CELJSKI TEDNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE  ZVEZE PELOTMIH L|UDI CELI8KEOA OKRAJA
CELJE, PETEK, 2. SEPTEMBRA 1955
LETO VII. — ST. 35 — CENA 10 DIN
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik
Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Ured-
ništvo: Celje, Titov trg 1 — Pošt. pred. 12'5 —
Telef.: uredništvo 24-2'5, uprava 25-2) — Tek.
rač. 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju — Letna
naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125
dinarjev — Izhaja vsak petek — Poštnina
plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo
Član Izvršnega sveta FLRJ Franc Leskošek o razvojnih 'možnostih] celjske komune
Celje ima vse pogoje, da bi se uvrstilo
v gospodarskem pogledu med
najmočnejše komune v Sloveniji
PREDSEDNIKI SVETOV TER PREDSEDNIKI ODBORNIŠKIH KOMISIJ
SO NA SVOJI PRVI KONFERENCI PRETEKLI TOREK RAZPRAV-
LJALI, KAKŠNA BO PRIBLIŽNO VSEBINA DELA PRI CELJSKI KO-
MUNI. — KMETIJSTVO MORAMO RAZVITI TAKO, DA BO CELJSKI
TRG PREKO VSEGA LETA V ZADOSTNI MERI ZALOŽEN Z VSA-
KOVRSTNO ZELENJAVO IN PO VRTNINO. — POVSOD V CELJSKI
KOMUNI BO TREBA PREPREČITI NOVOGRADNJE ENOSTANOVANJ-
SKIH HIŠ PRI ZASEBNIKIH. — USTANOVILI BODO STANOVANJ-
SKO ZADRUGO, KI BO GRADILA NOVE HIŠE. — NOVA NASELJA
BODO GRADILI NA DVEH VELIKIH KOMPLEKSIH. — PO ZGLEDU
VELENJA BO V BLIŽNJI BODOČNOSTI LAHKO TUDI CELJE IMELO
SVOJE JEZERO.
V	poslopju Ljudskega odbora celjske
občine so se v torek, 30. VIII. dopoldne
prvič sestali k skupni seji vsi predsed-
niki Svetov in odbornišk;h komisij ter
s članom Zveznega izvršnega sveta in
poslancem Celja, tov. Francem Lesko-
škom na čelu napravili okvirni plan
bodočega dela celjske komune. Konfe-
renca je imela poudarek, da bodo bo-
doče v celjski komuni vsi Sveti v tesni
povezavi skupno reševali vso celjsko
politično, gospodarsko, kulturno in
zdravstveno problematiko. Tov. Lesko-
šek je dal predsednikom Svetov mnogo
dragocenih napotkov za načrtno delo.
Govoril je o stihijskem,, konceptnem
razvijanju tovarn, ki niso za daljšo
perspektivo preštudirale gradbenih na-
črtov. Zato je svetoval, naj pri vseh
adaptacijah, novogradnjah in rekon-
strukcijah prvotno pregleda in predela
osnutek komuna —• in če ti res odgo-
varjajo daljši perspektivi, potem naj
se izdelajo načrti. Napak je tudi, da
pustimo v neposredni bližini tovarn
graditi stanovanjske hiše, ker s tem
zapiramo svobodno pot nadaljnjemu
razvoju tovarne.
Kmetijstvo v zadnjih letih v Celju
močno nazaduje, kar se predvsem odra-
ža na celjskem živilskem trgu, ki v
zimskih mesecih skoro ne premore ni-
kake zelenjave. Poleg tega spada celj-
ski trg še vedno k najdražjim trgom
v Sloveniji. Celje daje komaj 400 litrov
mleka na dan, lahko pa bi ga dajalo
najmanj 1000 litrov dnevno. Da pa
bomo imeli v Celju dovolj mleka in da
bo celjski trg preko vsega leta v za-
dostni meri in zmernih cenah zalo-
žen z vsakovrstno zelenjavo, bo treba
razgibati vsa kmetijska posestva. Kme-
tijsko posestvo Prešnik na primer,, ka-
terega je v letošnjem letu prevzela
mestna občina, ima zelo zanemarjeno
posestvo in ni letos prineslo niti za di-
nar pridelkov na celjski trg. Prav tako
zanemarjeno posestvo je tudi v Buko-
vem Zlaku. Kmetijsko posestvo Lava
pa ima sploh vse pogoje, da bi lahko
»koro v celoti krilo potrebe celjskega
trga, če bi bilo delo bolj načrtno. Celj-
ska komuna se bo morala posebej usta-
viti pri tem posestvu in Lavo spreme-
niti v veliko mestno vrtnarijo — in če
domači ljudje ne bodo zmožni voditi
uspešno take vrtnarije, bo treba pokli-
cati priznane bolgarske vrtnarje, ki
bodo naše ljudi naučili, kako je treba
načrtno negovati in pridelovati zele-
njavo. Treba pa bo tudi s kmeti voditi
pametno kmečko politiko, da bo kmet
redil dovolj krav in tiste kulture, ki jih
rabi celjski trg.
Gradbena dovoljenja za gradnjo no-
rih hiš so v Celju doslej preveč veliko-
dušno razdeljevali. Veliko se je grešilo
s tem, da so pustili graditi hiše sredi
velikih njiv, ki bodo ovirale kompleks-
no„ traktorsko obdelavo. V bodoče bo
treba preprečiti vsako razkosavanje
aemlje na tako majhne dele.
Glede vzdrževanja starih hiš je bil
tov. Leskošek mnenja, da se jih občini,
odnosno komuni ne bo splačalo vzdrže-
vati. Ker pa so večinoma vse potrebne
•protnih popravil, večjih ali manjših,
celjski obrtniki pa so sila dragi — bo
morala komuna takoj organizirati ko-
munalno podjetje, ki bo z malimi
osnovnimi sredstvi, brez režij, amor-
tizacij in drugih davkov lahko poceni
vršilo vsa i)opravila.
V	Celju smo že dolga leta na široko
razpravljali o potrebi ustanovitve sta-
novanjske zadruge. To naše čakanje in
moledovanje so že zdavnaj prehitele
manj razvite sosedne republike, kjer
ftanovanjske zadruge iispešno poslujejo
že dobršen čas. Potrebe po stanovanj-
ski zadrugi pa so v Celju večje, kot
^^ilo kje. Zato pa bo komuna v svoj
delovni program uvrstila kot prven-
stveno nalogo tudi ustanovitev stano-
vanjske zadruge v Celju. Izkušnje so
pokazale,, da je ta zadružni način grad-
nje najcenejši.
Na torkovi seji so navzoči razprav-
ljali, tudi o tem, kje v Celju bi bil naj-
primernejši prostor za množično grad-
njo stanovanjskih hiš. Po razpravi so
osvojili predlog tov. Leskoška, ki si je
zamislil dva najbolj odgovarjajoča kom-
pleksa. Prvi kompleks bi bil na Ljub-
ljanski cesti vse do Butejevega mostu,
kjer bi lahko zraslo v nekaj letih lepo
predmestje Celja — celjska »Rožna do-
lina«. Tu bi gradili samo večstanovanj-
ske hiše in večja lepa poslopja. Ko bi
plansko gradili, bi temu predelu ure-
dili tudi ceste, vodovod in kanalizaci-
jo. Drugi kompleks bi bil golovški
predel, od Jugoslovana, Dečkove ce-
ste proti Zidanšku in vse do okoliškega
pokopališča. Tu bi lahko gradili zasebne
hišice po načrtih, z estetsko obliko. Za
te hišice naj bi bile zamišljene parcele
z največ 300 m-.
Okrog celjskega kopališča in šport-
nega bazena se v Celju vrtimo tudi že
dobršen čas. S tem v zvezi je tov. Le-
skošek predlagal, da bi tudi Celje brez
večjih stroškov lahko imelo svoje celj-
sko jezero. Prav primeren teren za to
bi bil v Košnici. Jezero bi lahko spre-
jelo tisoče kopalcev in bi bilo za Celje
prava turistična atrakcija. Pozneje bi
ob njem lahko postavili tudi lične wee-
kend hišice in lep športni hotel. Ko-
muna bi jezero lahko dala v upravlja-
nje Turističnemu društvu. Na ta način
bi celjski športniki dobili boljše nado-
mestilo za določeni športni bazen,, saj
bi se v jezeru lahko gojil vsakovrstni
vodni šport, v zimskih mesecih pa bi
bUo jezero prijetno drsališče.
Vse te predloge bodo Sveti še pre-
delali, predložili občinskemu odboru,
dali volivcem v razpravo in začeli z
delom.
Vovi občinski odbori bodo
začeli redno in pravočasno
poslovati
UKREPI ZA TAKOJŠNJO SANACIJO
PODJETJA »CELEIA-SAD«
V ponedeljek sta imela okrajni zbor
in zbor proizvajalcev najprej ločeni
seji, nato pa še skupno tretjo sejo. Na
ločenih sejah so razpravljali o pred-
logu predračuna OLO v Celju za čas
od 1. septembra do 31. decembra. Skle-
nili so, da se bodo proračuni dosedanjih
okrajev, mest in občin uporabljali do
konca letošnjega leta tako, kakor so
bili sprejeti. Prav tako se bodo tudi
proračunski dohodki dosedanjih krajev
in občin zbirali do konca leta tako,
kot so bili sprejeti po ustreznih pro-
računih. Taki izdatki pa se bodo upo-
rabljali za namene, za katere so bili
določeni z letošnjimi okrajnimi oziroma
občinskimi proračuni. Ker pa so nastale
pri potrebah za državno upravo pri
novem okrajnem ljudskem odboru in
prav tako pri novih občinah neke spre-
membe, je moral dosedanji OLO v Celju
iz svojega proračuna za tekoče leto iz-
ločiti kredite, namenjene za državno
upravo. To je moral storiti tudi celotni
šoštanjski okraj in v nekem delu tudi
krški okraj glede na priključitev tega
dela okraja k celjskemu okraju.
Tako je bil sestavljen predračun no-
vega okrajnega ljudskega odbora v
Celju, ki znaša v celoti 186,911.745 din.
V tem so zajeti tudi vsi osebni izdatki.
Prav tako so bili sestavljeni tudi
predračuni novih občin, kjer so zajeti
vsi izdatki državne uprave, medtem ko
se bodo ostali izdatki uporabljali ze
namene, za katere so bili pač določeni,
le s to spremembo, da se bodo izvrše-
vali na sedežih novih občin.
Poleg tega je zbor proizvajalcev pro-
učil še problematiko podjetja Celeia-
Sad v Celju in po uspešni analizi stanja
sklenil, da je treba trenutne težave
podjetja čimprej odpraviti. Zato so
sklenili, da je treba zagotoviti nujna
sredstva za sanacijo podjetja, da se
more po^djetje konstituirati in s tem v
zvezi sprejeti tudi nov tarifni pravilnik.
Zahtevali so tudi, da se pokličejo na
odgovornost bivši računovodja Miran
Pečar in ostali, ki so zakrivili, da je
podjetje zašlo v težave. Predlagali so
tudi delovnemu kolektivu, naj pre-
usmeri svojo proizvodnjo predvsem v
izdelavo sadnih sokov.
Ljudski odborniki so na skupni seji
poslušali poročila o pripravah za pre-
vzem poslov od- dosedanjih ljudskih
odborov v Celju in Šoštanju ter o pri-
pravah pri novih občinah za prevzem
dela od starih občinskih ljudsikih od-
borov. Priprave se bližajo koncu in novi
občinski odbori bodo začeli redno in
pravočasno pvoslovati. Samo prenos
poslov uprav za dohodke bo opravljen
postopoma do 1. januarja, medtem ko
bodo ti posli za zdaj še ostali na sedežih
sedanjih okrajev.
Na seji so ljudski odborniki potrdili
tudi vse statute 13 občin novega celj-
skega okraja.
Nazadnje so bili še imenovani: Vojko
Simonič iz Slovenj Gradca za načelnika
za prosveto in kulturo. Bogdan Vivoda
za vodjo okrajne uprave za ceste; po-
ti-dili pa so še imenovanje Janka Kar-
lovška ter Janka Cigoja. za sodnika
okrajnega sodišča, Bojana Zadela pa so
izvolili za sodnika okrajnega sodišča.
Po kratkem odmoru je bila nazadnje
še zadnja seja starega okrajnega ljud-
skega odbora. Proučili so izvrševanje
nekaterih sklepov in ugotovili stenje
okrajnega proračuna od 1. januarja pe
do 20. avgusta tega leta.
Zvezna komisija za regu-
lacijo rek je obiskala Celje
Komisija Zvezne ljudske skupščine,
ki obravnava vprašanje situacije in na-
daljnih predlogov za izboljšanje kmetij-
ske proizvodnje, je v soboto obiskala
okraj Celje ter se skupno s strokov-
njaki iz vodno-gospodarskih uprav za-
nimala za regulacijska dela na Savinji
in Ložnici. Komisija je pregledala po-
tek dosedanjih del ter ugotovila, da
so za nadaljnja dela potrebna znat-
na materialna sredstva, ki naj bi
jih prispevala federacija. Ugotovljeno
je bilo, da so dela tako velikega obsega,,
da so okrajne in republiške finančne
možnosti zaenkrat premajhne za inten-
zivnejše nadaljevanje del. Člani komi-
sije so se tudi zanimali za posledice
lanskoletnih poplav.
Istega dne in v nedeljo se je mudila
v našem okraju delegacija žen zadruž-
nic iz Gorice. 2ene so si ogledale ne-
katera kmetijska posestva, selekcijsko
perutninarsko postajo Loče, Kmetijski
zadrugi Dobrna in Zreče ter Hmeljarski
inštitut v Žalcu.
V soboto si je ogledala nekatere kme-
tijske objekte tudi skupina predstav-
nikov zadružnih organizacij iz Make-
donije. Gostje so se predvsem zani-
mali za organizacijo in delo kmetij-
skih zadrug in Okrajne zadružne zveze
v Celju.
Z ZADNJE SEJE LJUDSKEGA OD BORA MESTNE OBCiNE
Celje v redu izpolnjuje
letošnji družbeni plan
v sredo je imel Ljudski odbor mestne
občine Celje svojo zadnjo sejo tik pred
pričetkom poslovanja nove celjske ob-
čine. Na seji so obravnavali izpolnje-
vanje letošnjega družbenega plana in
proračuna. Dalje je dosedanji predsed-
nik Fedor Gradišnik obširno poročal o
delu, uspehih in neuspehih Ljudskega
odbora mestne občine Celje v zadnjih
letih. Končno so pregledali tudi sklepe
ljudskega odbora, ki še niso bili v ce-
loti realizirani in ki jih bo morala
dokončno rešiti nova oWina.
Letošnji družbeni plan za področje
mestne občine je bil v prvem polletju
izpolnjen z 52 odstotki. Napram lan-
skemu letu se je proizvodnja povečala
za 11 odstotkov in je v prvem polletju
znašal družbeni bruto produkt v Celju
11 milijard 412 milijonov din. Indu-
strija, ki v Celju ustvarja skoraj 80
odstotkov dohodkov, je svoj plan iz-
polnila v prvem polletju 52 odstotkov,
kmetijstvo 56 odstotkov, gradbeništvo
48 odstotkov, promet 66 odstotkov, tr-
govina 53 odstotkov, gostinstvo 56 od
stotkov in obrt 58 odstotkov. Pod pla-
nom je med panogami torej bilo le
gradbeništvo.
Med posameznimi industrijskimi stro-
kami so v prvem polletju plan izpol-
njevali takole: proizvodnja in razdelje-
vanje električne energije 46 odstotkov,
proizvodnja premoga 62 odstotkov, bar-
vasta metalurgija 62 odstotkov in ko-
vinska industrija 48 odstotkov. Kovin-
ska industrija ni izpolnila plana zaradi
težav s surovinami in zaradi preusmer-
janja na nove surovine. Kemična in-
dustrija je izpolnila plan s 58 odstotki,
industrija gradbenega materiala s 43
odstotki, lesna industrija s 46 odstotki
(stanje bi bilo boljše, če bi upoštevali
polizdelke), tekstilna industrija je iz-
polnila letni plan zaradi pomanjkanja
surovin s 54 odstotki in živilska indu-
strija s 58 odstotki v prvem polletju.
V prvem polletju je celjska industri-
ja ustvarila 1.773 milijonov din dobička,
kar znese 54 odstotkov letnega plana.
Medtem ko je bil narodni dohodek s
4,3 milijarde din ustvarjen 50 odstotno
napram planu, pa celjska podjetja niso
letos izpolnila povečanega plana izvoza.
Izvoz iz Celja je bil manjši predvsem
zaradi izpada izvoza tekstila v Turčijo.
Dotekanje proračunskih dohodkov je
v glavnem v redu in je zaznamovan
presežek dohodkov. Zanimiva je tudi
ugotovitev, da je v prvem polletju zna-
šal trgovski promet v Celju 6 milijard
994 milijonov din (mišljen je promet
na debelo in drobno). Trgovski promet
je napram lanskemu porasel za 29 od-
stotkov, deloma zaradi podražitve, de-
loma pa zaradi večjega fizičnega ob-
sega.	-ko-
Obiskovalcem
Festivala tekstilcev
na Polzeli
Sporočamo, da bo v dneh trajanja
Festivala tekstilcev, od 4. do 11. sept.,
vozil avtobus na lokalni progi CELJE—
ŠEMPETER DO POLZELE dvakrat
dnevno in sicer:
Prvič: odhod ix Celja ob 18; prihod na
Polzelo ob 18,40 in povratek v Celje ob
19,10.
Drugič: odhod iz Celja ob 20,15; pri-
hod na Polzelo ob 20,55 in povratek v
CeUe ob 21,30.
Na festival so vsi vljudno vabljeni!
Obisk v^isokiti
drzavniti voditeljev
v Železarni Store
v jutranjih urah 22. avgusta se je med člani delovnega kolektiva
Železarne Store razširila vest, da bodo podjetje obiskali naši najvišji
državni voditelji. Okoli 13. ure so se pripeljali gostje, in sicer: podpred-
sednik Zveznega izvršnega sveta tovariš EDVARD KARDELJ, član
Zveznega izvršnega sveta tovariš FRANC LESKOŠEK in predsednik
Izvršnega sveta LRS tovariš BORIS KRAIGHER. Goste so sprejeli:
predsednik delavskega sveta tov. Franc Starlekar, pomočnik direktorja
tov. Tugomir Voga, predsednik sindikalne podružnice tov. Darko Staro,
medtem ko je direktor podjetja tov. Andrej Svetek kot predsednik
celjske občine prišel z gosti, prav tako pa tudi tov. Riko Jerman,, pred-
sednik OLO Celje.
Po kratkem in prisrčnem pozdravu so si gostje ogledali tovarno.
Najprej so se napotili v martinarno, nato v valjamo, mehanično delav-
nico, livarno, elektroplavž, gradbišče Beton dn nazadnje v obdelovalnico
valjev. V vseh obratih so si gostje ogledali proizvodnjo in se zanimali
za delo kolektiva, za nove izdelke, za proizvodne težave dn kakšni so
bodoči načrti podjetja.
S tem obiskom so bili štorski železarji brez dvoma zelo počaščeni,
saj tako odgovornega državnega voditelja, kot je podpredsednik Zveznega
izvršnega sveta tovariš Edvard Kardelj„ še ni bilo v tej tovarni.
Stev. 35 — stran 2
CELJSKI TEDNIK, 2. septembra 1955
POGLED PO SVETU
Festival znanosti, kakor nekateri ime-
nujejo svetovne l^ongrese znanstveni-
kov v mesecu avgustu, naj bi bil for-
malen uvod v novo dobo človeštva,
kozmično ero, ero astronavtike. Med-
narodni kongres astronavtikov v Ko-^
penhagenu, atomska konferenca v Že-
nevi, ki je zbrala znanstvenike 73 dr-
žav, konferenca v Benetkah p razisko-
vanju najvišjih slojev atmosfere, vse
to je oči človeštva obračalo -iz puste
in včasih brezizhodne sedanjosti v čar
velike, lepše prihodnosti. Ni čuda, da
se je ob odkrivanju atomskih skrivnosti,
ki pa, kakor je izjavil nek ameriški
senator, že davno niso več ameriška
posest, marsikdo spomnil faustovske
vedoželjnosti, neuničljive in neustav-
ljive sestavine človeškega duha, »ki ga
vleče le dalj in dalj, da sploh ne vidi
mej, da v zmedi želje pregoreče se iz-
gublja od stoterih žej.« Za razvoj sve-
tovne politike pa je nedvomno izredno
važno, da so se znanstveniki sporazu-
meli o miroljubni uporabi atomske
energije, da bo delovala mednarodna
agencija za to energijo in da bo o njej
verjetno sklepalo že jesensko zasedanje
Generalne skupščine OZN. Ce se bo
položaj v svetu še nadalje normalizi-
ral, t. j. pomirjeval, če bo res prišlo
do zmanjšanja oboroževalnih stroškov,
potem besede o boljšem, pametnejšem
svetu res ne bodo zgolj prazne marnje.
Ta »če« bo baje že v bližnji prihod-
nosti prebil svojo preizkušnjo. Komisija
OZN za razorožitev bo še to jesen pre-
verila, koVko je ženevska konferenca
dejansko pomirila strasti hladne vojne,
koliko sta se oba bloka odkritosrčno
odločila za popuščanje in koliko sta
pripravljena drug drugemu popustiti.
Svet je izvedel — morda gre samo za
poskusno bombo — kakšen načrt nosi
s seboj angleški strokovnjak Nutting:
Vzhodna Nemčija naj bi bila brez čet
in vojnih naprav, Zapadna Nemčija in
države okrog nje pa naj bi znižale svo-
je vojaške kontingente. Nič kaj prida
ne obeta Eisenhowerjeva beseda, da
ZDA ne bodo sklepale »lažnih sporazu-
mov«, marveč samo take, ki bodo za-
gotovili »pravi« mir. Kateri je neki
»pravi«? Najbrž po načelu »pax ro-
mana!« »Nadvlade nad zasužnjenimi
državami ni več moči opravičevati s
trditvami, da je to zaradi varnosti« —
ta beseda prvega Amer kanca odkriva
ameriško politiko do vzhodnoevropskih
držav. V luči izjave romunskega pred-
sednika Deja o ruskih četah v Romu-
niji se nam na obzorju jesenske raz-
orožitvene konference očrtavajo hude
in nevarne čeri, mimo katerih bo mo-
rala izpluti krhka barka svetovnega
miru. Na Zahodu so še vedno na delu
močne sile, ki bi rade duha sodelo-
vanja, gospodarske in politične koeksi-
stence med narodi in državami, po-
kazale kot produkt vzhodne propagand-
ne mašine. Te sile so prepričane, da je
diskusija o koeksistenci, razgovor o
mirnem sožitju, možen le, če Zahod z
vsemi svojimi zvezami in pakti raz-
polaga z velikim vojaškim potencialom.
S.cer pa je dela za pomirjenje sveta
na vseh koncih in krajih našega pla-
neta več kot dovolj. Fifty-fifty rešitev
na Koreji in v Indokini gre nekaterim
priganjačem skrajne desničarske poli-
tike tako na živce, da bi najraje iz-
' silili iskanje nove rešitve — seveda z
orožjem. Tako Južna Koreja prireja po-
grome zoper mednarodno komisijo za
premirje, Laos pa se pritožuje zorper
napade Severnega Vietnama. Egipt in
Izrael se ne moreta sporazumeti v za-
devah okrog Gaze, češ da Izrael noče v
ničemer popustiti. Na egiptovskem jugu
se bo odločilo vprašanje Sudana, ki bo
izvolil ustavodajno skupščino, ta pa bo
odločala o neodvisnosti Sudana ali o
priključitvi k Egiptu. Angleži pravijo,
da je večina Sudancev zoper priklju-
čitev. Upor na jugu svAanske dežele jim
je verjetno prišel prav. V severni Afri-
ki se bo Francija verjetno morala odlo-
čiti za radikalno rešitev maroškega
vprašanja. Težko gre Franciji to od rok,
vendar sijaja svojega nekdanjega im-
perija ne bo obdržala na svojem nebu
z rekrutacijo atlantske vojske. Pravijo,
da bodo tudi ZDA vplivale na pomiri-
tet? — že zaradi letalskih baz, ki jih
imajo v Maroku. Odprto in zelo akutno
je vprašanje Goe, pri kateri Indiji ve-
like kolonialne sile ne gredo prav nič
na roko, ne glede na ugled, ki si ga je
Indija v zadnjem času pridob la. Prav
tako je samo na videz v okviru zahod-
no-evropske zveze rešeno posaarsko
vprašanje.
Ima pa tudi delo za mir svoje uspe-
he. Razgovori med ZDA in LR Kitajsko
se sicer nekam panmunjonsko vlečejo,
vendar se stik ne prekinja. V Moskvo
bo v kratkem potoval Adenauer in
Moskva mu je šla glede'na svoj položaj
skoraj preveč na roko, da bi pokazala
svojo iskrenost v delu za sporazume-
vanje. Prav tako se izboljšujejo odnosi
med našo državo in SZ; naša parlamen-
tarna delegacija se je vrnila, odšla pa
je v SZ delegacija naših gospodarstve-
nikov. Podpisan je bil sporazum o ob-
mejnem prometu med FLRJ in ItaVjo,
ki bo za obmejne kraje velikega gospo-
darskega pomena. V Avstriji se sloven-
ska manjšina bor.i za prav lno tolma-
čenje 7. člena avstrijske državne po-
godbe, ki bi ga nekqteri avstrijski po-
litiki, čeprav so zanj glasovali, naj-
raje spremenili v škodo Slovencev.
T. O.
OB POLLETNIH OBCNIH ZBORIH KMETIJSKIH ZADRUG
Zadruga ne sme biti odtrgana od Javnega življenja
in dela homune
FRANC LUBEJ
predsednik OZZ Celje
Kmetijske zadruge vršijo svoje pol-
letne občne zbore, na katerih obravna-
vajo predvsem naslednja vprašanja:
Združitev nekaterih manjših zadrug
v večje in gospodarsko močnejše za-
družne organizacije.
Delo kmetij sko-pospeševalnih odse-
kov in njihovih odborov v tekoči kme-
tijski sezoni.
Priprave za odkup kmetijskih proiz-
vodov.
Poleg naštetega obravnavajo tudi ka-
drovska vprašanja, saj so še zmeraj
primeri, da posamezniki v zadrugah po-
slujejo neodgovorno ali pa se za zadru-
go in njeno delo ne zanimajo. S 1. seE>-
tembrom pričnejo po zakonu poslovati
nove občine in zato je prav, če Izgle-
damo na nekatere principe, ki naj bi
veljali za zadružne organizacije v no-
vem komunalnem sistemu. Gre pred-
vsem za to, da se zadruge kot kme-
tijske gospodarske organizacije že takoj
ob pričetku poslovanja novih občin ak-
tivno vključijo v gospodarsko, družbe-
no in ix>lit:čno življenje. Na ta način
bo zajamčeno, da bodo naše zadruge
v kmetijstvu vodile takšno p>olitiko, ki
je v interesu komune, komunalne skup-
nosti in celotne naše družbe. Zadruga
torej ne more in ne sme biti odtrgana
od javnega življenja in dela komune,
ker bi to slabilo napredne sile in na ta
način povzročalo, da se kmetijska pro-
blematika ne bi obravnavala z enotnih
vidikov v določenem ixxlročju. Doslej
so namreč bili primeri, da so nekatere
zadruge smatrale, da občinski ljudski
odbori nimajo nobenih pravic v odnosu
na delo zadrug. To je seveda lahko
skrajno škodljivo. To vprašanje je ob-
ravnavalo na svoji seji predse^tvo So-
cialistične zveze delovnih ljudi za novi
Okraj Celje in priporočilo vsem orga-
nizacijam Socialistične zveze, da se te-
meljito pobrigajo za delo zadrug v ci-
lju njihove nadaljne materialne rasti in
močnejšega uveljavljanja sociailističnih
odnosov na vasi.
Nedvomno spada na prvo mesto pri
obravnavi stanja v naših za^drugah
vprašanje ljudi, ki vodijo zadruge, pred_
vsem na člane upa-avnih odborov kme-
tijskih zadrug.
Ljudje, ki se iz kakršnih koli razlo-
gov doslej niso spoprijaznili z našo
socialistično družbeno ureditvijo in ta-
ki, ki se niso vključili v 'borbo za socia-
listično graditev, nedvomno ne spadajo
v upravne odbore kmetijskih zadrug.
Niso redki primeri, ko najdemo v
upravnih odborih kmetijskih zadrug
ljudi, ki hočejo zadrugo izkoriščati v
svoje osebne namene. Ker naže zadruge
IZ dneva v dan postajajo materialno
močnejše, množičnejše, in ker so za-
družni sestanki v večini primerov dobro
obiskani, se skušajo v zadružna vodstva
vrivati različni sovražni elementi z na-
menom, da bi rušili enotnost pa tudi
ekonomsko slabili zadrugo. V zadrugi
torfej iščejo torišče svojega dela. Prak-
sa kaže, da so primeri slabega vodstva
najčešči v številčno mali in ekonomsko
šibkejši zadrugi. Tudi sam razvoj za-
drug kaže, da perspektiva zahteva i
teritorialno večjo i ekonomsko močnej-
šo zadrugo na naši vasi. Zadruga, ki ni-
ma zadostne materialne osnove, ki ni-
ma razvite gospodarske dejavnosti, da
bi lahko v celoti organizirala odkui>e,
sprovajala kmetijsko pospeševalno služ-
bo, skratka zadruga, ki ni sposobna vo-
diti gospodarsko življenje naše vasi, ni-
ma pogojev za nadaljnji obstoj.
Prav je, če se zavedamo, da praktično
razen kmetijske zadruge, druge kme-
tijsko-proizvajalne in pospeševalne or-
ganizacije na podeželju nimamo. Ker
je temu tako, potem je nujno, da zadru-
ge postanejo središče gospodarskega in
Ix>litično-kultumega življenja na naši
vasi. Iz teh razlogov razpravljajo v ne-
katerih malih zadrugah zadružniki o
tem, da se njihova zadruga priključi k
_sosednji, večji in močnejši, da bi na
ta način dobili novo zadružno enoto, ki
bi bila v stanju zadovoljiti vsem za-
htevam, ki se danes postavljajo pred
zadružne organizacije. Taka odločitev
je seveda koristna, je pa tudi prosto-
voljna. Toda to prostovoljnost skušajo
ponekod izkoriščati iz osebnih razlogov
ali koristi najrazličnejših ljudi, ki nika-
kor nočejo take združitve odnosno ho-
čejo za vsako ceno obdržati tudi malo
in slabo zadrugo, ki pa nima trajnejše
perspektive za svoj obstoj. Zato bo po-
k-ebno presojati in pri vsakokratni raz-
pravi ugotoviti, ali ne gre morda le za
osebne interese nekaterih posameznikov
v škodo ekonomskih interesov skui)-
nosti.
Primeri trdovratnega držanja zadru-
ge za vsako ceno so se opazili v zadru-
gah Drensko rebro, Lesiono, Št. Andraž,
Tepanje in še drugod. Pri tem ne gre
za nobeno prisilno združevanje. Ce te-
ritorialno mala zadruga ustvari pogoje
za svoj razvoj, t>otem je lahko to opra-
vičilo pri združevanju. V kolikor pa je
zadruga tudi sicer slaba, pa je združi-
tev nujna. V zadnjem času so se združi-
le naslednje zadruge: Ratanska vas in
Rog; Slatina z zadrugo v Rogaški Sla-
tini; Juirklošter in Marof s sedežem v
Jurkloštru; Sv. Jernej in Loče s sede-
žem v Ločah; Višnja vas in Vojnik s
sedežem v Vojniku; Blagovna in Šent-
jur s sedežem v Šentjurju; Ravne, To-
polšica, Družmirje, Lokovica in Sv.
Florjan v zadrugo Šoštanj; zadruga
Šmartno v Rožni dolini z zadrugo v
Celju itd. Od sedanjih 91 kmetijskih
zadrug naj bi bilo v bodoče okoli 65
kmetijskih zadrug.
Ko govorimo o kmetijski strokovni
pospeševalni službi, moramo podčrtati,
da je dosežen določen napredek. To de-
lo izvajajo v zadrugah pospeševalni od-
bori in odseki. Njim bo treba še več
konkretnosti in pa namestitev novih
kmetijskih strokovnjakov v zadrugi.
Zadruge in organizacije Socialistične
zveze naj bi še pred zimo napravile
program zimskega dela v obliki raznih
tečajev, ki naj bi jih prirejali posa-
mezni odseki. Na teh tete jih naj bi se
v okviru zadruge kmetje seznanjali z
naprednimi kmetijskimi metodami dela
v proizvodnji, posebej še v zaščiti rast-
lin itd. Strokovno znanje v kmetijstvu
ne potrebuje samo nekaj ljudi na vasi,
temveč sleherni kmetijski proizvajalec.
Zato je prav, da bi jesenske in zimske
večere (možno je tudi preko dneva) iz-
koristili za tečaje ter v to delo.vključili
vse kmetijske strokovnjake v okraju.
Taka metoda izobraževanja kmečkih
ljudi v pogledu naprednejše kmetijske
proizvodnje obstaja tudi v nekaterih
kmetijsko zelo razvitih državah. Pospe-
ševalne zadruge na Danskem prirejajo
take 14 dnevne ali daljše tečaje za vse
članstvo vsako zimo. Ako upoštevamo,
da ima tamkaj vsak kmetovalec, če ne
srednjo pa vsaj nižjo šolsko kmetijsko
izobrazbo, potem lahko vidimo, koliko
pozornost polagajo na kmetijsko izobra-
ževalno delo.
Stojimo neposredno pred odkupom
kmetijskih pridelkov. Naloga zadrug bo,
da se temeljito pripravijo in odkupijo
čimveč kmetijskih pridelkov, da le-ti
ne bi propadali. Zadruge bi morale po-
staviti tako odkupno službo, ki bi one-
mogočala vdor različnih n^upovalcev,
ki z nepotrebnim navijanjem cen po-
vzročajo zmedo. Na trgu je velika po-
nudba zgodnega sadja. Cuje se negodo-
vanje, zakaj zadruge ne odkupijo vsega
zgodnjega sadja oziroma zakaj je nizka
cena. Treba je namreč vedeti, da zgod-
nje sadje ni sposobno za vskladiščenje,
da je konzum tega mnogo težji, ker se
ga brani tudi predelovalna industrija.
Zato naj bi zgodnje sadje v večji meri
uporabljali za domačo pijačo. Brez dvo-
ma bo pozno sadje za tržišče bolj zani-
mivo. Kar zadeva cene, pa je brez dvo-
ma treba v današnji gospodarski situa-
ciji upoštevati, da ne bomo izboljšali
prilik v kmetijstvu z zviševanjem cen
kmetijskim proizvodom, ker je pot k
večjemu standardu in večjemu dohod-
ku kmeta edino v večji kmetijski bla-
govni proizvodnji. Čimveč bomo pride-
lali blaga za tržišče, toliko boljša bo
življenjska raven kmeta.
Da bi poUetni občni zbori kmetijskih
zadrug biLi čim uspešnejši, je prav, da
novi občinski odbori in občinske poli-
tične organizacije pomagajo zadrugam
pri obravnavanju zadružnih in kmečkih
problemov. Občnih zborov kmetijskih
zadrug naj bi se udeleževali tudi pred-
stavniki občinskih odborov Socialistič-
ne zveze, ker so bili primeri, da tega po-
nekod ni bilo. V sodelovanju vseh ob-
činskih činiteljev bo možno za jamči ti
kvalitetno delo naših zadrug, predvsem
pa izvoliti v vodstvo zadrug poštene in
socialistični graditvi predane kmetijske
proizvajalce.
Sadni pridelek
v celjskem okraju
pada iz leta v leto
Sadjarstvo je visoko rentabilna kme-
tijska panoga le takrat, če se drevje
intenzivno obdeluje. Sadjarstvo je v
primeri z njivskimi kulturami trikrat
bolj donosno. Izredno ugodni klimatski
pogoji našega okraja dajejo vse mož-
nosti za pridelovanje visoko kvalitet-
nega sadja. Celjski okraj je tudi med
prvimi v Sloveniji, ki ima naravne po-
goje za pridelovanje namiznega in eks-
portnega sadja. 2a"l pa je ugotovljeno,
da v našem okraju vrednost sadnega
pridelka pada iz leta v leto. Tako je
bil na primer pridelek v letu 1952 tri-
krat večji kot v letu 1954. Se bolj kot
količinske, pa pada pridelek v p>ogledu
kvalitete.
Spričo današnjega stanja sadovnja-
kov celjskega okraja je potrebna široko
zajeta in načrtna obnova. V kolikor so
doslej pri nas obnavljali sadovnjake,
v i>ogledu sadnih sort in odgovarjajočih
zemljišč, uspeh v mnogih primerih ni
bil zadovoljiiv. Zato pa je Okrajni ljud-
ski odbor v Celju v letošnjem letu
imenoval posebno komisijo strokov-
njakov sadjarsko-vinogradniške pano-
ge, ki ima nalogo nadzirati obnovo sa-
dovnjakov in vinogradov.
V letošnji pomladi je bilo na pod-
ročju celjskega okraja naseljenih pri-
bližno 26.000 drevesc. Proizvodnja na-
ših drevesnic je daleč premajhna glede
na potrebe. Večina drevesnic zaradi
slabih talnih pogojev nima možnosti
nad|aljnje razširitve. Proizvodnja naših
drevesnic je v glavnem usmerjena na
jabolčna drevesca. Potrebe po košči-
čarjih in hruškah pa so čedalje večje
in se postavlja v ospredje vprašanje
vzgoje omenjenih plemen. Na xx)dročju
celjskega okraja bi potrebovali pri-
bližno 3000 komadov breskev,, do 10.000
komadov češpelj, do 3000 marelic in
1000 češenj. Za redno preskrbo s sadil-
nim materialom urejujejo novo dreves-
nico v Mirosanu, ki bo predv^idoma da-
jala letno 30.000 jablan in 10.000 pre-
ostalih sadnih plemen. V posebnem od-
delku pa bo vzgajala sadike za maline
in črni ribez.
Za zaščito sadjarstva je celjski okraj
dobro organiziral zaščitno in poročeval-
sko mrežo; Glavni škodljivec v našem
okraju je ameriški kapar, ki razsaja
domala v vseh predelih celjskega okra-
ja. Zalubniki so v veliki meri napadli
posebno starejše nasade v predelih
Šmarja in Savinjske doline. Cvetožer
postaja iz leta v leto nevarnejši. Zelo
veliko škode povzročajo tudi glivične
bolezni kot škrlup in monilija.
(Dalje prihodnjič.)
V Celju imamo 4 šolske stavbe manj
kot pred 50 leti
Celjski prosvetni delavci se že vsa
zadnja leta s skrbjo sprašujejo, kam
bodo s šolsko mladino,, ker so vsi šol-
ski prostori že leta in leta pretesni za
uspešnejši šolski napredek. Daleč pre-
natrpani sta obe osnovni šoli in prav
tako prenatrpani obe gimnaz'iji. Z do-
graditvijo polulske šole se bo osnovna
šola sicer nekoliko razbremenila, učen-
ci v gospodarstvu so končno dobili svojo
stavbo, ni pa za enkrat dobrih izgledov
za gimnazijsko, mladino, kjer v obeh
poslopjih traja pouk nepretrgoma do
poznih večernih ur.
V Celju imamo mnogo več šol in
šolske mladine kot smo je imeli pred
vojno — vendar imamo danes 4 šolske
stavbe manj kot pred 50 leti. Ze samo
ta ugotovitev lahko nud.i dovolj po-
razno sliko o prenatrpanosti vseh celj-
skih šol.
Na prvi seji predsednikov Svetov in
odborniških komisij so v torek raz-
pravljali tudi o tem vprašanju ter pri-
sili do zaključka, da bodo morale ko-
mune šolstvu posvečati več pozornosti.
Z ozirom na dejstvo, da gimnazije
obiskuje procentualno prav toliko, če
ne več mladine iz drugih komun, bi
bilo prav, da bi v Celju zlidali novo
gimnazijo tudi s pomočjo drugih ko-
mun. V tem primeru bi stare gimnazij-
ske prostore lahko zasedla osnovna
šola, ki bo še kljub šolam na Polulah,
Medlogu ali Gaberju imela vedno pre-
natrpane razrede.
Nadalje je zvezn!i ljudski poslanec
tov. Franc Leskošek omenil štorsko ia
celjsko Industrijsko-kovinsko šolo, ka-
terima bo moral nov občinski odbor
posvetiti več pozornosti. Zadnje čase
se je pri nas mnogo govorilo o ukini-
tvi te ali one, kresala so se mnenja za
in proti — dejstvo pa je, da indu-
strijski razvoj mesta Celja potrebuje
ta kader, ki ga pri nas še vedno pri-
manjkuje (ključavničarji, strugarji, me-
haniki itd.). Sploh bomo v bodoče v
Celju morali bolj skrbeti z^ izobrazbo
delavca. Ljudska prosveta bo zato zno-
va organizirala nekake delavske teh-
nikume, toda ne tehnikume v obliki
šole, temveč v obliki večernih tečajev,
ki bodo delavcu nudili specializacijo.
Vsak delavec bi nujno moral skozi
tečaj tehnologije, da bo laže razumel
proces in več znal. Tako bo tudi več
zaslužil, ker bo več proizvajal.
Pobrigati se bomo morali bolj tudi za
delo vajencev pri mojstrih in kontro-
lirati, kako se mojstri brigajo zanje,
kakšno delo opravljajo izven šole v
svojih delavnicah. Vajenci naj bi vodili
svoj dnevnik o delu dn o odnosih v de-
lavnicah.
Ljudska prosveta bo morala organi-
zirati preko zime najrazličnejša pestra
predavanja iz problematike vseh strok,
vmes pa tudi politična in kulturno
prosvetna predavanja. Kot prvenstvena
naloga pa ibo ustanavljanje vsako-
vrstnih večernih tečajev za strokovno
izobrazbo delavcev.
Sami smo krivi, da imamo v industriji težave
s SEJE ZDRUŽENJA KOVINSKE PREDELOVALNE INDUSTRIJE FLRJ
V TOVARNI EMAJLIRANE POSODE
Pretekli petek je bilo v Tovarni
emajlirane posode v Celju zasedanje
članov Združenja kovinske predeloval-
ne industrije FLRJ, katerega se je ude-
ležil tudi član Zveznega izvršnega sveta
tov. Franc Leskošek-Luka.
Pregled dela upravnega odbora in
Združenja jugoslovenske kovinske pre-
delovalne industrije od ustanovne skup-
ščine pa do danes je podal predsednik
upravnega odbora tov. Veber. Iz poro-
čila je bilo razbrati, da je združenje v
teh kratkih petih mesecih obstoja kljub
raznim objektivnim težavam doseglo že
znatne uspehe.
V razpravi so člani združenja iznesli
vrsto vprašanj in problemov v zvezi s
pomanjkanjem surovin v naši indu-
striji (ki je gotovo najbolj problema-
tično), o trošenju deviznih sredstev,
govorili so o vprašanju kreditiranja
naše industrije, o .konservativnosti ne-
katerih naših tovarn, o izvozu surovin,
ki bi jih doma nujno potrebovali — in
nasprotno o uvozu artiklov, ki bi jih v
zadostni meri lahko doma izdelovali.
Iznašali so tudi koristne, stvarne pred-
loge tako za izboljšanje dela industrij-
ske zbornice, kakor tudi za zboljšanje
dela posameznih industrijskih podjetij.
Kljub temu, da je združenje v teh
kratkih mesecih doseglo že lepe usi>ehe
tako v reševanju raznih organizacijskih
problemov,, kot raznih vprašanj tehnič-
nega značaja, so člani v medsebojni
razpravi opozarjali še na nekatere ne-
dostatke dela, predvsem v pogledu
kontrolne službe. Sami smo krivi, če
imamo v industriji težave — so pri-
znali — ker nismo dovolj gledali na
splošno korist, temveč bolj na korist
lastnega podjetja. S tem v zvezi so
predlagali, da bi se v združenju osno-
vala tričlanska komdsija, ki bi zasto-
pala tehnično, politično in komercio-
nalno plat industrije. Ta komisija bi
proučila nedostatke v posameznih to-
varnah, reševala probleme združenja
— in šele potem, če zbornica v posa-
meznih primerih problema ne bi mogla
uspešno rešiti, bi iskali intervencije v
Beogradu.
K vsej tej mnogovrstni in pestri raz-
pravi je dal svoje pripombe tov. Le-
skošek in med drugim dejal: »Iz vaše
razprave je bilo razvidno,, da ste prav
dobro razumeli, kaj ni prav v naši
industriji. V naših tovarnah se razvija
kruti partikularizem. Ce tega uničimo,
bo delo zacvetelo. Naše tovarne bi rade
izdelovale vsestranske artikle, toda in-
dustrijska zbornica je poklicana za to,
da presodi, kaj je res potrebno pri nas
izdelovati. Industrija bi morala napra-
viti načrt predmetov, ki jih še ne iz-
delujemo in kaj bi bilo najbolj renta-
bilno izdelovati in kaj najčešče išče
zunanja trgovina. Kar potrebujemo nuj-
no doma, ne smemo izvoziti! To naj
odloča zbornica, ne pa najrazličnejše
tovarniške kapacitete. Vi ste doslej že
dobro delali, kar se je videlo iz raz-
prave, toda delati morate še bolj samo-
zavestno, bolj odločno.«
Nadalje je tov. Leskošek članom
združenja svetoval, naj dobro nadzi-
rajo uvoz surovin, cene, izvoz ter kaj
se splača in kaj se ne izplača doma
izdelovati. Zbornica naj nadzira tudi
uporabo materiala, ker niso redki pri-
meri, da tovarne razkošno razpolagajo
z uvoženim materialom. Združenje bi
moralo voditi tudi točno evidenco, ka-
tere tovarne res potrebujejo kredit in
naj se z njimi vrpd bori, da ga dobijo.
Konferenca, ki je trajala 2 dni, je
osvojila vrsto ustreznih in važnih skle-
pov, ki bodo brez dvoma močno vplivali
na uspešnejši nadaljnji razvoj naše ko-
vinske industrije.
POPRAVEK
V zadnji številki našega lista je ti-
skarski škrat na 8. strani zagrešU
neljubo napako y naslovu »Ustanovni
občni zbor komuQ»li^a odbora Z V VI
za niesto Celje«.; PJfelov se pravilno
glasi: Ustanovni oWni zbor komun-
s k e g a odbora ...in ne komunal-
nega.
CELJSKI TEDNIK, 2. septembra 1955
Stev. 35 — stran 3
NEPRERAČUNANI RAČUNI
Nemalo prahu je dvignila novica, da
se nahajajo na področju Savinjske do-
line nakupovalo! iz Baoke, ki da baje
odkupujejo savinjski hmelj po bajnih
cenah. Takšne vesti so kot snežni plaz:
najprej mala kepa, ki zdrvi proti dolini
in postaja vse večja in večja... dokler
nekomu ne napravi škode, za katero ni
nihče kriv. Pri hmelju se je začelo prav
tako: Baoka plačuje za prvo vrsto 600
din za kg ... 700 din za kg ... 1400 din
za kg... in kot plaz na svoji poti po-
bira vse, tako so tudi te vesti spremlja-
le razne »novice«, ugibanja, preroko-
vanja, nemajhne — milo rečeno — be-
darije itd., vmes pa so še razni skriti
sovražniki naprednega zadružništva
vrgli kakšno iz trte izvito parolo za
ocvirke tistim, ki radi nasedajo. Vse to
je povzročilo med nekaterimi hmeljar-
ji precej negotovosti, negotovost pa je
kakor kalna voda ...
In vse to zaradi nepreračunanega ra-
čuna nekega tajnika Kmetijske zadru-
ge Prebold — toda o tem pozneje.
Kako je torej z zadevo? Na povabilo
omenjene zadruge in zaradi lastnih in-
teresov je podjetje »Kooperativa« eks-
port-import, Bački Petrovac poslalo dva
svoja zastopnika, ki sta sklenila s KZ
Prebold pogodbo o nakupu oziroma pro-
daji hmelja. Kateri so osnovni elemen-
ti pogodbe?
1.	»Kooperativa« bi naj odkupila I.
vrste od 10.000 do 75.000 kg; II. vrste od
5.000 do 15.000 kg; III. vrste od 2.000 do
10.000 kg; IV. vrste od 500 do 5.000 kg.
2.	Odprema po železnici (»sporovozno«
kakšen bo hmelj, če ga bo kdo navla-
žil, kakor so to dosedaj radi posamezni-
ki delali?) do postaje Petrovac-Gložan
na stroške KZ Prebold.
3.	Cene: Za I. vrsto bo plačala »Ko-
operativa« 600 din za kg, s tem, da dobi
zadruga plačano 300 din od kg takoj po
odpremi, 300 din pa v 30 dneh po od-
premi. »Kooperativa« bo to vrsto pri-
pravila za izvoz (konserviranje, stiska-
nje, embal&ranije itd.) in izivoziila na
stroške in račun zadruge z odbitkom 5
odstotkov provizije od dosežene bruto
vrednosti izvoza v dinarjih. »Koopera-
tiva« garantira zadrugi minimalno od-
kupno ceno 600 din za kg*. Ostalo bo
»Kooperativa« plačala, v kolikor bo do-
segla višjo ceno, po prejetju deviznega
obračuna od Narodne banke.
Ostale wsite plača »Kooperativa« po
fiksno določeni ceni, in sicer: II. vrsta
490 dm, III. vrsta 370 din in IV. vrsta
230 diin za kilogram. Vse franko nalo-
ženo v vagon. Plačilo teh vrst se izvrši
v 3 dneh po prejemu hmelja in fakture.
4.	Vagone bo dobavljal po potrebi
predsitavnik »Kooperative«.
5.	Nosilec izvoznega kredita bo iz-
ključno »Kooperativa«.
6.	Fondi: »Kooperativa« plača pose-
bej v fond za napredek zadnige od II.
vrste 40 din in od III. vrste 10 din za
kilogram.
V fond za regres hmeljevk plača »Ko-
operativa« 40 din za kg za II., III. in
IV. vrsto.
7.	Škodo zaradi kršenja katere koli
točke pogodbe nosi povzročitelj.
To so grlavni elementi pogodbe.
Sedaj pa napravimo primerjavo z od-
kupnimi! cenami, kot jih plačuje Hme-
zad oziroma primerjajmo pogoje te po-
godbe s pogoji, ki jih nudi Hmezad
vsaki kmetijski zadrugi.
Odkupne količine: Ali je KZ Prebold
tako dobro prepričana, da ima takšne
koUoine prvovrstnega hmelja? Kaj pa,
če se pokaže, da bo tudi hmelja slabše
vrste več? Kdo ga bo odkupil?
Odprema hmelja: Ta gre na stroške
zadmige. To pa pomeni, da bo zadruga
dobila več kot 20 din manj za kg hme-
lja po dogovorjen! odkupni ceni. Glede
na to, da so odkupne cene za II., III.
in IV. vrsto fiksno določene, pomeni,
da KZ Prebold ni prodala II. vrste za
490 din za kg, temveč za 470 din itd.
Cene: »Kooperativa« plača za I. vrsto
600 din, ostalo pa je v zraku, kajti si-
tuacija na svetovnem trgu n! preveč
rožnata. Pregovor »Bolje drži, nego lovi
ga« je morda v današnji situaciji bolj
aktualen, kot kdajkoM poprej. Hmezad
plača kmetijski zadrugi za I. vrsto —
po sedanjem predlogu 635 din.
In kako je z ostalimi vrstami:
»Kooperativa« plača za II. vrsto 490
din (manj stroški odpreme ^ 470 din);
Hmezad pa 490 din. Za III. vrsto plača
»Kooperativa« 370 din (manj stroški od-
preme — 350 din); Hmezad pa 370 din.
Za IV. vrsto plača »Kooperativa« 230
din (manj stroški odpreme 210 din);
Hmezad pa 230 din.
To se pravi, da plača Hmezad direkt-
no kmetu nomialno isto ceno kot »Ko-
operativa«, realno pa celo 20 din za kg
več, ker od Hmezada ni stroškov za
odpremo po železnici.
Slika pa postane še bolj jasna, če
primerjamo odkupne cene za KZ, torej
skupaj z raznimi fondi:
»Kooperativa plača za I. vrsto 600 din,
Hmezad pa 635 din. Za II. vrsto plača
»Kooperativa« 570 (490 plus 40 plus 40),
Hmezad pa 615 din. Za III. vrsto plača
»Kooperativa« 420 (370 plus 10 plus 40),
Hmezad pa 495 din. Za IV, vrsto plača
»Kooperativa« 270 din (230 plus 40),
Hmezad pa 355 din.
Razlika je torej ooividna in ni treba
zadevo še posebej komentirati. Razmer-
je med vrstami letos še posebej glede
na ceno, ki jo plača Hmezad kmetijskim
zadrugam, kaže, da je KZ Prebold skle-
nila zelo slabo pogodbo.
Ko smo že pri fondih, bi rad opozoril
še na naslednje:
Savinjsko hmeljarstvo je doseglo svoj
•"enome le kot celota in zato je prav,
da se tako ustvarjene fonde koristi ved-
»o tam, kjer je najbolj potrebno. Vse
hmeljarske institucije so med seboj v
takšni pogojni odvisnosti, da si je nemo-
goče zamfeliti nadaljnji napredek hme-
ljarstva brez ene ali druge. Tudi v bo-
doče bo naše hmeljarstvo obdržalo svoj
renome le kot celota. Posameznik in
tudi ne posamezna kmetijska zadruga
tega ne moreta storiti. Zato se mora ču-
titi vsak hmeljar odgovornega pred-
vsem za celotno hmeljarstvo, ker le ta-
ko bo lahko tudi sam napredoval.
Vprašanje izvoznega kredita je sicer
zadeva Narodne banke in »Kooperati-
ve«, vendar ta točka ni jasno formuli-
rana. Kolikor poznam naš kreditni si-
stem pa dvomim, da se bo vse tako
gladko izteklo.
V pogodbi ni ničesar omenjenega gle-
de deviz. »Kooperativa« je že vedela
zakaj! Sicer je podjete in ima po svoje
prav. Mi pa se vprašamo, kdo bo hme-
ljarje iz KZ Prebold v bodoče oskrboval
z raznimi umetnimi gnojili, škropivi,
prašlvl Itd., torej z vsem, kar je treba
uvoziti in plačati z devizami? Hmezad
je z devizami, ki so mu po predpisih
ostale, plačeval nabavo raznih sredstev
od Systoxa, Metasystoxa, Tomaževe
žlindre pa vse tja do raznih sredstev
za poizkuse Inštituta, nadalje moleku-
latorje, škropilnice itd. Ce preidemo na
način prodaje hmelja, kot si to zamišlja
KZ Prebold, potem se nehote vprašamo,
kako si bodo oni te zadeve v bodoče ure-
dili. Ali bodo na primer še nadalje
upravičeni Iskati usluge Inštituta, ki se
bo v bodoče — po njihovi logiki —
vzdrževal in delal brez njih, torej s
pomočjo ostalih KZ?
Prav letošnje leto je pokazalo, da bo
potrebno nabaviti za kmetijske zadruge
še vrsito novih škropilnic in drugih
sredstev. Od kje naj dobe zadruge sred-
stva, če ne bodo imele izdatnih fon-
dov? Iz gornjih številk o odkupnih ce-
nah hmelju za kmetijske zadruge, je
dovolj jasno razvidno, da se zadružni
forumi tega globoko zavedajo — bolj
kakor kakšen tajnik KZ, ki sklepa po-
godbe brez jasne perspektive.
Osebno razumem nastop »Kooperati-
ve« in jI nimam prav nič očitati, razen
morda postopka, ki se ga je poslužlla In
ki jI ne more biti v čast. To pa je drugo
poglavje, ki ne spada sem. Pač pa mi-
slim, da morajo vsi resni savinjski
hmeljarji razmisliti, koliko truda jih
je stalo, da so s svojim pridelkom osvo-
jili tržišča In si pridobili renome, ki
ima važno vlogo v današnji borbi za
obdržanje tržišč. Vsem je več ali manj
znana težka situacija na svetovnem
hmeljskem trgu. V takšni situaciji ni
dovolj samo sposobnost kadrov v zu-
nanji trgovini, marveč je še bolj po-
trebno, kot pravimo, da se blago samo
hvali. Sedaj pa prodajamo predvsem
prvovrstno blago v Bačko, da bo tam-
kajšnjim hmeljarjem pomagalo ustva-
riti renome, ki si ga s svojim pridelkom
še niso uspeli pridobiti. Savinjska doli-
na pa naj prodaja drugovrstno blago in
počasi zapravlja svoj renome in srvoja
tržišča. Jasno kot na dlani pa je, da bo
hmeljišča lahko razširjalo le tisto pod-
ročje, ki bo sivoj renome znalo obdržati
— to pa po načinu KZ Prebold ne bo
Savinjska dolina. Vprašam savinjske
hmeljarje in tovariša Plaskana, tajnika
KZ Prebold (ki je podpisal pogodbo s
»Kooperativo«) ali je takšna politika
rezultat premišljenih dejanj zrelih lju-
di aH pa je le odraz brezperspektivno-
sti, zaletelositi in mladostne neizkuše-
nosti? Kdo bo torej imel korist od tak-
šne politike In kdo bo za vse skupaj
odgovoren?
Ob koncu moram poudariti, da vpra-
šanje odkupnih cen in raznih fondov ni
samo stvar Hmezada, pač pa je pred-
vsem stvar perspektivne politike za-
družnih forumov, in nazadnje tndi
Hmeljarskega odbora, politike, za kate-
ro smatra tudi naše podjetje, da je pra-
vilna. Bilanca podjetja pa daje samo
priznanje kolektivu, ki mu je zaupana
prodaja hmelja.
Vem, da bi za boljše poznavanje polo-
žaja moral osvetliti še vrsto drugih
vprašanj, vendar mi kratko odmerjena
čas in prostor tega za sedaj ne dopušča-
ta. Upam pa, da to nI zadnja prilika.
Sicer pa bo čas sam najboljše odgovoril.
Bobovnlk Mlšo
V ..Zeleni dolini" ugošo življenje
Prav te dni je utrip v osrčju Savinj-
ske doline rahlejši. Marsikje so že
cbrali hmelj. Pri velikih hmeljarjih in
tam, kjer prejšnja leta niso znali člo-
veško postreči obiralcem, je še hmelja
dovolj ... Pomanjkanje obiralcev se
letos precej p>ozna.
Kvantitativno pridelek letos ne za-
ostaja za lanskim, kvaliteta pa bo ne-
koliko slabša.
Marsikje se je vestnim hmeljarjem
posrečilo, da so z nenehnim in pravo-
časnim škropljenjem obdržali rožo ze-
leno. Važno in potrebno je poudariti
tudi solitranje hmelja,, ki obdrži rožo
čvrsto in zeleno.
Mnogi, mnogi so si le končno dali
dopovedati, da škropljenje le ni za pra-
zen nič. Hmeljarji na Nemškem, kot
smo brali, ga škropijo do dvajsetkrat
letno!
Od vsepovsod zaudarja grenak vonj
sušečega se hmelja. Obiralci se poslav-
ljajo. Še kroži vesela pesem, končana
z vriskanjem. Kako bi ne?!
Obiralke so natrgale do sedemnajst
škafov dnevno! Škaf ali mernik so pla-
čevali po 30 din. Njihov zaslužek je bil
v teh kratkih dnevih lep.
Po obiranju bodo še osmukali hme-
lj evke, tu in tam postavili kopice, oko-
pali repo ter korenje in nato odšli.
Z njimi bo odšla tudi pesem ...
V Savinjski dolini bo pusto. Hmelji-
šča, še pred nekaj ted.ni tako bogata,
bodo pusta samevala in čakala pridne
roke vse do zgodnje spomladi.
Hmeljarji bodo suho rožo kmalu
skrbno pobasali v velike bale in čakali
na razpored za Žalec. Ze sedaj raču-
najo z dobičkom: toliko za hmelj evke,.
umetni gnoj, kurivo, obiralce in toliko
ostane za izgradnjo novega poslopja ali
nabavo novega stroja za poljedelstvo,
ki jim bo olajšalo delo.
Da, hmelj je njihov celoletni trud in
celoletni uspeh. Ko bodo stale dolge
vrste voz pred hmeljskim skladiščem v
Žalcu, potem se bo njihov, vse leto
resni obraz, veselo raztegnil.
ŠE ENKRAT O SUŠILNICI HMELJA
NA POLZELI Z DRUGE PLATI
V zadnji številki našega lista smo
objavili članek nekega našega dopisnika
o sušilnici hmelja na Polzeli, ki je ne-
uporabna zaradi slabo montiranega dvi-
gala. Uredništvo pa je dognalo, da čla-
nek ne ustreza resnici. SušUnico je pro-
dala Kmetijski zadrugi na Polzeli To-
varna nogavic Polzela in tudi obljubila
svoje delavce za montažo. Seveda de-
lavcev ni dala in tako je kljub temu
montažo izvršil Elektro Celje, rajon
Polzela, od 15. do 22. avgusta, to je v
pičlem tednu, ko hmeljarji še niso su-
šili hmelja. Zato so vesti v prejšnjem
članliu na račun podjetja Elektro Celje
in njihovega monterja na Polzeli iz-
mišljene in neresnične.
Ob tej priliki opozarjamo naše do-
pisnike, da pišejo le preverjene in res-
nične vesti, saj s tem jemljejo ugled
časopisu, sebi pa povzročajo neprijet-
nosti.
POPRAVEK
V zadnji številki našega lista se nam
je v članku »Pohitite v lepo Savinjsko
dolino!« vrinila neljuba pomota. V stav-
ku, kjer pišemo o tem, da bi naj hme-
ljarji dvignili nagrado za škaf hmelja
brez hrane od 35 do 45, je imel vmes
svoje prste tisikarski škrat. Pravilno se
glasi: za škaf brez hrane od 35 na 40
dinarjev.
Konjiška komuna v besedah in številkah
Po svoji velikosti, pa tudi po gospodarski moči spada konjiška
komuna med največje v celjskem okraju. Njena osnovna podlaga v
gospodarstvu je dokaj močno razvita industrija, v pohorskem predelu
gozdarstvo, v ravninskem pa kmetijstvo.
Največje podjetje je Tovarna kovanega orodja v Zrečah, ki je
zrastla iz nekdanje nekoliko večje kovačije pred drugo svetovno vojno
z okoli 90 delavci v močno industrijsko podjetje, kjer je danes zapo-
slenih že okoli 600 ljudi. Po vojni je bHa postavljena cela vrsta novih
objektov, montiranih večje število modernih strojev, od katerih je lepo
število domače proizvodnje, poleg tega pa so za razširitev tovarne pre-
stavili še strugo Dravinje. Nasproti tovarne na nizkem gričku pa je
zrastla v povojnih letih kar cela vas stanovanjskih blokov.
Po velikosti drugo podjetje je tovarna usnja »KONUS« v Slov.
Konjicah, v kateri dela sedaj nekaj nad 460 delavcev iz bližnje okolice.
Ta ^ma že dokaj staro tradicijo, njeni izdelki pa so poznani skoraj ze
na vseh petih kontinentih. Razen izdelave usnja je v tovarni še jerme-
narna in pikerija,. kjer izdelujejo usnjene utenzilije za potrebe tekstilne
industrije. Precej močan je tudi lesni obrat v Slov. Konjicah, kjer
razen razreza hlodovine izdelujejo še različno pohištvo. Tudi tu je prav
tako kot v tovarni usnja viden napredek zadnjih desetih let. Pred vojno
je bila tu samo žaga s približno 20 zaposlenimi, zdaj pa je tu skoraj ze
kombinat z več velikimi mizarskimi delavnicami, ki so opremljene z
različnimi stroji, lani pa so postavili še sušilnico za les. Letno razrežejo
tu okoli 6000 m^ hlodovine, od tega jo doma predelajo v gotove izdelke
dobri dve tretjini. Popolnoma novo podjetje pa je v Konjicah usnjarski
remont, ki razen popravil usnjarskih strojev izdeluje tudi že nekatere
nove, saj naša država tovrstne industrije še nima.
Precej se je v zadnjih letih razširila tudi Tovarna kovinskih iz-
delkov in livarna v Vitanju, ki se je pred leti preselila v nove prostore
na Fužino, v opekarni Loče pa so viden napredek zaznamovali šele v
zadnjih dveh,, treh letih, ko so izboljšali strojno izdelavo opeke in po-
stavili nove, velike sušilnice. Pozabiti ne smemo še na konjiško grad-
beno podjetje, ustanovljeno šele pred dobrimi tremi leti, ki pa je do-
seglo že precej uspehov. Razen teh večjih podjetij sta na področju.
komune še dve državni posestvi v Konjicah in Ločah ter okoli 20 manjših
lokalnih obrtnih lin trgovskih podjetij, obratov in delavnic.
Skupna površina komune znaša 22.234 ha, prebivalcev pa šteje
17.894, od tega je moških 8553, žensk pa dobrih 800 več. Najbolj gosto
naseljena je okolica Konjic, kjer pride na kvadratni kilometer 104 ljudi,
dočim pa v sedanji vitanjski občini le 48. Povprečje za vso občino pa je
okoli 80 ljudi na kvadratni kilometer. Vsi ti prebivalci žive v 84 vaseh
in naseljih ter enem mestu,, ki bodo tvorili konjiško komuno. V kme-
tijstvu je zaposlenih 8719, v industriji pa 3383 ljudi, ki so večji del
vključeni v si:ndikat, ki ima 18 podružnic, v Konjicah pa je sedež občin-
skega sindikalnega sveta.
Od skupne površine zemlje odpade dobro tretjino na gozdove, saj
imata dve dosedanji občini (Zreče in Vitanje) na svojem podr^^ju pre-
cejšnji del pohorskih gozdov, pa tudd ostali dve (Konjice in Loče) imata
dokajšnje gozdne površine na Konjiški gori. Od obdelovalne zemlje
je največ travnikov in njiv, manj pa je vinogradov in sadovnjakov, ki
so v glavnem le v okolici Konjic in Loč. Od^ kultur, ki jih seje jo in
sadijo kmetje na tem področju zavzemajo prvo mesto žitarice,, in sicer
od 53% celotne orne zemlje v sedanji občini Vitanje do 65% v Ločah.
Drugo mesto pa zavzemajo krmne rastline in povrtnine, zelo malo pa
je lindustrijskih rastlin. Kmetje so večinoma vključeni v kmetijske za-
druge, ki jih je na področju komune sedaj sedem. Po številu članov,
gotovo pa tudi po gospodarski moči, je prva zadruga v Zrečah z nad
500 člani, za njo KZ Loče in Konjice, najmanjša pa je KZ v Zičah s 60
člani. Predlagano je že bUo, da bi se manjše zadruge priključile svojim
večjim sosedam, toda na nedavnem polletnem občnem zboru KZ Tepanje
so zadružniki sklenili, da bodo še vnaprej samostojni.
Za splošno izobraževanje je sedaj 13 o|snovnih šol in nižja gimna-
zija v Slov. Ko-njicah. Na vseh teh šolah je bilo v lanskem šolskem letu
59 oddelkov z 2331 učenci in 60 učnimi močmi. Največ učiteljev je bilo
v Zrečah, največ učencev pa na šoli v Konjicah,, in sicer 441, najmanj
pa v šoli v Skomerju na Pohorju, in sicer 46, nekoliko več pa na Zbelo-
vem. Nekatere šole bodo kmalu slavile že 200-letnico svojega obstoja.
Tako sta osnovni šoli v Konjicah in v Vitanju bile ustanovljene leta
1763, v Ločah leta 1833, v Špitaliču pa leta 1822. Od vseh šol jiih je bilo
11 ustanovljenih v 18. in 19. stoletju, le dve pa v 20. stoletju, to je
v Zrečah leta 1915 in na Zbelovem leta 1952. Zanimivo je to, da so
šole v okolici Zreč, to je na Kunigundi, Resniku in v Skomerju dosti
starejše od zreške, čeprav so Zreče danes mnogo bolj razvite od so-
sednjih pohorskih vasi, ki so ostale še večji del pri starem do pred
nekaj leti, ko je v teh krajih zasvetila električna luč in ko so radijski
sprejemniki prinesli napredek tehnike, znanosti, učenja itd. tudi v te
pohorske vasice. Poleg teh šol pa je v Konjicah še 2-letna kmetijsko-
gospodinjska šola in šola za učence v gospodarstvu za kovinsko, usnjar-
sko, tekstilno dn lesno stroko, za manjše otroke pa otroški vrtec.
Pri ljudskem odboru konjiške komune je bilo izvoljenih 8 raz-
ličnih svetov, v katerih je 70 članov. Najmočnejši med njimi je Svet
za gospodarstvo s 15 člani,, ostali pa imajo po 9 ali po 7 članov, med
katerimi je tudi več ljudskih odbornikov. V upravnem aparatu bo za-
poslenih 28 uslužbencev, pri čemer niso vračunani pomožni in hono-
rarni ter sodnik za prekrške. Na sedežu vsake komune dosedanje občine,
razen konjiške, bo predvidoma ostal še matičar, en uslužbenec in po en
kurir za opravljanje tekočih poslov, tako da ne bo potrebno hoditi
z vrh Pohorja po vsako potrdilo na sedež komune v Konjice. Ljudski
odbor pa šteje 35 odbornikov in ima v svojem sestavu več komisij za
različne naloge. S svojim delovanjem bo pričel 1. septembra, ko bodo
prenehale poslovati sedanje občine.	L. V.
Zadnja seja konjiške mestne občine
Ljudski odbor konjiške mestne ob-
čine je imel pretekli teden svojo zadnjo
sejo, na kateri so se odborniki pome-
nili o prenosu poslov na komune. Vse
te stvari dokaj dobro napredujejo, tako
da bo ljudski odbor komune lahko pri-
čel s svojim delom v določenem roku.
Tudi večina uslužbencev je že določe-
nih, za nekatera mesta pa jih bodo
namestili kasneje.
S to sejo je bilo zaključeno skoraj
triletno delovanje ljudskega odbora
konjiške mestne občine, ki je bil iz-
voljen konec leta 1952. Na različnih
področjih je v tem času dosegel vrsto
uspehov, med katere lahko štejemo na-
peljavo neonske razsvetljave v mestu,
delno ureditev kanala od pošte do Dra-
vinje, elektrifikacijo večine vasi in na-
selij razen Špitaliča ter nabavo novega
kinoprojektorja. Dalje je treba dodati
še manjša in večja popravila gozdnih
in občinskih cest ter mostov, napeljava
vodovoda v nekatere predele mesta, zu-
nanja ureditev mesta itd. Seveda so pri
tem močno pomagala tudi konjiška pc^-
jetja. Ze to kaže na veliko delo, ki ga
je dosedanji ljudski odbor opravil.
Upravni odbor avtopodjetja »Slavnik« — Koper
raznisuie
delovno mesto OBRATOVODJE AVTODELAVNIC.
Pogoji:
dovršena srednja tehnična šola (strojni oddelek) z večletno prakso
v avtomehanični stroki ali visokokvalificirani delavec z najmanj
15-letno prakso v avtomehanski stroki in najmanj 5 let na vodilnem
položaju.
Nadalje še sprejmemo:
10 KVALIFICIRANIH AVTOKLEPARJEV
1 VISOKO KVALIFICIRANEGA ELEKTROMEHANIKA
(avtoinstalacije),
1 KVALIFICIRANEGA ELEKTROMEHANIKA (avtoinstalacije).
Nastop službe takoj. PlaČa po tarifnem pravilniku.
Ponudbe je dostaviti tajništvu podjetja.
Stev. 35 — stran 4
CELJSKI TEDNIK, 2. septembra 1955
Kaj je z občinskimi dokladami
z ozirom na razne neresnične govori-
ce, ki se razširjajo na terenu v zvezi
z dohodninskim davkom in občinskimi
dokladami za leto 1955, je nujno po-
trebno, da naši davkoplačevalci vedo
naslednje:	'
Zakaj ravno nove občine (komune) na
svojih prvih sejah sprejemajo odloke .o
uvedbi občinske doklade?
Temeljni zakon o občinski dokladi in
o posebnem krajevnem prispevku je
sprejela Zvezna ljudska skupščina 23.
aprila 1955. Ta zakon je bil potem raz-
glašen in objavljen v zveznem Uradnem
listu dne 4. maja 1955. V tem temelj-
nem zakonu je v členu 2. pooblaščen
Zvezni izvršni svet, da lahko določi
najvišji odstotek od dohodninske osno-
ve, do katerega se sme davčnemu za-
vezancu poleg dohodnine predpisati ob-
činsko doklado. Prav tako je v členu 7
Ix>oblaščena Ljudska republika, da z
zakonom izda natančnejše predpise o
občinskih dokladah. Ker so bile s te-
meljnim zakonom o občinskih dokladah
določene te klavzule, so ljudski odbori
čakali na izid teh predpisov ter se je
zaradi tega zavlekel predpis občinskih
doklad.
Ljudska republika Slovenija je ob-
vestila okrajne ljudske odbore, da za
leto 1955 ne bo izdala natančnejših
predpisov glede občinskih doklad, po-
jasnila pa je, da naj bo kot osnova za
predpis občinskih doklad temeljna do-
hodnina, ki je v vsej državi enotna,
t. j. 6 % od davčne osnove. Ker je nuj-
no potrebno, da so občinske doklade
vsaj v eni komuni enako predpisane za
vse davčne zavezance, da se ne ruši
sorazmerje obdavčitve, je nastala po-
treba, da te občinske doklade predpi-
šejo nove občine. Torej predpis občin-
skih doklad v letu 1955 se je zaradi
spredaj navedenih okolnosti zavlekel
slučajno na čas prvih sej novih občin-
skih ljudskih odborov, kar pa nima no-
bene zveze z neko novo davčno politi-
ko, katero hočejo reakcionarni lejle-
menti podtakniti novim občinskim ljud-
skim odborom.
Našim davčnim zavezancem je po-
trebno točno pojasniti sedanji način
obdavčenja, to je, kaj je temeljna, do-
polnilna dohodnina in kaj so občinske
doklade ter na kak način se predpisu-
jejo.
Temeljna in dopolnilna dohodnina je
predpisana že z zvez'mm družbenim
planom, in sicer tako, da je za temeljno
dohodnino že dokončno določena višina
6% na vsako davčno osnovo iz vseh vi-
rov dohodkov. Temeljna dohodnina je
v celoti dohodek republiškega prora-
čuna. Za višino dopolnilne dohodnine je
pa z zveznim in republiškim družbenim
planom določena okvirna lestvica z naj-
nižjo in najvišjo stopnjo. V okviru teh
stopenj izdela okrajni ljudski odbor
svojo lestvico za dopolnilno dohodnino.
OLO Celje je sprejel lestvico dopolnilne
dohodnine od dohodkov iz kmetijstva,
ki gre do davčne osnove 300.000 din po
najnižji stopnji republiške okvirne
lestvice; le pri davčnih osnovah nad
300.000 do 700.000 dinarjev njalenkost-
no odstopa od najnižje proti najvišji
stopnji. Prav tako je OLO Celje spre-
jel lestvice dopolnilne dohodnine od
dohodkov samostojnih poklicev in iz
premoženja, nižje kot so bile te lestvice
za leto 1954. Dopolnilna dohodnina je
dohodek delno republiškega proračuna,
delno pa okrajnega in občinskih pro-
računov.
Občinske doklade so v celoti dohodek
občin; nj^ihov manjši del je sicer že
planiran v občinskih proračunih, večji
del tega dohodka pa bo lahko občina
uporabila izven proračuna za razne ko-
munalne, gospodarske, zdravstvene, so-
cialne, kulturne in druge namene. Kot
že rečeno se občinska doklada izračuna
na osnovi višine določenega odstotka na
temeljno dohodnino.
Zaradi jasnega pi'egleda načina tega
izračuna navajamo konkretni primer:
X. Y. ima od svojega posestva katastr-
skega donosa, kar je davčna osnova,
150.000 din. Od tega je temeljne do-
hodnine 6% 9.000 din, dopolnilna do-
hodnina znaša po lestvici, ki jo je spre-
jel naš OLO 26.250 din. Ako je ljud-
ski odbor občine sprejel odlok, da se
na kmečka posestva predpiše občinska
doklada n. pr. 200% na temeljno dohod-
nino, bi bilo to za vse leto 18.000 din
občinske doklade. Ker se pa za 1. 1955
občinske doklade lahko predpišejo sa-
mo za čas od 1. julija naprej, t. j. za
7 mesecev, bo kmet X. Y. plačal ob-
činske doklade samo 10.500 din. Skupno
bo torej kmetovalec s 150.000 dinarjev
katastrskega dohodka plačal pri 200%
občinski dokladi 45.450 din davka. Vi-
šino občinske doklade lahko izračuna
vsak zavezanec sam na tak način, da
od davčne osnove vzame 6%, kar da
temeljno dohodnino, to pomnoži s %,
ki ga je dotična občina sprejela za vi-
šino občinskih doklad. Ta zmnožek E>o-
tem deli z 12, rezultat tega pa množi s
7 in to je potem višina plačila občin-
skih doklad za leto 1955.
Kot utemeljitev za upravičen pred-
pis občinskih doklad moramo navesti
naslednja dejstva:
Davčna odmera za kmečko dohodnino
je v celjskem okraju znašala v letu
1953 340 milijonov din. V preteklem
letu je bila ta davčna odmera nižja za-
radi izrednih odpisov, ki jih je izvršila
uprava za dohodke na osnovi katastr-
ske ocenitve škode po poplavi, tako da
je znašala odmera kmečke dohodnine v
letu 1954 240 milijonov din. Na višino
odmere v letu 1954 je torej vplivala iz-
redna elementarna nesreča in za to tega
ne moremo jemati kot osnovo za pri-
merjavo z letošnjim letom.
V letošnjem letu predvidevamo, da bo
na področju starega celjskega okraja,
vključno z občinskimi dokladami pred-
pisano največ 325 milijonov dinarjev
davka od kmetijstva. Ce ne upoštevamo
nikakih sprememb v cenah kmetijskih
artiklov, čeprav so te znatno višje od
leta 1953, in čeprav ne upoštevamo več-
jih regresov za reprodukcijski material,
moramo ugotoviti, da je vsota davkov
predpisanih ha dohodek iz kmetijstva
bila leta 1953 za 15 milijonov dinarjev
večja kot bo letos in da je letošnja
kljub predpisu občinskih doklad pri-
bližno enaka predpisu iz leta 1954, če
izvzamemo izredne odpise zaradi ele-
mentarnih nesreč. Možno pa je, da bo
posamezni davkoplačevalec plačal več
davka v celoti, kot ga je plačal v pre-
teklem letu. To bodo zlasti oni davko-
plačevalci,' ki jim je bil v lanskem letu
predpis znižan zaradi elementarnih ne-
sreč. Tudi različne stopnje občinskih
doklad bodo povzročile, da bodo zlasti
davkoplačevalci iz Savinjske doline in
okolice Celja plačali nekaj več kot pre-
teklo leto. Z višjo stopnjo občinskih
doklad v teh krajih skušamo izenačiti
pomanjkljivosti katastra, ki neenako
obravnava katastrske donose istih boni-
tetnih razredov. Prigovori, da bi bilo
treba občinske doklade predpisati v
okviru občin različno za posamezne bo-
nitetne razrede, pa niso osnovani, saj
se občinska doklada predpisuje na
davčno osnovo, izračunano ik> bonitet-
nih razredih srednjega gospodarstva.
Na okrajnem ljudskem odboru dokon-
čujejo dela na odmeri dohodnine za leto
1955. Ko bo delo končano (predvidoma
v sredini septembra), bodo po občinskih
ljudskih odborih razgrnjeni davčni
predpisi, iz katerih bodo vidne odmere
davka za tekoče leto. Te odmere bodo
najbolje demantirale najrazličnejše go-
vorice, ki izhajajo deloma iz nepouče-
nosti, rajši pa so zlonamerne izmišljo-
tine nekaterih, ki jim zaupanje držav-
ljanov v svoje organe oblasti ne gre v
njihov razdiralni račun.
Prav tako je s predpisom občinskih
doklad prostim poklicem, ki so konjuk-
turnega značaja. Predpis občinskih do-
klad se nanaša samo na tiste obrtne
kakor tudi proste poklice, katerih kon-
junktuma pridobitnost raste neprimer-
no hitreje kot pa je to zajela davčna
lestvica dopolnilne dohodnine. Obrtnim
strokam, katere so uslužnostnega zna-
čaja, pa se občinske doklade ne bodo
predpisale.	D. T.
v
Zavoda za socialno zavarovanje v Celju in Šoštanju
sta se združila
z novo upravno teritorialno razde-
litvijo LRS sta se združila tudi okraja
Celje in Šoštanj. Družbene organiza-
cije vseh dosedanjih okrajev so že
imele svoje skupščine in izvolile nova
skupna vodstva.
Tudi služba socialnega zavarovanja
obeh okrajev se je morala združiti. Na
področju okrajnega ljudskega odbora
obstaja po zakonitih predpisih samo
en zavod. To združitev sta izvršili :n
potrdili tudi skupščini obeh zavodov na
skupnem zasedanju dne 30. avgusta v
Celju. Vsi člani obeh skupščin so dobili
že prej obširna pismena poročila o de-
lovanju obeh zavodov. Celjski zavod pa
je polagal obračun svojega dela na lo-
čeni skupščini pred tednom dni. o če-
mer je naš list že poročal.
Poleg pismenih, naprej dostavljenih
poročil so člani skupne skupščine slišali
tudi poročilo predsednikov izvršilnih
odborov in direktorjev obeh zavodov.
Predsednik izvršilnega odbora celj-
skega zavoda tov. Spat Vili je podal
pregled dela odbora, pri čemer je po-
udarjal, da je izvršilni odbor na svojih
sejah vedno bolj prehajal k svoji
osnovni nalogi, to je k reševanju
splošne problematike službe socialnega
zavarovanja, predvsem finančne pro-
blematike in načelne politike zavoda v
vprašanjih pokojninske službe. Veliko
pažnjo je posvečal izvršilni odbor tudi
izgradnji novih kapacitet v zdravstvu
in vprašanju preventivne zdravstvene
službe.
Enakim vprašanjem je posvetil vso
svojo skrb tudi izvršilni odbor zavoda
v Šoštanju. V tovarni konfekcije v Šo-
štanju je bil nesorazmerno visok od-
stotek bolnikov (10 %) ter je bila izve-
dena o .teh vprašanjih posebna anketa,
katere rezultate sedaj proučujejo. Po-
sebno skrb so posvetili krajem, ki so
za časa KOV veliko žrtvovali za našo
stvar. Pod vodstvom zdravnika in me-
dicinske sestre so študentje medicine
izvršili razne zdravstvene preglede, kar
je zelo ugodno odjeknilo med ljudmi.
Za izpopolnitev zdravstvene službe so
izdal: preko 4 milijone din. Clani
skupščine so tudi dajali pripombe k
osnutkom novih predpisov in predlo-
gov, med drugim je nekdo predlagal
spremembo predpisa, s katerim se od-
bija tudi upokojencem z minimalno po-
kojnino del pokojnine, kadar so v bol-
nišnici.
Ugotovljeno je bilo, da izkazuje celjski
zavod preko 24 milijonov din primanj-
kljaja. šoštanjski pa preko 5,700.000, ki
je trenutno še res pokrit z rezervnimi
skladi, vendar bo treba v bodoče skrbno
analizirati vse izdatke in zlasti cene
vseh storitev, ki se jih poslužuje zavod
za svcje zavarovance.
Število zavarovancev na področju
Šoštanja se je povečalo za 1600 članov,
kar je pripisati dejstvu, da se kapital-
na graditev na tem področju ni zmanj-
šala. Zavarovanci (aktivni in upokojen-
ci) in njihovi družinski člani,, ki uživajo
zdravstveno zaščito, tvorijo 63 % celo-
kupnega prebivalstva.
Na področju celjskega zavoda izpla-
čujejo na račun zadnjega zvišanja po-
kojnin in hranarin za 500 din mesečno
in zvišanega otroškega dodatka meseč-
no okoli 9 milijonov din več kot doslej,
medtem ko predstavljajo prispevki le
za okoli 4 in p>ol milijone več dohodkov.
Opaziti je tudi znatno povišanje
zdravstvenih storitev v bolnišnicah, za
kar je najbrž vzrok manjša strokovna
sFK>sobnost mlajših zdravnikov, ki po-
šiljajo bolnike zaradi manjših stvari v
bolnišnico, katere so starejši zdravniki
ozdravili doma.
V živahni diskusiji so člani kritizirali
predvsem našo premajhno skrb za pre-
ventivno medicino in premajhno skrb
za res bolnega zavarovanca.
Skupščina je končno sprejela odloke
o razpustitvi dosedanjih organov obeh
zavodov in postavila za direktorja zdru-
ženega zavoda dosedanjega celjskega
direktorja tov. Milana Loštrka, za vršil-
ca dolžnost; pomočnika tov. Viktorja
Vebra, za upravnika podružnice v Šo-
štanju pa dosedanjega direktorja tov.
Bojana Volka.
Pogoje za razvoj ima tudi
konjiška zadruga, le sodelovanja
zadružnikov ni čutiii dovolj
Med kmetijskimi ,zadrugami, ki ta
mesec polagajc' obračun za opravljeno
delo v prvih šestih mesecih, se je te
dni uvrstila tudi konjiška zadruga. Si-
cer je bila udeležba dokaj slaba, saj je
bilo na zboru od 352 vpisanih članov
navzočih le kakih 90 do 100, kar kaže,
da so vsi ne zanimajo v dovoljni meri
za delo, razvoj in napredek svoje lastne
organizacije. Sosedje v Zrečah so jih
s svojo udeležbo preko 300 članov moč-
no prekosili, prav tako pa tudi na zboru
male KZ v Tepanju. Vendar pa bodo
konjiški zadružniki slej ali prej le mo-
rali priti do prepričanja, da je od nji-
hovega lastnega dela in sodelovanja z
upravnim odborom odvisno,, kako se bo
zadruga razvijala. Uspehe, ki so jih v
tem oziru dosegle nekatere (sosednfe
zadruge, je pripisati prav temu, da so
se člani zadrug naslonili na lastne sile
in niso čakali na pomoč. Pogoje za svoj
razvoj ima tudi konjiška zadruga, treba
bo le nekoliko več zanimanja članov
samih, pa bo šlo.
Poročila odbornikov so pokazala, da
so se tako sam odbOr kot tudi odbori
posameznih odsekov trudili, da bi se
zadruga gospodarsko utrdila. Precej vi-
den napredek je bil dosežen že v tem,
da se je stanje članstva le premaknilo
nekoliko naprej, saj je le okoli 110 čla-
nov še takih, ki niso plačali svojega
deleža, dočim jih je ob letnem zboru
bilo skoraj polovico. Tudi nabava nove
velike mlatilnice p>omeni nov dokaz na-
predka in so se je zadružniki za le-
tošnjo mlačev prav s pridom posluže-
vali. Nerodno je le to, da ima za pogon
samo električni motor in je bila upra-
vičena pripomba zadružnikov iz Spi-
taliča, da njim ne more nič koristiti,
ker elektrike še nimajo in da bo treba
misliti še na nakup bencinskega mo-
torja. Iz vinogradniško-sadjarskega od-
seka pa so poročali, da je bilo v letoš-
njem letu obnovljenih blizu 3 ha vino-
gradov in okoli 11 ha sadovnjakov. To
je sicer še bolj začetno delo, vendar
če se bo s tem nadaljevalo, bo konjiški
okoliš v doglednem času zopet postal
velik izvoznik sadja in dobrih vin, kot
je to bilo še pred leti. Ljudski posla-
nec tov. Tavčar je upravičeno pripom-
nil, da bo potrebno misliti tudi na po-
stavitev sušilnic, skladišč itd., ker teh
naprav v Konjicah za sedaj še ni. Od-
borniki so tudi opozorili,, da se posa-
mezni kmetje še vedno branijo škrop-
ljenja sadnega drevja. Za čim boljše
izkoriščanje sadja, ki letos obeta dober
pridelek, pa bo v kratkem prirejen po-
seben tečaj za vkuhavanje v Konjicah.
Pri finančnem poslovariju pa je za-
druga v letošnjih prvih šestih mesecih
dosegla 43 milijonov prometa in okoli
1,660.000 din čistega dobička. Največ
prometa so imele trgovinske posloval-
nice, najvišji dobiček pa je izkazal lesni
odsek, dočim pa so nekateri odseki
(transportni, strojni in sadjarski) izka-
zali izgubo. Na zboru so obravnavali
tudi predlog o priključitvi KZ Tepanje
h konjiški. O tem so govorili tudi za-
družniki tepanjske zadruge, ki se za-
enkrat še niso odločili, postavili pa so
pogoj, da bi z dobičkom, ki so ga ustva-
rili lansko in letošnje leto,, sami raz-
polagali. S tem denarjem nameravajo
namreč postaviti trgovinski lokal in
druge potrebne prostore, kar bo za kraj
vsekakor koristno.	L. V.
Če bo kaj narobe, naj Radmirci
pripišejo svoji malomarnosti
Radmirje je znana vas v Savinjski
dolini, kjer se vaščani vsa povojna leta
krčevito izogibajo vsakršnih sestankov.
Zato pa je občini Ljubno sila težko
uspešno reševati razna gospodarska
vprašanja — in če že za kakšen kraj
v naši republiki velja pravilo, da se
mnogi sklepi in odločbe rešujejo zgolj
v pisarnah, brez pristanka in skoro da
brez vednosti ljudstva — velja to prav
gotovo za Radmirje.
Radmirje ves čas po osvoboditvi ne
pozna nobenega uspešnega zbora vo-
livcev, ne množičnega sestanka SZDL
— da o sestanku mladinskega aktiva
sploh ne govorimo,, ker ga še ni bilo.
Edina množična organizacija, za ka-
tero imajo Radmirci vtis, da živi, je
gasilska četa. Gasilci radmirsko priro-
jeno mlačnost tu pa tam oživijo s svo-
jimi nedeljskimi gasilskimi vajami, v
primeru požarov pa požrtvovalno za-
vzamejo svoja mesta pri brizgalkah.
Letni ali polletni občni zbor KZ je
za vaščane prav gotovo velike važnosti,
saj sicer ob zapečkih, po poljih in ob
nedeljskih pomenkih pod košato vaško
lijK) vedo vedno toliko i>ovedati, kaj
jim ugaja in kaj jim ne ugaja pri kme-
tijski zadrugi. Tako je polletni občni
zbor KZ Radmirje bil sklican za 16.
avgust. Ker pa je bila udeležba pičla,
je bil zbor preložen na preteklo ne-
deljo — in tu se je, reci in piši od
preko 130 članov zbralo okrog 28 čla-
nov KZ. Celo vsem odbornikom se ni
zdelo vredno, da bi se sestanka udele-
žili.
Ne bi mogli kriviti kmetijske zadruge
in" njenega upravnega aparata,, da se
za povezavo s svojimi člani premalo
briga. Se poanj pa, da jih ne bi o vseh
izprfemembah in sestankih po-avočasno
in točno obvestili. Za zadnji polletni
občni zbor je bilo vabilo nabito na
oglasni deski skoro tri tedne jjred se-
stankom, na dan sestanka pa so celo
pred cerkvijo po maši vabili vaščane,
da se občnega zbora udeležijo. Celo
prodajalci v trgovini so svoje člane
osebno obveščali in vabili na nedeljski
sestanek. Toda Radmirci, zvesti svoji
tradiciji, se načelno izogibajo vseh Se-
stankov, tudi onih, ki so gospodarske
važnosti za vso vas in sosesko.
Na zboru so podali svoja poročila
predsednik zadruge, lesni manipulant
in knjigovodja. Poročilo pa je podal
tudi predsednik nadzornega odbora, ki
je pohvalil delo uslužbencev, grajal pa
je delo Evospeševalnih odsekov,, ki so
takoj po izvolitvi sicer nekoliko »mi-
gali«, pozneje pa občutno popustili.
Zadruga je iz sklada za pospeševanje
kmetijstva v redu izvedla škropljenje
sadnega drevja in krompirišč, dajala
svojim članom regres na umetna gno-
jila, nabavila trijer za čiščenje žita, ki
je aianom brezplačno na razpolago.
Finančni uspeh zadruge v prvem pol-
letju je izkazal okrog 2 milijona do-
bička. Iz navedenega sledi, da bi KZ
v Radmirju lahko uspešno delovala, če
bi pri zadružnikih našla več podpore
in razumevanja.
Po principu združevanja šibkejših
zadrug z močnejšimi tudi radmirska
zadruga v bodoče ne bo poslovala sa-
mostojno in se bo priključila zadrugi
Ljubno. Ko pa ne bo v Radmirju za-
drugie, bo ukinjena tudi pošta, kar pa
bo občuten udarec za Radmirce. Rad-
mirci bodo spet zagnali vik in krik in
robantili nad občino, ki jih je spet
»opeharila«. Ker so imeli svojo za-
drugo, ki je imela dobre uslužbence in
zadostna sredstva za izboljšanje kme-
tijstva,. bi ji morali nuditi pomoč in
naklonjenost vsi člani-zadružniki, kar
pa v Radmirju ni bil primer.
Tudi kreditni odsek bi bil lahko
boljši, saj ima komaj 700.000 din hra-
nilnih vlog, kar je za Radmirje odloč-
no premalo.
Ifečer pred prvim občinskim praznikom v Griža h
Ko je preteklo sredo padel mrak, se
je sredi prijaznih Griž, pred spomeni-
kom žrtvam fašizma, zbralo veliko šte-
vilo domačega in okoliškega prebival-
stva. Tja ga je privedla odločitev, da
na večer pred svojim prvim praznikom
počasti spomin žrtev padlih za našo
osvoboditev.
Spominsko svečanost je otvoiil prvo-
borec-domačin tov. Ivo Zupanc-Ludvik,
ki je takoj predal besedo zastopniku
okrajnega odbora ZB tov. Slavku Ver-
delu. Govornik je orisal ppmen občin-
skega praznika in upravičenost, da so
si Griže, ki spadajo tako po udeležbi v
NOB, kakor po sodelovanju vsega pre-
bivalstva med prve v okraju, zbrale
za svoj občinski praznik prav 24. av-
gust. dan iz leta 1941, ko so Griže vse-
mu svetu s puško v roki dokazale svojo
odločno pripravljenost, osvoboditi oe
fašističnega jarma.
Po govoru so krajevne in okoliške
politične in pax>svetne organizacije, pa
tudi mnogi svojci, obsuli vznožje spo-
menika s številnimi venci in šopka. Si^-
minsko slovesnost sta izpolnili še dve
recitaciji (Skof Janez in Hlastec Marija),
godba in moški pevski zbor zabukovške
»Svobode«. To piči na robu vasi pa so
oznanjali svečanost tudi daleč prek ze-
lene Savinjske doline.
Večerno slavje se je nato nadaljevalo
na letnem gledališču. Po odigrani him-
ni je zopet stopil pred več ko tisočglavo
občinstvo prvoborec tov. Ivo Zupanc-
Ludvik. Z jedrnatimi besedami je ori-
sal revolucionarno in zmagovito pot
svojih živih in pokojnih rojakov.
Po govoru je sledil nastop pevskih
zborov (ženskega, mešanega in moške-
ga) zabukovške »Svobode« 'pod vod-
stvom tov. Avgusta Cererja. Ubrano za-
pet spored naših borbenih pesmi je žel
mnogo priznanja. Dobro zastavljen na-
stop celjskega »Ljudskega odra« z igro
»Raztrganci«, pa je, žal, prekinil dež.
Zato so se odločili igro ponoviti v so-
boto. 27. t. m.	G. G.
Črvive krače v mesnici
V prodajalni mesa »Narezek« na
Tomšičevem trgu, ki je v sklopu pod-
jetja »Plan'na«, je sanitarna inšpekcija
odkrila več neužitnih krač in tudi ne-
kaj pokvarjenih klobas. Po kračah so
se sprehajali črvi, medtem ko je meso
razširjalo skrajno neprijeten duh po
gnilobi. Vendar to F>odjetja ni motilo,
da bi pokvarjeno meso izločilo, temveč
so ga dan v prodajo.
Ta primer je obsojanja vreden in
kaže, da naši mesarji še vedno nimajo
dovolj čuta odgov6rnosti do potrošni-
kov, dovolj morale. Sanitarna inšpek-
cija je po tem odkritju nadaljevala s
pregledom mesa tudi v ostalih poslo-
valnicah in v skladišču podjetja »Pla-
nina«.
Gnitje mesa v poletnem času nas tudi
opozarja, da v Celju že nujno potre-
bujemo primerne hladilnice, ki bi lahko
meso dalj časa ohranile sveže.
-ko-
V Celfu so bresE vsake utemeljitve
zvišcftll cene mesnim izdelkom
Pri trgovskem podjetju z mesom in
mesnimi izdelki »Planina« so te dni
kar nenadoma zvišali cene svinjini, te-
letini in nekaterim mesnim izdelkom,
kar je izzvalo upravičeno kritiko med
celjskimi potrošniki. O svojem sklepu
ni vodstvo podjetja niti obvestilo trgo-
vinske zbornice ali tržne inšpekcije,
niti se z njimi predhodnje posvetovalo.
Zato pa sta zbornica in trgovinska in-
špekcija v Celju takoj pozvala odgo-
vorne predstavnike »Planine« in »Me-
snine« na pogovor.
Predstavniki podjetja »Planina« so
navajali kot osnovni vzrok za podra-
žitev mesa konkurenco trgovinskih
podjetij, ki pri nakupovanju živine za
izvoz preplačujejo živino. Da pri »Pla-
nini« finančno poslovanje ni povsem
»čisto«, pa je razvidno že iz tega, da
je podjetje pa-i polletnem obračunu iz-
kazalo dobiček, pri ponovnem, natanč-
nejšem pregledu pa so ugotovili izgu-
bo. Kakšno je dejansko stanje v tem
podjetju ter v koliko so uprevičljivi
odnosno neupravičljivi vzroki povišanja
cen, pa bosta te dni ugotovili finanč-
na revizija in tržna inšp^ekcija, ki bosta
v podrobnosti pregledali celotno poslo-
vanje tega pKxijeta v zadjih mesecih.
V omenjenem p>odjetju so v zadnjem
času p>odraž'ili svinjino in teletino za
40 din pri kg, meso brez kosti p>a za
50 din pri kg. Podražili pa so tudi
nekatere mesne izdelke. Na zahtevo
tržne inšp>ekcije pe so še "isti dan px)
sestanku morali v mesnicah »Planine«
neupravičeno zvišane cene mesu in
mesnim izdelkom znižati na pmrotne.
»TKANINA-GALANTERIJA«
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO V CEL^U
razpisuje
mesto NIŽJEGA KNJIGOVODJE za delo v računovodstvu.
Pogoji: Ekonomska srednja šola ali dolgoletna ustrezna praksa z
znanjem strojepisja.
Pismene ponudbe poslati na upravo podjetja.
CELJSKI TEDNIK, 2. septembra 1955
Stev. 35 — stran 5
V DOMOVINI
sta hotela obhajati diamantno poroko
Pred tremi tedni je iz HoLandije prišla
v Slovenijo skupina 32 slovenskih ru-
darjev in njihovih svojcev, ki so po
50 letih prvikrat obiskali svojo domo-
vino. Ko so si že v zimskih mesecih za-
čeli pripravljati dokumente za potne
liste, je silno hrepenenje po domovini
v2xiignilo tudi dva stara Celjana, 86-
letnega Jevšinak Martina in njegovo
78-letno ženo Karolino, rojeno Sorčan.
Toda Jevšinakova si zaradi majhne po-
kojnine tega nista mogla privoščiti (Jev_
šineku so v pokojnino šteta za enkrat
samo tista leta, ki jih je prebil na de-
lu v holandskih rudnikih, dočim mu de-
lo pri nas in v nemških rudnikih ni bilo
priznano. Vsega skupaj pa je delal 45
let.) Ker pa Holandci izredno spoštujejo
naše rudarje, so tudi Jevšinakovima pri-
skočili na pomoč, čim so izvedeli za
njihovo veliko željo. Štiri holandske že-
ne so takoj pokrenile nabiralno akcijo
m zbrale potrebni denar za potne stro-
ške. Tako sta se Jevšinaka lahko pri-
družila skupini izletnikov in obiskala
svoje rodno Celje.
V času svojega bivanja v domovini
sta^-se Jevšinaka nastanila pri ženinem
bratu^ Sorčanu v Zagradu. Brat svoje
sivolase sestre pač ni mogel več spo-
znati, ko ji je po 50 letih spet stisnil
roko. Se danes se obema zasolzijo oči,
ko se spomnita tega prisrčnega sreča-
nja.
Stara Jevšinaka. sem dobila še v po-
stelji, njihovega sina Ferdinanda, ki je
z ženo tudi obiskal domovino svojih
staršev, pa sem srečala pred hišo. Na
obisk je prišla tudi hčerka jubilantov s
svojim možem, ki je pravtako ostala v
hiši svojega strica Sorčana. Otroci m^-
ter skrbno čuvajo, ker je pred kratkim
prebolela pljučnico.
Vsa nasmejana sta se še v jutranjih
oblekah naša jubilanta prikazala pri
vratih in me nagovorila v lepi mate-
rinščini. »JSe bomo kar v dragi sloven-
ščini pogovorili — sta mi dejala — saj
kljub temu, da živiva že 50 let v tujini,
nisva pozabila svojega materinega je-
zika.« Njen sin in hčerka sicer tudi do-
bro razumeta slovensko, govorita pa
težko.
Dasi sem lahko vedela, da je stara
Jevšinaka domotožje pripeljalo v do-
movino, sem vendar vprašala po vzro-
kih, ki so ju napotili na pot.
Spogledala sta se — in še preden sem
dobila odgovor na svoje vprašanje, so
se zableščale solze v njunih očeh: »Na-
jina največja želja je bila, da M v do-
movini praznovala svojo diamantno po-
mko. Ta goreča želja se nama je izpol-
nila in v četrtek si bova na celjski obči-
ni znova prisegla zvestobo.« Ob teh
ganljivih besedah sta tudi brat Sorčan
in sin Ferdinand le s težavo krotila
svoje polno srce, da je zadržalo solzo
na trepalnicah. Jubilanta sta v te be-
sede položila toliko trepetave čustve-
nosti, da so izzvenele kot poslednja da-
ritev ljubljeni domovini.
In potem sta mi pripovedovala svoj
življenjepis. Pred mene sta razgrnila
redko življenje slovenskih garačev, ki
sta od 14. leta svoje mladosti živela sa-
mo od svojih žuljevih rok, si za jesen
svojega življenja jedva priborila koš-
ček vsakdanjega kruha, se brez limuzi-
ne in lepe vile povsem zadovoljujeta s
svojim skromnim »prostorčkom na son-
cu« in srečna opazujeta življenje in de-
lo svojih štirih ortok, katerim sta pre-
skrbela boljše in pestrejše življenje v
tujini.
Martin Jevšinak je bil sin srednjega
kmeta, katerega pa je zgubil že v naj-
nežnejši .mladosti. Mati je osemletnega
fantiča dala služiti za pastirčka v hri-
bovsko vas, še predno je njihovo pose-
stvo brez gospodarja prišlo v tuje roke.
Nihče se ni pobrigal za njegovo vzgojo
in šolsko izobrazbo, bistremu fantu pa
nikakor ni godilo, da ni mogel obisko-
vati šole. Ves trud osamljenega siročeta,
da bi prestopil šolski prag, je bil za-
man. Ostal je analfabet in se je pri vo-
jakih naučil podpisati svoje ime. CutU
je izredno nagnenje do glasbe in petja,
potegnil je včasih pri kakem prijatelju
harmoniko in prsti so mu kar ubogali
izredni posluh. Toda, ker je bil reven,
je pač ostalo samo pri tem. Zgleda pa,
da je svoj zamorjeni talent ix>daril svo-
jemu sinu Karlu, ki' je danes v Holan-
diji priznan komponist in profesor
glasbe.	•
Tako se je Martin Jevšinak prebadal
kot pastirček in priložnostni delavec do
svojega dvajsetega leta, ko je odšel slu-
žiti vojaški rok. Po odsluženi vojaščini
pa je delal še v celjski cinkarni, v Pe-
čovniku in v Storah, potem pa se je po-
svetil rudarskemu poklicu. V teh letih
kriz in redukcij, ko je bil že poročen in
se z ženo le s težavo prebijal skozi živ-
ljenje, so začeli naši delavci množično
odhajati v tujino. Tudi Jevšinaka je po-
tegnilo in je 14 let preživel v nemških
rudnikih, v maju leta 1914 pa je odšel
v Holandijo in 20 let ostal v rudniku
Orange Nassan ob nemški meji. V svo-
jem 65. letu je stopil v pokoj in dobiva
danes razmeroma zelo nizko pokojnino,
ker mu je v Ho lan di j i priznanih samo
20 delovnih let, medtem ko mu ostala
leta v domovini in Nemčiji še do da-
nes niso ' priznana. Sicer dobrovoljni
Jevšinak ne godrnja toliko nad tem, ker
ga podpirajo še otroci, krivično pa se
mu le zdi, da je v svojem življenju ga-
ral celih 45 let, priznanih pa mu je ko-
maj 20. Udobnega življenja si s pokoj-
nino 98 guldnov — to je naših nekaj
nad 7000 din — res ne more privoščiti.
Zanimalo me je še, kaj mislijo Ho-
landci o naših ljudeh in o naši država
sploh. Skupino vod j a tovariš Parfant,
Slovenec, iz Zagorja doma, mi je na to
vprašanje takole odgovoril: »Mi živimo
v državi, ki nam je dala kruh in ki nas
spoštuje. Da pa preko nas spoštuje tudi
našo domovino, pa je dokaz to, da Ho-
landci zelo radi govorijo o hrabrosti ju-
goslovanskih narodov, ki so se v naj-
krutejši borbi sami osvobodila in pre-
gnali okupatorja s svoje dežele.«
Iskren sprejem in prijetno bivanje v
domovini bo naše rojake v Holandiji
gotovo znova potrdilo v veri, da naša
demokratična država Jugoslavija ni ti-
sta »strašna dežela«, o kateri je tuja,
sovražna propaganda tako rada kričala,
da jo je nevarno obiskati. Jubilanta kot
nijhovi spremljevalci so zatrjevali, da
so v domovini nad vsem prav prijetno
presenečeni — in da bodo to pravo sliko
svoje domovine ponesli tudi v svet.
V. S.
ODPRTO PISMO
Partizanska družina stanuje in
spi v drvarnici
Kakor je znano, je pod gozdičem
med Jožefovim hribom in Mestnim po-
kopališčem v Celju zrasla kar čedna
stanovanjska kolonija z imenom Selce.
To so večinoma enodružinske hišice,
last Sklada hišnega splošnega premo-
ženja. Ker sta imela tudi Sarlah An-
ton, bivši borec NOB, sedaj delavec v
Cinkarni, in Marija, kot partizanska voj_
na vdova, vse pogoje za nakup takšne
hišice, sta spomladi 1954 s svojimi bo-
rimi prihranki in prodajo radio-apa-
rata ter moškega kolesa, kupila na u-
godno odplačljive mesečne obroke od
Sklada hišnega splošnega premoženja
stanovanjsko hišico v Selcah št. 12.
Da bi se mogla Sarlahova družina
čimprej vseliti v omenjeno hišico, je
sporazumno z vodstvom Stanovanjske
uprave — kar na tem mestu poudarjam
—	prepustila svoje stanovanje na Cesti
na grad št. 34 stranki Salej s šestčlan-
sko družino, ker ji je bilo od Stano-
vanjske uprave častno zagotovljeno, da
bo zadeva zanesljivo in ugodno rešena,
tako da se bo Sarlah v teku 14 dni
mogel vseliti v svojo hišico v Selcah
št. 12, kar je razumljivo njegova velika
želja.
Sarlah je takrat pristal na predlog
Stanovanjske uprave. Na dvorišču tik
svoje hišice si je postavil zasilno kolibo
—	drvarnico — se v njo vselil z vso
družino, v trdni veri, da se bo njegova
zadeva rešila v 14 dneh, kakor je bUo
od Stanovanjske uprave izrecno obljub-
ljeno in zagotovljeno. Toda spričo ce-
lega kupa negativnih odločb in kljub
neštetim intervencijam se Sarlahova
družina do danes, to je že celih 5 me-
secev, še ni mogla vseliti v stanovanje
lastne hišice, ki mu vsekakor pripada.
Njegovo bodoče stanovanje je namreč
še vedno zasedeno po Avgustu Novaku
—	v posmeh in prezir partizanske dru-
žine, češ, »kako neki se le počuti hostna
banda v vili prepiha... !« — to je v
drvarnici.
Tako je prisiljena vsa Sarlahova
štiričlanska družina bivati v leseni ko-
libi — drvarnici, ki si jo je Sarlah sam
v naglici in FK>trebi moral nujno po-
staviti na dvorišču v Selcah štev. 12.
Dimenzija tega prostora, ki še skoraj
za kurnik ni sposoben, znaša 3 X 3 m
in je pokrit s slabo lep>enko. Skozi špra-
nje piha veter in prihaja mraz. Oken
ali kakih svetlobnih odprtin ni ter sta
tako otroka, stara po 9 in 11 let, ve-
činoma v mraku in temi. Pri tem zelo
trpi njihovo zdravje in higiena. Ležišče
na pogradu v dolžini 2 metrov služi za
počitek in spanje štiričlanski družini.
Ob slabem vremenu udarjajo deževne
kapljice na pribite strešne deske. Njih
udarjanje in ropot naravnost ubijata
ter ne dovoljujeta mirnega spanja, saj
znaša oddaljenost strehe od ležišča le
dober komolec. V bližini je hlev, iz ka-
terega prihaja neznosen smrad.
Mlajše dekletce je pred dnevi obolelo
na griE>i in je imelo 39 stopinj vročine.
Kako se bolnik — otrok v taki nežni
mladosti — počuti v kolibi, kjer se niti
premakniti ne more, komentar ni po-
treben. Starejša. 11-letna hčerka An-
gelca, otrok padlega borca, je odlična
dijakinja I. razreda gimnazije ter vse-
skozi pozitivna.
Smatram za pravilno, da javno pred-
očim pereči stanovanjski problem po-
štene, zavedne partizanske Sarlahove
družine, kar je dolžnost osnovne orga-
nizacije ZVVI in ZB ter končno tudi
skrb za človeka. Prihajajo že hladni
dnevi in z njimi jesen ter zima. Pre-
žimo vanje v omenjenem brlogu pa je
absolutno nemogoče.
Kincl Franjo
sekretar ZVVI za mesto Celje
I. rajon
Pouk tujih jezikov na
celjskih gimnazijah
Po sklepu Sveta za prosveto in kul-
turo LRS se bosta na obeh gimnazijah
splošnega tipa poučevali od vključno
šol. leta 1955/56 dalje angleščina kot
prvi tuji jezik, in sicer od 1. razreda
dalje, kar se v Celju izvaja že od šol.
leta 1951/52 dalje, kot drugi tuji jezik
pa francoščina od 5. razreda dalje. Po
novem predmetniku za gimnazije sploš-
nega tipa pa je postala latinščina ne-
obvezen predmet, vendar se bo pouk
neobvezne latinščine moral vršiti, če
se zanjo prijavi vsaj pet dijakov, in
sicer velja to za dijake, ki letos stop)ajo
v 5. gimnazijski razred, medtem ko se
bodo ostali višješolci še učili obvezne
latinščine po dosedanjih predpisih. Ka-
kor je razvidno iz novega predmetnika,
naši dijaki ne bodo več študirali dveh
germanskih jezikov, marveč se bo pouk
tujih jezikov za dijake,, ki letos stopajo
v I. in V. razred na splošno vršil po
vidikih, da se uvede angleščina kot prvi
tudi jezik, a francoščina, morebiti ita-
lijanščina ali ruščina, kot drugi tuji
jezik.
Ker pa je neizpodbitna resnica, da
je zlasti za poglobljeni študij nekate-
rih strok na univerzi, n. pr. na filozof-
ski, medicinski in pravni fakulteti la-
tinščina potrebna, zato imajo dijaki na
gimnazijah splošnega tipa, ki sedaj
nekako prehaja v realčni tip, možnost,
da se učijo v višjih razredih latinščine
neobvezno. Nadalje opozarjamo starše
na novost, t. j. na uvedbo vzporednic
klasičnega tipa tudi na celjskih gimna-
zijah. V teh vzporednicah se bodo učili
dijaki od prvega razreda dalje latin-
ščine in angleščine obvezno od četrtega
razreda dalje pa obvezno še franco-
ščine namesto grščine. Te vzporednice
so torej nekak tip moderne klasične
gimnazije na gimnazijah splošnega,, t. j.
realnega tipa. Tako imajo sedaj prvo-
šolci iz obsežnega celjskega okraja mož-
nost, da obiskujejo klasične vzpored-
nice. Starši, ki so letos vpisali otroke
v 1. gimnazijski razred, naj pred pri7
četkom šol. leta skrbno premotrijo,
kako in za kateri tip gimnazije se bodo
odločili, da ne bodo kasneje oni sami
ali pa njihovi otroci in profesorji ugo-
tavljali, da njihova odločitev ni bUa
pravilna. Gre torej za nadarjenost otrok
in je pri izbiri gimnazije upoštevati
otrokovo nagnjenje ali ima smisel za
praktičnost, tehniko in podobno, ali je
otrok razmišljajočega tipa in rad pre-
bira knjige ter ga zanimajo jeziki itd.
Zavedati se je treba, da bo študij kla-
sičnega tipa gimnazije že v 1. razredu
zahteval od dijaka mnogo več naporov
in poglobljenega dela,, kakor pa štu-
dij splošnega, t. j. realnega tipa gim-
nazije, kjer bo dijak imel v nižjih raz-
redih samo en tuji jezik.
Končno še tole v pojasnilo! Abitu-
rienti realnih, t. j. gimnazij splošnega
tipKa imajo prav tako vstop na vse od-
delke univerz in visokih šol kakor abi-
turienti klasičnih gimnazij. Seveda pa
je klasična gimnazija izredno dobra opo-
ra dijakom, ki se bodo pozneje posvetili
zlasti študiju na humanističnem od-
delku filozofske fakultete, n. pr. jezi-
koslovju, primerjalni književnosti, hi-
storičnim vedam, umetnostni zgodovini,
filozofiji itd. Navsezadnje pa je treba
poudarti, da reforma današnje srednje
šole še ni prišla do končne oblike in
vsebine,, čeprav se je že močno prila-
godila novim okoliščinam in zapušča
okove stare miselnosti. Živimo v dobi,
ko se v svetu in pri nas vrše preusme-
ritve in premiki, ki so potrebni za raz-
voj novih kulturnih oblik. Tako je tudi
današnja šola prehodnega značaja, se-
veda pa pri ustvarjanju novih oblik
naše šole ne zavračamo kulturnih vred-
not prejšnjih dob. Pri tem nam p)a
vsaka nit tradicije ni le nepogrešljiva,
marveč nas večkrat celo ovira pri raz-
voju novih oblik sodobne družbe.
Težja nezgoda na grišbem mostu
pri Žalcu
Ze dolgo let predstavlja zveza med
levo in desno obalo Savinje na območ-
ju Žalca resen problem. Sprejeti so že
bili sklepi, da se bo namesto stEirega
lesenega podrtega mosta zgradil nov, v
okrajnem proračunu je že nekoč bil
predviden za začetna dela 10 milijon-
ski znesek, vendar pa so vsi osnutki z
denarjem skupaj p>adli v Savinjo.
Ker je bilo stanje povezave obeh
obal stalen problem, je bUo nekje od-
ločeno, da se sedanji železniški most,
preko katerega vodi industrijski tir
rudnika Zabukovce, uporabi tudi za
osebni in tovorni promet. Nameščene
so bile zapornice na cestnem dostopu
na most, postavljena čuvajnica s ču-
vajem in posebna komisija je zadevo
pregledala in v zapisniku postavila neke
pogoje, preden se izda dokončno dovo-
ljenje za osebni in tovorni promet. Od
tedaj je preteklo že precej časa, vendar
p>a prevoznega dovoljenja ni nihče še
izdal in na obeh straneh stoji opozoril-
na tabla »Stoj!«, kar pomeni, da je pre-
hod, razen seveda za železniški promet,
prepovedan.
Promet pa se čez ta most vrši v polni
zasedbi in z vsemi mogočimi sredstvi.
Zaradi navedenih in številnih drugih
pomanjkljivosti, ki obstajajo v zvezi s
tem prometom, je prišlo 3. avgusta le-
tos do težje nezgode. V tovorni avto-
mobil, ki je pri odprtih zapornicah bil
puščen na most, sta se z 2000 kg nalo-
ženima vozičkoma zaletela dva delav-
ca iz rudnika Zabukovce in se težje
poškodovala.
Za ta konkreten primer noče sedaj
nihče prevzeti odgovornosti. Eden se
izgovarja na drugega, vendar pa kri-
vec noče biti nihče. V zvezi" z nezgodo
so nastali in bodo morda še nastali
stroški, če ne bodo še druge posledice.
Zavod za socialno zavarovanje prav go-
tovo ne bo nosu bremena, ki bi mu ga
hotel kdorkoli po krivem naložiti. So-
dišče bo v tem primeru odločilo —
odgovornost in obvezo za povrnitev
materialnih stroškov p)a naj prevzame-
jo vsi, ki so za nezgodo krivi — teh je
pa več.	Kleč Franc
Odnos do človeka
Avtobus iz Žalca proti Celju se je
ustavil na postaji Petrovče. Vrata so
se odprla in nekaj časa ni bilo videti
nikogar, ki bi vstopil, potem pa se je
na vratih pokazala majhna, drobna
ženica, vsa skrivljena. Sunkoma je sto-
kala, ko ji je nekdo pomagal pri vzto-
pu. Pomislili smo, da ima to šfltiko
bitje revmatizem, ker je bila tako vsa
zvita v dve gubi in ker ji je vsak
najmanjši sunek prizadejal toliko bo-
lečin. Nekaj časa je sedela v prvem
sedežu pri vratih, pa se je kmalu pre-
sedla —• sprevodnica ji je svetovala,
da je ne bi vstopajoči in izstopajoči
potniki vznemirjali. Med vožnjo smo
zvedeli, da je majhna ženica iz Pre-
grade, da se piše Bedenikovič, da je
delala kot obiralka hmelja na posestvu
Poteko v Arji vsi, kjer je pred nekaj
dnevi padla s kozolca in se močno
poškodovala. Takoj po padcu ni mogla
nikamor, zato je nekaj dni ležala, se-
daj odhaja po zdravniško pomoč v bol-
nico.
Zenica je delala, padla in se poško-
dovala. Zakaj ni poklical nihče takoj
zdravnika in zakaj ji nihče ni takoj
pomagal že prej v bolnico in kako to.
da je nihče ni spremljal tudi sedaj na
tej poti, saj je bila toliko poškodovana,
da sama tega ni mogla, ne da bi se
izpostavljala ponovni nevarnosti, da
pade in se poškoduje. Tudi ta obiralka
je živ človek, kateremu je dolžan pred-
vsem priskočiti na pomoč tisti, za kate-
rega je obirala hmelj. Zakaj te pomoči
ni bilo in kako to, da take stvari lahko
gredo mimo nas. Morda se bo pa za-
deva le razčistila in bo ta eden od
primerov, na katerih se bom^-morali
nečesa naučiti.
Z esperantisti
PO ITALIJI
VTISI S POTOVANJA
DOBCNIK MATKO
Bologna, ki ima danes preko 400.000
prebivalcev, ima tudi dobro urejen
mestni promet: okro^ 10 tramvajskih
linij in 3 krožne avtobusne 02droma
trolejbusne linije v mestu samem ter
mnogo zvez z okoliškimi kraji. Cene
vozovnic p>a so za nas razmeroma vi-
soke — 25 lir — enako za avtobus ali
tramvaj. Prav tako so tudi visoke cene
vstopnicam za gledališče in kino — 200
do 300 lir. Tako bi lahko potrošili kar
čeden znesek za prevoze, da nismo
imeli brezplačne karte, ki so jih spre-
vodniki vedno zahtevali. Neko popoldne
sem našel čas in 2 uri križarii po mestu,
seveda z načrtom mesta, da bi videl
vsaj večje znamenitosti. Tu morajo šo-
ferji na avtobusih hiti ne samo sipo-
sobni. temveč tudi purevidni, saj vodijo
krožne avtobusne linije celo skozi naj-
ežje ulice, katerih je »pričo starosti
mesta precej. Nekatere so široke komaj
Za avtobus. V času bivanja v tem mestu
sem imel priHko videti kar pet karam-
bolov, največkrat bo se trčili motocikli
z avtomobilom, medtem ko kolesarji
postajajo že bele vraine. Znano je, da je
avtomobilska industrija zelo razvita in
posebno še industrija motornih koles,
razmeroma cenenih in dobre kvalitete,
saj hoče le-ta tekmovati na svetovnem
trgu z avtomobilskimi kralji. Naži to-
variši, ki so stanovali v hotelih, so nam
*camipdngBšem« zavidali Ktradi »-pre-
lef>ega miru«, ker oni niso mogli spati
zaradi ogromnega hrupa na ulicah. Za
nas je bUo kar mučno živeti v tem
hrupu, kot v pravem velemestu, ki he-
kako pojenja šele med drugo in četrto
uro ponoči.
MRTVI POMAGAJO 2lYIM
Med kongresom esperantistov so
ves dan vrstili sestanki in pre^vanja.
Na tako imenovani letni univerzi »i
lahko poslušal najzanimivejša in stro-
kovna predavanja, saj jih je balo kar
enajst. Naš rojak Tibor Sekelj, znani
raziskovalec Andov, ki je prvi v dveh
letih zaporedoma dosegel najvišji vrh
Aconcagua, je p)redaval o temi: »Visoka
civilizacija Majev«, ki je obstajala pri
indijanskem ljudstvu Majev več sto-
letij pred našim štetjem in bdla uničena
s prihodom Spancev na področje Gua-
temale in Hondurasa. Zanimivo je po-
jasnilo o selitvi teh ljudstev na sever
na polotok Yiikatan. To je malo znana
ktiltura, ki pa je bila po vsej verjetno-
sti pristna, aamostojna, brez tujih vpli-
vov. Posilušal sem tudi zanimivo pre-
davanje iz sodobnih medicinskih iz-
sledkov, in sicer rektorja univerze v
Parmi prof. dr. Canuto, ki je prikazal,
kako je uspelo znanstvenikom fiziolo-
gom, da nadomestijo z opjenacijo člove-
ku nekatere izgubljene a4i uničene dele
telesa iz delov mrtvih teles. Seveda v
Italiji, kot drugod v svetu, zakoni tega
še ne dopuščajo. Verjetno se bodo mo-
i-ali spremeniti. Vsa predavanja na tej
univerzi so imeU predavatelji y esp>e-
rantu.
SPREJEM V MAGISTRATU
Ugoden vtis je na udeležence kon-
gresa napravila tudi predstava Gogolje-
vega »Revizorja« v bolonjskem mestnem
gledališču, ki so ga izvajali px>klicni
gledališki igralci v esporantu. Lepo in
veliko gledališče je komaj spravilo vse
udeležence pod streho. Zaradi vročine
je bila predstava pozno v noč. Naslednji
večer sta župana mest Bologna in Bou-
logne-sair-Mer (Francija) priredila spre-
jem T mestni hiši. Moram priznati, da
sem se kar utrudil, stopajoč po kamni-
tih etarinsikih stopnicah v gornja nad-
stropja, kjer smo si najprej ogledali
stalno umetniško razstavo. Palača, kjer
je sedež občine, je skupina poslopij,
zgrajenih v raznih obdobjih. V naj-
starejšem levem delu je strop iz 15. sto-
letja, namesto običajnih slikarij in fresk
slovitih italijanskih slikarjev pa so ne-
katere sobe preoblečene s ix)sebno svilo,
in sicer vsaka v drugi barvi.
Nato nas je žup^ pogostil, seveda z
običajpimi poslaščicami, Id so italjan-
ske specialitete. ter prijačami po želji
in to T hodu skozi dvorane, ker je bilo
nemogoče toliko ljudi namestiti v dvo-
rano, ftaj nas je bilo okrog 1600. V tem
mestu ima občinski svet v rokah levica
— koalicija KPI in Nennijevih sociali-
stov, Pravijo, da je tudi župan Giuseppe
Etozza komunist. V razgovoru z nekim
podjetnikom, ki sem mu nalašč postavil
vprafianje, kako »o Mdovoljni s tem
dejstvom in žup>anom, je le-ta odgo-
voril. da bi verjetno ne bilo boljše, če
bi bil župan kak demoikristjan, ta pa
je sposoben in razgledan. Ob sprejemu
je puredsednik občine Rogaška Slatina
Tovornik povabil žup>ana na obisk v
našo Rogaško Slatino. Ta se je zahvalil
za vabilo in pripomnil, da bi bil zelo
malo v Bologni, če bi se odzval vsake-
mu vabilu.
Po tem sprejemu so nas peljali v so-
sednjo pjalačo »Re Enzo«, kjer je bil
nam v čast prirejen »kongresni ples«.
Tu so se s plesom zabavali številni ple-
salci vseh mogočih narodnosti p>ozno v»
noč.
Izletniška točka v bdižini Bologne Santa Luoa, nekdaj slovita bo4ja pot, ki pa
sedaj služi tudi kxxt turistična mamenitost.
Stev. 35 — stran 6
CELJSKI TEDNIK, 2. septembra 1955
IZ CELJA....
Aii je takšno poslovanje pravilno?
Kmetijska zadruga v Celju vodi med
drugimi dejavnostmi tudi gostilno »Bra-
nibor«. Vsakemu Celjanu je več ali
manj znano, da je to ena izmed najsta-
rejših in najbolj znanih gostiln v Celju.
V letu 1953 je bila temeljito preurejena
in je do nedavnega uživala tudi sloves
zelo solidnega gostinskega obrata. Ven-
dar v zadnjem času ni več tako. Stalni
gostje drug za drugim zapuščajo ta
lokat promet pada dan za dnem tako
občutno, da je skrajni čas, da se tukaj
nekaj ukrene, da se stanje zopet iz-
boljša.
Kje so temu vzroki?
V prvi vrsti na neokusni in nestro-
kovno pripravljeni hrani. Temu pa se
ne smemo čuditi, če pomislimo, da v
kuhinji ni niti ene kvalificirane kuha-
rice, da ne govorimo o visokokvalifi-
ciranih, ker je pač uprava zadruge
mnenja, da je za njih škoda denarja.
Prav tako so tudi mnenja, da je poslo-
vodja v gostinskih obratih nepotreben,
ker baje njegovo delo lahko opravi sam
upravnik zadruge,, ki pa v gostinstvu
ni doma. Razumljivo je potem, da mora
takšno delo nestrokovnih ljudi roditi
neuspeh, kljub temu, da je strežno
osebje kvalilicirano ter popolnoma v
redu in mu z malenkostnimi izjemami
ni kaj oporekati.
Tudi uslužbenci nimajo prave volje
do dela, ker so izmed vseh gostincev v
Celju najslabše plačani. Le-ti niso pla-
čani po učinku dela in tako dalje. Lah-
ko jih torej samo občudujemo, kako v
takšnih razmerah sploh vzdržijo, saj
imajo vendar možnost zaposlitve tudi
drugje. To bo po vsej verjetnosti tudi
sledilo, če bo uprava zadruge pričela
prihodnji mesec, kot je napovedano, z
izplačevanjem 80 ali celo 70 odstotnih
plač na račun izgube, ki je nastala v
zadrugi prejšnja leta.
Ali je pravilno, da je na raŽun iz-
gube iz prejšnjih let prikrajšan de-
lovni kolektiv, ki ni imel'nobene zveze
s tem? Ta izguba namreč ni nastala
v gostinskem obratu, pač pa pri drugih
dejavnostih zadruge.
Takšnih in podobnih nepravilnosti bi
lahko navedli še več, toda že iz teh
nekaj vrstic je razvidno skrajno ne-
vzdržno stanje v tem gostinskem obra-
tu. Nujno je, da se merodajni za to po-
zanimajo in da se takšno stanje od-
pravi!
Opazovalci
PONOVNI ZGLED PROSTOVOLJNIH
KRVODAJALCEV
Ljudje pri nas se vedno močneje za-
vedajo, kako pomembna je darovana
kri za naše bolnišnice. S to krvjo rešijo
mnogo ljudi, ki so za našo družbo po-
trebni in bi brez take p>omoči ne mogli
nikoli ozdraveti. Od 4. do 8. avgusta so
prostovoljno daax)vali kri naslednji to-
variši in tovarišice iz tovarne Metka:
Janežič Ivan, Dremel Marija, Breznik
Zvonko, Motoh Vida, Kotnik Jožef,
Gmajner Marija, Kugler Franc, Pušnik
Franc, Potočnik Kristina, Holcinger
Anton, Sorn Blanka, Krajnc Franjo,
Fister Anton, Breclj Olga, Zore CUka
in Cvetko Marija. Iz Zlatarne pa so
dali kri: Leskovšek Ivan, Gros Franc,
Arbič Franc, Mlinar Stanislav, Vran
Franc, Roček Fanika, Stropnik Terezija,
Bukovnik Katarina, Mastnak Antonija,
Marinkovič SUva, Tofant Elizabeta in
Goleč Marija. Kri pa so še darovali:
Samec Ivanka petkrat, Kranjc Adolf
štirikrat, Hribšek Angela dvakrat, Te-
mistokle Marko, Murk Ivan, Murk Vin-
ko, Stih Anton in Jurak Franc. Vsem
omenjenim tovarišem in tovarišicam se
lepo in iskreno zahvaljujemo.
Komisija krvodajalske službe
pri MO RK Celje
VODE NE BO!
Uprava celjskega vodovoda je včasih
z letaki ali preko časopisa obvestila
potrošnike, da vode zaradi popravil ne
bo. In prav je bilo tako postoi>anje.
Zadnjo nedeljo pa so »vodovo^rji«
prekinili dobavo vode kar za nekaj ur
dopoldne, in sicer brez predhodnega
obvestila. Morda so obvestili po radiu,
vendar radio nima vsaka hiša, pokra-
jinski list pa je v Celju zelo razširjen
in tudi stroški za tisk letakov ne bi bili
preveliki za podjetje.
Potrošniki svetujejo vodstvu vodo-
voda, naj pravočasno obvesti prebivalce
o odvzemu vode, če so seveda popra-
vila predvidena vnaprej, kakor je bilo
predvideno delo to nedeljo« ko so na
Mariborski cesti zamenjavali cevi.
Pa če bi vzeli vodo vsaj popoldne, ne
pa v dopoldanskih urah, ko nujno po-
trebujemo vodo za kuho in druge
gospodinjske storitve.
Upravi vodovoda je menda znano, da
vodnjakov ni in so tako ljudje vse do-
poldne čakali zaman na curek vode. S
predhodnim obvestilom bi si natočili
vsaj vedro vode,	Kč.
LOVSKI ZBOR V CELJU
Okrajna lovska zveza Celje bo pri-
redila v nedeljo, 4. septembra v Celju
pri Petričku lovski zbor v proslavo
10-letnice osvoboditve. Lovskega zbora
se bodo udeležili člani vseh petdesetih
lovskih družin celjskega okraja. V do-
poldanskih urah bo slavnostna otvori-
tev, na kateri bosta nastopila tudi dva
lovska pevska zbora, poleg tega pa bo
med ekipami lovskih družin tekmova-
nje v ostrem streljanju.
V popoldanskih urah bo prosta zaba-
va. Na lovski zbor so vabljeni tudi vsi
prijatelji lovcev in proste narave.
2ELEZNISkI upravi v CELJU
Pragovi pri prelazu na Mariborski
cesti so že zelo obrabljeni in je vožnja
s kolesom že kar nevarna. Prosimo že-
lezniško upravo, naj na tako prometnih
cestah pravočasno zamenja pragove.
*
Na celjski postaji visi črna tabla, na
katero beležijo zamude vlakov. Zadnje
čase pa potniki opažajo, da je tabla
vedno prazna,, čeprav vlaki zamujajo
kakor prej. Prosimo, da zamude redno
beležite, da človek vsaj lahko ve, pri
čem je, kadar pride na postajo.
Kč.
ALI JE TO KINO PREDSTAVA?
Človek je 8 ur v službi. Zvečer gre
v kino. Prvič predvajajo amerški barvni
film Rapsodija. Zamislite se v takšen
položaj: na platnu igra nekdo Cajkov-
skega, gledalec se hoče vživeti, toda
z vrtne restavracije hotela »Pošta« se
sliši melodija plesnega komada; toda
to ni nič (tega smo navajeni), nekje
v dvorani sedi pijanec, ki vsakih nekaj
minut dobesedno tako zakruli, da plane
cela dvorana v smeh. Ko je videl de-
dec, da se ljudje smejejo, je dobil še
večji pogum. Na ves glas je začel ko-
mentirati film. Ko se igralka Taylor
zasmeje, dedec zakruli in reče: »Glej,
se spet smeji!« in malo pozneje ob neki
izredno resni sceni pa: »No, potem bo
pa stokala.« To se ponavlja ves film.
Nekdo je zahteval, da ga spK)dijo ven.
Uslužbenci kina pa lepo sedijo zadaj,
in se najbrž sami prijetno smejejo ter
pravijo: »Kaj mu pa hočemo!?« Se
čudno,, da ne obesijo zunaj lepaka: »Pi-
janci vabljeni!«
Večkrat sem že videl, kako pozorno
pregledujejo otrokom vstopnice. Prav
je tako, toda prosimo, naj v bodoče po-
gledajo tudi tistega, ki ima vstopnico
v rokah. Prisostvoval sem prizoru: dr-
zen fantiček je prišel v dvorano brez
vstopnice in se nekam plaho stisnil.
Ko so uslužbenci to opazili, so ga prijeli
za ušesa dn lase in ga izvlekli iz dvo-
rane. Toda pijanca, ki kruli in dve uri
moti svojo okolico, ne, tega nimajo po-
guma spraviti na cesto. Saj še v go-
stilni vržejo človeka, ki dela prevelik
kraval, na ulico. Toda v kin\i,, v tej
kulturni ustanovi, uživajo pijanci naj-
brž posebno zaščito. To ix)meni, da
uslužbenci kinopodjetja globoko pod-
cenjujejo svoje obiskovalce.
L S.
KAM V NEDELJO?
Na Lisco (947 m).
Z jutranjim vlakom ob 5.48 se pelje-
mo do postaje Breg in odtod skozi idi-
lično vasico Razbor, mimo Jošta ozi-
roma pogorišča, pridemo v 2 urah zmer-
ne hoje k lepemu domu na Lisci, ki
ga upravlja PD Krško. Dom je mo-
derno urejen, ima tudi lepo število
prenočišč in je primerna točka za več-
dnevni oddih.
Kakor je splošno . znano leži Lisca
tako ugodno, da imamo z njenega vrha
diven razgled na vse strani, ob zelo
jasnem vremenu se vidi celo Zagreb.
Na Lisco prihajajo zlasti radi pla-
ninci iz Hrvatske, saj imajo zelo ugod-
no železniško zvezo.
Z Lisce imamo za povratek na izbiro
naslednje poti: najdaljša je pot čez
Lovrenc in odtod dalje pod Velikim
Kozjem v Zidani most (dobre 3 ure
hoda), bližje je iz grebena pred Lov-
rencem navzdol v Loko. Zelo prikladen
je tudi EKjvratek mimo Lipovšeka v
Krakovem in nato po lepi, ves čas mi-
mo gozdov tekoči cesti, v Sevnico, do
koder je z vrha Lisce 3 ure zmerne
hoje. Med potjo se lahko skopi jemo v
čistem potoku Sevčnici.
Izkoristite prihodnjo nedeljo, ko je
pričakovati zopet lepo vreme in na-
pravite izlet na Lisco!
Iz Brega pelje tudi avtomobilska ce-
sta prav na greben do kmetije in od-
tod smo v 20 minutah zmerne hoje na
vrhu.
Dr. M.
Gibanje prebivalstva v Celju
Poročilo o Ribanju prebivalstva v Celju
V času 0(1 20. do 27. avffusta 1955 je bilo
rojenih 24 dečkov in 2i deklic.
Poročili so se:
Zdenko-Štefnn Stojan, absolvent kemije in
ing. Ilribernik Nada-Marija. inR. kemije, oba
iz Ljubljane; Vincencij Roj, brusač in Štefa-
nija Cnden, tkalka, oba iz Celja; Anton lla-
bian, električar in Ana-Marija Sorčan, poljc-
delka, oba iz Celja: Stanislav Dvoršak, k}e-
par in Marija Kolšek, delavka, oba iz Celja;
junez Avsenak, nameščenec in Veronika Gor-
jnp, ivameščenka. oba iz Senovej?a.
Umrli so:
Franc Kavčnik, delavec iz Topol.ščic, star 55
let; Anton Krajnc, invalid iz Babne reke, obč.
Slivnica pri Celjn, star 54 let; Jožef Plavc,
npokojeni trgovec iz Celja, star 58 let; Tvan
Kamor, upokojenec iz Celja, star 66 let: Zora
Tomi»n, roj. Jelen. trg. pomočnica iz Trbovelj,
stara 59 let; Ivan Sivka, novorojenček iz Raven,
obč. Šentjur pri Celju, star 2 dni; Neža Marija,
roj. Sevčnikar, gospodinja iz Bevč, Velenje,
stara 45 let; Alojzij Frece. upoltojenec iz
Kompol, .»store, star 61 let; Elizabeta Šeruga.
roj. Gregorinčič. gospodinja iz Celja, stara 61
let; Vlasta Tabor, -novorojenček iz Rimskih
Toplic, stara 20 dni; Josipina Jurič, roj. Ple.š-
nik. gospodinja iz Saleka, Velenje, stara 64
let; Anton Bianchi, soboslikar iz Celja, star
45 let.
PROMETNE NESREČE
Dne 22. avgusta se je ob 21.30 pripe-
tila na cesti Dolenja vas — Sv. Lovrenc
pri Preboldu lažja prometna nesreča,
katero sta zakrivila oba udeleženca voz-
nika. Iz smeri Sv. Lovrenca je vozil
proti Dolenji vasi motorist Golič Alojz,
dočim je njemu nasproti pripeljal voz-
nik vprežnega vozila Vedenik Mirko.
Na povsem ravni cesti je prišlo med
njima do trčenja, tako da je motorist
padel z vozila na cesto,, vprežni voz pa
je zapeljal preko motorja. Do nesreče
je prišlo, ker sta oba voznika vozila
brez luči v nočnem času. Oba voznika
se nista slišala zaradi rojKita vozil in
se nista pravočasno umaknila vsak na
svojo desno stran. Materialna škoda na
motorju znaša okoli 10,000 din. Oba se
bosta zaradi neupoštevanja prometnih
predpisov zagovarjala.
Dne 24. avgusta se je na cesti Zida-
ni most — Rimske Toplice pripetila
težja nesreča, katero je zakrivil voznik
tovornega avtomobila H-7362, ko je se-
kal zavoj po levi strani v smeri vožnje.
Voznik tovornega avtomobila S-4698 je
vozil proti Zidanem mostu po desni
strani. Trčenju se ni moglo izogniti,
ker je na tem odseku na eni strani ve-
lik prepad, na drugi strani pa visok
nasip. Pri trčenju obeh avtomobilov je
bil težje poškodovan potnik, ki je sedel
V kabini tovornega avtomobila H. 7362.
Ta je namreč dobil težje ureznine po
obrazu od navadnega stekla, ki se je
razbilo pri udaru. Na vozilih znaša
škoda okoli 40.000 dinarjev. Poškodo-
vani potnik je bil takoj odpeljan v
celjsko bolnico, kjer so mu nudili po-
moč.	'
Dne 26. avgusta ob 12. uri se je v
Sodni vasi pri Pristavi na cesti Celje —
Podčetrtek pripetila težja prometna
nesreča. Voznik — traktorist Kranjčan
Alojz je vozil s traktorjem Ceo 27 in
naloženo prikolico Cem 21 proti Pri-
•stavi, ko je nenadoma za vozil preko
levega roba ceste po nasipu in obstal
z traktorjem in prikolico naslonjeno na
sadna drevesa in telefonski drog. Pri
udaru v telefonski drog je stisnilo de-
sno nogo potnici Skrbinek Jožici, de-
lavki Kmetijskega posestva Loka pri
Zusmu,, ki je sedela poleg zavirača na
določenem sedežu. Do nesreče je prišlo
zaradi neizkušenosti voznika, ki je po-
tegnil sklopko za obračanje vozila na-
mesto ročne zavore. Težje poškodova-
na Skrbinekova je bila odpeljana v
celjsko bolnico. Na vozilu znaša škoda
okoli 10.000 din. Drugih žrtev ni bilo.
Dne 27. avgusta se je v Ivenci pri
Vojniku pripetila težja prometna ne-
sreča. Voznik — amater Lončarič Maks,
zaposlen pri trg. podjetju »Planika« v
Slovenski Bistrici, je vozil s tovornim
avtomobilom S 6013 nosilnosti 1,51 iz
smeri Vojnik proti Frankolovem. Ker
je bilo vozilo preobteženo (3 tone ce-
menta) in ker je voznik vozil na
ostrem zavoju s preveliko hitrostjo, je
prišlo do zanašanja avtomobila vse
dokler se ni ta prevrnil. Materialna
škoda je zelo visoka.
Vzrok nesreče je prehitra vožnja na
zavoju, preobtežitev vozila in neizku-
šenost voznika — amaterja. Komisija
je ugotovila, da je avtomobil v zelo
slabem stanju, kar nosi odgovornost
tudi uprava podjetja, ki je vedela, da
amater Lončarič vozilo popravlja ne-
strokovno. Kljub temu, da se je ročica
pri krmilnem drogu zlomila, so vse te
dele enostavno zavarili in ponovno dali
vozilo v promet. Res čudno, da ni prišlo
že prej do še večje katastrofe. Zaradi
malomarnega odnosa do ljudskega pre-
moženja in neupoštevanja prometnih
predpisov se bodo prizadeti morali za-
govarjati.
KRONIKA NESREČ
Jože Krivec, rudar iz Mežice, se je
s kolesom vozil skozi Podvin pri Polzeli.
Na kolesu so se zlomile vilice. Pri pad-
cu je Krivec dobil težje poškodbe na
rokah in glavi.
Pri košnji si je Jevnišek Metod iz
Vrbe pri Dobrni s koso prerezal žile na
nogi.
Pri padcu s kozolca si je posestnik
Škrat Ivan iz Zg. Zreč zlomil hrbtenico.
4-letni Kralj Franc iz Gorice pri Pe-
tro včah je padel s hleva in si zlomil
roko.
6-letni Sibanc Bogomili z Klanja pri
Dobrni je padel s kozolca in utrpel pre-
tres možganov.
Na gnojne vile se je nataknila delav-
ka Kotar Ivica iz Cmega pri Taboru.
Na triletno Salnjač Ljubico na Te-
harski cesti v Celju so padla vrata in jo
poškodovala.
V Kasazah pri Petro včah je padla s
kozolca Ana Kovačič in dobila poškod-
' be po telesu.
Pri padcu s kolesa si je prebil glavo
Sajevic Ivan iz Polul.
Tepež Ignaca iz Trnca pri Rogatcu
je v gostilni v pretepu nekdo z nožem
zabodel v pljuča.
S sekiro se je vsekal v nogo Cvikl
Anton iz Dobrne.
Pri padcu z voza si je v Preboldu po-
škodovala rebra Farič Lucija, doma iz
Maribora.
...IN ZALEDJA
Mozirje se pripravlja na občinski praznik
Dne 12. septembra leta 1944 je Slan-
drova brigada osvobodila Mozirje ter
zajela okoli 250 okupatorjevih vojakov
in mnogo orožja. V spomin na ta dan
praznujejo Mozirčani vsako leto svoj
občinski praznik.
Množične organizacije že pripravljajo
lep program, da bi tako bilo prazno-
vanje prijetnejše. Letos bodo praznova-
nje prestavili na nedeljo, 11. septembra.
Na večer pred praznikom bodo odkrili
nagrobni spomenik 9 partizanom, ki so
padli za osvoboditev Mozirja. Zvečer
bodo zagoreli kresovi, v telovadni dvo-
rani pa bo slavnostna akademija. V ne-
deljo zjutraj bo Mozirčane budila god-
ba na pihala, nato pa bo na slavnost-
nem prostoru igrala koračnice za vesel
začetek praznovanja. Ob 8. uri bo zbra-
ne občane in goste nagovoril zastopnik
občine. Množične organizacije bodo po-
ložile vence pred spomenik padlih bor-
cev. Gasilci pa bodo ob tej priliki raz-
vili nov gasilski prapor. Tudi šahisti se
bodo pomerili med seboj. Popoldne pa
bo ljudsko rajanje. Vabljeni so vsi od
blizu in daleč, posebej pa tisti, ki ste
sodelovali pri osvoboditvi Mozirja.
ZADRUGE V ŠENTILJU, ŠT. JANZU
IN ŠALEKU SO SE PRIKLJUČILE
K VELENJSKI ZADRUGI
28. avgusta je bil v Velenju redni
polletni občni zbor kmetijske zadruge.
Kmetijska zadruga ima že danes 218
članov. Število narašča, kar kaže vedno
večje zaupanje ljudi v zadrugo. V nje-
nem okviru deluje deset odsekov. Naj-
aktivnejši je bil lesni odsek, najbolj
pasivno bilanco pa je pokazala ope-
karna, ki je menjavala delovno mesto.
Do drugega polletja je imela zadruga
2,119.000 d:n čistega dobička. Namenili
so ga izgradnji velikega silosa za okoli
30 do 40 vagonov sadja. Postavili bodo
sušilnico za sadje. Ostanek bodo vložili
v sklad za posi>eševanje kmetijstva. Po-
večali bodo še uvoz sivorjave dolenj-
ske pasme krav, ki so za te kraje naj-
bolj donosne.
Glavna točka dnevnega reda je bila
združitev, štirih zadrug: Šentilja. St.
Janža, Šaleka in Velenja. Navzoči so
bili za združitev. V novi veliki zadrugi
bodo racionalnejše izkoriščali sredstva
in zmanjšali upravni aparat zadruge.
Poleg tega bo imela močna zadruga še
polno drugih možnosti za večji razvoj
kmetijstva.
Zbor. so pozdravili zastopniki mno-
žičnih organizacij in tovariš Lubej, za-
stopnik Okrajne medzadružne zveze.
IZ SLOVENSKIH KONJIC
Lepo vreme preteklih dni je v veliki
meri omogočilo, da so kmetje spravili
pod streho večji del otave, okopali pre-
cej korenja in reF>e, istočasno pa so
ornlatili lepo suho žito. Pravijo, da je
letošnji pridelek žita boljši tako f>o ko-
ličini kot tudi po kakovosti. Suho vre-
me je dobro vplivalo tudi na rast in
dozorevanje krompirja, ki bi ob stal-
nem deževju začel še bolj gniti, kot je
to bilo v začetku avgusta opaziti. Ni-
kakor pa ni moglo vreme teh dni na-
domestiti zamujenega časa pri grozdju,
ki je skoraj še popolnoma zeleno in je
šele tu in tam opaziti prve znake bar-
vanja. Vinogradniki torej upravičeno
pričakujejo slabši pridelek, ki ga bo
mogoče izboljšati le z dodatkom slad-
korja, seveda, če ga bo toliko na raz-
polago.
Konjiški sindikalni svet je v letoš-
njem letu dal okoliškim knjižnicam iz
svojih sredstev blizu 50.000 din za na-
bavo novih knjig. Večji del tega de-
narja je bil razdeljen že v začetku leta,
tako da so knjižnice lahko kupile knji-
ge še po znižani ceni.
L. V.
DVA KULTURNA DOGODKA
V ŠOŠTANJU
V razdobju šestih dni smo v Šošta-
nju doživeli kar dva lepa kulturna do-
godka. Prvi je bil dne 14. avgusta, in
sicer nastop šele pred nedavnim usta-
novljene vaške godbe pod okriljem
DPD Svobode, ki ji je dirigiral tovariš
Silvo Tamše. Mladi glasbenik, ki sicer
živi in glasbeno ustvarja v Ljubljani,
je tukajšnji domačin. S svojimi deli, ki
jih je pod njegovim vodstvom vaška
godba odlično izvajala, je p>okazal, da
bo iz njega še kaj. Obilno priznanje
njemu in njegovim godbenikom so dali
poslušalci, ko so veliko dvorano Doma
Svobode nap>olnili do ziadnjega kotička.
Tovarišu Silvu Tamšetu želimo na nje-
govi glasbeni ustvarjalni poti še veliko
uspehov.
Dne 18. avgusta pa je v Šoštanju go-
stoval mladinski harmonikarski febor
DPD Svobode Tabor iz Maribora. Zbor
je vodil tov. Jože Matjašič. Mladi har-
monikarji so s svojimi izvajanji sloven-
skih narodnih in umetnih pesmi izzvali
pri poslušalcih burno navdušenje in so
morali nekaj skladb celo ponoviti.
Tudi to pot je bila dvorana Doma
Svobode polno zasedena, s čimer so
Šoštanjčani dokazali, da znajo ceniti
kulturo in domačo narodno glasbo.
B.F.
SMRTNA NESRECA V VIŠNJI VASI
Pri graščinskem poslopju v Višnji va-
si pri Vojniku je neki lastnik radio apa-
rata popravljal anteno. Pri popravilu
mu je pomagal 13-letni Kari Zdolšek.
Fant je hotel anteno speljati na bližnjo
hruško. Žica, ki jo je držal v roki, se je
pretrgala in padla na električni vod, ki
teče pod anteno. Tok je vrgel fanta na
tla. Dobil je težke opekline in bil na
mestu mrtev.
V SOLČAVI GRADIJO NOV
ZADRUŽNI DOM
Vas Solčavo so med vojno Nemci
požgali, vaščani pa so kmalu po osvo-
boditvi obnovili svoje domove, vedno
pa še zelo pogrešajo prostore za razne
lokale in prav posebno dvorano za kul-
turne prireditve. Zato so začeli že leta
1948 graditi zadružni dom, vendar delo
ni napredovalo in se je naposled usta-
vilo. Pretekli teden so začeli znova in
upajo, da bo zgradba konec nasled-
njega leta že uspešno služila svojim
namenom. Zadružni dom bo stal pred
vasjo ob Savinji in bo enonadstropen.
V pritličju nameravajo urediti prostore
za trgovino, gostilno in skladišča, v
prvem nadstropju bo dvorana z odrom
in pisarniški prostori, na podstrešju pa
tujske sobe. Pri delu želimo vaščanom
mnogo uspeha!
IZ LOC IN OKOLICE
1. septembra se bo sedanja občina
Loče priključila h konjiški komuni.
Skoraj vsi dosedanji uslužbenci pa bo-
do sedaj zaposleni na občini v Slov.
Konjicah.
*
Dela na polju ne zmanjka nikoli.
Kmalu bodo začeli okopavati repo in
. kolerabo, korenje je opleto, medtem
ko oves še čaka na mlačev. Lepo vre-
me, ki je v zadnjem času nastopilo, so
kmetovalci izkoristili in sedaj pridno
sušijo otavo. Skoraj vsi bodo letos še
tretjič kosili, da bodo imeli dovolj kr-
me za zimo.
*
Letos se tudi za sadje obeta dobra
letina. Jablane so palne, prav tako
hruške in slive. Vendar bo kvaliteta
sadja letos precej slabša, ker sadno
drevje še naprej vztrajno uničuje ame-
riški kapar, kljub temu, da so vsi kme-
tovalci svoje drevje škropili.
Na tem E>odročju sta dve zadrugi: v
Ločah in Žičah. Obe se bavita tudi v
veliki meri z odkupovanjem. Vendar
pri odkupovanju jabolk nista dosegli
zavidljivejših uspehov. Kmetovalci so
jabolka prodajali le, ko so jih v za-
drugi odkupovali po 15 din za kg, ko
pa se je cena znižala na 12 in celo 7 din
za kg, je odkup zastal. Tako kmetovalci
vse sadje uporabljajo doma za sušenje,
stiskanje itd.
*
V nedeljo, 4. septembra bo imela KZ
v Zičah redni polletni občni zbor. Med
drugim bodo na tem zboru tudi odlo-
čili, ali naj ostane zadruga sama zase,
ali naj se priključi k loški zadrugi.
F. P.
Gibanje prebivalstva v celjski okolici
v času od 20. do 27. avgusta 1955 je bilo
rojenih 8 dečkov in 11 deklic.
Poročili so se:
Ivan Strožič, kmet iz Črnega vrha in Marija
Podbregar, kmečka hči iz Zahomca; Ivan Sevčni-
kar, pleskar iz Andraža nad Polzelo, občina
Polzela, in Terezija Brdev, tovarniška delavka
iz Andraža nad Polzelo; Rudolf Pečnik, tovar-
niški delavec z Brega pri Polzeli in Marija
Jurenec, tovarniška delavka iz Ločice ob Sa-
vinji.
Umrli so:
Ana Drev, gospodinja, iz Andraža nad Polzelo,
stara 68 let; Erna Lavrič, gospodinja iz Vran-
skega, stara 52 let; Vinko Cokan, tesar iz Go-
rice pri Šmartnera, star 5i let; Anton Anderluh,
kmet iz Predence, občina Šmarje, star 52 let;
Alojz Stiplošek, upokojenec iz Rogatca št. 38,
star 69 let; Neža Stipčič, prevžitkarica iz Zibike,
stara 65 let; Jera Kregar, posestnica iz €me-
reške gorce, občina Pristava, stara "6 let; Andrej
Špegel, invalid iz Strmca nad Dobrno; Marija
Krofi iz Kozjega, stara 89 let; Karel Klakočar,
rudarski upokojenec iz Buč, občina Kozje, star
73 let.
IZ SODNE DVORANE
23-letni Avgust Kropeč, rojen v Za-
gradu pri Celju, sedaj brez stalne zapo-
slitve in stalnega bivališča, je bil 9. 2.
1952 zaradi raznih kaznivih dejanj pri
Okrožnem sodišču v Mariboru obsojen
na 4 leta in 10 mesecev strogega zapo-
ra. Ta kazen pa ni zadostno vplivala na
njega, da bi se v bodoče izogibal podob-
nim dejanjem. Ko je bil 17. julija letos
izpuščen na svobodo, je še v istem me-
secu zopet storil dve tatvini. Dne 21. 7.
je v Celju ob Savinji pri kopanju Kam-
puš Vinku iz hlač ukradel denarnico s
4000 din gotovine in raznimi listinami
ter ročno uro, vredno okrog 4000 din.
Dne 27. 7. je ponoči v Zagrebu na Rebru
Marjanu Kreču ukradel denarnico z' 10
tisoč dinarji gotovine. Zaradi obeh tat-
vin je bil Kropeč obsojen na 1 leto in
6 mesecev strogega zapora. Kreču mora
povrniti 10.000 din. Kot obtežilno je so-
dišče pri odmeri kazni upoštevalo, da je
obdolženec ponovno kradel, da je zdrav
in za delo sposoben, raje pa se je vda-
jal potepuštvu in tatvinam. Zato mu je
odmerilo daljšo in strožjo kazen.
*
Petričič Ante iz Hrvatskega Zagorja
je bil že kaznovan zaradi nedovoljenega
trgovanja. To ga n.i poboljšalo. Ko je
prišel iz zapora, je zopet v Celju pro-
dajal ročne ure. Zaradi kaznivega de-
janja nedovoljenega trgovanja je bil
zopet obsojen na 2 meseca zapora.
CELJSKI TEDNIK, 2. septembra 1955
Stev. 35 — stran 7
„PSIHODRAMA
nov način zdravljenja duševnih bolezni
Psihiatri poznajo razne načine zdrav-
ljenja duševnih bolezni. Vedno pogo-
steje poskušajo ustvariti okoli bolnika
tako ali podobno okolje, kot je bilo
tisto, v katerem je pacient doživel do-
godke, ki so povzročili njegovo bo-
lezen. Pred nedavnim so s takimi po-
skusi začeli v Milanu. V 'bolnišnici so
priredili koncert, toda ne v zabavo bol-
nikom, ampak kot nov način zdravlje-
nja neke 'pacientke.
V bolnišnici je bila že več let Bruna
Roza, po svojem poklicu operna pevka.
Psihiatri so hoteli, da jo s tem kon-
certom nekako »spomnijo« na njeno
življenje, preden je zbolela. In res,
kakor hitro je ženska zaslišala prve
akorde znane arije, so se ji zasvetile
oči, vstala je s svojega stola in se po-
časi približevala orkestru. Njeno ve-
denje je postalo popolnoma normalno,
samozavestno je stopila pred orkester
in začela peti arijo. Zdravniki so bili
presenečeni nad tem uspehom, toda
kakor hitro je bil koncert končan, je
pevka EKJvesila glavo in padla v prejš-
nje zmedeno stanje. Glasba, ki je nanjo
v življenju najbolj vplivala, ji je samo
za nekaj trenutkov vrnila zdravje, ni
pa mogla v njej prebuditi vseh tistih
duševnih sil, ki jih je bolezen zadušila.
Slišati je, da zdaj tudi v Ameriki
delajo na ta način. Z bolniki »igrajo«
najrazličnejše prizore, ki jih je pacient
verjetno že podobno prej doživel. Pri
tem nastopajo okoli bolnika včasih
pravi igralci. Psihiatri imenujejo ta
način psiho-drama. Ko bolnik pri re-
produciranju svojega doživetja ves do-
godek še enkrat 'doživlja, ima zdravnik-
psihiater možnost, da zve še vse tisto,
kar mu je pacient pKJzabil ali pa ni
hotel povedati. Kajti osnovna vrlina in
tudi potreba vsakega zdravnika je, da
svojega bolnika do podrobnosti pozna,
kar pa je posebno pri duševnih boleznih
hudo zamotana stvar. Pacient mora svo-
jemu zdravniku zaupati, kajti le tako
lahko zdravnik nanj sugestivno vpliva
in dviga njegovo voljo. Prepričanje pa,
da je sugestija izredno velikega po-
mena, je nesporno. To dokazujejo že
izkušnje, da nekateri ljudje ozdravijo
že takrat, če jih zdravnik primerno
spodbudi in jim da kakšne za zdravje
popolnoma nevtralne tablete, n. pr.
tablete iz sladkorja. Brez dvoma pa je,
da je pri zdravljenju posebno duševnih
bolezni še mnogo zamotanih stvari, ki
jih medicina še ni odkrila in s katerimi
se bo posrečilo zdravnikom pregnati
s sveta bolezni, ki se nam danes zdijo
tako trajne.
ZANIMIVOSTI
drevo, staro 65 milijonov let? atomski rentgenski aparat
Kitajski gozdarski uslužbenec Wang-
Chang ;e leta 1946 naletel v Tigrovi
dolini na Kitajskem na ogromno drevo,
ki mu je bUo popolnoma nepoznano.
Vzel je nekoliko plodov, ki so bili po-
dobni borovim in nekaj manjših vej
tega drevesa ter odnesel vse na vse-
učilišče v Nankinu. Tam je plodove
proučeval profesor Wang-Chung-Cheng,
vendar v tej botanični znanosti ni na-
šel mesta temu novemu drevesu. Kma-
lu za tem i>a so videli, 'da ima drevo
take lastnosti, ki so lastne rastlinam,
ki so živele pred 65 milijoni leti. To je
bilo senzacionalno odkritje. Američani
so poslali v Tigrovo dolino posebno eks-
p>edicijo, ki je odkrila poleg starega
še 24 takih dreves. Tako so bila ta dre-
vesa edini živi predstavniki tistih dav-
nih dob, od katerih imamo samo skrom-
ne fosile. Zdaj pa so se znanstveniki
zavzeli za to redko rastlino in posku-
šajo, da bi jo tembolj razširili, kajti
pri 25 predstavnikih neke vrste je ve-
lika nevarnost, da vrsta izgine.
»Hodiš kakor krava!« to je največji
kompliment,, ki ga lahko rečete kaki
ženi iz črnskega plemena Baši v Kongu.
V tem plemenu je merilo ženske lepote
»hoditi kakor krava« in zato si žene
dajejo na noge razna obtežilna sred-
stva iz železa in lesa. Kaj če bi pri nas
uporabljali isto merilo? Bi imeli več
ali manj lepotic?!
V ZDA teče v zadnjem času velika
akcija za čim širše in večje uporab-
ljanje atomske energije v miroljubne,
ljudem koristne namene. Zato ljudje
vsako tako novo napravo z veseljem
pozdravljajo. Pred nedavnim sta se po-
javili dve novi vrsti atomskih rent-
genskih ap>aratov, prva vrsta je name-
njena vojaškim potrebam, druga pa ci-
vilnemu prebivalstvu. Oba aparata
proizvajata x-žarke oziroma rentgen-
ske žarke in pri obeh so omogočili ra-
dioaktivni izotopi (proizvedeni v atom-
ski peči), da bo teža teh najnovejših
aparatov minimalna, kar je zelo važ-
no zaradi prenašanja. Posebno zanimivo
je pri teh napravah to, da imajo po-
sebne filme, ki se kar sami sproti raz-
vijajo.
trio za večnost
Neka Italijanka iz Milana, stara 48
let, je obvestila ipiredsednika mestne
občine, da želi postaviti na mestnem po-
kopališču spomenik svojemu možu in
svojemu ljubčku. »Oba,« piše ona, »sta
bila zelo dobra in velikodušna. Prvi je
delal ponoči, drugi pa čez dan. Nesreč
pa je hotela, da sta oba ljubila šport
in sta se skupno ponesrečila na neki
motorski dirki pred tremi leti. Zelja
dvakratne vdove je, da bodo tudi njo
pokop>ali v isti grob, in sicer med oba
moža. Za ta grob pja hoče postaviti six>-
menik z napisom: »Srečno so preživeli«.
V časopisu »Siid Deutsche Zeitung«
je bil objavljen naslednji oglas: »Proda
se tovarna s steklenicami in stran-
kami«
Profesor: »Dvakrat 25 je 55? Povem
vam, več študirajte, sicer vas vržem!«
1.	kaj so dagnje?
2.	kaj je prosvetni turizem?
3.	kol ko porcij hrane razdeli
dnevno največji parnik na svetu?
1.	Dagnje so ena vrsta naših
školjk, ki so zelo hranljive, ker
vsebujejo mnogo beljakovin in
vitaminov. Priporočljive so re-
konvalescentom in za zdravljenje
nekaterih živčnih bolezni, ženskih
bolezni in drugih notranjih orga-
nov. Dagnje uživajo sveže, za-
činjene z limono in zalite s črnim
vinom. Največ teh školjk vlove
okrog Novigrada v podvelebit-
skem področju.
2.	Prosvetni turizem je bil znan
že v najstarejših časih, ker je po-
tovanje najprikladnejši način za
izpopolnjevanje znanja na pod-
ročju zemljepisa, prirodopisa, na-
rodopisja, gospodarstva, kulture,
umetnosti itd. Ta zvrst turizma
obsega samostojna potovanja,
daljše bivanje v krajih študija,
ob'sk razstav, kulturnih in umet-
niških prireditev, prirodnih in
zgodovinskih posebnosti itd.
Hkrati pa obsega tudi šolski tu-
rizem, t. j. potovanje šolske mla-
dine, organizirano zaradi izpol-
njevanja, počitka ali razvedrila.
3.	Največja ladja na svetu,
ameriška »United States«, razdeli
med svoje potnike dnevno 9000
porcij. V ta namen vozi s seboj
tone in tone raznega živeža.
Ivan Seničar:
življenje v dubrovniku
je Živahno
Življenje v Dubrovniku se razvija
hitro, neprekinjeno, v različnih smereh
in v velikih nasprotjih. Naj opišem pri-
mer, ki je majhen, toda zelo značilen.
Z nami je stopil na tramvaj sredi mesta
mož brez srajce, katero je držal zvito v
rokah. Na tramvaju je bilo polno žensk
z obupnimi dekolteji: nekatere so ka-
zale lepa rjava ramena in kar polovico
prsi. Sprevodnik se je ustavil pred mo-
žem brez srajce in mu mimo rekel:
»Prosim, obleči te srajco!« Mož pa je od-
ločno zatrjeval, da se ne bo oblekel, ker
mu je v srajci prevroče. Ljudje okoli
so začeli godrnjati. Sprevodnik ga je še
enkrat opomnil. Nekdo se je z jezo
rinil proti možu, ki je trdovratno sti-
skal srajco v rokah. »Ce se ne oblečete,
bom ustavil tramvaj!«!« je zakričal
sprevodnik. Mož je o^imal in se obrnU
stran. Tramvaj se je ustavU in siroma-
ku ni kazalo drugega, kot da si mimo
obleče srajco. Ljudje so se zadovoljno
spogledovali, kot bi hoteli reči: nevar-
nost je minila. Mi tega nismo razumeli.
Človeku bi počU. žolč, če ne bi bil na-
vajen, da si ga vse življenje kroti.
V Dubrovniku je izredno mnogo zla-
tarn. Na nesrečo sem bil ravno v neki
zlatarni, ko je mlad Francoz začuden
op)azoval lep brušen servis, okovan z
ce. Zares prijetno mesto za vsakogar,
ki ima mnogo denarja in dovolj časa.
BUi smo veseli in srečni. Naše razpolo-
ženje so motila samo nekatera dekle-
ta, ki so šla na izlet z istimi nameni
kakor mi, a so zdaj nekako pozabljala
na svojo čast in se obešala na mlade
Francoze, kot bi še nikdar ne videle
fantov.
posebno poglavje
Naši časopisi mnogo pišejo o tem,
kako naši ljudje v letoviščih in drugod
klečeplazijo pred tujci. Mi tega do Du-
brovnika nismo nikjer doživeli, in sicer
zato ne„ ker se nismo mnogo mudili v
hotelih, kjer navadno bivajo inozemski
turisti.
Ko smo prišli v pristanišče, je bilo
tam mnogo ljudi. Čakali so. Tudi mi
smo čakali, pol ure, ko so vkrcavali šti-
ri velike inozemske limuzine. Naj po-
jasnim še to: na ladji je tretji razred
ločen od prvega in drugega. In če pot-
nik tretjega razreda zaide v prostore
ostalih dveh, plača kazen 200 din. Prav
tako so na ladji tudi dve palubi. Ra-
zume se, da je slabša vedno bolj zase-
dena. Tako smo čakali pol ure na
vročem soncu, stisnjeni v gnečo in žej-
ni. Privlekli so širok mostiček in počasi
spravili avtomobile — na našo tretje-
Kratek počitek celjskih študentov ob Prespanskem jezeru
zlatom. Vprašal je za ceno. 40.000 din.
Potegnil je denarnico in p>lačal. Po-
begnil sem iz zlatarne.
Zadnji dan smo se z majhnim čolnom
odpoljali na Lokrum ali kot ga imenu-
jejo domačini »Otok ljubavi«. Ta otok
je za nas p>ravi čudež. Palme. Palme z
velikimi listi in košatimi vrhovi, goz-
dički pomarančnih in figovih dreves.
Skratka: človek bi privlekel tja še kak-
šno žirafo in kakšno trop>sko čelado in
prisegel bi, da sem v Afriki. Otoček se
zdi kakor čudovita in nedosegljiva
umetnina narave. Čeprav nisem videl
tam mnogo zaljubljencev, p>a kljub temu
razumem, zakaj ga imenujejo »Otok
ljubavi«.
Nazadnje naj omenim še to, da so
ulice v Dubrovniku zelo ozke in hladne.
Na nekaterih mestih ne dosegajo niti
meter in pol širine, tako 'da se lahko
ljudje med seboj rokujejo kar čez uli-
razredno palubo. Vse zložljive klopi so
stisnili k stenam in tako so tuja vozila
zavzela skoraj ves prostor. Potem smo
se vkrcali tudi mi. Bilo je okrog dve sto
ljudi. Večinoma smo stali, toda še za
stanje je bUo premalo prostora. Last-
niki limuzin p)a so se sprehajali po baru
in svoji palubi in če bi eden od nas
šel tja, bi ga takoj »ujeU« in plačal bi
kazen. To je vožnja našega državljana
po naši ladji na našem morju. Kiaj pa
so si mislili inozemci, p)a ni težko uga-
niti: da je za nas ostanek prostora na
palubi pač dober,, saj smo Balkanci, da
se za denar lahko kupijo mesta navad-
nih ljudi, ki morajo potem stati v
gneči in molče požirati jezo. Ko bi to
opazil kakšen naš popotnik v tujini, bi
takoj napisal: ljudi zatirajo, spodili so
jih kot ovce, nekateri imajo privilegije,
vse dobiš samo za denar ...
(Se nadaljuje.)
Ce šludeni na rajžo gre .. .
Priredil:
JurČek Krašovec
Ilustriral:
Tonček Skok
— 123 —
Friderik ni bil edini otrok grofa Hermana
ki mu je delal skrbi. Njegova najmlajša hči,
Barbara, ogrska kraljica, je imela svoje mu-
he, ki jih je najbolje občutil njen mož, kralj
Sigmund. Bila je energična in neobrzdana.
Sigmundu je povzročala dosti skrbi in jeze,
tako da jo je leta 1419 z edino hčerko vred
pognal v Vzhodno Ogrsko. Šele po dveh le-
tih, je kralj zaradi prijateljstva s Hermanom
spet poklical obe na dvor, toda tudi to je ni
izmodrilo. Kralj Sigmund je bil že star in si
vedel več pomagati. Vdano je prenašal po-
<"etja ognjevite Celjanke, ki je bila svobodo-
»niselna, samovoljna in svojega moža ni pre-
več spoštovala. Orgije niso bile redki dogodki
dvoru. Duhovnike je zaničevala in zavra-
<^ala vsako misel na posmrtno življenje..
— 124 —
Herman kljub starosti ni odnehal snovati.
Svojega nezakonskega sina Hermana je po-
slal med duhovnike in posredoval, da je po-
stal škof. Toda še preden je Herman prevzel
škofovsko oblast je umrl. Pokopali so ga v
Celju. Nezakonsko hčer Valpurgo je poročil
na Ptujski grad. Nadalje je Herman posre-
doval poroko med Elizabeto, Barbarino hčer-
ko in avstrijskim vojvodom Albrehtom V.
Svojemu vnuku Ulriku je določil za ženo
Katarino Brankovičevo, hčerko srbskega
kralja Jurija Brankoviča. Herman je znal
hitro naplesti nove zveze z jugom, potem ko
so bosanski plemiči odrekli pravico dediščine
mlademu Ulriku na bosansko kraljestvo.
Ulrika je od mladosti vzgajal sam, saj oče
F riderik, ga res ni utegnil.
— 125 —
Poroka med Ulrikom in Katarino je bila
nad vse slovesna. Katarina je kot srbska prin-
cesa pripeljala na celjski grad veliko sprem-
stvo. Imela je svoje služabnike, celo svoji
pravoslavni veri se ni odpovedala in obdrža-
la na gradu pravoslavne duhovnike. Kata-
rina je bila zelo lepa, zato ni čudno, da je
Ulrik čutil do nje več, kot mu je nalagala^
poslušnost do deda, ki mu jo je zasnubil. Na
tej poroki so bili navzoči mnogi visoki oblast-
niki. Poleg ogrskega kraljevega para, so bili
v Celju tudi poglavarji srbske države in za-
stopniki turškega sultana, saj je bila Kata-
rina po svoji sestri Mari svakinja sultana
Murata II., ki je bil poslej velik prijatelj
Celjanov ter ščitil celjsko posest.
— 126 —
V visoki starosti osemdesetih let je Her-
man II. še odpotoval k zetu Sigmundu t
Budim. Tam bi moral dobiti knežji naslov,
toda umrl je še prej ko ga je doletela ta
čast.
Hermana, ki je bil najbolj zaslužen mož v
rodovini celjskih grofov, so prepeljali v Ce-
lje in od tu v Pleterje, kjer so ga pokopali.
Po Hermanovi smrti je prevzel oblast nad
Celjem Friderik, toda vse bolj je popuščal va-
jeti svojemu sinu Ulriku. Toda kljub temu se
je še precej udejstvoval v političnem življe-
nju. Leta 1451 je Friderik podelil Celju, ki
je dotlej bilo trg, mestne pravice. Celjski
grofje se za razcvet mesta dotlej niso veliko
zanimali, šele Friderik je spoznal, da mora
imeti tudi naraščajoče meščanstvo za seboj.
Stev. 35 — stran 8
CELJSKI TEDNIK, 2. septembra 1955
Pogled na organizicijo »Partizan*' v celjskem ukraju
Naš lokalni časopis v premajhni meri ob-
ra\nava problematiko vseljudske organizacije
za telesno vzgojo »Partizan«, ki bi morala biti
vodilna sila pri telesni vzgoji naših delovnih
ljudi v mestih in na podeželju. Da bi dobili
▼pogled v delo in probleme partizanske organi-
zacije v našem območju, smo se obrnili na tova-
riša Šega Franja, podpredsednika okrajne zveze
Partizan v Celju, ki je brez dvoma med naj-
marljivejšimi delavci v tej organizaciji. Na-
iemu dopisniku je tov. Sega dal naslednje ml-
govore na postavljena vprašanja:
KAKŠNO JE STANJE PARTIZANSKE
ORGANIZACIJE V CELJU?
V	Celju imamo dve društvi Partizan, ki imata
•krog 800 članstva. Brez dvoma po svojem delu
prednjači daleč pred društvom v mestu Parti-
zan Celje-Gaberje, ki je v letošnjem letu po-
kazal veliko aktivnost. Neprekinjeno delo dru-
štva Partizan v Gaberju se je odražalo v do-
stojni udeležbi pripadnikov na letošnjih jubi-
lejnih proslavah. V okviru proslave »25 let
športa v Štorah« so izvedli v Storah kvalitetno
telovadno akademijo, velik uspeh so pokazali
tudi v Celju na večerni akademiji na Glaziji v
l»očastitev občinskega praznika, z izvedbo šta-
fete od grobnice narodnih herojev v Celju do
grobnice talcev v Frankolovem in z množično
adeležbo na paradi celjskih športnikov in te-
lovadcev. Društvo si je poleg te aktivnosti^ z
lastnimi močmi uredilo svoj dom in telovadišče,
ki sta bila močno prizadeta po lanski poplavi.
Struktura članstva v tem društvu je vsekakor
bolj posrečena kot v sosednem Idruštvu v
mestu. Partizan Celje-Gaberje ima v svojih vr-
stah vključeno mladino in pionirje iz indu-
strijskega dela mesta, na katere lahko računa
vsak čas, dočim se društvo v mestu vse preveč
omejuje le na dijaško mladino, ki se v času
počitnic porazgubi na vse strani in zaradi tega
prav v najugodnejši dobi za vadbo na prostem
mi rednega dela v društvu. Društvo v mestu je
letos organiziralo dve taborjenji za svoje član-
stvo na morju. Mislim pa, da preživlja društvo
T mestu nekakšno krizo, ki je odraz še lanske
nesreče, ko je dobrih 6 mesecev bilo brez svo-
jih prostorov — telovadnice, ki jo je uničila
poplava.
Pereč problem za partizansko organizacijo v
Celju pa predstavlja vaditeljski kader. V dru-
štvu Ceje-mesto je ta kader v pretežni meri
iz vrst prosvetnih delavcev, ki si v poletnih
mesecih zaslužijo svoj odmor. V Gaberju so si
z vaditelji nekoliko na boljšem. Misliti pa bo
treba pri obeh društvih na pomladitev vaditelj-
skega kadra. Mladinska organizacija bi nam
morala pomagati reševati ta problem in zainte-
resirati za to delo delavsko mladino, ki bi jo
šolali v vaditeljskih tečajih in jo usposabljati
za ta poklic.
Omeniti še moram izredno prizadevanje ce-
lotnega odbora Partizana Celje-mesto pri grad-
nji novega telovadišča v Kersnikovi ulici, ki
je pa žal zaradi pomanjkanja finančnih sred-
stev ostalo doslej še nedograjeno.
_Atletika__
FINALE ZVEZNE ATLETSKE LIGE V CELJU
Prihodnjo soboto in nedeljo bo v Celju naj-
zanimivejša atletska prireditev v državi — fi-
nale zvezne atletske lige. Na tej prireditvi bodo
abrane najboljše atletske ekipe iz Jugoslavije,
ki bodo v medsebojnih borbah rešile vprašanje,
kateri pripada najvišji naslov v državi — naslov
mošt\enega prvaka P'LRJ. V Celju bodo zbrani
Tsi jugoslovanski državni rekorderji in repre-
zentuuti. ki bodo tokrat kot člani društvenih
ekip pokazali vse svoje sposobnosti in znanje.
Posebnost tekmovanja je prav v tem, da ne
odloča vrstni red ekip večje število boljših
mest. Tu gre za kvalitetne storitve slehernega
tekmovalca, ki se preračunajo po mnogobojskih
tablicah v točke. Prav v tem je največja draž
tega tekmovanja, ker dejansko prikaže kvali-
tetno raven posameznih nastopajočih ekip. Zato
si bo sleherni tekmovalec prizadeval doseči naj-
boljši rezultat v posameznih disciplinah. Borba
za vrstni red posameznih ekip bo potemtakem
izredno zanimiva. Tekmovanje obsega kar 20
disciplin ali kratko — kompleten olimpijski
program. Letos so se v finale plasirale naslednje
nioške ekipe: Crvena zvezda in Partizan iž Beo-
grada, Vojvodina iz Novega Sada, Diiiamo iz
Zagreba, iz Slovenije pa ZAK Ljubljana in AD
Kladivar. Kdo bo najboljši? To vprašanje bosta
rt-Sila med seboj beograjska zastopnika Partizan
in Crvena zvezda, ki se zadnja leta menjujeta
T vodstvu. Naš celjski Kladivar bo branil svoje
častno tretje mesto v državi, ki ga ima v svojih
rokah že dolga leta. Kakšen bo vrstni red osta-
lih treh ekip, bo pokazalo tekmovanje samo.
Sicer pu so t\i(ii v atletiki presenečenja možna.
Počakajnu) do tekmovanja samega! Za Celjane
bo pač užitek opazovati na tej priredivti vso
jugoslovansko atletsko elito, med njimi Mugošo,
l.orgerja, (^ubijana, Stritofa, Radišiča, MUova-
oviča, Trifuiioviča, Saboloviča, Grujiča, Krivo-
kapiča, Cnlarja itd. Tu ne' sm«mo pozabiti še
na izbrane celjske atlete — poleg Lorgerja
državne reprezentante Ziipančiča, Vipotnika,
brata Kopitarja in druge, ki bodo odločno po^
segli v borbo z ostalimi reprezentanti. Pričaku-
jemo lahko, da bodo na tej prireditvi dosežen^
tudi republiški in državni rekordi, saj so atleti
T izvrstni formi. Atletski stadion bo za to pri-
reditev sprenumil svoj obraz. Prireditelj AD
Kladivar ima že sedaj polne roke dela, saj bo
T Celje prišlo okrog 180 atletov, poleg njih pa
Ba stotine navijačev iz Beograda, Zagreba in
Ljubljane. Prepričani smo lahko, da bodo tudi
('eljani z bližnjo okolico prihiteli na to prire-
ditev in spodbujali svoje predstavnike z željo,
da bi v družbi izbrancev dosegli častno mesto.
NOVI USPEHI CELJSKIH ATLETOV
Pretekli teden so »naSi atleti nastopili na
državnem prvenstvu — ženske v Senti, moški
pa v Sarajevu. V Senti je bila večja >bera< za
Celjane, saj so dekleta priborila Celju kar tri
 aslove državnih prvakov. Sikovčeva je^ pre-
magala v teku na 100 m stalno članico državne
reprezentance Babovičevo in s tem ponovno po-
trdila, da ASAJ ne bo mogel več mimo njenega
imena ob sestavi državne reprezentance. Sikov-
ževa jc poleg državne prvakinje na 100 m s
žasom n.O postala tudi prvakinja na 200 m s
žnsom 26,5! To je vsekakor izreden uspeh talen-
tirane atletinje Kladivarja, ki je šele pred
kratkim prišla v vrste aktivnih atletinj. Nič
manjši uspeh ni dosegla Slamnikova z zmago
•a 800 m, kjer je ponovno dosegla kvaliteten
rezultat 2:18,8! Ostale članice Kladivarja so na
državnem prvenstvu dosegle naslednja mesta in
rezultate: Petauerjeva 3. mesto na 100 m s 13,6,
3. mesto na 80 m zapreke z 12,4, Grabarjeva
2. mesto na 800 m z 2:29,4, Majcnova 2. mesto
T skoku v daljno s 5,02, Celesnikova 2. mesto
V	metu krogle z 11,51 in 3. mesto v metu diska
a 39,27 ter štafeta 4 X 100 m (Šikovec, Petauer,
Jager in Majcen) 2. mesto s 50,4, kar predstavlja
Bov društveni rekord LRS.
Moški niso prinesli iz Sarajeva domov nobe-
ega naslova državnega prvaka, saj na pot niso
ili zaradi poškodb in izpitov Lorger, Vipotnik,
/npančič. Gole itd. Od vseh je vsekakor najbolj
presenetil mladi Lešek, ki je s palico preskočil
višino 4 metre in s tem postavil nov slovenski
rekord. S tem izvrstnim rezultatom se je uvrstil
a 2. mesto v državi na tem tekmovanju. Ko-
pitar Jože je ponovno izbolj.šal svoj slovenski
rekord v metu kopja z metom 63,93 m, s čimer
sc je uvrstil na f^. mesto, njegov brat Marijan
te bil na 400 m zapreke drugi s 55,4, Kovač je
lil na visokih ovirah tretji s 15,6, Kralj pa na
800 m peti. Čeprav brez priborjenih najvišjih
•aslovov smo lahko zadovoljni tudi z uspehom
atletov v Sarajevu, saj sta kar dva atleta po-
stavila nova slovenska rekorda.
VIPOTNIK IN CELEŠNIKOVA NA DUNAJU
V	nedeljo nastopata na velikem mednarodnem
atletskem tekmovanju na Dunaju tudi dva
člana celjskega Kladivarja — Vipotnik in Ce-
lešnikova, prvi v teku na eno miljo, druga pa
v 	metu diska.
KAKO JE S KVALITETO V VAJAH
NA ORODJU?
Celje je prva leta po osvoboditvi dalo 4 dr-
žavne reprezentante v vajah na orodju — tov.
Grilca, Zorkovo, Keršičevo in Leškovo. Sedaj pa
že dolga leta ne pridemo na zeleno vejo. Mnogo
so obetali mladinci Veber Tine, Savodnik Lojze
in Travner Franjo, ki so dosegli v državnem
merilu najvišja mesta, vsi trije pa ne trenirajo
resno in le tu in tam zahajajo v telovadnico.
To je pa o<lločuo premalo za vrhunske storitve.
\ društvu Celje-Gaberje raste mliid kader
sposobnih orodnih telovadcev, ki bo z leti, če
bo vztrajno vadil in imel železno voljo, lahko
dosegel jugoslovanski vrh. V mestu zaenkrat
ni nekih izrazitih talentov. V obeh društvih tudi
ni dobrih telovadk v vajah na orodju, bd ka-
terih bi lahko pričakovali vrhunske storitve.
Mnenja sem, da bo treba v tej športni panogi
pričeti znova, in to pri najmlajših, kjer jih bo
treba najprej navdušiti za to aktivnost in jih
nato z leti usmerjati v tekmovalnost.
KAKŠNO JE STANJE NA PODEŽELJU?
Zelo različno. Kot primer dobrih društev, ki
kažejo dejavnost skozi vse leto in zadoste de-
lovnemu načrtu Partizana, bi naštel Goniilsko,
Polzelo, Konjice, Laško, Rogaško Slatino, Škof-
jo vas in Petrovče. Vsa druga društva kažejo
več ali manj le enostransko dejavnost, pa tudi
njihovo delo ni nepretrgano. Nekje se navdu-
šujejo za atletiko, drugje zopet za odbojko in
druge športne igre. Smatram, da je društvo
Gomilsko od vseh najboljše, ker tu pojmujejo
vadbo najbolj vsestransko. V svoj vadbeni pro-
gram vključujejo tudi športno aktivnost, ki pa
ne gre v škodo splošni vadbi. Njihove prire-
ditve, tekmovanja in nastopi potrjujejo moje
mnenje. Društvo je tudi v vseh drugih ozirih
na višini, politično zrelo in je vodilno v tem
kraju. Celotno prebivalstvo je tesno povezano
s tem društvom, članstvo pa je med seboj kot
ena družina.
Vzroke za slabo dejavnost nekaterih društev
na terenu je iskati v slabih vodstvih in v ve-
likem pomanjkanju predanih vaditeljev, ki tudi
na podeželju predstavljajo naš najtežji pro-
blem.
ALI USTANAVLJAJO NA TERENU NOVA
DRUŠTVA PARTIZAN?
Za ustanavljanje novih društev Partizan jc
potrebna gotova iniciativa merodajnih činiteljev.
Imamo vrsto večjih krajev, kjer še nimamo
osnovne organizacije za telesno vzgojo (Štore,
Vitanje, Zabukovca, Ponikva itd.). Okrajna zve-
za Partizan v Celju vlaga premalo naporov v
tej smeri in se preveč spušča le v izvajanje
letnega načrta dela in tekmovanj. Na drugi
stroni me preseneča zelo majhen interes večjih
krajev po ustanovitvi takšnega društva, lo
vse kaže nizko stopnjo telesne kulture pri na-
ših ljudeh in premajhno vrednotenje telesne
vzgoje od merodajnih krajevnih činiteljev. Pri
tem delu bi vidno vlogo lahko odigralo naše
učiteljstvo, nič manjšo pa tudi mladinska orga-
nizacija ter ostali faktorji, katerih skrb je
zdrava rast naših mladih pokolenj. Naša okraj-
na zveza Partizan bo morala vprašanje ustanav-
ljanja osnovnih organizacij na vasi reševati v
tesnejši povezanosti z okrajnimi vodstvi mla-
dinske organizacije, SZDL in sindikati.
(Nadaljevanje sledi)
_Nogomet
PRESENEČENJE V MARIBORU
Kladivar je izkoristil zadnjo prosto nedeljo
za nastop proti Braniku v Mariboru, kjer je
presenetil vse gledalce s svojo izvrstno igro.
Celjani so zasluženo zmagali s 4:2 (1:1). Zmaga
je bila plod smiselne in požrtvovalne igre ce-
lotnega moštva. Strelci za Celje so bili: Ma-
rinček 2, Posinek in Rojnik.
V NEDELJO - BORBA ZA TOČKE!
Kladivar prične v nedeljo s prvenstvenim tek-
movanjem v novi hrvatsko-slovenski ligi. Za
nasprotnika bo imel v prvem kolu moštvo Brat-
stva iz Hrastnika, ki ga ni prav nič podcenje-
vati. V spominu je še vsem gledalcem težak
poraz Kladivarja z istim nasprotnikom na Gla-
ziji v prijateljski tekmi v preteklem letu — 1:5.
Zato bi bilo odveč vsako precenjevanje svojih
sil, kljub blesteči zmagi proti Braniku v Mari-
boru! Poleg točk je Kladivarju potrebna dobra
goldifcrenca, ki je bila v preteklem letu na-
naravnost katastrofalna. Vsekakor se bo treba
že kar v prvem kolu resno spoprijeti, če bo
Kladivar hotel v novem tekmovanju doseči bolj
častno mesto. Drugo nedeljo ga čaka srečanje
z Rudarjem v Trbovljah, nakar bomo 18. t. m.
imeli v Celju v gostih izvrstno nogometno mo-
štvo iz Maribora. Poleg že  omejenih moštev
bodo v novi ligi še sodelovali: Sobota in Nafta
iz Slovenije ter Tekstilac in Sloboda iz Vara-
ždina, Tekstilac iz Oroslavlja, Jedinstvo iz
Cakovca, Mladost iz Zaboka in Zagorac iz Kra-
pine. Skupno nastopa v novi ligi 12 moštev.
Kvalitetno raven nekaterih moštev iz varaždin-
ske podzveze v Celju že poznamo —• obe moštvi
iz Varaždina bosta trd oreh vsakemu sloven-
skemu udeležencu, nič manjŠ'i pa tudi Jedinstvo
iz Cakovca ter Tekstilac iz Oroslavlja. Kakšna
je kvaliteta ostalih moštev, bomo imeli priliko
še spoznati v teku letošnje jeseni, ko bomo od
nedelje do nedelje prisostvovali nastopom iz-
branih nogometašev. — Kladivarju želimo ob
vstopu v novo ligo uspešno pot!
V nedeljo prične nogometni ples za točke tudi
v mariborsko-celjski skupini, v kateri nastopajo
naši bližnji znanci ZŠD Celje, Kovinar Store in
iludar Velenje. V prvem kolu gredo Celjani po
kostanj v Ptuj, v Storah pa se bosta spoprijela
že stara rivala — Kovinar in Rudar iz Velenja.
Tudi ta liga je zanimiva, v njej pa sodeluje
10 moštev, od teh 6 bivših udeležencev vzhodne
slovenske lige in štirje novinci, od teh Celje
in Brežice iz CNP.
__Boks_
MARIBOR : HEROS (Regensburg) — 11:7
Dvorana Narodnega doma je bila v nedeljo
premajhna, da bi lahko sprejela številne gle-
dalce, ki so komaj čakali na mednarodni boks-
match. V Celju pač nimamo prireditev te vrste,
zato je zanimanje za nedeljsko prireditev bilo
tem večje. Vsega je nastopilo 9 parov v raznih
kategorijah, razen poltežke — pač v vseh, ki so
predpisane za podobna tekmovanja. Posamezne
borbe niso bile na visoki kvalitetni ravni, kljub
temu pa so gledalci bili kar zadovoljni. Morda
zaradi zmage Mariborčanov, za katere so vneto
navijali. In res — to zmago so si Mariborčani
tudi pošteno zaslužili, saj so izgubili le tri dvo-
boje, eden je ostal neodločen, kar 5 pa so jih
odločili v svojo korist. Brez dvoma je bila od
vseh borb najlepša v peresnolahki kategoriji
med Vitičem in Liebenom, ki jo je Mariborčan
odločil po točkah v svojo korist. Zmago Mari-
borčanom so še priborili Meško, Hauptman,
Bulabašič in Damjanovič, v welter kategoriji pa
je Pejačič dosegel neodločen izid.
__Jahanje_
USPEH CELJSKIH TEKMOVALCEV
Pred dnevi sta člana Kluba za konjski šport
»Savinja« iz Celja, tov. Peter Cetina in Herman,
nastopila v Mariboru, kjer sta na galopsko-
preponski progi na 2000 m med devetimi tekmo-
valci dosegla 1. in 2. mesto. Zmagovalec je bil
Herman na žrebcu Jaltan, Cetina pa drugi na
žrebcu Adem. Dvojna zmaga Celjanov pred-
stavlja lep uspeh Kluba za konjski šport »Sa-
vinja« v Celju.
ŠPORTNI SPORED:
2., 3. in 4. septembra — prvenstvo grafičarjev
Slovenije v športnih igrah: odbojka 3. IX. od
14. ure v Mestnem parku, nogomet 4. IX. od
8. ure na Glaziji.
Nedelja, 4. IX. ob 16. uri na Glaziji — prvenstve-
na nogometna tekma hrvatsko-slovenske lige
BRAT.STVO (Hrastnik) : KLADIVAR.
Vidni uspehi eeljske ^^Svobode^^
Celjska »Svoboda« s svojim delom že
dokazuje, da je že preko začetnih or-
ganizacijskih težav in ozkega zaprtega
okvira. S pestro vsebino svojega dela
je usmerjala kulturno-prosvetno živ-
ljenje delovnega ljudstva v Celju.
Ravno zaradi množičnega dela je bila
izbira sil veliko večja in prav zaradi
tega večjega števila sodelavcev more
»Svoboda« svoje delo čimbolj izpolnje-
vati.
Ce hočemo na kratko odgovoriti, v
kakšnih pogojih je naša »Svoboda« de-
lela in dela, moramo najprej razčle-
niti delovanje društva na dva dela.
Prvi del naše kulturno-prosvetne de-
javnosti je izobraževalni del. Izobra-
ževalno delo, knjižnica, predavanja in
ideološki tečaji so predstavljali za naše
društvo težak problem, ki smo se ga
morali resno lotiti in pametno rešiti,'da
smo zagotovili uspešen in nenehen raz-
voj. Ne moremo dopustiti, da bi raz-
gledanost in zavest našega delovjiega
človeka zaostajala za razvojem naših
materialnih sil. Izobraževalnemu delu
moramo posvetiti vso skrb,, pozornost
lin vsa naša izkustva. Naša prvenstvena
naloga je bila najti način in obliko
dela, ki bi odgovarjala potrebam raz-
gledanosti in znanja naših ljudi in na-
zadnje tudi prostorom, ki jih imamo
trenutno na razpolago.
Za sestavo učnega načrta, ki je pri
takem delu nujno potreben, smo zbrali
najbolj izkušene ljudi iz vrst inteli-
gence in našega članstva. Na ta način
smo imeli res lep uspeh. Dva ideološka
tečaja je obiskovalo 58 naših članov,
od tega 38 delavcev, 6 nameščencev in
14 mladincev. Za predavatelje smo pri-
tegnili prof. Grobelnika, prof. Stanteta
in ostale predavatelje Ljudske univer-
ze. Za uspeh se moramo pa zahvaliti
tudi sindikalnim organizacijam TEP,
Cinkarne, terenskii organizaciji ZK Ga-
ber je in METKI, ki so nam priskočili
na pomoč.
Pri odločnem koraku, ki ga bomo
storili v bodoče na polju zavestnega
izobraževanja našega delovnega člove-
ka, pa ne bomo pozabili na izredno
važne pripomočke izobraževanja, kakor
Sv. knjige, gledališke predstave, raz-
lične razstave, kar vse pripomore in
prispeva k uspehu. Lepo okusno pri-
rejena razstava knjig bo gotovo dvig-
nila voljo do čitanja in tudi nakupa
knjig.
Drugi del dejavnosti našega društva
je pa kulturno umetniška. Tudi tu smo
v tem letu dosegli izredno lepe uspehe.
Bogat spored prireditev, ki smo jih
imeli, nam priča,^ da so bili naši pevci
izredno marljivi. V Celju je bilo precej
pomembnih prireditev, pri katerih je
delovalo naše /društvo kot celota. Sa-
mostojni nastopi, kakor tudi sodelova-
nje s pevci štorske »Svobode« pri več-
jih prireditvah, so posledica vztrajnega
in pridnega dela naših članov. Naj
omenim samo to, da je naš pevski zbor
imel letos 54 nastopov, a ženski zbor
nad 24 nastopov. Najlepši je bil vse-
kakor takrat, ko smo praznovali 35.
obletnico ustanWitve »Svobode« in 10.
obletnico osvoboditve v Mestnem parku.
Potrebno je omeniti v tem delu za-
misel, ki smo jo izvedli v počastitev
10. obletnice osvoboditve, da smo zdru-
žili moška zbora celjske in štorske
»Svobode« ter tako zmogli s 54 pevci
uspešno turnejo po bratskih republi-
kah Bosni in Hrvatski; obiskali'pa smo
tudi vse večje delavske centre kakor:
Sisak, Banjo Luko, Jajce, Travnik, Ze-
nico in Tuzlo. Na enotedenski turneji
smo priredili po mestih in kolektivih
8 uspelih koncertov. In najboljši kri-
tiki so nas ocenili kot soliden pevski
zbor z izvežbanimi glasovi. Na ta način
smo navezali tudi najtesnejše stike s
kolektivi bratskih republik. Sprejemi,
ki so nam juh priredili,, so bili eni iz-
med najlepših, kar so jih doživeli naši
pevci.
Pri vsem tem moramo še poudarili,
da smo naleteli na vsestransko razu-
mevanje in pomoč naših največjih ko-
lektivov, ki so nam pomagali, da sm*
lahko izvedli to turnejo. Ob tej priliki
ne smemo pozabiti tudi pomoči, ki s^
nam jo nudila Okrajni sindikalni svet
in občinski komite ZKS Celje.
Tudi pri dramatskem delu smo imeli
uspehe, vendar v manjši meri, ker nas
ovirajo prostori, ki so neprimerni, saj
tako rekoč vsi naši odseki delajo v
eni sami sobici. Želeli smo, da bi pro-
store razširili, toda nam ni uspelo. V
bodoče pa bodo morali merodajni na to
polagati večjo pozornost, saj se kul-
turna dejavnost, ne bo mogla več uspeš-
no širiti, če ne bodo zgradili v Celju
novega kulturnega doma. Kljub po-
manjkanju prostorov pa je dramatska
sekcija priredila dve predstavi, a na«
odsek Zagrad-Pečovnik 4 predstave, d«
konca leta pa nameravamo uprizoriti
še dve.
Naše društvo bi najbrž želo še večje
uspehe, če ga ne bi doletela lani težka
nesreča ob priliki poplave. Komaj sn»
si uredili knjižnico, in sicer s težkumi
denarnimi izdatki, nam je bila uničena.
Na ta način je bilo za precej časa vsak«
delo na tem polju ustavljeno. Kljub
vsemu smo danes uspeli obnoviti knjiž-
nico in nabaviti nove knjige, tako da
danes razpolagamo že z nad 4000 knji-
gami. Delavci pa smo v kratkem času
zbrali. 380 novih čitateljev in članoT
knjižnice. Vse to nam dokazuje, da je
naše delo plodno in uspešno.
Kot tretje naj omenim organizacij*
našega društvenega dela. Organizacija
utrditve odsekov se nam je zdela iz-
redno važno poglavje, zato smo temu
posvetili tudi največjo skrb. Odseki
morajo imeti res dobre :n sposobne
odbore, da lahko rešujejo vse svoje
delo. Na ta način je dana možnost,
da upravni odbor, ki predstavlja ce-
loto društva, lahko vodi skrb za dru-
štvo in usmerja delo, da je kvalitetna
in na primerni višini.
Ne smemo se pa zadovoljiti z uspehi,
ki smo jih dosegli; še vedno smo pre-
malo storili, posebno velja to za število
članstva. Ce upoštevamo, da imamo t
Celju 15 tovarn in industrijskih obra-
tov, v katerih je zaposlenih preko
16.000 delavcev,, je število članstva, ki
znaša 1010, še vedno premajhno. Orga-
nizacije v delovnih kolektivih in na
terenu bi se morale zavedati, da je
»Svoboda« kulturno-prosvetna organi-
zacija delavskega razreda in kot taka
last vseh delovnih ljudi. Zato je po-
trebno, da bi v tem pogledu organiza-
cije več storile in pomagale včlanje-
vati delavstvo v to organizicajo. Kajti
le tako bomo lahko rekli, da smo do-
segli svoj cilj.
L. L.
Lepo je v naši domovini biti mlad
v majhnem zalivu sinjega Jadrana
leži vasica Bakarac, ki nudi celjskim
otrokom lepe in sončne počitnice. Res-
nica je, da je tukaj burja precej ostra
in zelo trdovratno zavija v tem j^alivu,
vend^p^to ne moti našega razpolo-
ženja. Tukaj sedaj uživa tritedenske
počitnice 80 otrok zadnje celjske iz-
mene.
Že takrat, ko smo se vozili proti
Reki, so otroci postajali nestrpni, saj
večina še nikoli ni videla morja. Tako
pravi neka četrtošolka: »Moje sanje in
želje so se spremenile v resnično do-
živetje; videla sem prvič morje in v
njem zaplavala.« V Bakarcu se je bilo
treba najprej navaditi na način živ-
ljenja v domu. Zjutraj najprej telo-
vadijo, nato pospravijo sobe in se iz-
stavijo v zbor, kjer zvedo za dnevni
red. Najlepša del svojega časa prežive
v kopališču, kjer se neplavači pod vod-
stvom vzgojitelja uče tudi plavanja.
Imajo tudi svoj čoln, žogo itd. Potem
sledi malica in po igrah res izdatno
kosilo. Za tem je obvezno spanje in
proti večeru kopanje ali sprehodi v
bližnjo okolico. Obiskali smo že Ba-
kar, Kraljevico, najlepši pa je bil izlet
na Rab. Po večerji se otroci spet igrajo
v parku ali pa šahirajo,, pišejo in si
pripovedujejo razna doživetja.
Ko gledamo te srečne in razigrane
otroke, smo z njimi vred resnično hva-
ležni celjski občini, ki jim je omogočila
nekaj res lepih in nepozabnih dni.
VLOMILEC DOMA
Se enkrat pridi tako pozno domov
pa te zaklenem ven.
TEČAJ
ESPERANTA
zaradi pomanjkanja prostora
v tej številki odpade
Košarka
V nedeljo se je pričel drugi del prvenstva
Slovenije v košarki. Ob tej priliki so mladi
košarkarji >Kovinarja< iz Štor nastopili proti
»Partizanu< v Postojni. Čeprav so nastopili na
tujem igrišču in oslabljeni po svojih igralcih,
od katerih so posebno pogrešali igralca Lešeka,
ki je bil na državnem prvenstvu atletike v
Sarajevu, so uspešno porazili svojega nasprot-
nika. Po hitri in tehnični igri posebno v prvem
polčasu so igralci »Kovinarjaf dosegli rezultat
73:57 (48:29).
_Plavanje__
PREKO 100 TEKMOVALCEV IN TEKMOVALK
NA OKRAJNIH PLAVALNIH TEKMAH
»PARTIZANA« CELJE
se je udeležilo v nedeljo, 28. avgusta v zdravi-
liškem bazenu v Rogaški Slatini. Tekem so se
udeležila samo društva Konjice, Celje, Prebold,
Rimske Toplice in Rogaška Slatina. Prehodni
pokal za moške si je osvojilo Celje, za ženske
pa drugi* Konjice. »Partizan« Rogaška Slatina
je podaril krasen pokal v trajno last naj-
močnejši ekipi >Partizanu€ Konjice.
V nedeljo, dne 4. t. m. bo prvenstvena tekma
slovenske lige za ženske med ekipo »Maribor«
iz Maribora in ZŠD Celje ob 17. uri na igrišču
1. gimnazije v Celju.
OBJAVE IN OGLASI
POUK NA I. GIMNAZIJI V CELJU
V sporazumu s sekretariatom SPK LRS se za-
radi mature v jesenskem roku začenja pouk na
L gimnaziji dne 10. septembra ob 8. uri zjutraj.
POUK NA OSNOVNIH ŠOLAH V CELJU
Osnovne šole v Celju prično s poukom dne
6. septembra. Pričetek pouka na novi šoli na
Polulah pa bo pravočasno javljen.
VPISOVANJE
■v vse razrede Vajenske šole raznih strok L,
Ljubljanska cesta 23, bo v ponedeljek, dne
9. septembra 1955 od 8. do 12. ure.
Upraviteljstvo.
Li;i() SONČNO KNOSOBNO STANOVANJE
(soba in kuhinja) v centru zamenjam za dvo-
sobno ali enosobno s kabinetom. Naslov v
upravi lista.
ML.AD UČITELJ išče sobo in da nagrado tri
tisoč dinarjev osebi, ki mu jo preskrbi. —
Naslov v upravi lista.
ZAMENJAM sobo in kuhinjo v. okolici za sobo.
informacije: Prekrat Rezi, Tkalska 15.
PRODAM trodcino omaro z ogledalom. Vrtovec,
Tkalska 14.
U(;ODNO PRODAM parcelo, primerno za ai-
davo. v Arelinu. Vprašati pri gostilni^ Kaš,
Arclin.
PRODAM enostanovanjsko hišo (45 arov zest-
Ije) v Savinjski dolini. Naslov v upravi lista.
]'iU)DAM posestvo po ugodni ceni (8 ha zemlje).
Podkoritnik Franc, Zg. Rečica 139, Laško.
POCENI PRODAM močno pisalno mizo. Naslov
v upravi lista.
PRODAM v mestu lokal — zidani kiosk. Naslor
v upravi lista.
KUPIMO železno blagajno (Wertheim). PRODA-
MO tovorni avto (Betford), nosilnost 3 toae.
Naslov v upravi lista.
PIANINO nujno potrebujem na posodo za 1*
mesecev i)ro1i odškodnini. Naslov v upra*!
lista.
C;OSPODINjSKO POMOCNICO sprejme manjša
mirna družina za 7 ur dnevno (za dopoldanski
čas). Naslov v upravi lista.
(.OSPODINjSkO POMOCNICO, samostojno i»
zauesljivo, sprejme takoj mirna štiričlanska
družina. Ponudbe poslati na upravo lista pod
, Poštena«.
f I'KK l,i("lJJEM neresnične izjave, ki sem jik
izrekla o Pavelič Veri dne 17. VIII. 1955. —
Lojzka Pcrtinač, Teharje.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Dne 4. 9. 1955: dr. Cerin Jože, Celje, Cankar-
jeva ulica 9.
Nedeljska zdravniška dežurna služba traja
sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. »r*
zjutraj.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Sobota, 3. septembra 1955 ob 20	— Forst^r:
SIVEC - Gostovanje v Vojniku
Nedelja, 4. septembra 195 ob 15	— Forst^r:
SIVEC - Gostovanje v Vojniku
CELJSKO GLEDALIŠČI
razpisuje abonma za sezono 1955-5i
Abonentom se ponujajo v razmerju s pri-
ložnostnimi obiskovalci še nove ugodnosti: velji
popust (10 % namesto dosedanjih 5) in možnost
plačevanja v treh obrokih.
Razpisani abonentski redi: PREMIERSII,
TOREK, ČETRTEK, SOBOTA (po globoko mi-
žanih cenah), NEDELJA (popoldanski), SRED-
NJEŠOLSKI (po najnižjih enotnih cenah).
Vpisovanje za stare abonente od 5. do 11. II.,
za nove od 12. do 18. IX. 1955 pri dnevni bla-
gajni (glavni vhod v gledališko poslopje) od K.
do 18. nre, ob nedeljah od 10,30 do 12. ure. —
Starim abonentom se hranijo dosedanji sedeii
do nedelje, 11. IX. 1955 do 12. ure.
Uprav«.
KINO
KINO UNION, CELJE
Od 2. do 6. 9. 1955: >ARENA POGUMNIH« —
ruski barvni film
Od 7. do 10. 9. 1955: »PESEM Z ULICE« —
italijanski film
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljal«
ob 16., 18. in 20. uri.
KINO DOM, CELJE
Od 31. do 4. 9. 1955: »RAZBOJNIK« —
brazilski film
Nedelja, 4. septembra:
10.00 Za prijetno nedeljsko dopoldne igra
kvintet »Štirje in eden« iz Celja
10,15 Ivan Cankar: Jakobovo hudodelstvo
— Interpretira Nada Božičeva —
Literarna oddaja
10.30 Franz von Suppe: Lepa Galatea.
ouvertura; Jolly Robberts, ouver-
tura; izvaja bavarski simfonični
orkester pod vodstvom Kurta
Graunka
10,45 Radijska kronika
11,00 Kar ste želeli — to bomo zavrteli!
11,45 Vedre melodije, vmes objave in
reklame
Ponedeljek, 5. septembra:
19,00 Poročila
19,05 Športni tednik
19,30 Prenos iz Ljubljane
Torek, 6. septembra:
19,00 Poročila, pregled »Večera*
19,05 Fred Reymond: Maska v plavem -
potpuri operetnih melodij; izvaja
berlinski operetni orkester pod
vodstvom Wernerja Schmidta
19,30 Prenos iz Ljubljane
Sreda, 7. septembra:
19,0« Poročila
19,05 Vi vprašujete — mi odgovarjamo!
19,10 Kar ste želeli — to bomo zavrteli!
19,30 Prenos iz Ljubljane
Četrtek, 8. septembra:
19,00 Poročila, pregled »Večera«
19,10 20 minut z orkestrom Malando
19,30 Prenos iz Ljubljane
Petek, 9. septembra:
19.00 Poročila, pregled »Celjskega
tednika«
19,05 Predstavljamo vam nekaj melodij
za vaše želje
Sobota, 10. septembra:
19,00 Poročila
19,10 Kar ste želeli — to bomo zavrteli!