornici -Nobenega komentarja v Washingtonu-Bojazen v Parizu, da gre za predlog nove Jalte z izključitvijo Francije - Churchill se zavzema za „večjo potrpežljivost" v Panmunjomu Obširna izjava o Egiptu ob Dullesovem prihodu v Kairo LONDON 11. — Danes popoldne je Churchill z daljšo izjavo začel napovedano zunanjepolitično debato v spodnji zbornici, ki so jo že dalj časa z zanimanjem pričakovali; zlasti se, ker so se zadnje dni raz-jirile vesti, ia bo Churchill med njo predlagal sestanek velesil. Spodnja zbornica je bila polna poslancev in občinstva, v diplomatskih ložah pa so sedeli predstavniki 21 držav. Churchill je res predlagal konferenco velikih; dejal je, da bi bilo treba «brez daljšega odlašanja« sklicati konferenco «najvišjih mogočih preedstavni-kov» največjih držav. Kočljivo vprašanje števila velesil (konferenca petih bi zahtevala tudi navzočnost predstavnikov pekinške Kitajske) je Churchill obšel z izjavo, da bi naj bila konferenca predstavnikov velesil «omejena na čim manjše število držav in oseb« in da bi jo morala označevati ((primerna mera neuradnosti in še večja mera zasebnosti in rezerviranosti«; poleg tega dela konference ne bi smel ovirati »absurden dnevni red«. «Morda — je nadaljeval Churchill — na takem sestanku ne bo mogoče doseči hitrega in konkretnega .sporazuma; morda bi pa udeleženci le spoznali, da je mogoče storiti kaj boljšega, kot uničiti človeški rod«. Dodal je še, da ne razume, zakaj bi se bilo treba bati podobnega poskusa. Pri teh beseda je vsa zbornica ploskala. Churchill je nato obširno go- zVf, Se s pomočjo Sovjet- OŽI))1 r% 4 v/tv. ^ /, /Jrt. g, »5 “ " — -HUL6HII, ^w,,- IjMetej 'v katero se lahko i! n Julijanski politiki. a'>‘ji lnore škodovati Ju-• kajti Jugoslavija se pravic in ob "itien, v sedanjem medna-* Položaju. °^',a Po itika Jugoslavije J Jta(nj?°uda.rja «Borba» — hed,!,,. ■ Poštenih, jasnih in KONFERENCA ZA AVSTRIJO SKLICANA ZA 27. MAJ IjUhiJlarodnth odnosih dobro C^ku ellh- Zadnja De Ga-■1 *- ■ a izjava «United Sta-World Reportu«, nada- H,'"L - - j da staro, Ga!? )rl3a>>’ dokazuje, h%i JJn nadaljuje Gn rija f6. Ga^an° Politiko. Trditev tj'**))) da pride lahko Jdast, fV Haliji ponovno na (m jo iJ.ZPtl°dne sde ne po- ‘ti, »šle, douolj razumevanja za i eN Uprašanje, je ne samo «Ut*’ Po« temved predstavlja tii" *ahJJ'en Poskus izsiljeva-0Pi# a s fašističnim stra- fif 'Ppr!n°’ ' u9°tavlja «Bor-?eh Qh°u način, kako De Ga->»)e -avnava tržaško vpra-‘n «sa Zahodne velesile opuščajo ^skrajšano besedilo* pogodbe ? LONDON, 11. — V spodnji zbornici je angleški državni minister Selwyn Lloyd v odgovoru na vprašanje bivšega laburističnega državnega podtajnika Daviesa naznanil, da je Anglija predlagala, naj se 27. maja sestane v Londonu konferenca štirih namestnikov za Avstrijo. Lloyd je pojasnil, da je po razgovorih med Washingtonom, Parizom in Londonom in na zahtevo angleškega predstavnika Geoffreya Harrisona (ki bo predsednik prihodnjega zasedanja) glavno tajništvo konference namestnikov danes razposlalo vabila za sestanek v sredo 27. maja. Lloyd je tudi dejal, da vabilo ne vsebuje nobenih pogojev. V londonskih di-gonja, ki jo ti . plomatskih krogih razlagajo to 6 Pod J J " zvezi s Trstom, pojasnilo tako. da zahodne ve-ih PSr° fašističnim silam I tešile morda ne bodo več za-, »tebi.: Za£° pada krivda za i htevale, naj služi kot osnova «d6,‘ar POrast fašističnih 23 razgovore tako imenovano lci8.0Uor«^,I ,na De Gasperija in borišč UaIija"ske politike. ZSSR na sklenitev avstrijske po°odbe «utegnil pomeniti dokaz iskrenosti in miroljubnih namenov. ZSSR«. Malik v Londonu LONDON, 11. — Novi sovjetski poslanik v Londonu Malik je danes prišel v Lon- ^°Malik je ob prihodu takoj odpotoval z avtomobilom v so. vjetsko poslaništvo in ni hotel dati nobene izjave navzočim novinarjem._____ Bonnski dogovori »skrajšano besedilo« pogodbe. Ce bo ZSSR sprejela vabilo, 'i ~'‘scain s : „ . i j° b° verjetno predstavljal no- 9ob; Pihopa«,- -an^e. ! vi veleposlanik v Londonu Ja- ij«, vanje šovinistične j kob Malik. Zadnja konferenca namestnikov je bila februarja v Londonu in ni dala nobenega rezultata; doslej so imeli nanje «t!l2‘Q«a n „ ‘te e° t , Gasperija, da a°»tsi ^kepa vprašanja ni ^!>a»' id volitev, temveč «« *elie ^azuje pomanjka-il^tUtn xtaliianske vlade, da liv.b>-a«,i° z Jugoslavijo po-h 1)a> hn 1° reŠitev. Etnična «..*k!ie„..A®fero se De Gaspe- K^Uje h 1 na svoj kom- ta-hiišlJnedl° 11, — Ameriška tovarna ladja «Henri Soeinbrenner«, ki je vršila službo v Gornjem jezeru, se je danes potopila. Od 31 mož posadke se jih je rešilo samo 8. V PANMUNJOMU nobenega napredka TOKIO, 11. — Včeraj je ge-1 držuje pa si pravico povrniti neral Nam II odgovoril v Pan. se na prvotni predlog, munjomu na nekatera vpraša.] p0 seji je general Harrison nja delegacije Združenega po. ■ izjavil, da so nasprotniki zado. 1 1 .i._ x M (v n i o I no; 60 u:_ . J amII 1 cervirt n o A n A NOVI DELHI, 11. — Po tri tedne trajajoči razpravi je indijski parlament sprejel od vlade predloženi osnutek zakona o nacionalizaciji blizu 20 zasebnih letalskih družb. veljstva ter je vztrajal, naj se vprašanje usode ujetnikov, ki se protivijo repatriaciji, odloča na konferenci, ki naj se se. stane po sklenitvi premirja. Nam II ni odgovoril na vsa vprašanja, izjavil pa je, da bi v primeru nasprotij v komisiji petih nevtralnih držav odloča, la večina. Danes so nadaljevali razpravljanje o predlogu kitajsko, korejske delegacije, o katerem se niso še sporazumeli. General Harrison je vprašal nasprotnike, ali imajo kakšen drug predlog glede ujetnikov, ki se protivijo repatriaciji, za primer, da se na politični kon. ferenci ne bi mogli sporazumeti. Dalje je Harrison vprašal, pred kom bodo odgovorni poveljniki vojaških enot pe. tih nevtralnih sil; prav tako je vprašal pojasnila glede stroškov za ujetnike, ki jih bo. do izročili nevtralni komisiji, in glede potnih stroškov za njihovo repatriacijo. Vprašal je tudi, kakšne ukrepe bo treba podvzeti za vzdrževanje u. jetnikov, ki se bodo še dalje protivili repatriaciji. Pri tem je pripomnil, da bi bilo zaman skleniti sporazum, če ga ne bi potem mogli praktično izvesti. Se prej je general Nam II izjavil, da bi morala politična konferenca dokončno odločati o ujetnikih, ter je dodal: »Absolutno ne priznamo možnosti, da bi se ujetniki nelogično upirali repatriaciji«. Za tem je izjavil, da je nje. gov predlog za premestitev u_ jetnikov izven Koreje še vedno najboljši, in da je kitajsko, korejska delegacija stavila nov predlog, ker je združeno po-, veljstvo na tem vztrajalo; pri. voljivo odgovorili samo na eno vprašanje, in sicer glede večinskega glasovanja pri odločanju o nasprotjih med petimi nevtralnimi državami. V Tekiji rešeno vprašanje arbitraže TEKIJA, 11 — Na jugoslo-vansko-romunski konferenci o plovbi skozi Djerdap so danes rešili vprašanje arbitraže, ki predstavlja eno najvažnejših točk sporazuma. Romuni so prav tako sprejeli 23. člen jugoslovanskega predloga sporazuma, s katerim se v interesu neodvisnosti in suverenosti pravi ■ Jugoslavije in_ Romunije ne dovoljuje vmešavanje drugih držav v vprašanje izbora tretjega člana arbitražne komisije. Na današnji seji, ki je bila v Tekiji, so sklenili, da se vprašanje razdelitve šefov in njihovih pomočnikov v posameznih službah reši s kasnejšim sporazumom. Egiptovska ustava KAIRO, 11. — Podkomisija ustavnega odbora, ki pripravlja novo egiptovsko ustavo, je predlagala, naj se predsednik egiptovske republike izvoli za pet let. Predsednika naj volijo z neposrednim glasovanjem vsi volivci. Na podlagi predlo, ga podkomisije bi predsednik senata postal naslednik predsednika republike, če bi ta u-mrl pred koncem svojega man. data. Predsednik republike bo lahko samo enkrat ponovno iz. voljen. Globoko zajmi budi tam, kjer vir ti je veselja in pomni, da življenje ni pobožna tiha želja.... UUD, POLJANEC Danes, torek Pankracij, Stojtnif ^ Sonce vzide ob 4.38 in:z 19.25. Dolžina dneva 14.'H. ^ vzide ob 3.37 in za“n ,a Jutri, sreda 13. maja Servacij, Jasna S SINOČNJE SEJE IZVRŠNEGA ODBORA OF SOCIALISTIČNA JUGOSLAVIJA največie jamstvo naših pravic Oblasti so dolžne zaradi toče prizadetim kmetovalcem nuditi vso potrebno pomoč Na svojj sinočnji redni seji je izvršni odbor Osvobodilne fronte razpravljal o politični situaciji, ki jo je obrazložil predsednik glavnega odbora tov. Franc Stoka. Po obširni diskusiji je izvršni odbor odobril spomenico slovenskih županov in občinskih svetovalcev, ki je bila sprejeta dne 19-aprila t. 1. z zahtevami: da se izvolijo predstavniki ljudstva v upravna telesa cone, medtem naj se imenuje za predsednika cone domačin, za podpredsednika cone pa Slovenec, v conskem upravnem odboru, naj se imenuje sorazmerno zastopstvo Slovencev: da se izvedejo vse ostale v spomenici naštete zahteve glede šolstva, glede zastopstva Slovencev v raznih oblastveno imenovanih odborih in _ komisijah ter glede prenehanja premeščanja slovenskih uradnikov v Italijo. V zvezi z napad! raznih političnih skupin, med katerimi prednjačijo kominformisti in Agnelettova SDZ, na vodstvo Osvobodilne fronte glede tržaškega vprašanja pa so člani izvršilnega odbora v svojih iz-vaianjih ponovno soglasno poudarili stališče OF, da je ustva- ! ritev STO možna le s potrebnimi jamstvi za njegov obstoj In za uresničenje demokratič-nih načel mirovne pogodbe. Takšna jamstva pa tržaškim Slovencem v naivečji meri nudi le naša matična država Jugoslavija, ki jih kot napredna socialistična država nudi hkrati tudi vsem tržaškim demokratičnim množicam. Do tega pa bo lahko prišlo le z bodočo ureditvijo STO na podlagi medsebojnega sporazuma med obema neposredno zainteresiranima dTžavama in njunimi narodi ter na podlagi aktivne soudeležbe tržaških demokratičnih množic a brez vmešavanja tujih imperialističnih sil. Zato je glavna naloga vseh dobronamernih političnih skupin ki resnično želijo ustvaritev'takšnega STO, ki bo v interesu tržaškega prebivalstva, ne pa plen rimskega imperializma, da vsakodnevno in konkretno usmerjajo slovenske in italijanske demokratične množice v borbo proti vključevanju Tržaškega ozemlja v Italijo in proti vsem mahinacijam Kom-informa in imperialističnih sil, ki tako vključevanje pospešujejo. Za uspešnost takšne borbe pa je potrebno nepristransko delovanje političnih skupin in posameznikov za obnovo enotnosti slovenskega prebivalstva in vseh demokratičnih množic mesta in vasi. Nato je izvršni odbor razpravljal o posledicah toče, ki je pred dnevi prizadela del našega podeželja. Izvršni odbor je odločno obsodil ravnanje odgovornih oblasti, ki so ponovno pokazale nezainteresiranost za prizadete kmetovalce, ko je pomoč za nadomestitev ogromne škode tako zelo potrebna. Izvršni odbor odločno zahteva, da oblasti ukrenejo vse potrebno za rešitev interesov oškodovanih poljedelcev v Plavjah, Škofijah in Miljisklh hribih. Zato bo odbor podprl vsako koristno pobudo, ki bo izšla iz vrst kmetovalcev. Končno je bilo sklenjeno, naj tajništvo OF skupno z zastopniki okrajnih organizacij OF in zastopniki množičnih orga-ničacij ukrene vse potrebno za čim boljši uspeh vseh družabnih in kulturnih prireditev, ki so predvidene za letošnje poletje. fiz JUGOSLOVANSKE CONE STO) Vračanje dela dobička od prodanega vina vinogradnikom Dober mesec dni tega so na seji okrajnega ljudskega odbo. ra v Kopru razpravljali o trgovini in so med drugim skle. nili, da bo moralo podjetje «Vino» v Kopru razdelilti kmetom dobiček, ki ga je ime. lo od prodaje vina iz njihovega grozdja, ker so med- tem cene vinu narasle. Pozne. je je komisija okrajnega gospodarskega sveta določila, da znaša ta dobiček 16 in pol mi. lijona dinarjev in da bo tako podjetje «Vino» moralo razde, liti kmetom po 7 dinarjev za kilogram podjetju prodanega grozdja. Z delitvijo tega dobič. ka bodo začeli v kratkem. Podoben sklep je sprejet tu. di v bujskem okraju. Vinska klet v Umagu je prav te dni pričela deliti prvim kmetom po 7 dinarjev za kg prddane. ga grozdja. •V jugoslovanski coni bodo na ta način vrnili kmetom-vi-nogradnikom okrog 34 milijonov dinarjev. Za odkup grozdja v letošnji sezoni so nekateri kmetje-za-družniki predlagali, naj bi podjetjem kmetje dajali svoje grozdje v komisijo, to je da bi pri oddaji dobili le del vrednosti grozdja, razliko pa bi jim podjetja izplačala takrat, ko bi vino prodala. Podjetja pa bi si zaračunala le stroške za predelavo in prodajo. Sneg in slana Nedeljski vihar, ki je zajel tudi naše mesto, ni na srečo povzročil večje škode. Posledica je bila le izredno mrzlo I vreme, saj je slana včeraj zjutraj oparila večino krajev bližnje tržaške okolice, medtem ko sta bila Slavnik in Nanos v zgornji polovici pokrita s snegom. Z VSAKIM DKGH GLOBLJE T KRIZO... Sprejemi pri predsedniku cone Predsednik cone dr. Miceli je včeraj sprejel razne predstavnike lokalnih ustanov in združenj, med katerimi: župana miljske občine, nadzornika za pošto in telegraf dr. Vincenza Greca, predsednika združenja industrijcev dr. Do-rio in člane direktivnega sve ta združenja, direktorja podjetij ILVA ing. Constantina Salvia in glavnega inšpektorja državnih železnic ing. Aleksandra Alessandria. SERIJSKI ODPUSTI V TRŽAŠKI INDUSTRIJI Glavni vzrok krize v mali in srednji industriji je kriza v tržaškem ladjedelništvu, kije skoraj brez novih naročil KADARKOLI se vam zdi (in ne samo v začetku meseca) se lahko naročite na PRIMORSKI DNEVNIK. Dovolj, da telefonirate na št. 7338, ali da izrodite svoj naslov našemu raz-našalcu. IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO Ukrepi za ublažitev pnsledic neurja in toče v koprskem okraju Nabiralna akcija na iniciativo radia jug. co> ne STO je doslej dosegla skoraj 400.000 din Včeraj je bila v Kopru seja upravnega odbora Okrajne zadružne poslovne zveze, na kateri so zlasti razpravljali o ukrepih za preprečitev večjih posledic katastrofalne toče. Odborniki so bili mnenja, da škode še ni mogoče oceniti, vendar je treba pohiteti z deli na poljih in v vinogradih kot je škropljenje in obrezovanje uničenih in poškodovanih trt ter sejanje novih sadik na uničenih poljih. Predlagali so, naj bi kmetje sadili predvsem industrijske vrste paradižnika, zadružno podjetje «Fruktus» pa naj bi z njimi sklenilo pogodbe za Odkup. Da bi si prizadeti kmetje nekoliko opomogli, naj bi jim podjetje dalo akontacije. Tudi podjetje «Vino», ki je že začelo vračati vinogradnikom po 8 dinarjev za kilogram v času sezone prodanega grozdja — to je razlika, ki je nastala zaradi podražitve vina — naj bi čimprej vse izplačalo vinogradnikom v prizadetih področjih. Okrajna zadružna zveza je tudi že začela akcijo zbiranja semen in sadik za prizadete kraje. V ta namen so že imeli posvetovalni sestanek predsedniki kmetijskih zadrug. Prve zadruge so svoje prispevke v semenih že poslale v skladišče podjetja «Fruktus», kjer je zbirališče. Po vseh prizadetih krajih pa kmetje marljivo obnavljajo vinograde in polja. Prvi naval obupa je že prešel in kmetje vedo, da bodo le z vztrajnostjo polagoma premagali težave ter da bodo glavne deleže nosili sami. Oblast pa jim bo priskočila na pomoč s semeni in raznim reprodukcijskim materialom. Akcija zbiranja pomoči za prizadete kraje, ki jo je začela prejšnji teden sind. podružnica radio jugoslovanske co. ne Trsta, kar dobro napreduje.Poleg uslužbencev radia, so dali ali pa so se obvezali dati svoje prispevke delavci opekarne Ruda 19.000 dinarjev, Zadruga Sveta Lucija 150.000 din, uslužbenci notranje uprave 30.000 din, kolektiv podjetja ELTE 100.000 din, uslužbenci Pleskarske dekorativne zadruge 20.000 din, podjetja «Globus» 5000 din, uslužbenci mestnega trgovskega podjetja Piran 16.000 din. Poleg tega so še prispevali Borisi Giuseppe iz Kopra 500 din in Fonda Angelo iz Svete Lucije 1000 din. Svoj prispevek so dali tudi učenci tretjega razreda italijanske osnovne šole iz Kopra in sicer 272 din in otroci iz piranskega dijaškega doma 238 dinarjev. Skupaj je zbranih že 364.210 dinarjev. Zbrane prispevke pošiljajo ljudje na naslov Radio jugoslovanske cone Trsta ali pa na tekoči račun pri podružnici Narodne banke v Kopru št. 657 - T - 303 na ime ((Iniciativni odbor za pomoč prizadetim po toči«. Nezgoda pri delu Včeraj popoldne so z avtom RK pripeljali v bolnico 40-let-nega Bruna Sobana iz Sv. Križa 379, katerega so sprejeli zaradi ran na prstancu in mezincu leve roke na ortopedskem oddelku. Soban se je ponesrečil, ko je delal v industrijskem pristanišču in bo moral ostati v bolnici od 15 do 20 dni Val odpustov se nadaljuje in nič ne kaže, da se bo zajezil. Medtem ko smo delovno krizo v lesni industriji že obravnavali, moramo žal ugotoviti, da niso našli tudi za tovarno ključavnic Fonda še nobene rešitve. Vodstvo podjetja je na zadnjem sestanku na uradu za delo izjavilo, da je prisiljeno zapreti svojo tovarno, sicer da bo zabredlo v pa-sivo ter ne bo moglo izpolniti svojih obveznosti do upnikov. Komisija za posojila pri ZVU namreč ni priskočila podjetju na pomoč. Urad za delo bo skupno s sindikalnimi organizacijami proučil vse možnosti, da bi se proizvodnja v tovarni nadaljevala ter bi preprečili odpust velikega števila delavcev. Včeraj je bila v prostorih Delavske zbornice tudi enotna skupščina vseh delavcev te tovarne. Po zvezi industrijcev so obvestili sindikate o odpustu delavcev še štiri manjša industrijska mizarska podjetja, o čemer bodo jutri razpravljali na omenjeni zvezi. Tudi vodstvo podjetja SIDEMAR (družba za demoliranje ladij) je sporočilo svojim zadnjim 27 delavcem, da jih bo moralo v kratkem odpustiti. Precejšnje število delavcev so odpustila tudi podjetja, ki najemajo delovno silo za CRDA. Ker pa gre tu za delavce, najete za določen rok, ostanejo ti odpusti javnosti nekako prikriti, vendarle pomenijo naraščanje armade brezposelnih. Prav zaradi neugodnega vpliva, ki ga ima delovna kriza v ladjedelnicah CRDA, kjer sta v delu samo dve petrolejski ladji, pa se vse delavstvo sprašuje, kdaj bodo začeli graditi obljubljeni ladji ((Tržaškega Lloyda» za pomorsko progo v Belgijski Kongo. Za ti dve ladji bi že morali položiti gredelj, pa ni videti še nobenih priprav. Prav te dni so sicer javili, da je ZVU že nakazala dve tretjini vsote, potrebne za gradnjo teh dveh ladij, in sicer tri milijarde lir. Od teh je polovica brezplačne podpore, polovica pa posojila Lloydu na dolgi rok. Dela pa naj bi se zakasnila, ker se Lloyd in ladjedelnice še niso sporazumele glede načina gradnje. Ce je ta vest točna, tedaj sta plovna družba in podjetje CRDA vse graje vredna, da zavlačujeta, ko je denar že na razpolago in ko je vsa ladjedelniška industrija v hudi krizi. Pri tem ne smemo pozabiti, da tudi Tovarna strojev dela v zmanjšanem obsegu ter da se močno občuti kriza v oddelku za gradnjo mostov in žerjavov. Prav tako se ni premaknilo z mrtve točke vprašanje 8.000 ton ladjevja z manjšo tonažo, s čimer bi se zaposlile male ladjedelnice in ladjedelnica Sv. Roka v Miljah, ki nima sploh nobenega novega naročila in ki od kompleksa CRDA najbolj občuti delovno krizo. Ce pojde tako naprej, se bo število brezposelnih ta mesec močno pomnožilo. Za februar nam je statistični bilten ZVU pokazal znižanje brezposelnosti na 17.960 enot, kar je bilo pripisati predvsem črtanju brezposelnih iz seznamov urada za delo. Toda položaj je bil tedaj kljub temu boljši. Sedaj pa ni videti iz hude krize, v katero je zabredla tržaška industrija, nobenega izhoda in če pojde tako naprej, se bo število brezposelnih ta mesec močno povečalo. Zato morajo delavci odločno nastopiti proti odpustom in s svojim nastopom prisiliti oblasti, da se končno zganejo in skupno z industrijci zagotove tržaški industriji delo. To velja predvsem za ladjedelnice, ki gradijo ladje s pomočjo javnega denarja. Ce pa bo zagotovljeno delo ladjedelnicam, tedaj bo to ugodno vplivalo tudi na malo industrijo in obrtništvo, ki sta vedno v veliki meri živeli prav od ladjedelništva. sti, ki bi iz kateregakoli vzro ka ne mogli polagati izpita v poletnem roku. Šolske vesli Ravnateljstvo državne višje realne gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Trstu z dodeljenimi razredi s klasičnim učnim načrtom sporoča, da sprejema prijave za privatne vstopne, sprejemne in zrelostne izpite v tajništvu v Ulici Lazzaretto vecchio 9-II. vsak dan od 10. - 12. ure. Prošnje (na kolkovanem papirju 24 lir) za zrelostni izpit se sprejemajo do vključno 15. maja, prošnje za ostale izpite pa do 18. maja t. 1. Podrobna pojasnila se dobe v tajništvu zavoda in na oglasni Ravnatelj- stvo opozarjajoča morajo že sedaj vložiti prošnjo, tudi ti- KRIŽMAlUtlt’ IM ŽKBfA PKKD POKOTH1B SODIŠČEM Obtožencev sin Klavdij ponovil svoje obtoževalne izjave Ganljiv prizor ob srečanju mladoletnega sina z materjo in očetom Anonimno pismo obtožuje Križmančiča tudi krivde za smrt strica 13-letni Klavdij, sin obtoženega Marija Križmančiča in njegove obtožene žene Marije, se je že med kratkim odmorom, ki je sledil prvemu delu njegovega zasliševanja, bridko razjokal. Med nadaljevanjem, ko so prečitali izjave, ki jih je kot 10 ali 11-leten otrok dal na policiji, pa je fant komaj zadrževal solze. Ko pa je šel po končani razpravi mimo staršev in ko mu je tožilec dovolil, da jih pozdravi, se je fant bliskovito vrgel v objem svoje matere. Oba sta se krče. vito objela in se v joku po-ljubovala. Tudi oče, čeprav se je skušal zadrževati, ni mogel skriti ganotja in solz. Po poljubu z očetom je mali Klavdij žalpsten zapustil dvorano, medtem, ko so očeta in mater odpeljali ponovno v zapor. Morda je tedaj spoznal tragični položaj svojih staršev. Kruta usoda je hotela, da so prišle ravno iz otrokovih ust izjave, ki se sodišču zde zelo važne, čeprav jih je Klavdij izrekel, ko je imel komaj 8 let. Kaj je pravzaprav povedal fant? V glavnem je potrdil to kar je izjavil policijskim orga. nom in preiskovalnemu sodni, ku. Potrdil je, da ga je mati, skupno s sestrico, odpeljala nekega dne kakih 40 ali 50 me. trov od hiše ob Glinščici. Ko so tam stali, je fant razločno slišal vpitje in tudi krik starega očeta, ki je bil podoben glasneje izgovorjeni besedi. Ob povratku je videl starega očeta, ki je otožen toda miren sedel na svoji postelji, medtem ko je opazil na kuhinjskih tleh sveže madeže krvi. Tudi njegov oče je imel krvavo roko. Starega očeta, ki je bil vi. deti jezen, ni bilo pri kosilu, pač pa je večerjal z njimi. Na. slednjega dne je izginil in slišal je, da je odšel v Osp. Fant je zanikal, da bi stari oče med sporom po zakolu prašiča padel na tla in je potrdil, da ga je Krašovec odpeljal v spalni, co. Ni se pa spominjal, če je Krašovec obvestil očeta, da je staremu slabo. Po več kot dve. urnem zaslišanju so fanta poslali domov, toda med potjo je sin-obtoževalec padel obtoženi materi v naročje. Ta prizor je ganil vse in marsikatera ženska med občinstvom si je z robcem otirala solze, ki so ji nehote zalile oči. Presenečenje dneva pa je bilo v začetku razprave, ko je predsednik po predlogu o- Openci še niso pozabili nesreče smrti zakoncev Besednjak, ko je sinoči vaščane pretresla vest o najdbi trupla 48-letne Justine Tomažič por. Benčina iz Proseške ceste 193, ki je v soboto popoldne nezna-nokam izginila. Benčinova je že dalj časa bolehala za raznimi boleznimi kar je vplivalo tudi na njeno živčno stanje. Bila je nervozna, predvsem pa ji je bilo hudo ker se je zavedala, da je družini samo v breme, čeprav je mož z vso ljubeznijo skrbel zanjo ter ji na vse načine skušal olajšati trpljenje. Zdi se, da je bila prav ta zavest ono, kar je Benčinovo pripravilo do tega, da si je sama vzela življenje ter na ta način — tako si je vsaj domišljala — rešila družino nadaljnjih skrbi. Ko je v soboto popoldne okoli 17. ure odšel mož z doma, je še videl ženo, kako je stala na vratih hiše, oblečena v siv površnik, pripravljena da tudi ona zapusti dom in da gre po svojih opravkih. Morala bi priti za njim, toda ker je m bilo, se je možu zazdela stvar čudna in je odšel nazaj domov. Ker je ni našel, je odšel do znancev in sorodnikov, kamor je žena po navadi zahajala, vendar je ni bilo nikjer. Medtem se je zmračilo in ni preostalo drugega, POSLEDICA NEOZDRAVLJIVE BOLEZNI Prostovoljno v smrt da ne bi bila v breme družini (ioxpodinio z Opčin, ki |n že v soboto izginila in ki so jo iskali v ribniku ter podzemeljskih jamah, so našli obešeno na nizki hrastovi veji kot čakati, da bo prišla sama nazaj. Ker je tudi naslednjega dne ni bilo od nikoder, se je mož zatekel na policijo ter prijavil izginotje svoje žene. V rni-slih, da je morda zašla preko meje, so obvestili tudi organe na jugoslovanski strani obmejnega bloka na Fernetičih, ki so pa odgovorili, da ni nihče prešel meje. Mož je mobiliziral tudi svoje znance in sorodnike in ker se jim je zdelo, da si je morda Benčinova kaj napravila, so tudi na svojo pest pričeli preiskovati bližnjo okolico. Okoli dveh ponoči je mož v družbi svojega prijatelja prišel do dolinice, v katero se izteka voda iz ameriških kasarn na Opčinah. Do- Repnu Obema se je zazdelo, da sta videla pod površino nekaj temnega, kar bi bilo lahko tudi človeško truplo in sta zaradi tega o stvari obvestila policijo. Na mesto so prišli domači gasilci, ki so takoj pričeli pregledovati obrežje, kasneje so pa napravili majhen splav s katerim so nato pregledali dno omenjenega ribnika. Istočasno je druga skupina gasilcev pregledovala bližnje podzemske jame in vodnjake, vendar vse brezuspešno. Včeraj popoldne kmalu po 17. uri, prav ko so gasilci prekinili z brezuspešnim iskanjem po dnu ribnika, se je odpravljal po drva Edvard Skerlavaj, po domače Matič, linica, pravzaprav majhen rib-' iz Proseške ceste 109. Omenje-nik, v katerem doseže voda ni ima v Lanišču nekaj gozda 180 m globine, je od kasarn oddaljena približno 500 m, in sicer v smeri proti Velikem in je vzel s seboj samokolnico, sekiro in kramp, da bi pripeljal domov kakšen primeren čok. Pogledal je že v dve ogradi, toda ker ni našel nič takega, je stopil čez železnico k tretji dolinici, ki je ograjena z visokim zidom. Toda nenadoma mu je korak zastal, kajti izza zidu, ki je bil na nekem mestu deloma podrt, je zagledal žensko glavo, ki jo je takoj spoznal: «Justa, Justa!« je poklical. Ker mu ni odgovorila, je spustil samokolnico iz rok in stekel do ribnika, kjer je takoj sporočil svojo najdbo. Na mesto je prišla seveda tudi policija in policijski zdravnik dr. Niccolini, ki je ugotovil, da je Benčinova umrla zaradi zadušitve kot posledica obešenja in da je smrt nastopala 25 do 30 ur pred najdbo. Nesrečnica je bila obešena z vrvico na nizki hrastovi veji tako, da so se ji noge še skoraj dotikale tal. Ob tleh pred njo je ležal njen sivi površnik. Po preiskavi na mestu samomora so truplo nesrečne pokojnice odpeljali ob 21.45 v mrtvašnico splošne bolnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Domači so včeraj popoldne našli v enem izmed predalov pismo, v katerem pokojnica pozdravlja moža in ostale, vendar ničesar ne omenja o samomoru. Poleg moža zapušča dva sina v starosti 22 in 26 let ter 1Q let staro hčerko. I brambe prečital pismo, ki ga je naslovil nanj neznan pisec. Neznanec obtožuje Križmanči. Ča, da je ubil ne le očeta, tem. vef tudi strica. Sodeč po pismu, je obtoženec poslal svojega strica, ki je stanoval pri njem, v klet, kjer naj bi spal na golih tleh in kjer naj bi umrl od gladu, Sele po pokopu pokojnika, nadaljuje pisec, je Križmančič obvestil sestre pokojnika in te, ki so hotele zadnjikrat videti brata, so se razjezile, ker jih ni pravočasno obvestil. Anonimno pismo sicer nima nobene veljave za sodišče in kakor vse kaže, je vrhu vsega tudi netočno. Obtoženčev brat Silvester, ki je bil popoldan zaslišan, je namreč pojasnil, da je pokojni stric, Anton jio imenu, umrl zaradi bolezni in da je imel eno samo sestro. Tudi on ga je spremil k zadnjemu počitku. Njegove nadaljnje izjave niso bile tako zanimive kakor se je pričakovalo. Bil je že 30 let odsoten z doma in zato ni vedel ničesar, dokler ga ni njegova teta, pro. dajalka na pokritem trgu, Ivanka Ivančič por. Resinovič, obvestila o izginotju očeta. Njegov brat Friderik Križmančič je za njim stopil pred sodišče in še enkrat pripovedoval kar je že izjavil med za. sliševanjem na policiji. Večino zadev pa je zvedel od drugih ljudi in. od svaka Krašovca. Po vesti o izginotju je predla, gal bratu Mariju naj pregleda tudi vodnjak, kajti takrat je zasumil, da se je oče morda ubil iz žalosti, ker mu je sin odvzel premoženje. Predsednik: «Zakaj sta se z bratom prijavila kot zasebna stranka?« Priča: ((Policija nama je tako svetovala in ko sva spozna, la, da je to obtožba proti bratu, proti kateremu nisva imela ničesar in niti dokazov, sva jo odtegnila«. Annoscia; «Ce se ne bi prijavil kot zasebna stranka, bi ga policija gotovo sumila kot sokrivega in isto bi se verjetno zgodilo, če ne bi bil zadovoljen s poskusi pri radioeste. zistki«. Zaradi pozne ure in utrujenosti vseh, je predsednik od-godil razpravo na jutri zjutraj, ko bodo nadaljevali zašli, šanje Friderika, Krašovca in drugih prič. Predsednik: Palermo; toži- lec; Santanastaso; zapisnikar; Neri; orbamba; odv. Annoscia, Caravelli in Savastano, Darovi in prispevki Rozalija Leban Iz Sllvnega daruje 400 lir za Dijaško Matico, IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Kaznovano «maščevanje» pijanih mladincev iz Milj Skupina mladeničev iz Milj je 20. januarja 1951 obiskala več gostiln in se seveda dobro opila. Zvečer so se hoteli oka-jenci odpeljati z avtobusom domov, toda v pričakovanju tega so vstopili v kulturni krožek pri Božičih, kjer so ponovno spraznili nekaj steklenic dobrega vina. Medtem ko so popivali pa je avtobus nadaljeval svojo pot. Ko so mladeniči spoznali, da bodo morali peš v Milje, so se razjezili in nekdo je predlagal, da bi zagradili cesto in se tako maščevali nad prevoznimi sredstvi. Mladeniči so se spravili vneto na delo ter porušili zid, last Josipa Hrevatina, dalje so uničili kamnite stopnice Josipa Prelca, porušili zid okoli vodnjaka Ane Cerčeve por. Hrevatin in poškodovali tudi zid Josipa Luke. Ves material so nagrmadili na cesto in nekaj kamenja vrgli tudi v vodnjak. Nekaj minut po polnoči pa je po cesti privozil s svojim «Topolinom», v katerem sta bila tudi njegova prijatelja Apollonio in Pahor, Josip Hrevatin, ki je, čim je opazil pregajeno cesto, takoj zavrl in zavil na stran. Mož se sicer ni zaletel v zid, vendar je z vozilom zašel s ceste in se zvrnil v jarek. Pri tem so se vsi potniki laže ranili in so se morali zateči po pomoč v bolnico. Po prijavi je policija takoj uvedla najstrožjo preiskavo in že naslednjega dne so aretirali 21-letnega Licia Fon-tanota, 24-letnega Giovannija Parovela, 21-letnega Luciana Fontanota, 19-letnega Giorgia Marassija in 25-letnega Argia Marassija, Aretirane so prijavili sodišču in sedaj so se morali vsi zagovarjati. Ze na policiji so mladeniči priznali, da so nagrmadili material na cesto seveda pod vplivom vina, vendar niso hoteli nobenemu škoditi. Isto so ponovili pred sodnikom, ki jih je kljub temu obsodil na 1 leto in 6 mesecev zapora, medtem ko se je samo Giorgio Marassi izognil kazni, ker so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Proti obsodbi pa se je državni tožilec pritožil, ker je mnenja, da je kazen premila. Predsednik Zulmin, tožilec Pascoli, zapisnikar Magliac-ca, obramba odv. Bologna. pešca L vespo v Do prometne nesreče je prišlo včeraj ob 15.45 na Ul. Oriani, in sicer ob hiši označeni s štev. 4. Po cesti je privozil s svojo vespo 20-letni Martin Semec iz Sv. Križa 85, ki je naenkrat zagledal pred seboj pešca, ki je hotel prav takrat prekoračiti cesto. Ker ni mogel niti zavreti niti kako drugače preprečiti trčenja, se je zaletel vanj in ga podrl na tla, pri čemer je tudi sam padel. Očividci so takoj poklicali avto RK, ki je pešca, 36-letnega Antonija Miraglia iz Ul. Doda 5 pripeljal v bolnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurškem oddelku zaradi poškodb na glavi, ozdravljivih v 6 do 8 dni. Semec je prišel kasneje sam v bolnico, kjer so ga zaradi poškodb na desni roki in drugod po telesu sprejeli na ortopedskem oddelku. Ozdravel bo v 15 do 30 dneh. Nova srajca stari duh... Najbolj vneti napovedovalec raznovrstnih italijanskih nacionalističnih in iredentističnih prireditev v Trstu — sMessag-gero Venetov — je v nedeljo prvi (kot se sam pohvali) objavil plakat za II. narodni festival otrok, ki bo od 27. junija do 3. julija v našem mestu. Plakat, ki prikazuje otroka kako z vrvjo vleče italijanski škorenj na grad Sv. Justa je ((Messaggeron takole komentiral: «...otrok, ki vleče Italijo iz mrtvih vod indiferentnosti in konformizma, da jo pripelje na Sv. Just. Otrokom Italije je bilo zaupano nasledstvo tiste domovinske ljubezni, tiste gorečnosti in tiste nepremagljive volje, ki bo omogočila Trstu, da bo doživel drugo, dokončno vstajenje...«. ((Messaggeron napoveduje tudi, da se bodo letošnjega otroškega festivala udeležili otroci v plebiscitarnem številu in da bodo prišli iz vse Italije. Organizacija in režija sta torej popolni in če bi bili Mussolinijevi časi, bi lahko «Mes-saggero» napisal, da poteka vse esecondo i piani prestabi-liti«. Toda kaj zato. če ni več starih časov, za ((Messaggeron je glavno, da vlada zopet stari duh, po katerem so že najmlajšim v prvem razredu ubijali v glave, da je Julijska krajina najbolj italijanska pokrajina in jim s tem hote vcepljali v kri sovražen odnos do ((.manjvrednih drugorod-cevn. In če gre pri tem v mnogih primerih za otroke brezposelnih staršev, se vest iredentistov prav nič ne zgane... Pometaj pred svojim pragom... «Cittadella» se norčuje iz ne. kega dopisa v reškem dnevni, ku ((La Voce del Popolo», v katerem nekdo kritizira, da v eni izmed kopalnih kadi hote. la v Rovinju perejo krožnike. Za avtorje sramotilne publi. kacije e-Druže Mirko» je to za. dosten razlog, da zlijejo zopet nekaj gnoja na jugoslovanske partizane, ki so osvobodili Trst in jim pripišejo stvari, ki jih niso izvršili. Mi seveda ne čutimo potrebe, da bi jim odgovorili na enak način na pr. o italijanskih okupatorskih vojakih, ki so verjetno zaradi pomanjkanja določenega naj. manjšega prostora v njihovih stanovanjih kje v južni Italiji iz navade ignorirali take prostore povsod, kamor so prišli. Mi hočemo «trdoglave obreku. valce» spomniti le na še eno realnost in sicer, da je pranje krožnikov v kopalni kadi vse preskromen greh, da bi se mogli domišljavo norčevati iz njega tisti, v katerih civilizirani domovini žive premnogi ljudje v zemeljskih luknjah ali «stanovanjih», ki so kuhinja, spalnica, svinjak in hlev obenem, (Po potrebi lahko o tem postrežemo «Cittadelli» s fotografijami iz kakšne italijanske revije). ( GLEDALIŠČE VERDI) POMLADANSKA SIMFONIČNA SEZONA Nadaljuje se pri blagajni gledališča Verdi prodaja vstopnic za 5. koncert pomladanske simfonične sezone, ki bo jutri ob 21. uri pod vodstvom dirigenta Hermana Scherchena. Na programu sta Beethovnovi II. in V. simfonija ter Liebermanova I. simfonija. Se en samomor Včeraj ob 12.30 so na telefonski poziv prišli policijski agenti v stanovanje 66-letnega Agostina Rediva v Ul. Vasari 1. Redivo je .agente peljal v stranišče, kjer je bila obešena njegova 42-let stara hčerka Giorgina Redivo vd. Pellegri-ni, in sicer tako. da je bila vrv zavezana za cev vodnega rezervoarja, medtem ko je imela noge v školjki. Redivo je izjavil, da je odšel okoli 10. ure z doma in ko je kmalu po poldnevu prišel domov, je iz kuhinje zavohal močan duh po sežganih jedilih. Zato je stopil najprej v kuhinjo, kjer je zaprl plin, potem pa je odšel po sobah, da bi poiskal hčerko. Sele potem je pogledal v stranišče, kjer jo je našel obešeno. Zdi se, da nesrečnica ni mogla preboleti smrti svojega moža in si je zaradi tega vzela življenje. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 10. in II. maja t. 1. se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 23 oseb, poroki pa sta bili 2. POROČILI SO SE: vrtnar Um-berto Ohinelli in gospodinja Te-resa Antonia Disiot, zdravnik dott. Lorenzo (Alias Fogar) Fo- Sher in gospodinja Maria Sonia adovič. UMRLI SO: 70-letna Maria Dil-llch vd Dilllch. 71-letni Enneato Zaccaria, 43-letnl Federico Perso-glia, 53-letni Angelo Ambroset, 67-1 etn a Arena Maggio por Ach tile, 70-letni Samuele Liebermann, 72-letna Giovarena Sevig vd. Ghermi, 40-letna Vanda Drassich por. Cerovac, 53-letnl Giovarerel Glugovac, 94-letna Regina Sambu-njak por. Sambunjak, 75-letna Na-talia Gregorich por. Moretti, 1 uro stari Sergio Schlllani, 31-letni Guerrino Oleni, 82-letna Antonia Mattareale vd. Inchiastrl, 50-letni Antonio Turolla, 77-letna Maria Culltsich vd. Cusmaoi, 69-letna Giustina Pecorer vd. Marčen. 64-letna Maria Peresin por. Tonelli, 80-letni Pietro Samer. 38-letha Elfrida Saina. 50-letni Anton Bajc, 79-letna Margherita Bloker vd. Flaugnato, 79-letna Terasa F er lug a vd. Zullian. Osvobodilna fronta IV. OKRAJ 13. t. m. ob 20. uri bo sestanek izvršnega odbora OF IV. okraja. Prosimo ortkornike naj bodo točni. Ljudska prosveta ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV Danes, 12. t. m. točno ob 18. uri seja vodilnega odbora na sedežu * # * Vabimo vse članstvo, da se ude leži sestanka vseh slovenskih šolnikov, ki bo danes 12. t. m. cb 19.30 v prostorih slovenskih srednjih šol v Ul. Lazzaretto Vecchio 9. in 11. * * * Vse prijavljerece za izlet v Portorož obveščamo, da odhajamo iz Trsta v četrtek 14. t. m. ob 7.30 z avtobusom, ki bo čakal za glavno pošlo na Largo Panfill. PREDAVANJE O KIRURGIJI Akademik prof. dr. Božidar Lavrič bo predaval 23. maja ob 20. uri v mali gledališki dvorani v Kopru o napredku kirurgije po drugi svetovni vojni. Predavanje bodo spremljali diapozitivi m filmi Vabljeni že sedaj naši zdravniki in zdravstveni delavci s vsega STO ter z Goriškega. Izleti IZLET PD NA PLITVICKA JEZERA Planinsko društvo v Trstu prireja tridnevni izlet na Plitvlčka jezera. Odhod v soboto 30. maja ob 14. uri, povratek v torek 2. junija. Pot vodi skozi Reko, Kraljevico, Senj na Plitvička jezera, ter skozi Zagreb in Ljubljano v Trst. Pojasnila in vpisovanje pri PD v Trstu v Ul. Machiavelli 13 vsak delavnik od 18. do 19. ure. P D T priredi 24. t. m. izlet na Vremši-co. Vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure na sedežu v Ul. Machiavelli 13-11 (tel. 6491) do 15. t. m.. Potovali bomo z vlakom. MOTOKLUB »JADRAN« OPČINE Motoklub obvešča svoje člane, da organizira 24. t. m. izlet v Postojno. Vpisovanje do 14. t. m, vsak dan med 18. in 20. uro na sedežu. MOTOKLUB ((MLADOST# NABREŽINA organizira 24. t. m. izlet v Postojno. Prijave vsak večer na sedežu do 14. t. m.. IZLET V DOLINO TRENTE IN V PAZIN Motoklub »Amatori« organizira dva Izleta v dolino Trente In v Istro a prenočevan|em v Pazinu in sicer 24. maja t. 1.. Vpisovanja se sprejemajo samo za člane na sedežu motokluba v Ul. Alfieri 8 od 17. do 19. ure samo še jutri. PD »ŠKAMPERLE« opozarja, da poteče rok za prijave za izlet v Vrsno dne 17. maja, zato pohitite z vpisom, ker je prostih le Se malo mest. Vpisovanje pri tov. Švabu Mirku. VUG 1 ZA TRŽAŠKO OZEMLJE i Jutri 13. maja 1953 ob 28-30 gostovanje v kino dvorani na OPČINAH z Manzarijevo komedijo ! VPISOVANJE OTROK za počitniške kolonije v Sloveniji Pod okriljem Podpornega društva za Svobodno tržaško ozemlje je odbor za počitniške kolonije sklenil, da prične z vpisovanjem otrok za kolonije v Sloveniji danes 12. maja na sedežu v Ul. R. Manna 29 od 8-30 do 10.30 vsak dan razen sobote. Vpisujejo se samo otroci od 6 do 12 let. Vsak naj prinese s seboj krstni list. Gornji urnik velja samo za mestne okraje. Za zunanje okraje bo javljen naknadno. Podporno društvo STO (Odbor za počitniške kolonije) PLANINSKO LETOVANJE Tudi letos priredi Planinsko društvo v Trstu svoje letovanje na BLEDU v tedenskih izmenah v času od 12. julija do 6. septembra. Pojasnila in vpisovanje na sedežu PD v Trstu v Ul. Machiavelli 13, vsak delavnik od 18. do 19. ure. Rossetti. 16.30: «Jankee, morski ropar«, Jeff Chanoler, Scott Brady, Luzan Bali. Barvni film. Excelsior. 15.00: ((Puccini«, Ga- briela Ferzetti, Marta Toren. Barvni film. Nazionale. 16.30: «Zadnje v noči«, Broderick Crawford, Domna Reed. Filodrammatico. 16.00: ((Fuzija in trpljenje«, Tony Curtis, Jan , Sterlireg, Mona Freeman. Arcobaleno. 16.00: «Vzgajališče se zabava«, Virginia Mayo, Ronald Reagan, Gene Nelson. Zabaven film. Astra Roiano. 16.00: »Vedno v mojem srcu«, Kay Francis, Wal-ter Huston. Gloria Warren Grattacielo. 16.00: «Vihar», Silv?-na Pampanini, Serge Reggiani, C. Del Poggio, Jean Gabin. Mladini izpod 16 let prepovedano. Alabarda. 16.00: «Scaramouche», Stewart Granger,. Eleonora Parker, Janet Leigh. Barvni film. Ariston. 16.00: «Moj sim Edvard«, Spencer Tracy, Deborah Kerr. Armonia. 15.30: «Pribajajo oklop-ni avtomobili«, S, Cohran, P, Carey, M. Aldon. Aurora. 16.00: «Sin Ali Babe«, Tony Curtis, Piper Laurie. Barvni film. Garibaldi 15.00: ((Oprosti mi«, Raf Vallone, Aretonella Lualdi, Tamara Lees. Impero. 16.00: »Kdo je brez greha«, Amedeo Nazzari, Yvonne Šanson. Ideale 16.00: «Legeinda o Faustu«, v filmu pojejo: Italo Taio (bas), Gimo Mattera (tenor) in Nelly Corradi (sopran). Italia. 16.00: «Ura resnice«, Mi-chele Morgan. VValter Chiari. Mladini izpod 16 let prepovedano. Viale. 16.00: «Neiusbrašni mašče- valci«, Richard Conte, W. Brovvn. Po romanu Jack Londona. Kino ob morju. 16.00: «V predmestjih metropole«, Massimo Girottl, Marina Berti, Giulietta Mastna. Massimo. 16.00: «Show Boat«, Ava Gardner, Kathryn Grayson, Ho-ward Keel. Barvni film. Moderno. 16.00: «Atomsko meeto«, Gene Barry, Lydia Clarke. Savona. 16.00: «Broadwayska u-spavankar. Doris Day, Gene Nelson. Barvni film. Secolo. 16.00: «Zenske z meje«, Gloria Grahame. G 0’Donnell. Vittorio Veneto. 16.00: ((Oprosti. mi«, Aretonella Lualdi, Raf Vallone, Tamara Lees. Azzurro. 16.00: ((Ugrabitev devic«, Bob Hope, Maril.vn Maxwell. Belvedere. 16.00: ((Roparji iz Kan-zasa«, A. Murphy, B. Donlevy, M. Chapman. Marconi. 16.00: «Grand Hotel«, Greta Garbo, John Cravvford, VVallace Beery, Lewis Stone. Novo cine. 16.00: «Nevihta na Ti- betu«, R- Reag??Lto' s?°bratu», Odeon. 16.00: . »Mesto se ^ Sft »tabore-! Radio? 16.001 «SreW*« K zen», William Po«fL'• BarVw Stevens, Betsy DraKe-film. TOREK, 12- “»J* “g1 JlIUOSliOVASS A CONE TR» ** 254.6 m ali l?8 ^ 7.00 Poročila. 7-15 sl?J-45 LatB rodne. 13.30 Poro^»^'rtnega ^ glasba. 14.30 Iz šport 14.40 Domači zvoki. 17^ u jurske narodne ' vesd*11 nega sveta. 18.15 « v p ritmu, izvajajo znan e gja- ainsambli zabavne m h jo.oO sbe. 19.00 Večerne Gaetano Domzetti. } jej. le« — komična opera 'HlSf U' 306.1 m ali 980 KC 11.30 Lahki PPKfg- fotcL vsakega nekaJ: 14-«$ iA? 12.45 13~00~“Glasba po željat'-,i ročila. 14.15 Lahto: mel^*-. i-^esina giaooa. o J^i« Koncert za violino St* gfMr perni dueti in zbon- 1-!' ka itn gospodarstvo. l»- uv> 2030 Aktualnosti. 20.45 Lah ^ yete' 21.00 Citamo za vas. ‘!1geetH0*$ ree melodije. 22.00 Simfonija št. 9. 23.03 nokturni. 23.15 Poročna- TRST I. pesni-11.15 Poljske narod" #jt 11.30 Dvorak: Simfoh'J frfr F-duru. 12.15 Ork^ter. tf rija. 14.25 Ritmi m J^elodll« Napolitanski orkestef ^ O pesmi. 19.20 Koncert. zio-Costantinides. 2°:2l) 2i. S orkester G. pipsna nični koncert. 23.30. P ^ 327,1 m, 202.1 , [jJ* 12.00 Opoldanski jiag Poročila. 12.45 Z 1.3.00 Med glasbenim gg pr,pv kulturne zanimivosif veduje in ilustrira Ma«*lovertjj šek. 14.40 Solisti P^po^ narodne pesmi, ^-"-nnulo-koncert: Boris PaPa^0j5a»‘ £ certino na trobento in „^,3 s ‘ kester Stjapan SuI^',vok>- 'ije fonija. 17.10 Zabavni z , A Narodne in umetne v p. Komorni zbor iz . fcer*J*jL,. Koncert Pianista Kur gja«" Dunaja. 19.10 Zaba ^jJii 20.00 'Prizori iz oper «Cavalleria rusticanas ADEX I 24. MAJA I953 IZLET V POSTOJNO DUTOVLJE ^ Vpisovanje do 1®. 31. MAJA IN l' ^ IZLET V NOVO GOBIC0 KANAL .m MOST NA $ (Sv. LUČ« TOLMIN KOBARID BOVEC 31. MAJA, 1. lN2-,Ulfl IZLET V ROVINJ PU1.0 t „ Vpisovanje do 21- \jl-pri «Adria-Expre s’’924S. F. Severo 5-b - 1 1 jUNiJ* 30. MAJA DO 3-IZLET V BEOGRAD , Vpisovanje traja taproSt<^ go, da bodo a zasedeni, najdelj 20. maja. 19. OD l* IZLET na DUNAJ D (Dunajski fest d0i- Vpisovanje traja ta fo5toit BO, da bodo J Ppa do ““d“\ 1“ .lltotO' V neizmerni žalosti javljamo vsem prijateljem in znancem, da nas je po kia bolezni za vedno zapustila naša draga MARICA BAČAR por. BUŠTiN 12. 11133 Pogreb drage pokojnice bo danes “ paiiSČe 0 ob 17. uri iz hiše žalosti na domače P Repentabru. ,-rtvard' Žalujoči mož vno*"-bratje, tete, stric« Repentabor - Kresija, 12. maja 1953. Z A H V A L A ot> izg^1 i naš« Vsem, ki so sočustvovali z nami drage matere MARIJE 6RB se ganjeni zahvaljujemo. Nadalje ^ jupm vsem darovalcem vencev in cvetj?, ^ domačemu pevskemu zboru. Žalujoča druži«* Padriče, 12. maja 1953- LOVSKA NA ZAGREBŠKEM POMLADANSKEM VELESEJMU Osnovna značilnost-napredek! Na velesejmu Je prisotnih 653 Jugoslovanskih !^avljavcev, ki zastopajo 2.671 proizvodov našega dopisnika) ledni« 01,0 doP°Man je pred-odbom Zagrebškega mestnega ivrf/. Vieceslav Holjevac v«ano otvoril J*1 zagrebški la ° v0ritvi ie prisotni tajnijc Cslu ,tvo Dušan črtal V ®v°iem govoru pod-Priiln /° ’ Zaradi Iraterit; je rsl° do ustanovitve prvi pomla-velesejem. •»»ska v?ieseima: «Jugoslo. I siih j proizv°dnja je v zad-Jtbsep doseSla velik ln napredovala tako po u ’ eUcov- Domači trg pa ni do. kot po raznovrstnosti l*S Poznal |1 so teh izdelkov lačniSe mnog' zaradi tega o-« j *■V Juim° za blago, kate. ib-avP ?e Pr°izvajalo doma. totPr^utila se p°treba •led i gosP°darski vezi k labtmaaimi P°djetji, kate-|(t0s Ko nudi samo velese- .ejemUmljiV0 ^e’ da ’ma vele" Sovsk'Zaradi tega izključno tr. tu 1.2na^ai- Vse izloženo le rezultat serijske pro- telefonskega materiala -w-av j eslajj iz Zagreba se J* mlada in ima komaj 'tfleiki K Postavlja z važnimi ?vt°D)afin 5liki vidimo hišno 10 'vBn čalafAM.Ir/, nanieo. it:;;cno telefonsko centra-'o . a ’ H ul* Kc». Take centrale H^Určiu *zvažaii na veliko S. doma’č»rnnogo pa i’h bo *l0 N za loi Potrebe. Podjetje '1 slični? °s v načrtu sto takih torkov central in 2300 pri-za hišne telefone. •iv. Prod^6.tovarn, namenjeno za ti prnjU ln na velesejmu skoro n *P°v. Direktor velese j- ftii itd! 0.Je na obisku v tej zvezi važn; razložil drugi, nič manj Vni Zr°k za ustanovitev te. ftUade- -e3ma- •lo 5anske «Do prvega po- linij.. zaradi prevelikega za. ktja ^.a tujine domača pod-^r°dnem lahko, saj lahko na —m-. 'nem velesejmu raz-samo izvozno blago, ta Se°m*adanskem velesejmu leSa razstavlja blago najšir-asortimana ne glede, če it, d-02110 ah ni. Razumljivo >ači te obseg velesejma za-*laviipga zelo narasel in je raz-tt0l?t,«jl' skoraj dvakrat več bstaška eobrl» Grozoten primer te šole je podal mladi 17-letni ustaš Jo-so Oreškovič, ki so ga partizani ujeli 1. 1942. Oreškovič je na zasliševanju povedal sledeče: «Se kot dijak 6. razreda gimnazije v Gospiču, leta 1939 sem se vključil v versko organizacijo «križarjev». Tu so nas pod videzom vere vzgajali v ustaškem duhu. Na naše sestanke so prihajali Juriča Frkovič in Joso Rukavina in drugi ter nam govorili o nujnosti borbe proti Srbom in komunistom. Naše geslo je bilo: «V imenu Krista ubij antikrista!« Antikristi so bili Srbi. Zidi in komunisti. Organizirali smo svojo udarno enoto, ki je ponoči napadala levičarje. Ko je prišlo do vojne .in.se je jugoslovanska vojska sesula, smo jo razorožili. Takoj smo se vključili v ustaše, ker smo smatrali to za svojo nacionalno dolžnost. Mene so z nekim drugim tovarišem iz Gospiča določili za taborišče Slano. Tu so bili povečini Srbi, Židje in Hrvati-levičarji. Ko sem prišel sem me je iznenadilo to, kako so te ljudi mučili. Spali so ali komunista. Da bi nas mlajše pridobili za klanje, so nam dajali vina in likerjev. K nam so vodili mlade ujetnice ter jih slačili do golega in nam prigovarjali, naj si jih kar vzamemo, vendar jih moramo potem ubiti. Nekateri mladeniči, ki jih je zavedla pijanost in strast, so začeli tako ubijati. Jaz nisem mogel. Studilo se mi je in to sem povedal pred vsemi. Cez nekaj dni je prišel v taborišče neki višji funkcionar iz Zagreba. Imenoval se je Luburič. Prišel si je ogledat taborišče...« !zVod °v. kot je bilo lani na Modnem velesejmu. Pa treba stegovati z vgrajenim u. odprtemi za žic0. Hra mivalnikom, štedilnikom itd. Ka ,.u „„„„ — cena 56.000 dinarjev. Ista tovarna, spalnica, kompletna cena 120.000 dinarjev. Se dolgo bi lahko naštevali imena podjetij, cene in opisovali izdelke. Najbolj pa preseneča obiskovalca ravno napredek v oblikah. Sprostitev gospodarstva, vpliv delavskih svetov je že občuten in pohištvo dobiva kot pod čarobno palico moderne oblike, da bi se jih ne sramovala še tako izbirčna tržaška izložba in cene so u-merjene. nili so jih samo s slanimi ribami, toda vode jim niso dajali, 'tako da so mnogi ponoreli od žeje. V tem času je prišla nova skupina ujetnikov. Načelniki so nam ukazali, naj izberemo 200 prejšnjih ujetnikov, naj jih odpeljamo k morju in tam postrelimo. Jaz in neki moji tovariši nismo mogli storiti tega. Zaradi tega so nas zmerjali in nam očitali, da nismo nikaki Hrvati, niti ustaši. Trdili so, da ni ustaš, kdor ne ubije z veseljem Srba, KoljaSi Zida Oreškovič opisuje epizodo med njim in Luburičem takole: «... Luburič je sklical vse ustaše, nas postavil v vrsto in nam govoril, da so vsi tisti, ki ne morejo ubiti Srba, Zida in komunista, izdajalci ustaštva. Nato je vprašal, kdo je tisti »ustaša«, ki ne more u-bijati. Javil sem se jaz in z menoj še nekaj drugih. Ker sem bil prvi po vrsti, me je Luburič poklical k sebi pred vrsto in me vprašal .kakšen ustaš sem, ko pa ne morem u-bijati Srbov in Zidov. Odgo. voril sem mu, da sem priprav ljen dati življenje za poglav-nika in da mislim, da bi sovražnika v borbi ubil, vem dar pa da ne morem moriti golorokih Aiož. žena in otrok, On se je nato nasmehnil in rekel, da je tudi to borba, in da Srbi, Židje in komunisti niso ljudje, ampak zveri... Kdor bi tega ne hotel, je sovražnik poglavnika in Hrvaške.... Nato je Luburič poklical nekoga iz spremstva, mu nekaj pošepnil in kmalu nato je ta prinesel dva dve leti stara židovska otroka Luburič mi je dal enega in mi rekel, naj ga zakoljem. Odgovoril sem mu. da ne morem. Zaradi tega so vsi bušnili v smeh in se mi rogali, češ da nisem ustaš, ampak osrane. Potem je Luburič potegnil nož in pred nami zaklal otročka ter mi rekel: «Glej, kako se to dela!« Ko je otrok za-vreščal in ko je brizgnila kri, se je okoli mene vse zavrtelo. Kmalu bi bil padel. Neki ustaš me je pridržal. Ko sem nekako prišel spet k sebi, mi je Luburič ukazal, naj dvignem desno nogo. Pod nogo mi je dal drugega otroka. Nato bilo taborišče v Krapiju. Tu je bilo zemljišče močvirnato in ujetniki so živeli v vlažnih barakah, delali v vodi in dobivali le 2 do 3 krompirje na dan. Kruha bi morali dobivati po 20 dkg na dan. Toda ustaši so ga le redkokdaj dali. O higieni ni bilo govora. Tem siromakom niso dovoljevati niti tega, da hi prali perilo v Savi, Razširil se je zato ves mogoč mrčes, in predvsem uši. Z ušmi se je razširil še pegasti legar, ki ga niso zatrli vse do leta 1945. t. j. do konca vojne in je kosil med ljudmi. Taborišče je tako dobilo ime ((taborišče tihe likvidacije«. Ker pa še to ni bilo dovolj, so osnovali še nov oddelek, in sicer taborišče Je-senovac - tovarna opeke, kjer so imeli tudi peč za sežiganje mrličev. Ta peč je delala vse do poloma NDH, ko so jo ustaši minirali, da bi tako zabrisali vsako sled za svojimi zločini. «7 iha» smrt kar cele množice ljudi, ki so jih razdelili v dve vrsti. V prvo vrsto so spadali ljudje, ki so jih razna sodišča obsodila, in te so v taborišču tudi zabeležili. V drugo vrsto pa so spadali ljudje, ki so jih ustaši polovili v raznih svojih akcijah ter jih kot čredo prignali sem, ne da bi niti sami vedeli, koliko jih je. Ko so pa bili v taborišču, so pač tudi ti delili usodo ostalih, in sicer garali so nekaj mesecev, dokler niso onemogli in jih ni pobral ali legar ali ustaški nož ali leseni bat. Včasih pa, ko je bilo taborišče preveč natrpano z ljudmi in ko niso imeli kam stlačiti novih ujetnikov, so del starejših kar pobili. Včasih pa so pobili kar nove ujetnike. O tem nam daje najlepši dokument d Nikolič: V kolikor pa je v taborišču bilo še premalo žrtev »tihe likvidacije«, so te nesrečnike ubijali. Od začetka so jih streljali. Ker pa je to streljanje povzročalo preveč vznemirjanja med ostalimi ujetniki, so jih začeli klati s posebnim nožem, ki je bil napravljen samo za to. Vendar se je klavec pri tem svojem «delu» preveč utrudil in je vsaka žrtev preveč kričala. To jih je motilo, zato so si ustaši umislili poseben lesen bat, s katerim so vsako žrtev, čim je stopila v «sobo», udarili po zatilku in jo tako umorili. U-staši so trdili, «da je to najbolje in tudi najceneje, kajti v hrvaških gozdovih je dovolj lesa za bate«. Sef lega taborišča je bil Ljubo Miloš, ki je na zasliševanju pred sodiščem povedal vse podrobnosti, kolikor se jih je pač spominjal. O točnem številu žrtev, taborišča v Jesenovcu, se ne more govoriti. Sam Miloš je na zaslišanju rekel: ((Kolika sreča, ko bi bilo samo to, kar veste vi in česar se jaz spominjam«. Število žrtev tega taborišča bo ostalo za vedno neznano. V to taborišče, kakor sicer tudi v ostala, so ustaši gonili „Pater Satan“ Dr. Nikolič pripoveduje: «V septembru 1942. leta so ustaši polovili v Bosanski Krajini okoli 10.000 srbskih kmetov. Del teh so odpeljali v Staro Gradiško, del v Lepoglavo, ostale pa, približno 3000, v Jasenovac. Tu so jih zastražili kar na cesti ob Savi in jih po 10 in 10 s čolnom preva- žali na drugo obalo. Ljudje so mirno sedeli ob cesti in kadili cigarete ter čakali na vrsto. Menili so namreč, da jih ustaši vodijo na delo v Slavonijo. Dejansko pa so jih na drugi obali pobili in jih kar sproti metali v že vnaprej skopane jame. In vendar ni bil Miloš naj-surovejši med temi zvermi. Prekašal ga je frater Filipovič — Majstorovič, ki so mu nadeli ime «fra Sotona« (frater Satan). Za njega je bilo znano, da je za svoj osebni užitek ubijal na vsakem koraku in za vsako malenkost. Za njega je bilo značilno geslo, ki ga je ponavljal v vsakem trenutku, in sicer; «Kolji! Ubijaj! Grehe sprejemam nase jaz«. Mnogi ustaši koljaši so pripovedovali, da se jim je ob pogledu na njegove pokole vrtelo v glavi, da so povračali in celo padali v nezavest. On pa je ob takih priložnostih pravil: ((Kakšni ustaši ste to!« Fra Sotona (Satan) je bil že pred polomom Jugoslavije član ustaške tajne organizacije. (Nadaljevanje sledi) Po prvih podatkih zadnjega popisa prebivalstva, ki se je vršil v vseh republikah Jugoslavije dne 31. marca t. 1., ima Slovenija danes 1,462.961 prebivalcev, t. j. 71.088 prebivalcev več kot jih je imela ob popisu 1.1948. Glede na stanje 1.1948 se je prebivalstvo Slovenije povečalo za 5,09 odst., kar obenem pomeni, da se prebivalstvo Slovenije vsako leto poveča približno za 1 procent. Zanimivo pa je pri tem, da prirastek prebivalstva ni v vseh predelih Slovenije enak, temveč, da je celo zelo različen. Statistični podatki celo kažejo, da štiri petine vsega prirastka pripada 47 mestom, v katerih je nastanjena le tretjina celokupnega prebivalstva Slovenije, dočim vsega na petina pripada ostalim podeželskim predelom, v katerih dejansko prebiva dve tretjini vsega prebivalstva. Prebivalstvo je najbolj naraslo v večjih mestih in industrijskih centrih; tako se je število prebivalcev v Ljubljani povečalo kar za 13,76 odst., v Celju za 13,64 odst., a v Mariboru za 12,16 odst.. Za Ljubljano, ki je politični, 'gospodarski in kul- turni center je to dokaj razumljivo, to tembolj, če pomislimo. da se je v povojnih letih le-tu razvila tudi industrija kot so n. pr. Titovi zavodi ((Litostroj«, Tovarna telekomunikacij «Boris Kidrič«, Tovarna biciklov «Rog», Tovarna pisalnih strojev in še cela vrsta drugih manjših tvornic. Nič manj dojemljivi niso ti rezultati za Celje, kjer se danes razvija močna kemična industrija. kot je Kemična tvor-nica s Topilnico in valjarno cinka, Kemična tvornica «Ae-ro», Tvornica organskih barvil «TOB» ter cela vrsta predelovalne industrije vključno z lesnimi obrati. Sličen je slučaj z Mariborom, kjer so se kar čez noč razrasle najmogočnejše tvornice kot so Tovarna avtomobilov «TAM», Tovarna železnih konstrukcij ((Franc Leskošek«, Tovarna poljedelskih strojev, a da ne naštevamo še ostalih manjših tovarn, ki danes prav tako zaposlujejo precejšnje število delavcev in uslužbencev. Na sličen način je naraslo prebivalstvo tudi v nekaterih okrajih, kjer se je po vojni začela razvijati nova industrija. Takšen okraj je predvsem Ra. dovljica na Gorenjskem, kjer so bili z razvojem železarne Jesenice in njenih novih obratov na Javorniku dani izredni pogoji za priliv prebivalstva iz ostalih pasivnejših predelov. V precejšnji meri se je to odrazilo tudi v nekdaj zaostalem okraju Slovenj Gradec, ki je modernizacijo in novimi kapacitetami železarne v Ravnah na Koroškem ter drugimi novimi podjetji pritegnil dokaj novih ljudi iz ostalih okrajev. Nasprotno temu pa je precej manjši prirastek prebivalstva v pasivnih in industrijsko nerazvitih predelih Slovenije, Izrazit primer je predvsem okraj Črnomelj, ki zajema pasivne predele Bele Krajine, deloma pa tudi okraj Tolmin v severnem Slovenskem Primorju. V obeh teh okrajih pa je še vedno zabeležen prirastek-v Od vseh okrajev Slovenije je število prebivalstva, v primerjavi z 1948. letom, manjše danes le v okraju Sežana in Murska Sobota, kajti precejšen del prebivalstva je postopoma odtekalo v aktivnejše predele, kjer so zgrajene nove tvornice. Poslednji popis prebivalstva je prav tako tudi pokazal, da se postopoma odklanjajo že tudi anomalije, katere je tej deželi nanesla vojna. Narodnoosvobodilna borba, katero je narod Slovenije skupno z ostalimi narodi Jugoslavije vodil s fašističnimi okupatorji^ in domačimi izdajalci polna štiri leta, je terjala precejšnje število žrtev a to predvsem moških. Zato ni zgolj slučaj, ako se je pri popisu 1.1948 naenkrat pojavilo za 5,9 odst. več žena kot moških. Vsi ti podatki, ki smo jih navedli v tem članku niso še povsem definitivni, vendar pa dajejo že dokaj točno sliko notranje strukture prebivalstva, vključno z vsemi pojavi, ki so odraz napredka in vseh sprememb, ki jih je ta dežela doživela v zadnjih desetletjih. Tem podatkom, ki se danes obdelujejo in kontrolirajo z najmodernejšimi ameriškimi stroji, bodo sledili še novi in novi na osnovi katerih bo možno' izdelati tudi podrobnejše analize najrazličnejših odnosov in razmerij, ki so važni za nadaljnji splošni razvoj te dežele in njenega prebivalstva. MILOŠ MACAROL mi je ukazal: «Udari!». Udaril sem z nogo in strl otroku glavo. Luburič je stopil k meni, potrepljal me po rami in mi rekel: «Bravo!» Ti boš še dober ustaš!« ilako sem ubil prvega otroka.. .> Bil sem prvi ranjen, a bom zadnji repatriiran iz Koreje. Oreškovič je svojo izpoved pred sodiščem zaključil takole: «Tako sem ubil prvega o-troka. Potem sem se napil do smrti. V pijanosti sem z ostalimi tovariši posiljeval židovska dekleta, nato smo jih pobili. Pozneje mi ni bilo potrebno opijati se. Ko je bilo taborišče v Slanem likvidirano in ko so bili vsi uj*tniki pobiti, so me poslali v kore-niški okraj na čiščenje Srbov Kaj sem tu delal, veste...«. Taka je bila torej šola usta-ških klavcev. Taki so bili njeni učitelji in učenci, V vsej NDH pa'nista bili samo ti dve taborišči, ki smo ju omenili, ampak jih je bilo kar 24. Kot je bila Nemčija eno samo taborišče, tako je tudi NDH postala eno samo taborišče. Najstrašnejša taborišča na Hrvaškem pa so bila v Jasenovcu. Od začetka, t. j. že leta 1941, sta spadali v to ta-| borišče taborišči v Krapiju in iBročicah, Posebno grozotno je Pesnik Alojz Gradnik v Avditoriju. — Nastop moškega pevskega zbora «Ivan Cankara na literarnem večeru Alojza Gradnika- — Na dvorišču Čokove hiše na Plavjah. Na sliki vidimo Alojza Gradnika z ženo in svojci, poleg gospodarja Slavka in njegove žene, v krogu profesorskega in učiteljskega zbora in velikega števila šolske mladine. — Marič Dušan in Primožič Lojzka iz strokovnega tečaja sta mu recitirala Istrsko vas in Ob morju; učenki Hrovatin Dorica in Vatovec Sabina iz petega razreda osnovne šole pa sta mu zapeli «Ko ptičica na tuje gre». Mala Majdiča Rizzotti mu je v imenu šolske mladine poklonila šopek cvetja. ANTON MELIK AMERIKANCI SE VRAČAJO Se nekaj dalmatinskih rojakov je starih okrog osemdeset let. Na naši ladji moremo sploh dobiti nekaj pregleda, iz katerih pokrajin so naši izseljenci v Ameriki. Največ rojakov -povratnikov in tistih, ki so samo na obisku, je iz Hrvatske, in sicer poglavitno iz Dalmacije, obilo tudi iz Like, nekaj malega iz Hercegovine, nekateri iz Cme gore. Ni pa popotnikov iz Srbije in iz Vojvodine, tudi iz Bosne jih je le malo Iz Slovenije je več rojakov. Nekateri se vračajo za trajno, drugi 'le na obisk. Podoba je, da se nam v tem zrcali pravo razmerje med našimi izseljenci v Ameriki, če ne natančno v istem sorazmerju, kakor bi ga nam moglo seveda razodeti samo natančno štetje, pa vsaj podobno v velikih črtah primerjave. Naše slovenske rojake sem na ladji spoznal brž prve dni. Trije so se po navadi držali skupaj in ko sem postal prvikrat pozoren nanje, so se mi zdeli zelo mladi. Pa sta bila dva stara po 65 let, a tretji nekaj manj, nekako okrog 56—58 let. Drugi potniki so pripovedovali, da je na ladji tudi neki Slovenec, ki vozi «karo» s seboj, edini z avtom na vsej ladji. Prvikrat sem ga videl zvečer po večerji, ko so zapele harmonike v ladijskem «salonu» in nas vabile skupaj. Na harmoniko je igral naš rojak, ki je peljal svojo karo v stari kraj. Stoje je igral, klobuk je ime! na glavi, pa še malo po strani si ga je pomaknil. Zares, le kam je del leta, deset ali petnajst ali še več jih lahko zamolči brez težav. Slovenske pesmi iz harmonike so razgibale ladjo. A ne za dolgo. Se eden od potnikov je imel harmoniko, a ko se je tudi ta pokazal je bilo po stari tradiciji muzikantov pametneje, da se eden umakne. In umaknil se je naš Dolenjec, a tako temeljito se je umaknil, da sem ga kasneje komaj še kaj slišal. Ko sem se kasneje obilo pogovarjal z njim, sem videl, da ta naš har monikar nikakor ni tradicionalni veseljak, temveč naš lju- bi rojak, ki je ohranil vseh svojih 42 let Amerike veselje ln razpoloženje za našo pesem in da zato harmonika ni smela nikdar iz njegovega doma, pa je tudi ni maral pustiti v Ameriki, ko se je vračal v stari kraj za trajno. Po 42 letih se vrača Dolhar v stari kraj za zmerom. Niti enkrat v tej dolgi dobi ni bil v domovini, ki mu je danes pred očmi takšna, kakor jo je zapustil leta 1910, ko je bil star 23 'let. Njemu so pred očmi še stare avstrijske dežele. Pogovori z našimi izseljenci so v teh rečeh zelo svojevrstni. Ce vam pripoveduje, kako je takrat, pred 42 leti, odhajal iz domovine, vam kliče v spomin stvari, ki jih že davno ni več V naših vsakdanjih predstavah. Ker ni bil do kraja opravil svojih vojaških dolžnosti, so ga na postaji v Ljubljani prijeli in avstrijski vojaki so ga z nasajenimi bajoneti peljali v vojaški zapor. Hote! je namreč vzeti železniško karto do Egra, ki je bil tik ob mejii y Nemčijo (to je današnji Heb v Češkoslovaški). To se je železniškemu uradniku zdelo sumljivo, pa so ga pridržali. Imel je srečo da ga 'je dobri major takoj izpustil. Zdaj se mu je šele posvetilo, kako se to napravi. Sel je peš do Viž-marij, tam je kupil karto do Beljaka. Ko se je pripeljal v Beljak, je kupil karto. do St. Michaela na zgornjem Štajerskem. In tako naprej, a čez nekaj dni je čisto lepo in brez motenj prešel mimo Heba na Nemško in je bil kmalu v Bremenu, od koder se je prepeljal v New York. To so izseljenče- vi zadnji vtisi iz starega kraja. — Letos v juniju me je ob sprejemu, izseljencev na starem magistratu ogovoril možak, ki je bil po 39 letih prvikrat spet v domovini, z vprašanjem, kdaj so preselili policaje z magistrata, češ zadnje, kar se spominja na Ljubljano, je bil tisti večer, ko se ga je za slovo malo nabral, pa je vriskal po Mestnem trgu ln so ga policaji zbasali v magistratne zapore. — Kje so že stari ljubljanski po- lirali tn maai-fitratni zanori! Ko sem se v juniju lani vozil z brzovlakom zjutraj iz Zagreba v Ljubljano, sem v jedilnem vozu naletel na dva vesela možaka, ki sta imela navsezgodaj steklenico vina pred seboj. Sedel sem k njima in prvo, kar sta me vprašala — vozili smo se ravno med postajama Sevnica ter Zidani most — je bilo: Kje pa je tukaj meja med Kranjsko in Štajersko? Veselo sem se jima nasmejal, češ, dobro ga bijeta, ker sem bil uverjen, da v vinskem razpoloženju norce brijeta. Pa se nista prav nič ša-j lila, temveč se je brž razodelo, ; da sta docela resno spraševala, ker jima je bilo v spominu, da je nekje pri Zidanem mostu meja med štajersko in kranjsko deželo, a sta se brez uspeha ozirala skozi okno, da bi ugledala, po čemer bi spoznala mejo. Bila sta oba prejšnji dan priletela iz Amerike z avionom čez Zuerich do Zagreba, od tam pa zjutraj z brzim domov, v Poljansko dolino nad Škofjo Loko. (Nadaljevanje sledi) TRST, torek 13. maja 1953 VRENK Vremenska napoved za danes: pretežno jasno, vendar še ne ustaljeno vreme z možnostjo pooblačitev. — Temperatura v lahnem porastu. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je znašala 14,8 stopinje; najnižja pa 6,5 stopinje. PRIMORSKI DHEVKIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 20.00:------------------------ w;, mo. Vsekakor pa PrlC . Slo" da bo Nogometna^zV (jSs«-venije stvar natančno P jj. la. Ne nameravamo za J' ti morebitnih nePraV\0da nikovih odločitev — b« nik je sodnik 'n k ■ se P0” z njim zadovoljen, toži na zadevnem jji* izpade proti sodnika jf*^ernU lestvici - manborg.^a J narju — dosegel Kla jZ^> točkah in ima boljše golov. —hRva^ SLOVENSKO■ H« ,GA , NOGOMETNA u ' V Odred • Rudar 5:0 V nedeljskem „„ , sko-hrvatske nogom ..^ija®. kolu sl«' *L5 dosegel lep ““t'"'trboveu'’,itf Odred na račun reZu Rudarja; zmagal je1 , v tom 5:0 (4:0). *«*!& t nik je na lastne jovsK'■ u pustil eno točko )eStv viji, ki je Wub J«oa daj, pri tem izenaceWe ,/J Branik dosegel ,gre j v zadnji ml"“vnik v ‘eJ 'j« slovenski Pre^ ,„zničar, * f »““•■"■‘i,,2««. ■ «—sa3«4fr maš0 "„rbU _ =Tz"varaždina4^V razom s cem 5:0 «:<» ter pa se je z z na nikom (2:0) u r odigra0 jledi stvice (sicer ' ^ ni m ^ mo več kot.° Zuke>- K ed$ s 4 točkami r v n a' z Reke je nad " cel« IeP "^Zagrebu: cem v zagru g0 o s 4:1, vendar P raZiiko «ic* uspeli zmanjšaj^.hrv Usedaj taka’ 14 1» ? lige je Proleter Odred Tekstilac Šibenik Kvarner Branik Metalac Slavija Železničar Rudar 13 ‘S" 14 13 14 13 13 14 13 13 72 6 2 53 2 * 23 23 « 1» , 44:»2 S * .14 2* 5 S * 7 'z5: 7 9 ‘S 1 * 1*3* * teV jpi pr< Poštni tekoči račun za STO ZVU Zaiotmstvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ^ p. Z( Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 . t • 892 — Izdaja Založništvo tržaškeg3 tts