~ Ust sforevtftkih dtlaveerr Ameriki -
Reentered as Second Ctoss Matter September 25th 1940 at the Fort Office at New York, N. Y.f under Act of Concrfw of Mairh 3rd, 187».
No. 134 — fttevJ34 — VOLUME LII. — LETNIK lull.	NEW YORK, TUESDAY, JULY Jl, 1944 — TOREK, 11. JULIJA, 1944

Tel: CHelsea 3-1242
milj DO NEMŠKE MEJE
Rusi so včeraj na 300 milj dolgi fronti napredovali 35 milj skozi Poljsko in Litvo in imajo do velikega pristanišča ob Baltiku, Rige. še 120 milj.
Berlinski radio je sporočil, da -so Rusi pričeli silno ofenzivo pri Jasij»u na Rumun.sikom.
Nemci pod silno težkimi vdarci rdeče armade trpe vefli-kaiwke izgube in Kusi v svojem prodiranju proti zapadu napredujejo nad eno miljo na uro.
Včeraj so Rusi osvobodili nad 470 obljudenih krajev in so se približali meji Vzhodne P rušijo na (Jo milj. Na jnr/nem ikon-eu «everne fronte so Rju*i zavzeli Slonim in Luninijec na poti proti Brest-Iitovsdou in Bijalistokui Obenem so popolnoma obkolili Vilno, kjer so v teku poulični Iboji že četrti dan.
En rosiki oddeMc je napredoval že 10 milj zapadno o<l ViL-ne in je zavzel Ši-lani, 45 mi'lj jugovzhodno od litvinske trdnjave Kaunas.
Včeraj Qo Rusi zopet vjeli tri nemške generale. Xa južni fronti je bil vjet general Schmidt, vzlioduo od Minska pa sta bila vjeta dva generala skupno s M.">00 vojaiki. Olkoii Minska bo dosedaj Rusi pobili 33,000 Nemcev, vjeli pa	Drugi
general1, ki je bil vjet, je general Mueller, poveljnik 1*J. arma-dne«ga sabora; ime tretjega generala pa ni bilo naznanjeno.
Arina<la generala Bagramiana, ki prodira proti Baltiku. ;ie včeraj napredovala 35 milj in je .zavzela Da^rauli, 23 jnilj v notranjosti Litve in 120 milj od Rige. Kadar i>odo Rusi zavzeli Rigo, bo zajetih kakih 30 nemških divizij v	in Estonski, ako se ne 'bodo pravočasno umaknile.
Hoskva naznanja, da je bila Vi&na obkoljena, ko je armada generala (ernijahovskega zavzela PikeIisJkijo, 1 '2 milj severno od Vilne; Siienaj, devet milj severozapadno od Vilne in 3*»utvarava, kjer se križajo železnice, ki peljejo v Kaunas, Dvinsk in Bijalostok.
Mioskovsko polnočno |x>noči<lo naznanja, da so Nemci dobili naravnost iz Nemčije eaio a'ipinsko brigado, en padalni polk in en zračni poSk, da bi vstavili rusko prodiranje.
Moskva naznanja, da postajajo Iboji v Vihii vedno bolj krvavi in da«o Rusi [Ugnali Nemce iz vzhodnega in južnega konca mesta.
Južno od Vilne so Rusi očistili na razdaljo 30 milj železnico, iki pelje Lz Lide v Benjakoni.
Na južnem koncu fronte je armada maršala Kokosovskega vdarilačez vijugasto Sčaro na 37 milj dolgi fronti med Bahini-či, sest milj severno od Slonima, in Mogilico, 24 milj jugovzhodno od Slonima.
Luninec, Iki je sredi Pri|>etskih močvirij, kjer Varšava— Moskva železnic« križa Vilna—Lvov železnico, je rdeča armada včeraj zavzela s pomočjo rečnih topničark.
PRODIRANJE PROTI GOTSKI ČRTI
(Zavezniške armade se počasi bližajo severni nemški utrjeni gotski črti v .severni Italiji. Peta armada je zopet nekoliko napredovala proti Livornu.
^red Tiren*4kim morjem in do križišča cest pri Poggibonsi, 21 milj jugozapadno od Florence, je peta armada generala
Olarka napravila široko vrzel v nemško utrjeno črto. Na drugem (koncu fronte ob Jadranu je aitgflW&a osma armada napredovala tri milje severno od Montone ter je z bajonetnim naskokom pregnala Nemce iz Colle d "Orei. Ob vhodnem koncu -Apeninov je osma armada
POPOLNO UJEDINJENJE POD TITOM
Tri dni nato, ko je dr. Ivan Šubašič sestavil novo jugoslovansko vlado, v kateri so po enakem številu zastopani Slovenci, Hrvatje in Srbi, je govoril po radio jugoslovanskemu narodu in ga pozval/da pozabi na domače spore in se naj združi v sovraštvu proti sovražniku.
Dr. Sujbašič je povedal, da jugoslovanski narod vživa veliko prijateljstvo in visoko spoštovanje pri (Združenih narodih in še prav posebno pri Združenih državah, Rusiji in Angiji, ker se tako junaško bori proti Nemcem.
Ministrski predsednik je rekel, da se bliža dan osvoboje-nja ter je pozval jugoslovanski narod, da strga krinke z obrazov napačnih patrijotov, ki služijo sovražniku posredno ali neposredno.
Ne da bi koga imenoval, je dr. Šubašič v svojem govoru -dvakrat omenil sovražnika in njegove izdajalske podrepnike v notranjosti Jugoslavije. Rekel je, da je jugoslovanski narod bratsko združen v narodni osvobodilni vojski pod maršalom Titom in pod protifašističnim svetom j m »d načelstvom dr. Ivana Riba rja. V ftufeašičevem kabinet« sta dva zastopnika maršala Tita.
"Zagotoviti vam morem", je rekel dr. iŠubašič, "da Oburch-i'll, Stalin in Roosevelt osebno kot najpo-gliavitnejši predstavniki naših treh velikih zaveznikov z velikim zanimanjem zasledujejo velikansko borbo jugoslovanskega naroda in 1>odo storili vse, kar je v njihovih močeh, da jugoslovanski narod dobi »svojo neodvisnost in svo-fl>odo ter uživa sadove miru in dobi pomoč naših vodikih prijateljev in zaveznikov."
Dalje je Subašie reke], da more Jugosavija vsfted junaških
činov v sedanji vojni postati ognjišče, okoli katerega se morejo balkanski narodi zgrniti, da dehijejo za trajen mir in morejo zgraditi il>oljši gospodarski in politični red.
FOTIČEV DILEMA
Dolbro poučeni diplomatski krogi v Washinjgtonu pravijo, da bodo Združene države priznale novo jug« lovansko vlado, ki je Zci mai šala Tita, na-vzilie temu, da j( dosedanji poslanik Kanštan in Fotič noče priznati in itooc odstopiti kot poslanik.
F itič, ki je po: lanik v Wa«li-ingtonu že od a 1<»35, pravi, da ne more priznati dr. Suba-šičeve vlade in dii ji v sled tega ne more podati fvojega odstopa.
Fotič je zavz« nenavadno stališče in bo dejansko ostal gospodar v jugoslovanskem poslaništvu, dokler nova vlada na njegovo mesto ne imenuje novega poslanika. V resnici Fotič ni več jugoslovanski poslanik od srede junija, ko ga je dr. Subaišič obvestil, da je odstavljen kot poslanik.
Angleži gredo
Včeraj je angleška armada pričela novo ofenzivo južno od Caena in je zavzela zelo važen hrib št. 112, na katerega je general Montgomery razpostavil artilerijo, ki bo obstreljevala ceste, ki peljejo od
Caena proti jugu.	--
OTROCI ODHAJAJO IZ LONDONA
Ko že 26 dni prihajajo iz Francije v južno Anglijo čez Rokavski preliv nemški robotni aeroplani, angle ške oblasti pošiljajo iz Londona in drugih mest ob vzhodni obali Anglije v notranjost dežele otroke in matere. Iz najbolj ogroženih krajev je bilo že odpe ljanih nad 50,000 otrok, mm m m
Na zapadnem koncu fronte pa so Amerikanci napredovali dva milji proti Periers in St. Lo.
napredovala IT milj severovzhodno od Uanibertide.
Dve milji od Ligurskega o-brežja so Amerikanci ^severno od Rosignano vjeli 80 Nemcev.1 v Nemčijo
Nemci pošiljajo Ruse v Nemčijo
Ko se mora nemška armada v Beli Rusiji umikati pred rdečo armado, prisi'lijo Nemci be loruske umetnike, obrtnike in kmete, da se .umikajo z nemško armado, da bodo delali v Nemčiji.
Berlinski radio pravi, da so ti izučeni delavci in kmetje razdeljeni v skupine, ki imajo po 100 voz in potujejo v Nemčijo pod stražo nemških vojakov. Za vse pa ni mogoče dobiti vozil in morajo mnogi hoditi peš
Nepremagljivi se vedno bolj podajajo
Skupina nemških Vojnih ujetnikov v Franciji odhaja v ujetniško taborišče.
Navzlic temu, da je fefcdmar-šal Erwin Rommel izgubil &vo-jo glavno utrdbo Caen, pobil.j a več oklopnih rezerv v Normandijo in zanesljivi viri pravijo, da se je Rominel odločil, da se hoče (boriti ob sedanji črti, kjer lmj pride do odločitve, četudi 'bi !bil poražen.
Severno od Caena je bilo zajetih več posameznih nemških oddelkov, ki so brezupno izgu-ftil^eni in jih Amerikanci in Angleži uničujejo. 12. oklopna divizija je okoli Caena izgubila 55 odstotkov vojaštva.
Angleži so včeraj zjutraj odbili močan nemški protinapad, nato pa so vda rili od Odona, ju-gozapadno od Caena ter so zavzeli Eterville in Maltot, tri, o-z i roma štiri milje pod Caenom.
Navzlic v-eliki nevarnosti, kateri so izpostavljeni, se Nemci trdno drže v tovarniškem Vau-celies okraju v predmestju Caena južno od reke Orne ter z art-ilfierijo obstreljujejo zasedeni del Caena.
Zavezniški vojaški opazovalci pravijo, tla se Nemci niso nikjer umaknili brez boja in da povsod protinapadajo in pogosto tudi "z uspehom. Hrib št. 112 so Angleži že zavzeli pred desetimi dnevi, toda s protinapadom so ga Nemei zopet iztrgali Angležem/ iz rok.
Z držanjem svojih postojank in s protinapadi ima feldmar-čal zelo težke izgulbe. Posebno je izgubil mnogo infanterije in tankov in v Normandijo je poslal svoje najboljše divizije. Fetdmarsai Rommel najbrže samo hoče zavzetje zadrževati kakor dolgo je pač mogoče, četudi se njegove divizije silno naiglo krčijo.
Na 40 milj dol^gi fronti so A-meri,kanci napredovali dve milji in so zavzeli vafei Le Desert in Cavigny ter so se približali važnemu železniškemu križišču St. Lo na štiri milje. Na svoji osrednji fronti so Amerikanci zavzeli Saintney, pet milj ju-gozatpadno od Carentana ter dospeli »tiri miUije do Periers oib vznožju Cherbourg polotoka.
Na tem kraju, odkar je armada generala Bradley a prebila do zapadnegta obrežja Cherbourg polotoka* so se Nemci prvič pričeli nekoliko u-mikati, kajti po zavzetju La Haye du Puits so v svojem prodiranju dve milji južno od mesta zadeli le na majhen sovražni odpor. Nemci pa ee bodo najbrže postavili v Ibran ob črti okoli Lessaya, tri milje dalje proti jugu.
Predno so Nemci zapustiti La Haye, so izvedli še en protinapad, s katerim pa niso uspeli in so izgubili več tanikov. Proti Amerikanoem je feldmarSal
Pri tem pa se je dogodil mučen slmčaj, ko prebivalci Yor-ka, ki celo vojno še ni občutil zračnega bombardiranja, niso v svoje hiše hoteli sprejeti 'be-guucev iz Ibomlbardi ranih krajev. Mestni župan pa je izdal ukaz, da prebivalci morajo spre jeti belgmnce in Imiahi je bilo pod streho 1600 žena in otrok, ki so se pripeljali z vlakom iz drujgih krajev.
Ginljiv prizor pa se je nudil v Leicesterju, ko se je z vlakom pripeljalo vec sto vrieka-jočih otrok ravno oft> času, ko je pripeljal vlak ranjene vojake iz Normandije. Vojaki in otroci so se veselo pozdravljali in vojaiki so dali otrokom čokolado in razne druge sladkarije.
Sinoči pa so se Nemci po-tflužiii zopet oblačne noči in so poslali čez kanal robot ne bombe, ki so napravile precejšnjo Mkodo v Londonu in v drugih krajih v vzhodni Angliji. Še predno pa se je znočilo, je več sto napadalnih aeroplanov odletelo proti Franciji in je nad kanalom izstrelilo mnogo robot ni h aeroplanov.
Navzlic bom/bam pa Angleži prira jajo razne športe in tekme, ki vedno privabijo mnogo gle-dlalV^ev. V Londonu je v soboto zaradi varnosti bilo zaprtih 13 gledališč. Ostala gledališča pa igrajo, toda gledalcev i-majo le malo.
Vlada je v Londonu odprla prvo izmed nameravanih osmih podzemskih zavetišč, katerih vsako ima prostora za 8000 lju di. Ta zaklonišča so 100 čevljev pod zemljo in imajo kantine, v katerih je mogoče louipiti pijačo in sendviče. Je tudi tekoča mrzla in vroča voda in veliko ijgriše za otrolke na razpolago.
Nemški častniki se ne smejo podati
Hitler je z ozirom na veliko Število nemških častnikov, ki ao se podali v Rusiji in v Normandiji, inzdajl posebno povelje, da se noben Častnik ne sme podati in jih je posvaril, da naj mislijo na svoje družine, predno se podajo. To potmeni, da bodo trpele družine častnikov, ki se bodo podali.
Rommel postavil 12 divizij, kar kaže, dia hoče svojo črto braniti. Rommel pripravlja močno obrambno črto pred Parizom na ta način, da utrjuge posamezna mesta.
Boji bodo še zelo vroči, na kar je general Eisenhower se praiv posebno opozoril, ko je rekel: 4'Boji bodo še dolgi in hudi, predno bo dobljena končna zmaga."
HITLER J E NAMERA VAL NAPASTI AMERIKO
J. 'Car&ton/ Ward, predsednik Fairchild Engine and Airplane Corporation je senatnemu odboru za vojne kontrakte povedal, da je Adolf Hitler že leta 1940 izdelal načrt, da bi napadel 'Združene države iz Mehike.
Ward je povedal, da je videl Hitlerjev načrt v franeoskem arhivu, ko je bil v Franciji in je proučaval francosko avtomobilsko industrijo.
Ward pravi da je Hitlfer hotel s tanki in mehanizirano armado vdariti čez mehiško mejo v Združene države. Kot pravi Ward, so vsi podatki o tem nameravanem vpadu shranjeni v državnem departmentu, pa jih ni mogoče objaviti brez dovoJjenja departmenta.
KANARČKI UPANJE PREMOGARJEV
Uprava Powhatan rudnika, 14 milj južno od Bellaire, O., pri Powhatan Landing, se je poslužila zadnjega sredstva, da dožene, ako je 66 rudarjev v zaprtem rudniku še pri življenju. V rov so namreč spustili skozi cev, ki so ga vrtali, da dosežejo rov, kanarčke in ki >o bili po petih minutah, ko so jih dvignili iz rova, še živi. Včeraj so dokončadi nov navpičen rov, ki je globok 410 čevljev in so skozenj spust »i kanarčke. Sedaj pa bodo skušali priti v stik z rudarji, da se prepričajo ali so še živi, ali pa so se zadušili.
Generali Silijo Hitlerja, da sklene mir
Švedski list Daglig-t Adlehan-da prinaša poročilo iz Ankare, ki pravi, da je nemški generalni štalb že ponovno svetoval Hitlerju, da prosi za mir iz vzroka:, da Nemčija ni več zmožna prenesti zafveeniakega vojaškega pritiska. List pravi, da so generali Hitlerju rekli, da je boljše sedlaj skleniti mir, kot pa se nazadnje popoflnooia podvre-ci.
Podpredsednik Wallace se je vrnil v Washington
Podpredsednik Henry Wallace ee je včeraj zjutraj z aero-planom vrnili s svojega obiska v Rusiji in na Kita jskem. Wallace je priletel iz Seattle, Washington, ter reke), da se odpira nova doba za Pacifik potom zračnih prometnih črt.
Wallace je rekel, da se bo po vojni razvila velika trgovina med Ameriko, Rusijo in vzhodno Azijo, tako da bodo ameriške tovarne imele po vojni dovolj dela.

HLAS NABODA"—NKW IOEK
TUESDAY, JULY 11, 1944
VBTANOnJRN L. IflM
GLAS NARODA" .
N „ . (Toia or we ntgfur
51st Year
■Waa ■aroda" If taroad
&ad Houam.
BnbmlpdoB learly 97.
BA GKLO UCTO TSUA UST ZA ZDKTJŽENB DIlftAYS IN CAN, 97.— ; ZA POL UDTA |U0; ZA CBTBT USTA 92-—.
ADdj
**Qlaa Naroila" lahaja raakl d— jwigi »otot. nadaq ta
"GLAS NABODA". ti« WEST lNi STREET, NKW YOU MiphMe; CHeiaea I-1MI
II« N. V
ZDRUŽENI ODBOR POZDRAVLJA NOVO JUGOSLOVANSKO VLADO
0(b priliki sestave nove jugoslovanske vlade pod predsed-ništvom dr. Ivana Sufbašišča, je poslal Združbi odfbor JSA
smodeči telegram novemu jugoslovanskemu mLnistrskeirwi pred-sedni'kn:
"V tem zgodovinskem času, ko je ihila pod vašim pred-sed 11 i št vom orjranizirama vlada, ki izraža težnje vseh Jugoslovanov za združenje v borbi proti sovražniku človeštva. ZO.ISA pobija vam in članom vlade svoje simpatije in obljublja, da bo nadaljeval z morafcno pomočjo pri zdravljenju! ran, so jih prizadeli narodnim interesom zunanji in notranji <sovradbniki.
Ponosni smo, da sta v tej rfladi pravega narodnega sporazuma dr a častna čtama nagega, odbor, jiajnreo. VI in Sava Kooauiovič.
Želimo Vam uspeha in pošiljamo poowtrave ZOJSA.
•	ta
Ameriškemu tisku je ZO.LSA dat sledečo izjavo:
"The new Jugoslav government of Dr. Ivan Subašich represent« a victory of the forces of unity and democracy. It represents a triumph of aH the positive elements within Yugoslav ia and Abroad which 'have (been waging an incessant strii^-gie a trains t the external and internal enemy. It is a guarantee that t h ft (blood spilled by the Ibest sons and daughters of Yugoslavia under the ibrilliant leadership of Miarsh&k Tito will not have been in vain.
"-The gi-eat majority of Americans of Jugoslav origin, t rue to the best interests of their adopted country and1 mindful of the aspirations of their 'brothers in Jugoslavia, have steadfastly followed the path of unity, checking all attempts by tlir enemy and his agents to sow disunity in their ranks, in particular between the Serbs and Croats. That is why they have enthusiastically supported the epic stniggle of the Yugoslav Liberation Army under Marshal] Tito as the supreme expression of the aspirations of the Yugoslav people for freedom. unity and democracy.
4'The valiant three-year strode of tfie Sei4>s, Croats, Slovenes and Macedonian« as well as the efforts of the bost and most democratic Yugoslav elements abroad have swcecd-ed in convincing the Allied powers that the Yrogo^av people's struggle iz inspired by the same ideals which imbued our iouiiding fathers.
"The formation of a qoa'lition government under the premiership of Dr. Suft>asich represents the "logical result of this ASflied recognition; it welds the liberation movement withr in Yugoslavia to the democratic Yugoslav elements obroad.
The United Committee of Sonth-Sifevic Americans has every reason to retjoioe that both the Prime .Minuter, Dr. Ivan ♦Suhnsich, and the Minister of Home Affairs, Mr. Sava Kosa novich, are its honorary members, They were chosen for their high offices (because of their unswerving tpatriotism, their t ruly democratic convictions and* their nrishakeable (belief in the unity of Yugoslavia/*
•	* •
Prva izjava novega jugoslovanskega ininisteT&ega predsednika dr. Ivana Širt>aišiča je dokaz, da bo v bodočnosti vladala popolna harmonija med vlado izven domovine in mod o-svoibodilnim jafiiHanjetn v Jugoslaviji, fSulbatUe je izjavil, da bo njegova vlada poskušala k vsemi silami, da pomaga ljudstvu v njegovi Iborbi za osvofoojenje Jugoslavije, ki jo je Narodni Osvobodilni pokret pod poveljstvom maršala Tita vodil s takim uspehom. Mobilizirala bo vse demokratske elemente, ki se borijo v domovini proti splošnemu sovražniku za u-stvaritev n^aavisne, resnično demokratske in federativne Jugoslavije.
M0&DELAVSKIH UNIJ. JE POVEČANA
Urad za Drfavske Statistike v Državrtejn M in Liters t vu za Delo, je v pred kratkim izvrse-nem pregledu objavil, da je v teku vojne število članov unij ogromno zraslo; da je črez 13,750,000 delavcev — okrog 45% jih je zaposljenih v privatnih industrijah — imelo neke vrste pogodlbo s svojimi delodajalci s začetkom tega leta. To pomeni da se je število delavcev povečalo za 7.V >,(>00 od začetka 3943 leta.
Penomenalni porast, delavcih unij v tem vojnem času je povzročil izjavo g. Josepha D. Keena, podpredsednika Odbora. za Vojno Produkcijo, ki je •rekel da "od $101,000,000,000 vojnih mater i jalov izdelanih v Ameriki od judija 1940 leta, povprečno £0 od sto je prišlo iz tvornic, ki imajo pogodbe z unijami." iZa tem je tndi po-hvwJil Obvezo delavstva proti štrajkom, ter rekel, da je po dveh letih drastičnih ekonomskih sprememb samo malo časa ljubljenega z štrajki. Pod-\*lekel je tudi, da je v 1043 letu s prestankom dela izgubljeno samo tretjino od one<ga kar se je zgubilo radi nesreč.
Odsek m Statistike je tudi naznanil, da je velika večina delavcev bila zavarovana skozi pet načinov in vrst pogodb. Ti so 4'Closed shop, union shop, maintainance of union membership, preferential hiring, and the no membership requirements". "Checkoff" sistem po katerem delodajalec odvzame imijv&o članarino delavca ter druga plačevanja uniji od delavčeve plače, pogodben uslov katerega, žel i jo vodje delavstva, se je tičal okrog 4,300,000 delavcev, namesto 2,500,000 kot prejšnjega »leta.
Največje število delavcev — okrog 30 od sto — so imeli '4 dosed shop'' dogovo re. Pod tako vrsto pogodbe so delavci zaposleni <4kozi unijo, in nobeden delavec ne more biti zaposlen dokler ne postane čflan linije. Ravno tako mora tudi o-stati dober član unije cel čas dokler je zaposlen v dotični fvomici.
"Union shop" pogodbe so maflo druga ene. t}0 od sto delavcev ima take vrste Obvezo. Na ta način delodajalci lahko ssaiposlijo katerega koli hočejo; toda, nov delavec mora postati flfan unije kmalu po zaposlitvi, ali pa mora biti odpuščen.
Pogodbe, ki spadajo v kategorijo "maintainance union membership" so še malo bolj različne; njih dofloča Odbor za Vojno Delavstvo kadarkoli odredbi da neka unija mora imeti neke vrste linijske zavarovalnine. Okrog 20 od sto vseh delavcev zaposlenih pod unijski ma pogodbami so na ta način
zavarovani. Zaposljenci pri eni uniji, katere člani so bili v času podpisa, ali 'kateri so se kasneje pridružili, morajo ostati nje člani za cel čas trajanja poigodlbe. Toda, ta v us ta pogodbe navadilo dovoljuje 'izstopit ev iz unije v teku petnajstih dni. Odbor Vojnega Delavstva nikdar ne dovoljuje novo dodeljevanje "Closed shop" ali "Union shop" pogodb; dovoli pa podaljšanje starih pogodb.
Ni sploh treba biti član nobene unije za *4 preferential hiring" vrsto pogodb; toda tudi ta pogotlba povdarja da i-majo člani unij prvenstvo pri zaposfljevanju. Okrog '2 od sto vseh članov unij imajo tako pogodbo.
Pogodbo, ki ne iziskuje nobenega članstva pri nobeni uniji ima 30 od sto vseh delavcev Toda, po navadi unija je priznana kot edini predstavnik delavcev v raznih pregovarja njih.
Urad za Delavske Statistike smatra, da je okrog 31,000,000 delavcev za posije no v industrijah v katerih so unije poskušale dobiti pisane pogodbe na prvega vsakega leta. Zgornje številke ®o postavljene na bazi podatikov o delavcih zaposlje-nih v privatnih industrijah. Iz vzeti so poljopripravdni delavci na farmah kjer je zaposl je no manj kot. sest ljudi, žetežci, posluga. oni ki dodajo s\*imi za sebe, večina nadzornikov in vlastnikov, ter uslužbenci države, ki so člani unij.
(F. L. I. S. — Common Council.)
ZAKKXV D62IVLJAJ MLADEGA KAPITANA AlCERIdKJS VOJSKE/,
Pred dvemi ali tremi leti 4e je mladi Jadk Reiter, ki stami-je na 850 Bryant Ave, Bronx, N. Y. C., zanimal večinoma za sport in športne prireditve.
Toda v zadnjih treh letih se je dogodilo toliko važnega, 'kar je potisnilo športne tekme v o-zadje in dalo ameriikanski mladini važnejše naloge.
Pred nekaj tedni se je kapt. Reiter vrniiL v New Yotfk iz evropskih vojnih zon, po štiridesetih bombnih misijah v Afriki, Siciliji, Rumuniji »n Italiji Prosie jeseni je bil njegov a crop lan od Nemcev sestreljen in Reiter je bil obenem z ostalo posadko ujet in poslan v Nemčijo. Ker je bil ranjen, so ga Nemci vrnili v neko bolnico v Italiji. Po dveh mesecih si je Reiter dovolj no opomogel in je fidbeza* iz boJnioe. Iz severne Italije je šel Jugoslavijo, kjer se je priključil partizanom. Z njimi se je boril! proti Nemcem v Jugoslaviji sedem mesecev in postal strokovnjak v razdi-ranju mostov in prometnih cest. Po sedmih mesecih so mu partizani omogočili, da je prešel preko Jadrana in se priklju čil ameriški vojski v Italiji, odkoder je prišel domov—v New York. Kakor hitro je dospe?, je bii klican v Washington, kjer so ga. oblasti dekoriralc s tn-oatom medalj in pohval.
Po povratku iz Washingtona irrn je zopet prišel na misel sport; hotel je igrati golf, ali ravno tisti dan so elektrizirale svet novice o invaziji in mladi Reiter je prebf! dan pri radiu.
— Zojsa.
za
ILJA EHRENBURG
V našem Jistn smo že često- terih delili proslavlja vse sivo krat priobčili izborne članke, rit vene siie, katere so tedaj iz-katere je spisa>l obče-enani ru-; redno napredovale v njegov-ski pisatelj in vojni poroceva | ljnibljeni domovini. V svojilre-lec, II j a Ehrenburg. V svojih't ji knjigi imenom "Padec Pari-člankih imenovani pisatelj in poročevalec vedno in vedno povdarja, da bodo Rusi s svojo sedanjo ofenzivo prestali šele tedaj, ko zavzamejo Be roll in, o-ziroma ono — kar je od Bero-lina še ostalo. "Ehrenbnrg" je povsem novo ime v sedanjih r«L«»kih nradnili vojnih poročilih, in bas to dejstvo dokazuje, da se v Sovjetski Rusiji sedaj uva^ntjejo no le jmroČila generalov, temveč besede navadnih iljudi, ki nUo generali in diktatorji, ki so pa kljub temu intimni poznavalci duše niskega naroda.
NEDIČEVA VOJSKA NA RUSKI FRONTI
Beograjski, po nacistih kon-trciirani, radio javlja v svoji oddaji z dne junija, da se "Srlbi tudi borijo na vzhodni fronti."
Združeni odbor Južno-slo-vansikih Amerikancev piše o tem sledeče:
— Ta vest, ki ne bo razveselila nobenega poštenega Srba, kaže, da so fašisti vsi enaki, pa najsi bodo kateregakoli porekla. Danes, ko se center svetovnega fašizma, Hitlerjeva Nemčija, zvija v smrtnih krčih, pobii*a figure iz vseh evropskih narodov, da odgodi čas svoje končne likvidni je.
Nemške armade, ki v tem trenutku zaman posflkusajo, da zaustavijo silno zavezniško o-feuzivo v Franciji, so sestavljene v veliki meri od tujih ele-mentov-falšistov in pustolovcev, t. j. izdajalcev zasužnjenih evropskih narodov. Isto sliko i-mamo tndi v Rusiji, kjer so pu-stifli svoje kosti razni "dobro-vo•l|jei,, Franea, Horthvja, Pa-veliča in drugih. Toda do sedaj

NOVA IZDAJA *
8 V EIOVHI ATLAS
V njem najdete zemljevide vtwga »veta, ki m> teko potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Xamtjendl oo v barvah.
Cena 60 can tov
Naročite prti "G L A S D NARODA", 316 .W«*t 18tb Street, New Tor* 11. N. T.



%	k.

J
4
- , ' v
- - i
•Ij, * r* %
■^ ■f * f V 'f^1. 'jjjtni i
Mi WAR
v-1 ov t mv f^i A
nismo slišali, da* bi se borili proti materi Slovanistva. Sedaj pa se je dogodilo tudi to. Nedic ni sme<l zaostati za svojim bra-tom-kvizlingom Paveličem!
V s^rojih strupenih napadih proti hi-\Tatskemu narodu, so uaši tukajšnji srbski fašisti vedno očitali, da je Pavelič poslal svoje ii>ta<še, da se borijo v Rusiji, medtem ko bi Nedič niti v sanjah ne naredil kaj takega. Medtem se je na. žalost naredilo tudi to, ker v bistvu ni razlike med posameznimi kvizlingi. Vsi so pripravljeni služiti Hitlerju do konca, ker so njihove nacio-n-aQne države direktno odvisne od njega. Hitlerjeva smrt bo tudi konec teh teačasnih iii gnilih fašističnih stvorov. In kolikor slabši postaja Hitlerjev vojaški položaj, temvečjapostaja zmeda pri raznih kvisitingib, ker dobro čutijo, da je napočil njihov konec. Fašisti so povezani med sdboj s solidarnost jo.
Zaman4 4 Sr bobran'' poskuša, da kritizira demokratski izselje-nlški tisk, ki piše o "fašističnih" In ne 4'hrvatskih" poko-Ijih Srbov v Pavelicevi ''ne-eavisni". Kedar bo nastopil čas obračima. in v je že nastopil, svobodoljubni narodi Jugoslavije in drugih držav ne ihodo vprašali* kdo j6 katere nairodnosti ali vere, tem-več jeli je bil m ljndstvo v naj? «sodne(jših dneh njegove zgodovine ali je bil izdaji«a, t. j. fašist* In povsod bodo fašisti morali dajati odgovor za svoji zločine pred narodom.
Ilja je pisatelj: kot «"lovek je izredne fizične moči — ki se le nerad brije; toda kljub temu najpriljubljenejši vojni poročevalec. pisatelj in narodni prorok. Ti-kom umikanja ruske vojske v letu IfHl, Tlja ni ni-kdor naznanjal nemških vojnih vspehov, ne <la bi pri tem tudi ne pristavil, da bodo ruski končni vspehi nadkridjevali vse nacijske vspehe na bojnih poljanah.
Carska Rusija je bila vseka-(ko preveč za pisatelja llja, in ko mu je bilo jedva 17 let, je ostavil korumpirano carsko Rusijo. To je bilo leta 1008. Revolucija ga je potem pozvala
pripoveduje kako -o naci-ji osvojili Pariz. To knjigo je spisal v obliki novele, toda kdor jo rita, pride takoj do nvere-nja, da je pisatelj vse, kar j»ri-povednje, sam doživel. In tenin je v resnici tako. kajti bU je v Parizu, ko so mesto naciji zavzeli.
Vsled \-pada Nemcev v Rusijo, prišel jr v drugir domov, in doma je postal hipoma najpriljubljenejši vojni poročevalec. Tn tndi pri nas. v Z,jedi njenih državah, ni niti j«^den buletin, kateifvra izda sovjetsko poslaništvo v Wasbingtonu, popolen, a ko ne priolx" i njearova iskrena in temeljito dokazana po-ročila o nemškem razdejanju ruskih mest. vasi in trgov, kakor tudi o vsem ostalem nemškem barbarstvu.
Ta barbarstva niso o^ta'a prikrita Tljinim očem in opaže-vanju. On namreč potuje z rn-t ko vojsko in je skoraj vedno le v sprednjih vrstah ruskega prodiranja proti zapadu.
Pri nas, v Z.jed i njenih državah, seveda čitamo njegova porodila v ani?leškom prevodu, in prevodi ruščine v angleščino, niso in ne morejo nikdar biti tako dobri, kakor n jegovi izvirniki. Toda kljub temu, jih
domov, toda par let kasneje jcjlia.;a *plošnost vsestransko čita zopet ostavil Sovjetsko Rusijo in sf. jim <livif tako da jc tlldi ter nadaljeval v inozemstvu s svojim pisateljevanjem, vsled katerega je tndi v inozemstvu zaslovel kot izboren novelist in časnikar. Tdaj je spisal svoji občno zrani knjigi. "Drngi
Dan" in <4Brez Oddiha", v ka-
Rusi bodo izpustili vjete Francoze
Brw«avil*e radijfflra postaja v AHžfrtt jpvt&Smt,' da bo mir eka vfliada Se ta teden poslala t severno Atfriko vse one Francoze iz Alzacije, M so bili vjeti na ruski fronti. Potovali bodo skoev Teheran in bodo stopili v armado Svobodne Ftramcije.
Nemci ao prisiWii Francoze Iz Ateačije, da so stopili v netn^ ško armado in jHi je oboli 1500?
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, ako je vam le priročne da se poslužujejo — UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER,
pri nas postal izredno popularen.
PARTIZANSKA PESEM
Nabrusimo kose
Nabnustimo kose. že k I a s dozo reva. že žetve bogate napočil je čas.
Naj dekle zapoje, naj pesem odmeva, nabrnsi ji koso, zrel je že klas.
V boj za svobodo, življenje, gre kl'ie od vasi do vasi, ker sicer nas čakata sir/ost,
trpljenje, za nas več izbire druge ni.
(Tz partizanskega tiska.)'
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
Mati of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast*%
Povest o bojih Jugoslovanov ia svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
k
Najbolj razburljiva povesi v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po poŠti.
Ker Je zaloga teb knjiži o win omejena, Je priporočljivo, da pofiljjt© naro&no prej ko mogoče. K naročil n priložite ▼ dobrem cavttkii fotorlno ob. znamke (Združenih držnr), — Naročite tabko pri:
KNJIGARNI SLOVENIO PUBLISHING COMPANY
Htm M H, N. Y.
482353235323482348234823484848485348535353484853532353535323
-GLAS NARODA"—NEW YORB
TUESDAY, JTXY 11,1944
VSTANOVUEfJ L UN
V SPOMIN MARTINA J. BOGDANOVIČA O PETEM VOJNEM POSOJILU
V necMjo 18. junij« je umii nagfe enirti, zadet od iprčne kapi v San Pedro, CaL naš za-nltužni in narodni populmrni narodni prvak Martin J. Bogdanovih. Nepričakovana smrt ga je zadela v njegovem HI letu, prav pred začetkom letne seje f Jugoslovanskega kluba v San Pedro, ki mu je bil pokojnik
predhodnik.
Od poeotica Združenega odigra J. S. A., je bil pokojni Bogdanovič njegov glavni blagajnik in najagilnejsi fiodela-v«\ Kot narodnjak in rodoljulb plemenitega značaja je ostal ves eas svojocn bivanja v tej deželi, dolgih 35 let. v tesni zvezi z našim delavskim ljudstvom in je mnogo pripomogel k njegovemu napredku, posebno v Kaliforniji, kjer je v svojih ve-^ likih ribarskih industrijskih podjetjih imel zaposlenih na tisočo svojih so rojakov, s katerimi je sodeloval v vsakem naprednem in narodnem dolu.
iS toplino čistega -slovanskega srca je pokojni Bogdanovič visoko dvigal zastavo narodnega edinstva. Južnih Slovanov in brastva vseh Stovanov. Pod to zastavo je imel značaj-no in konstruktivno vlogo med na^im narodom in na daljnem zapadu, kjer ga je narodnadc-lavnost cfvignila do časti predsednika J ugosiovansJko-Ameriškega On*enje«ga Veča in predsednika Jugoslav Division San | Pedro War Finance Committee. Razen tega je imel čast odbornika Ruske in Jugoslovanske Vojne Pomoči J učne Kalifornije, podpredsednika Narodnega Veea Ameriških Hrvatov in častnega člana Jugoslovanskih mornarjev.
Ako ravno na stopnji kapitalistov. ga to ni nikdar zaslepilo njegove ljubezni do do I a vre v,
katerih krogov je izišel in pa do Sovjetske Rusije, v kateri je videl največjo zasčitnieo vseh Slovanov. Svoje rodoljr.bjo je dokazoval z deli Ln daroval na tisoče za Jugoslovansko-ameri-^.ko vojno pomoč, Zdrmeni odbor J. S. A. in za mnoge druge organizacije, ustaroovo in društva po vsej Ameriki.
Njegova zasluga je v glavnem, da jo bilo doseženo edin-stvo v naši koloniji v San Pedro, ki po svojem dolu in njogo-\ vili plodovih lahko whizi za vzor našim naselbinam preko Amerike.
Mnogoletno bivanje in velik trgovski uspeh ga nista nikoli ohladila do stare domovine in do mučenega ijudstva tam, ka-teremmu je vedno poskušal pomagati in za katerega napredek se je vedno potegoval.
Pokojni Bogdanovič je vedno užival velik ugled v ameriških krogili, ker je bil eden izmed o-nih priseljencev, katerim ta dežela dolguje v veliki meri svoj razvoj, napredek in blagostanje. Od skromnega ribiča s Komi že na otoku Visn. so je z vs trajnost j o in marljivostjo povzpel do onega največjih industrijalcev Ameriko. Kot tak je nosil čast predsednika in upravitelja French Sardino Co., predsednika High Seas Tnna Packing Co., podpredsednika South Coast Fisheries Co., ter člana upravnega odbora Trgovske Komore v Snn Pedru.
Razun vdove Antoinette, ža-i lujojo za pokojnikom sin Josip in šest hčera, ter dva brata in dve sestri v stari domovini.
iZdružoni odbor J. S. A., kakor tudi vos na«š narod jo izgubil z njegovo smrtjo svojega najboljšega prijatelja in zvestega sodolavea.
Xaše iskreno sožaJje njegovim svojcem, a njemn —
Večna slava in spomin v srcu naroda.	ZOJSA.
H EBBING, Maim. — To je siljajo, kupuje bonde. Berliče-gtlavno mesto železne rude sveta. Je Ijjudska topilnica, ka-
PODTALNI FRANCOZI NA DELU
Veliko elektrarno oh reki Lot, ki zalaga z elektriko Pariz, so Patriotični Franeozi 4. julija razdejali.
** Gazette de T^ausane** poroča, da so Fra.nooai porušili še več drugih električnih naprav, vsied eo-sar počiva mnogo tovarn. ki so izdelovale vojni mater jal za Xomoo.
DBektrama, ki daje pogonsko silo veliki tovarni v Pnv-dc-Pome, je bila že petič porušena.
Poleg tega francoski patrio-tje razdirajo železniee ter so razdejali važno železniško progo, ki pelje iz Pa« do Calais v j ur/no Nemčijo,
44V enem tednu no Francozi iztirili 27 vlakov,'* poroča "Oazotte do Lausanne." "Več sto Nomoev jo bilo ubitih, mnogo več pa ranjenih. Razbitih jo bilo 86 lokomotiv in 300 naloženih tovornih železniških voz."
NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA PSTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti.
Članstvo: 64,500
Premoženje: $11,000,000.00
kor tudi kovinska. To je kraj, kjer so se srečali ljudje s celega sveta in postali Amerikan-
ei.
Tu so visoki, plavi možje in žene s Skandinavije. Kjihovi -orodje so ernOlasi možje in ženo iz Italije, Yugoslav i jo, Grčijo in drugih dežel. Možje in žene 44 dežel živi v popolni harmoniji.
Njihovi mladeniči in mladenke so v vojni službi. Skoro do obstoja družina, ki ne bi i-inola <lva do osem otrok v vojni. Doma delajo ljudje trše, kot kdaj poprej, kopljejo rudo, za orov.je, in kupujejo ibonde. da f>o orožje plačano. Vsi so vneti za peto vojno posojilo.
Nekateri poznajo vojno tragedijo. Marsikatera !zastava na oknih ima rti a to zvezdo. A to samo vzpodbuja ljudi k večjim naporom za prelom osišča.
Vzemite za primer družino G. in Go. Guiseppe Kosati, ka-Torrh prodniki živeli v Lta-liji. Pred vojno so imeli tri sijajne miliadeniče. Vsi so šli v vojno. Oliver je zgubil življenje v Severni Afriki, ko je pomagal pri osvoboditvi dežele svojih prednikov, njegova dva •brata nadaljujeta svojo borbo.
G. P o sati jo bil rudar pri Oflivor Iron Mining Co. Sedaj loži, a misel na dečke ga vpod-buja pri kupovanju bondov.
Tn G. in Ga. Alphonse Valentini v Chisliolm, iz bližnjega središča, pa G. in Ga. Anthonv BeneM, katerih družini sta poslali po osem sinov vsaka v boi4*>. Ti starši redno kupujejo bonde.
Ga. Frances Z batni k je Hrvatica. Ona ima štiri sinove v vojni in z donarjem. ki ji ga po-
vi imaj-o štiri sinove v vojski medtem ko mati, oče in sinovi kupujejo še bonde rodno. To drži tudi za dom Johna Simoni-cha, ki ima štiri sinove in hčerko v vaj? ki.
Za družino Char lesa .leli-eoeur-a, katerega sinovi—pet— so v vojski, so plačilni dnevi, dnevi kupovanja vojnih bondov, posebno med petim vojnim posojilom. Sedaj sta oba sta risa srečna, ko so Amerikanci začeli z osvoboditvijo dežele svojih prodnikov. Francija
PARTIZANSKE ZVEZDE
Že nekajkrat je 'bilo ozna- itfrs. -Jennie Zelonc, Mrs. Ho-I njeno v 4*G. X." da so na tej jen Yitrkas, John Ivrižol, .len-'
in oni prireditvi prodajali partizanske zvezde, in vsakikrat, kadar jih je kdo prinesel na
nie iMertinčič, Frank 3kTr. Grandiu', Mts ■Mi se E.Oranduc*
kako prireditev, so bile kaj len Polli.'h, Mis«* H
hitro prodane. Xa misel, da bi se razširile part ižanske zvezdo, je prišel Mr. Frank R. Vavpo-tie, ki jo t(v?a poklica, da tako stvari dela. Prva, ki je prodajal« zvezde, pa je bila moja hčerfka. Josephine.
Kot omenjeno, so 'bile take zvezde prodajane že na več slovenskih prireditvah v New Yor-ku in ves izkupiček nad izd**lo-
o . .	i .	. valnimi stroški gre po želji in
Srbija ]o bila domovina G. m	F
r«^ T • c ., • i o . -naravnost po zahtevi Mr. \ av-(tc. Louis Smilanicha. S tromr .. '\
potica, za SANS.
NAŠI ZASTOPNIKI
sinovi v vojski, oni narode vse kar morejo za novo domovino. Kamorkoli greste na dom I-gnatza Tomieha, Petra Senieha a'!i Jacka Belieha, srečate ponos na mladino, ki služi v vojski in pa na kupovanje bondov. Ga. Mary Puhok jo Slovenka. Pot njenih sinov jo šlo v vojsko. 7j denarjem, ki ji ga pošiljajo domov, kupuje ona bonde zanje. To delata tudi g. in ga. Peter Majorle za svoje tri sinove a* vojski.
To povesti hi lahko naprej in naprej ponavljali. Dežela, ki so jo ti ljudje zapustili jim jo še pri sreru. Še imajo bližnjo in d a VI ne sorodnike tam. A dejstvo. da se Amerika bori, jo zadostno, da jih vzpodbuja h kupovanju bondov, kor vedo kako je to važno.
— O. W. T. ,
V Now Yorku jo v tem oziru zelo veliko zanimanjje in na. vsaki priredil vi se prodajajo y.vozdo in s torn drtbi SANS no-
fink Cerar,i s. Grandi*V Prt.W: Hfc-j
edv -Peli i ep, |
^Mis> A. lIaS>j:iti, Jerrv llabjati. \Frs. Johana Ilabjan, M is-Margaret Craissont. — Skupaj .$£5.00. CJ4 zvezd od<ldaiiih.)
Polog tega pa so za SANS prispevali naslednji:
M i ha o* Košak $2, Frank Ar-než $2, M r. in Mrs. Bil k $2/ Mr. in Mrs. Poshel $2. Mr. in| Mts. Frank Košak $2, Mr. A. Poeti — Po $1 : Frank R. VavpotiČ, Martin Kaneh. Mi-j haol I'rek, A. Peterin, S. Tem-j birich, Anton M ose, Frank A J-j oreeht. Seclmak za Tito $1, Mr.; in M,rs. Giovaneli, Frank, Cotar — Po -W: Andrew Se-1 molič, J. Križman. ^^rs. A. Kla
kaj v svojo blagajno. Želeti bi-,.;^ v Wolkar, P. Breeelj. — bilo. da bi so-tiidi ilrnge sloven- pn o.x»: ^[r^. F. Trnek, Mr-. M. ske naseFbine zavzele za to. da' bi zvezdo naroeile in hi s tem
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika druStva SNPJ
Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave.. Chicago. 111.
California:
San Francisoo, .Ja<'ol» r^fliisliin* Colorado:
Pueblo, Pet or CuIIk W:ilsonbur- M. J. Rajnk«
Indiana:
InrliannjKilis. Fr. Mnrklfli Illinois:
Chlcngn. .Tnspfili Bcrfi?*
Chloago. J. Fabian (Chieaso. Cicero In Illinois)
Jollet, Jennie Bamblch La SaUe. J. SpeUeh Masfoatab, Martin Dolenc North CblcHgo In Wauktfjan, Matb WarSek
Michigan:
Detroit. L. Plankar* Minnesota:
Cblsholm, J. liokanleh Ely, Joe. J. Pesbel Eveletb. Louis OonJe Gilbert. IjouIm Veaael Montana:
Roundup. M. M. Panlan Nebraska:
Omaha, P. Brodeiick New York: Gowanda. Karl Stmfsha* Little Falls, Frank Uasle* Worcester,* Peter Rode* Ohio:
Barberton, Frank Troha* Cleveland. Anton Robek, Cbaiies
Karli nger*. Jacob Reralk Glrard, Anton Nagode Lorain, Ixmls Ralant, John Knmfle Yonngstown, Anton Klkel) Oregon:
Oregon City. J. Koblar Pennsylvania: Bessemer, John Jevnlfcar Conernaugh. J. Bresorec* Coverdale In okolica. Jos. Psternel Export, Louis Supanffl^® Farrell, Jerry Okorn Forest City, Matb Kamln*, Frank
Blodnlkar Greensburg, Frank Norak Homer City, Joseph Keria Imperial. Vence Palctch Johnstown, John Polanta* Krayn, Ant. Taniel} Luzerne, Frank Balloeb Midway, John 2ast* Pittsburgh In okolica, Philip Progar Rteelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Rchlfrer« West Newton. Joseph Jormn Wisconsin: Milwaukee. West Altta. Frank Skok* Sheboygan, Anton Koli? Wyoming: Rock Springs, Loots Tancbar* Dlamondvllle. Joe RoMcb
(•Zastopniki, ki taiajo pole« Imena so upravičeni obiskati tUdI droge naselbine v njtb okraju, kjer Je kaj naMb rojakov naseljenih.)
Šolski otroci kupici za pol biljona znamk in bondov
ITI letni Donald Reek jo bi zastopnik 3O.00tK0(K) šolskih o trok. ki to kupili do konea lota. to jo do jtmija 1!M4 za 511» milijonov dolarjev bondov in znamk. Donald je pre<taJ predsedniku Rooiseveltn plo^eo na kateri jo hido to zapisano.
4'To jo ros veliko za šolsko o-troko, da so prihranili voe kot poj biljona za znamke in bonde," jo dejal predsednik Do-naldiu "Zo-lo sem ponosen; vzel bom to darilo v svojo knjižoieo v Hyde Park." 'Del japoivskesr.a propelerja, ki je bil sestreljen od nnših v Južnem Pacifiku, od kro^lje zazna-movan, je'bil uporabl jen za plo-šeo. iSeišeen in v okviru ima sledeči n-apk:
"Predsedniku T?oosevoltu, Vrhovnemu poveljniku naših vojnih s'l1 : .Vnioriški šolski o-trooi so ponosni, da morejo darovati 13,500 zrakoplovov; 44,-7'00 jeepov; in drii^ah vojnih potrebščin vrednih ^10,000,000 dolarjev skozi nakup War Bondov med šolskim letom, ki -se konča junija 1944."
Donald, ki je priznal, da i-ma sree v hlaoah predno je plošeO predal, se ni niti ma3o zmotil ko je izvajal svoj skrbno pripravljen srovor. On je sin M/rs. Harrv Bedk of MoLeau.
prispevale v sklad SAXSA.
Ker sem vedel, da je to plemenita stvar, da so kar najbolj mogoee pomaga našim borcem Osvobodilno vojske, sem se zavzel, da tudi sam mod svojimi znanci in prijatelji prodajam partizansko zvezde, pa ne sam, temveč priznati moram, da je moja hčerka Josephine največ zvezd prodala.
V neslednjem navajam imena on ill. ki so zvezdo kupili in zneske, ki so jih plačali:
Po — ' Mr. in >rrs. Sesek. Mr. in Mr-. F. Kobilca.
Po $1': — Mr. in Mrs. Šuštar. — Po .fl..V); Valentina TV»lar. —Po$1 : Martin Zelene.
Svara. MVs. M. Ourol, ^Irs. Palčič, ^[rs. A. Mavrooiohz, ■Mrs. F. Cvetko,	J. Curol,
Afiss A. Schasror, Mrs. P. Križman, ^^rs^. .T. Sehairer, ^F. Po-s"hel. _ Skupaj ^7.25. — <16 zvezd oddanih.)
MAKS PESTTRT. Ridsrowood, T4. T.. X. Y.
Z I V I
I^VIRt
Spisal IVAN Hg&TlCjč
Knjicra je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji jo v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem s-lovanstvu do današ-njosra dne.
13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vežana*
Cena $2
KNJIGARNA
SLOVENIC PUBL.
COMPANY
216 W. 18th Btreet New York 11
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
KojISleft daje poljudna navodila, kako postati uinerlfihl državljan. (V iloTenfičlni)	Ona M centov
Dobite pri Knjigami Sloven i p Publishing Co., 210 West" 18th Street. Xe\r York 11, X. Y.
Orlemanski bo Sel v Vatikan
Neko zelo zanesljivo poročilo iz Vatikana naananja, da bo prihodnje dini prišel v "Rim poljski »upnik v Springfield. Mass. Rev. Stanislav Orlemanski, da poroča papežu Piju glede svojega obiska v Moskvi in o svojem razgovoru % maršalom Stalinom.
Kot znario, je župnik Orie-manski na Stalinovo povabilo potoval v Moskvo, ne da bi prej prosil svojega škofa za dovoljenje. Vaied tega je v katoliških krofih v Ameriki nastal velik hrrrp in njegov škof ga je suspendiraj, toda Orlemanski »o je Škofa vkkmil, nakar mu je bi'lo«xpet dovoljeno maževati in opravljati druge dnhovnilke posle.
t>anes je Vatikan 'zaT^HSl
STROGE ZAKONSKE DOLOČBE V RUSIJI
Xa j višji sov jot jo objavil stroge postave, eijih namen je utrditi družinsko življenje in po teh jiostavah jo zoLo težko dobiti ločitev zakona, družine z mnogimi otroci pa 1>odo dobivale državno podporo.
Po novi postavi bo v Rusiji rnno4»o težje doibiti zakonsko kw-itev kot v mnogih ikra jih v Združenih državah- Ko bo rojen enajsti otrok, bo družina dobil« od države ')000 ru-bljev ($950) in vsak mesec :J>00 nihljev, al i $57.
Državno podporo prinese v družino tretji otrok, za katere-jra plača vfl'ada 400 mibljev ali $76; četrti otrok prinese $247 in po $15.20 na mesec in zatem vsak otrok razmeroma več.
Dosedaj sta se v Ritsiji mo-pla zakonca ločiti v nekaj minutah, samo da sta se zglasHa pri sodišču in izrazila željo, da se hočeta ločiti. Po novi postavi pa morata oba zakonca sodišču predložiti prošnjo in sodišče zaslišuje izpovedbe obeh Ktrartk ter steusa oba zakonca pobotati. Ako ju ni mogoče pobotati, je njima prošnja izročena višjemu sodišon. Ako višje sodišče dovoli ločitev zakona, je odločitev izročena registracijskemu nradn, kjer mora prosilec plačati $95 do $380 pristojbine
POUČNE KNJIGE Obrtno knjigoTo4*fro
288 strani. «sana. — Knjiga J« namenjena t. prvi vrati na atav-bno, nmetno In strojno kljnfiav-alCaratvo tM •elesoll va ritvo.
Oeria $1.— Problemi sodobne filozofije
S pleni Dr. Frttu-e Vefter
Cena 50e
Pohorske poti
Spisal Janko Olaser
Cena 50c
Mlekarstvo
Spinal Anton Pave. S 1« strut — Knjlfa n mlekarja In farmarja v •ploflnem.
Knjigarna
vest, da bi bil Rev. Orlemanski flloVenic Publishizlg Co, povabljen v Vatikan.	216 W. 18th St., New York 11
('avltli«>1i,>ltl|l|lia'|lllll1>l|li|lfVVI,,||l||ia>a,l>1lv*|l1ta|,tlllllllTllfa1lllll,ftlvSlfa||tI>V,ll|Vli1,|ia>11,||fli11 jlll*» ''lUlllHII'^HUHIIIll'''HiihiIH''''H|{»MllMl|l||l|!|,iiži,I||t|||>li|l»,'»l|iInl|||i^l|||<ti;i|MH|1|
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes §f Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
00,
^"Kftjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^^
Kec«pti so napisani ▼ angleškem jeziku- ponekod pa bo tudi ▼ jenku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kniianje in se hočejo t njem čimbolj izveibati in izpopolniti.
NOVA IZDAJA STANE SEDAJ
NaroČite pri ^^
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
316 West 18th fitraat	New York 11. N. Y.
.|lllllll||t|jtiillllllit| .|illll!lt||hii>iuiiii,|. .iimiMH;,jiitHisif.il ...n-i't'ii) .-♦Iitl'li.t, ,.,itltni:i| aSsiiii8iiift-a|>iieBeiiivaa|>>ifiiiai>B9l|>iaaiiiiiiB!iBi>iEaa-Bii»"l>irfaiiitti»!1ire8BaB88ei>!l>fitasexBf>"-ilit8Keaie8e

SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO	ZA ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, ki Je zbndlla pozornost rie^s ameriškega naroda, da* Je pisatelj nasvet, kako bi bilo mogofe po srdanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije^ bo prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel fas, da Zdrniene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in moti. Pot na dve strani —- kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — je Jako zanimiva knjiga in jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
"Človeški odgovori na vprašanje, ki se tife »reče milijonov . . Čl-
tanje te knjige Je bogato plačano."--Tako se je izrazil veliki
ameriški dnevnik o tej knjigi.
Pri narocbi ae poalužite naslednjega kupona
PoSIIjam Money Order za %.............. u lastnoročno
podpisano(1} knjtgo(l) s .......
MoJe Ime ....................................................
St., nlica all.Box it.............................................
Mesto tn driava...............................................
"Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW YORK 11. N. Y.
tem
%UB NAKUbA"
•FflfeSBAY, JUtft 11,1944
PROKLETfl
:: Spisal BMTT.K RICHEBOURQ
«
Is francoščine prestavil J. L.

^73)
Starček se je bili za hipec probudil iz svoje letargije. Njegov glas je bil močan in trd, ko je izpregovorii: "Če Jac-quefl Afelllier, ki ti je žaJibog sorodnik, svoje »rce, svoje zaupanje daruje temu moža tukaj ter mu jpovenije tudi gospodarstvo, se to godi zaradi tega, ker je Pierre Rouvenat tega vredem! In njemu prepuščam zaupanje in avtoriteto na vedno! I>anes pa moram Pierre Rouvenatu vendar-le nekaj očitati, namreč to, da te že davno prej ni vrgel iz hiše, kakor vr žemo iz hiše slabega hlapca ali škodljivo žival! ... Ti pa nisi Je slab hlapec, nego tudi maJopridnik, strahopetec! Ker si po •tvojem očetu vedel za skrivnost, te je veselilo, da si to zanimivo skrivnost razodel -ubogemu otroku, te da si zadostil svoji podli maščevalnosti: Zadeti revno žensko v srce, za sramovat i jo ob vsej njeni nesreči ter pasti se nad njeno .bolestjo, — to je veselje za hudobno tvoje srce! ... In ti si ise še drznil reči, da jo ljubiš. Lažnjivec! Pozna li kos blata, ki ga namestil srca nosiš v prsih, kako plemenito čuvstvoT Ne! Ti ne zaslužiš, črv! Pierre Rouvenat te je v mojem imenu odpustil! Bil sem tukaj, slišal sem vse! Nn, ker njega nočeš ulbogatr, ponavljam ti jaz njegov ukaz ter te spodim! Ali črojes? Jaz te spodim! V eni uri moraš odtod!" ,
Iii kaaoč mu vrata, dostavi ftMier še dbiasteno: 14 Proč s ttiboj, proč! proč!"
Lepi Fran se zmuzne k vratom, se vedno hudobno se režeč.
Na pragu pa se obrne ter pogleda žugaje dba starca.
"Napoved sva se ga iznefeila!" reče Ronvenat.
Moral bi bil takoj poslušati tvoj svet ter ne jemati ma-lopridnika v službo," pristavi Mellier.
Takrat ga nisem še tako poznali kakor danes.l On ima oko hudiča!"
""Jaz sem zmerom pravil, da ne bo nič iz njega." "A kaj-ii hoče pravzaprav?" "To, kar njegov oče: tvoje premoženje."
Kakor da Ibi bil že mrtev!" zaimrmra posestnik.
"Ali ne utegneta priti izgubljenca!" vzdihne Rouvenat. "In Blanche T" nadaljuje potem "Alli si jo videl?"
"D^, tolažil sem jo nekoliko. Ostalo morava narediti z združenimi močmi. Če se ji resnica mora povedati, Pierre Jaz se ne bom obotavljal..."
Rouvenat se ustraši. "Ne, ne!" de. "Zdaj še ne! . . Ali ne pride dol T"
"Ne, žefli ostati sama. Tudi bode obedovala v svoji sobi."
Ob deveti uri zapusti lepi Fran pristavo seuUIonsko s popotno oulico na h rib tu.
Ofb reki sreča svojega očeta, ki se je klatil v bližini. Pove mu, kaj se mu je prigodilo.
Josip Parizel je bil tega nevoljen. "Ali ti nisem rekel, da bodi previden ter deklici ničesar ne pravi?"
"Kar se je zgodilo, se je zgodil!" -zamrmra sin.
"Da, pa ta tvoja neumnost naju bode lahko veliko stala,"
44Bodeva videla!"
Parizel prime svojega sina za roko ter mru naglo posepe-a uho; "Ali si vid^lt"	-
ŠE NEKOLIKO O GRČIJI
bo RAM sodelovalla z vlado.
Cairo, 6. julija. (ONA). — Pogajanja med ministrskim predsednikom grške vlade Geo r gam Papandreou-om in gorskimi delegati grške naro-dne osvobodiflne fronte ( EAM ) so se snoči j?ladko prekinila, ko je Papandreou odklonil program 6. točk, po katerem bi EAM-ovci bili pripravljeni sodelovati s kairsko vlado.
Takoj, ko so delegati EAM avedeli za predloge njihove organizacije, so jih taflcoj sporočili ministrskemu predsedni-kni Paipandreou. Tedaj je gorska skupina dejala, da se zdi situacija upapoilna. Rekli so, da so predlogi širokogrudni, in da so v skladu z Lebanon-sflrim sporazumom.
Papandreouov kabinet je pretresel predloge v dveurni seji in včeraj zvečer so dobili delegati obvestilo, da so bili njihovi predfoogi enoglasno zavrnjeni. Corskim delegatom je bik) »poročeno, naj se vrnejo v Orčijo čim preje mogoče.
Delegati EAM ne smatrajo to za popolni prelom, in so izrazili u/panje, d!a se bo sedanji prepad nekako premostil. Rekli so, da je snočnji prelom, konec prvega dela pogajanj.
Pogoji, ki jih je grška vlada zavrnila, so biii sledeči: I. <Je-neral Napoleon Zervas, poveljnik rivaltekih geriilcev EDES, se mora omejiti na ozemlje, kakor je bilo to zmenjeno pri sestanku gverilskih poveljnikov v Plaflri, v Grčiji.
2.	Vlada mora obsoditi kviz-linške "varnostne bataljone".
3.	Takoj po priključitvi gorske skupine v vladi, mora kralj izjavili, d!a te je rpripravftjen vrniti v Orčijo, šele če bo zahteva rezudtat plebiscita.
Alex Svolos, je naštel šest končnih pogojev, pod katerimi
PRVA BELA ŽENSKA NA OTOKU EMIRU
Svolos je predsednik politične-! Second Lieutenant Helena ka komiteja Narodne Osvobo- T. Bič, ameriška Jugoslovanka, ditve.	ki je prišla v to deželo pred 14
1. Popravek izjav, ki jih je ^ P°1 kti, in katere starši žive dal Papandreou v zadnjem ra- Bia ^^ Tenth Ave, New York dijo govoru v katerem je trdil,
da EAiMovci vršijo teroristična dejanja.
2. Da ELAS, vojaška sila EAM, ofbdrži sedanjo organizacijo in značaj pod poveljstvom zedinjene vlade, in da se jim dovoli pridružen je k drugim Andarte — gorifefldm skupinam.
d. Da vlada prizna kot vlho-vnega poveljnika tistega, o katerem so govorili v Lebanon-dkem sporazumu.
r*e pa ta ostane v inozemstvu, tedaj naj bo ELAS častnik, vrhovni poveljnik Andartes.
4.	Obsojeni grški mornarji morajo biti amnestiranL
5.	V!ada naj bo sestavljena iz 15 ministrov; in pet ministrstev notranje, ministrstvo za vzgojo, justica, agrikultura, delavstva in javna pomoč, in vice predsedništvo za vojno, bi šlo gorskim delegatom.«-
6.	pogoj zahteva, da mora Im-ti sporazum dosežen takoj o de-l*ii vflade, ki bi naj bil takoj posten v svobodno Grčijo, nalkar bi bilo obstoječe politične stran ke in oiiganizaeije v Grčiji takoj razpusčene.
Poslanica, ki so jo dobili Britanci, ostro kritizira Pa/pan-direaoua, ker ni obsodil varnostne batailjone zaradi "odstranitve velikega dela armade in Kara d i koncentracijskih taborišč za tisoče anti-fašistov", in pa ker je prezrl proporci jonal-no sodelovanje v kabinetu, o katerem <so se sporazumeli.
BRADA — ZNAMENJE IZVIRNEGA GREHA
Neka študentka ameriškega sprotno je bil Aleksander Ve

*
če na uho: 44Ali si videl?
"Kaj*"
"Senco, ki je lezla skozi grmovje?"
4-Nisem nieqfsar videl. Ne verujem v strahove."
"Jaz bi pa, prisegel, da se nisem motil."
44Kaj še! Kar si videl, bita je k večjemu trepetajoča topotava senca!"	,	r
• • • r	jM
S fremicourtskega zvonika je ravno udarila ura devet, ko -dospe Mtardoohe na malo cerkvišče.
Leon ga je že čakal ter je stopil proti njemu. Starček ga prime za roko. "Ali me čalkate že dolgo?" povpraša.
44Ne; pa želel bi že s&oro izvedeti, zakaj ste me pozvali sera. Kiaj li počneva? Kam pojdeva?"
Stari Mardoche reče smehljaje se: "Le potrpite. mladi moj prijatelj! ASi ni lepo, v tako ferasmi noči šetati set Dobri ljudje fremicourtski odhajajo že spat; v pol
uri bodo; spali
bfci marmotice. Po vsej vasi ibodo lf še mačke čuvale po strehah; zakaj kmetje se dosti ne brigado za bladnoto in za za. krasoto zvezdnate noči; njim je -sol^e ljubše, ki jim žge obraze, zadovoljni so, da jim solnee le ogreva grudo ter da žito
za ril
Meni je pa ljubša luna — njena luč je zamolčljivejša. Le poglejte, kako je lepa! Sobice mi je prebliščavo! Ponoči
ne vidim svoje reve tako natanko, in če »e mi da jokati potem **
prosto razjočem, ne da bi se baJ, 'da. me kdo vidi ali sliši! — hlšl Pred nama i« Mo ravnokar še okno odprto, in luč je gorela. Okno -so zdaj zaprli, in. luč u^aša. Na to sem čakal. Tačko! Iu adaj, dragi mi prijatelj, spomnite se svoje matere ter izprašajte svoj spomin. Milite si, da je decemberska noč, da si lino mnazi ter da je ne<bo obkčno in tožno. Vaša mati zapusti Sam Irmi ter krene -proti Fxemfconrtu. Vihar žvižga v drevesnih vrheh, sneg paSia. Ona pride na to" cerfcvišce. ^Vi bodita ob njeni straniv ona vas vodi za roko, ali vas nosi y narodaju . . . Kam li-fge^^Sam H greste vi? . . . Dejte, sledite mi!M	/	)
Nekaj minut sta molče stopala daAje. Mjardoche odpre o mrfina vrata, ter oba stopita na roughen, ograjen prostor.
^ (N^aljevt^t »ledi.) fc
vseučilišča je nekoč nastopi la z nenaviadno doktorsko disertacijo. Mlada ženska je z znanstvene plati zagrabila vprašanje: "Ali naj nosi mož brado?" in ga je nazu&alla tja do začetka začetka človeškega rodu. Začela je koj s prvim možem, ki ga je usoda postavila pred to vprašanje, z možem, ki mu Eva še ni mogflfc, ničeasr svetovati: z Adamom Po svetem pismu in starih legendah Ugotavlja mlada doktorica, da je bil* naš praoče spočetka go-lobrad, zato se mu tudi ni bilo treba briti. Kaj drugačnega si končno za rajsike razmere ni ti ne moremo misliti. Šele te daj, ko je rajska sreča po prvem grehu — tukaj je Eva že odločilno sodelovala — minila je Adamiu pod nosom in po čeljustih pognal prvi nežni puh. Tega seveda ne moremo $ma> trati za neoporečno zgodovinsko resnico, doktorska diserta cija omenja stvar tako rekoč fte kot anekdoto, kakor je smatrati za anekdoto doktorkino nazirauje. da -so bili angeli ne-bradiati. &ele tedaj, ko so postali "padli angeli" ali 44hudiči," so jim zrasle kocine. C\e gledamo stare -sflike in risfoe, se nam brada niti od daleč ne predstavlja kot znak možato-tosti, temveč vse prej kot znak grelšnosti.
Pozneje se je veljavilo drugačno naziranje. Očak Tertuli-jan je britje prepovedoval kot "breafoožen poskus, da bi izboljšali božja dela." Egipčani in Babilonci so bili pred 5000 le--ti tgolobradi, nasprotno pa so "stari Ateirci svoje brade častHi nad vse. Mnogo časa so porabili, da so jih umetniško opletala in čuvali so jih s pisanimi vrečicami. To je za nekaj nemarne dlake gotovo višek vse nečimernosti.
. . Ajgamemnom iu KaM Veliki stfč slovela po svojih bradah. Na
liki takšen sovražnik brad, da so si jih morali njegovi vojaki briti. Njegova zatpoved pa gre tudi na račun tega, da so se tedanji vojščaM v bojih moža z možem rwvali in vlekli za brade, svojih vojakov pa Aleksander Veliki kot pameten mož, ni hotel izpostavljati takšnim nevarnostim Iz tega razloga so se menda tudi stari Grki in Rimljani odločili za nebradato modo. Vendar je po drugi strani res, da so bili v srednjem veku in novejšem času bas voj-ščaki posrpeševalci brad. Menili so, da so videti z bradami bol jdivji—kar je «res—in so hoteli sovražnika s to divjostjo že od daleč, strašiti.
City, je prva bela žena, ki je stopila na otok Emir v Južnem Pacifiku, potem, ko so ga zavzeli ameriški marini. Na njem so sedlaj' ustanovili baze za bomlberje.
Miss Bič je sedaj stara 23 let, po poklicu .bolničarka za South Pacific Combat Air Force. Kot bolničarka je gra-< hi i rail a v Lenox Hitt 'bolnici v New Yorku koncem leta 42 in stopila v armado 13. marca. V izvrševanju svojega poklica je letela do sedaj preko 13 tisoč milj nad južno-pacifiSkimi vojnimi conami.
Ima dva ibrata, enega, v ameriški vojni, drugega pa v trgovski mornarici. Na svojih zračnih potovanjih je srečala enega brata na otoku Xunda, drugega na Guadalcanal n. Na svojih neštetih misijah je nego vaJa preko 300 bolnikov in ranjencev vseh narodnosti, vštevši dva domačina Fiji otokov. Ker ni savno dobra bobii-čarka, temveč tudi simpatična in lepa, so rjo boiTniki, ki jih je Helena negovala, obdarovali z neštetimi 4 4 souvenir ji", med katerimi je tudi znamka, ki jo je odtrgati ameriški vojak z uniforme japonskega narednika.
Ameriški časop isi so prinesli zanimive članke o naši Jelki, kakor tiidi njeno sliko, sneto na otoku Emir. Tudi mi ji čestitamo na uspehih v daljnih straneh sveta in se z njenimi starši vred radujemo priznanja, ki ga je bifla deležna od naših vojaiških oblasti sAcozi ameriški tisk.
— Zojsa.
li——^
VfEMOVUn EL W9
OlTATELJEM j« mano, kako m j« vse podražilo, ta immotako tudi tiakoyul papir in drugo tiskar Ako potrobft&no. Da al rojaki saaigurajo redno dopoAflj&nje Usta, lahko gredo upravniAtvu na roke a tem, da imajo vedno, če le mogoče, yna-prej plačano naročnino, at.t NE BI OBNOVILI SVOJO NABOČNINO SE DANES in ne čakajte na opomin, ker 8 stem prihranite upravniitvu nepotrebne stroške?
S
Samo nekaj teh knjig je na razpolago! SPISANA V ANGLEŠČINI
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIII
Garden
ENCYCLOPEDIA
Gena knjige:
$3.50
Združeni narodi potre bujejo ves odvisni živež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT
Pripravite se za to delo sedaj!
V	UČNI I* TRPEŽNI PLATNEN!
vezavi
Skoro 1400 strani —
760 Slik
Popolni voditelj 2a va£ vojni vrt.
Popolna vsaka beseda, vsaka stran,
V	Mita slika — mnogo NOVE snovi nutJta Ilustracij I
EDINA VRTNARSKA ENCIKLO PEDIJA ZA DOMAČO POTREBO! Ni« Visokih besed — vse je Jaso«, ra i-loino, v porab do.
Tukaj Je v eni sami knilgl VSB, KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI I It.OM člankov vam podrobno pojasni vm o vrtnarstva, • saditvi in sejanja, o gnojenja In »skrbi vrta. Najnovrjfte p m. Jo VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE; nova metoda za uničevanje ikodljlvcev, fojenj« divjih rastlin, nove sestavine evetllel —
Abecedno kazalo vam pove takoj, kar telite. Prirojeno ta vsako pooebj« v Združenih driavab. sa vsako semljo In vsako sezono.
To knjtro Je uredil E. L. D JiEV-MOUR, B. 8. A., poznana oseba v vrtnarstva, ki n real Jo vrtnarski Izvedenci.
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street	New York 11, N. Y.
KNJIGARNA
Slovenic Publishing
216 West i8th Street
Company
New York City
Razprodaja EN JIG
po 50 centov komad.
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
Kavoljo brade so ljudje napovedali celo vojne in ena izmed teh vojn je trajala nič manj nego—sto let.
Franlcosfci (knaBj Ludovik VII. je bil tisti smellež, ki je povzročil to nesrečo. Imel je dolgo. Jeipo brado, ki se mu pa nekegu dne ni videla več tako Kepa. Olbrill si jo je. Na nesrečo ni bil prej vprašal svojo ženo in ko je stoipil galobrad pred njo, je napravil nanjo kaj sine Sen vtis, ozmerjala ga je za "nagca" in se je dala od njega takoj točiti. Nekolifco tednov pozneje se je poročila z angle škm Ikrailrjem Henrilkom II., (ki je imel zajetno brado in ji je obljiibil, da je ne (bo ntko9i snel.
Za. zahvalo je prejel po svoji ženi nekoliko (kosov mpadne Francije v dar/ To obritemu kralj« Lucfovikm ni Ibilo po volji in nastala je vojna, tki se je vlekla sto (Jet in ki jo je sprožilo torej prav za prav vprašanje brade. Odgovornost za to raz-latgo o vzrokih stoletne vojne prepuščamo seveda simpatični Američanki in s tema končujemo to pogflavje o bradah, M nam deffla moškim, kakor ženskam, ie itak dovolj ekitrt.
I
Domače živali
Spisal Damlr Felgei
Kreutzer jeva sonata
Spisal L. N. Tolstoj
3
Andrej Ternovc
Spisal Ivan Albreht
15
Suneški invalid
Splssl Silvester Koftutulk
35
Praški Judek
Spillmaanova povest — Pre-vel Josip Vole
IGRE
17
Vojnimir ali poganstvo in krst	•
Spisal Josip Ogrlnec
6
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spisal Josip Bptllman
18
Mladim srcem
Drugi zvezek. Zbirka zs slovensko mladino. Spisal K*aver McAkn
28
Magda
(Igra) — Alojzij Remec
29
Peterčkove poslednje sanje
(Igra) — Pavel Golln
30
Potopljeni zvon
(Igra) — Gerbart HsuptmsDn
8
Pravljice
Zapisal H. Major
10
Dedek je pravil
Spisal Julij Slapflak
Podprijte vpadi
12
Frank Baron Trenk
Po rasnih virih aoptsal OJnro Pandurl«
13
Paniki zlatar
Poslovenil Silvester K.
14
Pravljice In pripovedk« za mladino
Spisal Silvester Koiutntk
KUPITE IN "EXTRA" WND DANCU
19
Student naj bo
Spisal Fr. S. Finžgar
22
Balade in romance
Spisal A. Aškerc
31
Revizor
(Igrs) — NikolsJ Vaalljevie
23
Zbrani spisi za mladino
Spisal Engelbert Gangl
24
Andersonove pripovedke za mladino
Priredila Dtvs
25
Duhovni boj
(Isdala družba sv. MohorJs) L. S kupoli
26
Denar
Dr. Ksrl Bnglla — Poslovenil Dr.
Albin Ogrls
32
Spodobni ljudje
(Igra) — L. Lipovec
33
Črne maske
(Igrs) — L. Andrejev
34
Antingone
(Igrs) Poslovsoll O. Oolar
Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili I
36
Sveti Just
(Igra) — Splssl dr. r. Potroalo
38
Tončkove sanje na Miklavžev večer
(Igra) — J. BrbeSnfkta T, Boje
gy^w J« saloga teh knjig selo omejena, Jo pri asroOla iHiporoajlvo t^^altt rti sbirk, da nan ho aa ta aafla mocofis vsal
^	'm