208. itev.
PoSinlna platana v gotovini.
M Ljubljani, » četrtek 15. septembra 1921.
Posamezna itev. K i 60.
Leto
Izhaja razen netšeij in praznikov v s a h dan
ob 10. url dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise ee ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2"—, Pri večjem naročilu popust
•5’’ V' Z
Glasilo |yg€i!©¥. sodjalno-damokrafično stranko.
Tetefensha it. 312.
Naročnina: Po poeti ali i dostavljanjem na dom za celo ieto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravaištvo je v L ubljuni, Frančiškanska ulica st.6 1, Očifel eka tiskarna.
Iz beigrajske politične arene.
Oc":ar je sedla na vladni stolec Pašič-Pri.bičevičeva vlada in čeprav ie bila z znano »večino« sprejeta metodo, da vali krivdo za neuspehe nem bloku noranji razdor, ki pa Ra je Pašič doslej še vedno znal spretno obvladati. V zadnjih dneh, ko se politično delovanje zopet pomalo oživlja, pa se je pri pogajanjih med radikalci jn demokrati v jasnejši luči pojavila med njimi nezadovoljnost, o kaiori ie vredno, da izpregovorirno.
Radikalna stranka je znala demokratski vedno naložiti odgovornost za vse. kar ie storila vlada. In že to. da so denjokrati pri sklepanju vladnega bloka z radikalci popustili v svoji načelno - programa-tični točki, v agrarni reformi, je bil zanje hud udarec. Do moči in. vpliva pri vladi je prišla skupina mladih demokratov — bankokratov in povrh .vsega ima Pribičevič v hrvaškem vprašanju s svojo taktiko nesrečno roko. Iz vseh teh vzrokov vlada v demokratskih krogih nezadovoljnost in strujarstvo. Davidovičeva skupina polaga več važnosti na hrvaško vprašanje, napredna stranka bratov Marinkovičev ni zadovoljna s linančno politiko in stremi za »pravim demokratizmom«, tretja pa je struja demokratskih avtovokratov, ki žele na vsak način oblasti.
Radikalna stranka uporablja metodo, da vali krvdo za neuspehe na demokrate; sama se torej ne izpostavlja dosti in njeni agitatorji celo ostro napadajo demokrate po svojih shodih, da bi svojo stranko med neukim lnidstvom rehabilitirali na njihov račun. Med radikalci samimi
ni pomembnih nasprotij, da si so tudi pri njih tri struje,: ena. ki bi imela rajši opozicijonalno uljogo stranke, druga, ki je za sporazum z demokrati. in zahteva za radikalce notranjo ministrstvo in odločanje o administraciji države, tretja pa. ki je na strani Protičevi, Zadnja ie navidezno najmanjša, dejanski pa ima močno zaslombo v stranki, kar smo lepo videli nri »razveljavljanju« Protiče-vega mandata. V radikalni stranki si Pašič in Protič nista prišla navskriž in imata že od nekdaj med seboj podeljene doge: Pašič zunanjo, Protič notranjo politiko.
Položaj je torej dovoli zamotan, da bi se lahko dogodila politična iz-prememba. toda je po svoji drugi Strani tudi tako zamotan, da izpre-membe v skorajšnjem času gotovo ni mogoče, pričakovati.
Kako se bo razmerje med vladnim blokom preobračalo in preobrnilo do prihodnjih volitev, to pa nam pokažčio še bodoči dnevi parlamentarnega dela. Odprave reakcionarnega režima delavstvo seveda ne more pričakovati, tudi če bi morda zavel zopet kdaj Protič-Koroščev duh, ki nam ie že predobro znan. Na vsak način pa je portebno. da pazno motrimo početje buržoaznih strank in lijih boi za oblast, sami pa. da se pridno utrjujemo v složnem boju za socijalstično politično in gospodarsko oblast delovnega ljudstva! Reakcionarni režim in sociialno krivičnost more odpraviti le složna in organizirana politična akcija delavskega ljudstva.
Šolstvo v Jugoslaviji.
Pred volitvami ljubljanskega župana?
Beograd, 13. septembra. Po podatkih ministrstva za prosveto Je znašalo skupno Število ljudskih šol v vsej uedinjeni kraljevini v šolskem letu 1919—20 5974 proti 5610 v letu 1918—19. Število učiteljev ie znašalo 12.458 proti 11.064 leta 1918—19. Število učencev pa 800.868 proti 658.876. Po pokrajinah se je to število šol, učiteljev in učencev razdelilo takole: Bosna in Hercegovina 1919—20 470 šol, 1095 učiteljev, 53.089 učencev; U918>—19 426 šol, 1004 učiteljev, 48.909 učencev; Vojvodina 1919 —20 616 šol, 895 učiteljev, 42.976 učencev;
1918—19 607 šol, 887 učiteljev, 42.976 učencev ;Dalmacija 1919—20 535 šol, 919 učiteljev, 57.823 učencev; 1918—19 489 šol.
799	učiteljev, 52.595 učencev; Slovenila
1919—20 753 šol, 243 učiteljev, 170.07; učencev; 1918—19 649 šol, 258 učiteljev, 152.922 učencev; Hrvatska in Slavonija 1910—20 1682 šoj, 3263 učiteljev, 253.008 učencev; 1918—19 1642 šol, 3300 učiteljev, 221.504 učencev. Črna gora 1919—20 264 Soj, 462 učiteljev, 20.753 učencev; 1918—19 236 šol, 450 učiteljev, 15.431 učencev. Srbija 1919—20	1454 šol, 3183 učiteljev. 220.155 učencev; 1918—19 1361 šol, 2451 učiteljev, 127.484 učencev.
Celokupno število gimnazij je leta 1919—20 znašalo 134 s 3658 učitelji in 52.482 učenci. Po pokrajinah je znašalo števMo gimnazij, učiteljev ln učence>v: Bosna in Hercegovina 12, 183, 3445; Vojvodina 13, 186, 3347; Dalmacija 5, 94, 1819; Slovenija 13, 229, 4341; Hrvatska la Slavonija 34, 608, 12.243; Crna gora 7, 123, 2133; Srbija 50, 1233, 26.347.
Realk je bilo vsega skupaj 5 s 138 učitedji in 3154 učenci, od katerih odpada na Vojvodino 1 s 15 učitelji in 396 učenci,
na Slovenijo pa dve z 99 učitelji ln 1549 učenci.
Učiteljišč je bilo 32 s 433 učitelji in 5638 učenci. Od teh odpadata na Dalma>-cijo 2 šoli, 28 učiteljev ln 291 učencev; na Vojvodino 5, 26, 382; na Bosno in Hercegovino 4, 52, 453; na Slovenijo 6, 71, 823; v Hrvatski in Slavoniji 7, 95, 1151; v Crni gori 1, 4, 274; v Srbiji 1, 157, 2029.
Kar se tiče meščanskih šol, katerih pa v Srbiji in Crnl gori sedaj ni bilo (leta 1900 jih je bilo 17 s 40 učitelji in 734 učenci) Jih je bilo v vsej državi 52 s 335 učitelji in 4892 učenci, od katerih odpade na Bosno ln Hercegovino 1 z osmimi učitelji in 192 učanci; na Vojvodino 14, 73, 1301; Dalmacijo 7, 32, 469; Slovenijo 8, 48, 1028; Hrvat s ko in Slavonijo 22, 174, 1902.
Trgovske šole so se proti lanskemu letu zelo pomnožile in jih je bilo v šolskem letu 1919—20 skupaj 29 z 272 uči-teljl in 3910 učenci. V Črni gori ni trgovskih šol. Istotako nc v Dalmaciji. V Bosni in Hercegovini jih je iblo 8 s 104 učitelji in 1695 učenci. V V vojvodini 4, 36, 273; v Sloveniji 5, 63, 470; v Hrvatski in Slavoniji 4, 59, 879; v Srbiji 1, 20, 692.
Kar s« tiče vseučilišč, je bilo stanje v šolskem letu 1919—20 nastopno: vseučilišče v Belgradu je imelo 127 profesorjev ln 7250 slušateljev (velika šo4a leta 1900. je imela 58 profesorjev jn 415 slušateljev, leta 1910 pa 92 profesorjev Ln 904 slušateljev), vseučilišče v Zagrebu je Imelo 133 profesorjev in 3279 slušateljev, vseučilišče v Ljubljani 73 profesorjev, 769 slušateljev. Pravna fakulteta v Subotici 9 profesorjev in 106 slušateljev, filozofska fakulteta v Skoplju 10 profesorjev In 37 slušateljev.
Dnevna kronika.
Dva meseca se vrši preklanje med »Jutrom« in »Jugoslavijo« glede ljubljanskega župana. Afera, ki jo je iziprožilo »Jutro«, je še vedno nedognana in »Jugoslavija« prinaša neki spis odvetniškega kandidata Emila Stefanoviča, ki dokazuje, da ie homoseksualec Josip Pesek, ne »a izvoljeni Anton Pesek, ter da sta v celi aferi zamenjani osebi.
Tc vprašanje je torej še vedno tako, da ji stojita nasproti dve vprašanji. Demokrati trdijo, da je stvaT resnična, »Jugoslavija« pa da ni resnična. Vsekakor tprej stvar še m dognana.
Kakor pa čujemo. se vladi silno mudi, da se volitev ljubljanskega župana čimprej izvrši, kljub temiu. da vzrok, ki ga vlada ima v svojih rokah. še ni dokazana stvar!
Občinski svet je izvolil g. Peska in dokler ni vzrok — čeprav je vlada sicer kot nadzorna oblast opra-vičena ali potrditi župana ali ne —
Dr. Demeter BleivveiS-TrstenUki:
0 zdravstvenih nalogah socialnega zavarovanja.
(Referat na zborovanju blagajničnih zdravnikov Slovenije ob priliki IH. jugoslov. lekarskega skupa v Ljubljani.)
(Dalje.)
■ Namesto dosedanjih 12 je določenih J 7 mezdnih stopenj. Najmanjši povprečni delavni zaslužek znaša 2 dinarja, najvišji 40 dinarjev* Ker tvorijo mezdne stopnje podlago za zaračunavanje prispevkov, se bodo ti v toliko zvišali, socialno zavarovanje torei financielno okrepilo, za «ar se bocLo pa tudi povečale in izpopolnile dajatve. Med drugim naj le omenim, da bo boleznina znašala dve tretjini, torej 75% mezdne stopnje. dočim ie doslej znašala le 60%. ■•'V slučaju poroda dobi porodnica zdravniško m babiško pomoč ter
ki bi prepričal občinski svet, da je treba izbrati drugo osebo za župana, dokazan, toliko časa se smatra razveljavitev županske volitve za nezaupnico večini občinskega sveta.
Toda ne samo to. Izpraznjenih* je tudi šest komunističnih mandatov, ki se jih more in sme pravilno nadomestiti le na ta način, da se razpusti ceii občinski svet in se izvedejo po* polne nove volitve. Druge poti ni tukaj. ki bi zopet spravila komunalno zastopstvo v red. Ako se izvrši sedaj nova volitev župana, ali se raz-dele nezasedeni mandati na kak drugačen način, se bo smatralo to za nov akt terorizma in nezakonitosti.
Odločno tore? protestiramo, da bi se skušalo izve.sti novo volitev župana, preden je afera rešena, ker le bila minula volitev Pravilna, na drugi strani pa zahtevamo, da se občinski svet razpusti in izvedejo popolnoma nove volitve v občinski svet ljubljanski.
n .....
Volitev župana ljubljanskega. Starosta občinskega sveta ravnatelj g. Jeglič ie dobil poziv, da skliče v soboto sejo občinskega sveta, na kateri se voli ljubljanski župan. Naše stališče k temu vprašanju smo že označili in ga označujemo tudi danes na drugem mestu.
Stanovanjski problem in osemurni delavnik v stavbni obrti. Meščanski listi poročajo, da je ministrstvo za soc. politiko, da reši stanovanjski problem, izdelalo načrt o pospeševanju gradbene delavnosti, la načrt daje davčne ugodnosti novim zgradbam, zagotavlja tarifne ugodnosti za transport gradbenega materiala in ukinja osemurni delavnik v stavbnem obrtu kakor tudi v obrtu za produkcijo gradbenega materijala m končno predvideva finančni načrt za podporo graditeljem, ki sami nimajo k;«pltala. — Jugoslovanski kapitalizem hoče izmakniti delavstvu vse njegove pridobitve, katere si je pridobilo tekom zadnjih povojnih let. Najprej Je ukinil osemurni delavnik v inali obrti, sedaj pa ga naskakuje še v veliki obrti. Edini čin delavstva v tem treaotku mora biti skupno združenje za obrambo dragih pridobitev vsega -delavskega razreda. Druga fa-moznost tega projekta je predvidena fi-
nančna podpora, ki sami nimajo kartala Z drugimi besedami: Delavstvo naj z visokimi davki podpira privatnike, da ga bodo potem izkoriščali. Zakaj pa vlada namesto da bi dajala podpore, ne gradi za ta denar stanovanj za svoje državne urade in državno uradnike. Končno je tudi to, da bi vlada seveda s tem podpirala svojo stranko in njene pristaše. Proti temu se mora vse, kar Je še poštenega in zdravega v naši Jugoslaviji, upreti.
Ena največjlli ljubljanskih nesramnosti je gotovo podnajemniško vprašanje. Doslej še nismo slišali, da bi se bil kdo zanj pobrigal, najmanj pa kompetentne oblasti. In vendar so nam znani sUučaji, da zahte-jva;ji<1 gospodarji sz^roon^ gospodinje do
800	in 1000 in še več kron za sobo brez postrežbe In hrane na mesec od uboge podnajemniške pare. To Je vsekakor nekoliko preveč in dasi si ne delamo ntica-kih iluzij, da velja danes pravica še vedno bolj za poseduioče kat pa za neposedujo-če kroge, vendar imamo Se nekoliko upanja, da bodo poklicani tozadevno nekaj ukrenili. Opozarjamo predvsem na to, da mesečnih sob manj>ka, čeprav jih tisti, ki bi jih morali videti, ne vidijo, (ali ne marajo videti?). To dokazuje že dejstvo, da ta-
ko sobo precej dobiš, če le pokažeš ra« dodamo pest, kar pa ni vsakemu dano. O tem bomo še kaj spregovorili.
Podpore dijakom, k) študirajo na vseučiliščih v kraljevini. Ministrstvo prosve« te v Beogradu Je z odlokom z dne 1. septembra 1921., štev. 2795 odredilo, da osta« ne glede denarnih podpor dijakom, ki štu« dirajo na vseučiliščih v kraljevini, do uveljavljenja novega proračuna za leto 1922 t. j. do 31. decembra 1921 pri dosedanjem načinu podeljevanja. To se da’e na znanje s pristavkom, da morajo dijaki onih strok, za katere je v pretečenem študijskem letu podeljevalo podpore poverjeništvo za uk in bogočastje, in kateri niso uživali državne podpore za dijaško menzo pri akademskem podpornem društvu, vložiti pravilno opremljene in kolckovane prošnje oddelku za prosveto in vero najkasneje do vštetega 5. oktobra t J. Na; pozneje vložene prošnje se ne bo oziralo*
Krompir za mesto Ljubljana. Občinstvo se opozarja, naj nemudoma naroči pismeno ali z osebno prinesenim naročilom pri mestnem tržnem nadzorstvu, magistrat, količino krompirja za celo leto. Vsem strankam, ki naroče nad tri vreče, to je nad 200 kg krompirja, se bo krompir, dostavil na dom. Na trgu se bo krompir razprodajal v najmanjši količini 80 kg, ker Je ra^irodaja na drobno tehnično preveč otežkočena. Cena krompirju bo 3.30 K kr, V naročilu naj se navede točen naslov.
Gospod pokrajinski namestnik mini« ster Ivan Hribar Je skrajšal svoj dopust in se je vrnil 14 t ra. v.Ljubljano. Dno 15. t. m. začne redno uradovati. Stranka bo sprejemal vsak dan, razen ob četrtkih, od 10. do 12. dopoldne. Opozarja se, da bodo imele stranke pristop le dopoldne.
Natečaj. Ministrstva za javne zgradbe je otvorllo natečaj za zgradbo konserva« torija in skladišča gledališča v Belgradu,
Za obmejno postajo Rakek je radi na« kopičenja blaga do nadaljnjega ustavile« no sprejemanje blaga, in sicer samo z« lokalni promet. Izvzete so pošiljatve žl« vhie, živil in blaga, to se hitro pokvari.
Železniški promet Niš — Kragujevac, Kakor poroča ministrstvo saobračaja bodo te drtf končana dela na progi NI5 — Kra* gujovac. Predor na Gramadl je gotov. Kon« čana so dela proge od Gramade do Knja« Ževca. Upajo, da bo železnica stekla še ta teden.
Zaprisega rezervnih častnikov. (Urad«
no.) Ža 18. september t. 1. so pozvani vsi rezervni častniki na enodnevno vojaško vežbo, da polože prisego. Vsakdo se Ima zglasiti na sedežu svojega vojnega okru ga, obvestiti pa morajo o tem svojo pristojno komando vojnega okruga. Zaprisega se iz« vrši v uniformi. Kdor sl Je še ni nabavil, naj do 15. t m. to naznani vojnemu okru« gu, kjer misli položiti prisego. Vsi rezervni častniki naj prmeso seboj pismeno prisego po členu 1 zakona o ustroju vojske, pisano lastnoročno in opremljeno poleg podpisa e žigom na pečatnem vosku s svojim mo« nogramom. Pečat Je prinesti seboj za slu« čaj, da bi prisega ne bila dobro spisana. Pravoslavni rezervni častniki se zaprlse« žejo v Ljubljani in v Mariboru, mohame« danski v Ljubljani, evangelijske verodzpo« vedi v Ljubljani, Celju in Mariboru.
♦
iZ^0SiU ,^®trtine	niezd-	|	le podporo v naj višjem znesku 6 K
ne stopnje za dobo 6 tednov. Razven	.	na dan le za dobo 6	tednov po potega	pa	podporo za opremo	deteta	i	rodu. Razven tega	pa dobe tudi
ni™	xra	h6?1 1Z110SH ,evne	.kolaž-	|	svojke podporo za	opremo deteta
nine, česar dosedanji zakon ni poznal. Ako članica sama doji. dobi po preteku omenjenih 6 tednov še polovico boleznine, ki pa ne sme presegati 3 dinarjev na dan. še za iia-daljnih 20 tednov. Dosedai se je dovoljevala polovica boleznine le do 12. tedna po porodu. One. ki po izjavi zdravnika, ne smejo ali ne morejo dojiti svojih otrok, dobe otroško hrano, čiie vrednost pa ne sme presegati dojniiie. Zelo se tudi razširijo dajatve svojcem. Le ti dobe brezplačno zdravniško pomoč in zdravila za dobo 26 tednov, razven tega pa se jim dovoli tudi zdravljenje v bolnišnicah, za kar se po dosedanjih predpisih ni ničesar prispevalo. V slučaju poroda dobe svojke zdravniško in babišlco pomoč ter podporo v znesku 1 in pol dinarja na dan za dobo 4 tednov pred in 4 tednov po porodu. Dosedaj §o dobiva-
kakor članice. Poviša se dalje pogrebnina. Vsem dojilkam in tuberkuloznim ie brezplačno dovoljevati mleko. Članom, ki so zaradi nalezljivih bolezni kontumacirani. je tudi za to dobo plačevati boleznino, ko-ie povračilo pa sme osrednji urad zahtevati od države. Navedel sem le par primerov, da vidimo, kako daleč sega zdravstveno varstvo nove uredbo, Ta uredba pa daje tudi v prohibitivnemu smislu blagajni večje pravice. Ako se na pr. v kakem obratu pojavljajo v posebnojve-likem številu obojenja delavcev, je blagajna upravičena, po svojih pooblaščencih pregledati obrat, ako pač odgovarja predpisom obrtnega reda in drugih zakonov. Ako tem ne odgovarja in tako ogroža zdiravje delavcev, sme osrednji urad sporazumno z inšpektorjem rada vse potrebno za odpravo nedostatkov
odrediti. Obenem sme takoj povišali bolniške zavarovalne pjispev-ke^ za ogrožene delavce, kateri povišek Da ima plačevati delodajalec sam. Slednjič določa nova uredba, da smejo okrožni uradi s pirivol jetijem osrednjega urada porabiti tri četrtine svojega letnega prebitka za zdravstvene zavode in ustanove, s katerimi potem razpolagajo. _
Nova uredba socialnega zavarovanja. nas torej stavtia pred dva fakta: Na eni strani nain daje na roko potrebna sredstva za preventivno delo, ki ga moramo uživotvoriti v interesu ljudskega zdravja in v smislu zahtev časa, na dragi strani pa poveča krog zavarovancev, v katerega prihaja vsled izpremenje-mh pridobitnih razmetr precejšne število srednjega stanu. Ta bo seveda na zdravniško delo s.tavil večje zahteve in z vsem upravičenjem. Kajti priznati moramo, da so se pod bivšo avstrijsko uprayo vse socialne naprave izvajale bolj navidezno, kakor pa res smotireno. Pri bolni-
škem zavarovanju se ie posebno vi večjih mestili ogromno število za* varovancev dodelilo premajhnemu številu zdravnikov, vsled česar Ja bilo smotreno in efektivno zdravljen nje zelo otežkočeno. kajti zdravniki ni mogel posameznemu bolniku po-« svetiti dovolj časa. Zavarovanj« proti nezgodam pa se je v glavnem zadovoljevalo z razdeljevanjem ne« zgodnih premij. Dolgo časa se ni nlkrio brigal za to, da postane po« škodovani delavec tudi zooet dela*; zložen Jn da se tako reši ogromen živi kapital, akoprav bi se bilo to s' smotrenim kirurško - ortopedskim zdravljenjem In z mehanoterapijcf prav lahko doseglo v brezštevilnih’ slučajih.
Naša bodoča naloga je torej dvojna: Na eni strani zgradba pre« ventivnih mer, na drugi strani čin^ uzomejša izpopolnitev terapevtične« ga dela.
(Dalje prili.)
Stran 2.
NAPREJ.
S le v. 208.
Braolavl.
Kaj je novega v Belgradu?
MINISTRSKI SVET.
LDU. Belgrad. 14. sept. Današnja seia mnistrskega sveta je trajala od 10. do 13. Ministrski svet se je bavli s tekočimi vprašanji. Razpravljali so tudi o graditvi novih železnic in o agrarnem vprašanju v Dalmaciji. Potem so razpravljali o volilnem zakonu. Ta zakon bo pretresala posebna komisija. H koncu se je govorilo o mejah v Baranji.
OB ZADNJI URI.
LDU. Zagreb. 14. sept. »Jutarnjj list« javlja iz Belgrada: Včeraj je fi-nančno-gospodarski odbor ministrstev imel sejo. na kateri je bil soglasno spreiet sklep, da se na veliko število predmetov popolnoma ukine carina, a na nekatere, da se znatno zniža, da se na ta način poveča izvoz in se zabrani padanie naše valute. Razen tega je ukinjena prepoved uvoza žitaric in obratno dovoljen izvoz moke da se na ta način Zaposlijo naši mlini. Ta sklep ministrskega odbora se izroči v odobritev zakonodajnemu odseku in stopi takoi na to v veljavo. To bi bila prva odredba vlade za ukrepitev naše valute, kateri bodo sledile še druge.
ŠPEKULACIJA Z VALUTO.
LDU. Zagreb. 14. sept. Na poziv trogvskih krogov se je vršila vče-rai v dvorani trgovinske in obrtne zbornice anketa o naši valuti, kateri so prisostvovali interesirani krogi in veščaki. Po obširni debati je bila sprejeta resolucija, ki se merodajnim činiteljem in v kateri se v glavnem veli, da vzrok padanja naše valute niso le neurejene razmere v državnem gospodarstvu, proračunu, prometu in davčni politiki, nego tudi v brezobzirni špekulaciji, ki se ie razširila po borzah, in zoper katere se še ni ničesar ukrenilo.
MALA ANTANTA POSREDOVALEC V ZAPADNO MADŽARSKEM VPRAŠANJU.
LDU. Zagreb, 14. sept. »Novosti« javljajo iz dobro poučenega vi-
LDU. Belgrad. 14. sept. Pri finančnem ministru .i- bila konferenca radi ukrepov, ki so se storili radi padca dinarievega kurza. Zastopniki gospodarskih krogov so se po daljši razpravi strinjali s predlogi ministra.	*
V zadnjem trenutku skuša vlada s krpanjem dvigniti vrednost našega dinarja. Tako dolgo je čakala, da velia danes 25 dinarjev samo 2.50 frankov švic. Toda vlada se je obrnila za svet na gospodarske kroge, t. i. bančne ravnatelje jn trgovce, ki so s svojimi špekulacijami povzročili padec našega dinarja. Druga duhovitost vlade pa je. da hoče ukrepiti našo valuto, mesto da bi gledala, da jo najprej ohrani na sedanji višini. To ie slepomišenje!
TATU VPRAŠAJO. ČE GA NAJ ZAPRO!
LDU. Belgrad. 14. sept. Na opo-zoritev kavarnarjev in gostilničarjev ie minister za narodno zdravstvo izdal odlok, da se bo zakonski načrt o prepovedi in omejitvi točenja alkoholnih pijač, preden se bo predložil narodni skupščini v odo-brenje, izročil njihovemu udruženju v ra.zmotrivanje.
ra v Beogradu, da je vrhovni svet na željo Franclje umaknil mandat, dan Italiji glede. Zapadne Madžarske. Namesto Italije bi dobila nalog za posredovanje Jugoslavija in Češkoslovaška.
LDU. Leondon, 13. sept. Angleški listi pišejo, da bo poslaniška konferenca Madžarski poslala ultima-tum z izrecnim poveljem, da umakne svoje čete iz Burške.
STAVKA V SEVERNI FRANCIJI.
LDU. Roubai*, 14. (DKU.) Semkaj dospeli vojaški odelek straži tvomlce ter mestno plinamico In vodovodne naprave pod poveljstvom generala Jauvea. Peki, ki so dobili dovoljenje za delo, oddajajo 25% svoje plače stavkarskl blagajnfcl. Davi ]e bilo zborovanje stavkajočih v prostorih delavske borze. Po zborovanju so se stavkajoči ločili v več skupin ter 611, spremljani po orožnikih, po mestu.
Politiine vesti.
+ Berlinski delavci v električni centrali In tramvajski uslužbenci so proglasili splošno stavko.
+ Tudi ena, ki hoče posnemati druge. Letska vlada je ustavila prevoz ruskemu gladu jočem u prebivalstvu namenjenega živeža preko svojega ozemlja. Izgovarja se na neumen način s tem, da se boji, da bi boljšovlki ne zadržali praznih vagonov.
PRIČETEK ŠOL.
Pričetek šolskega leta na mestnih otroških vrtcih. Na mestnih otroških vrtcih na Zaloški cesti štev. 1 ta pa v Cerkveni ulici štev. 21 prične se šolsko leto 1921/22 v potek, dne 16. septembra 1921. Dne 15. septembra 1921 bo pa v šolskih prostorih od devetih do dvanajstih dopoldne vpisovanje.
Strokovna šola za puškarstvo v Kranja
se otvorl začetkom meseca oktobra t, 1. Dan se pozneje naznani. — Vpisovanje se bo vršilo dne 20. t. m. od 9. do 12. ure dopoldne ta od 2. do 4. ure popoldne. Sprejemni pogoji:	Absolvtrana	ljudska šota,
starost 14 let (to starost mora doseči učenec v tekočem šolskem letu) ta telesna usposobljenost. Učenci se imajo predstaviti v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov ta se Izkazati z odpustnico ljudske šole, rojstnim listom ln domovnico. Vpisnine in šolnine ni nobene. Revni učenci imajo upanje, da dobe primerne ustanove. Letos se otvori prvi letnik. Pouk bode trajal 4 leta. Učenci dobe na koncu učne dobe odhodna izpričevala, ki jim bodo dala po izpolnitvi zakonitih predpogojev pravico do samostojega izvrševanja puškarske obrti. Sola bode nastanjena za sedaj v prostorih državne gimnazije, kjer se nalia-ja tudi ravnateljska pisarna puškarske šole. Vsa Pod robne j a pojasnila daje ravnteljstvo strokovne šole z puškarstvo v Kranju.
Kulturni vestnik.
XX. umetnostna razstava v paviljonu R. Jakopiča. Pripravlja se jesenska umetnostna razstava, ki bo vsebovala dela čeških in jugoslovanskih grafičarov. Prijavo ta pošiljat ve sprejema R. Jakopič, Ljubljana, Turjaški trg 2. Zadnji rolk 24. septembra.
Pevski večer pevske šole prof. dr-Pavla Kozina v veliki dvorani Mestnega dama se vrši v četrtek 15. t. m. ob 8. url zvečer. Spored: 1. Fran Kimovec: Teče ml vodica, Emel Adamič: Tožba, 2. Miroslav Vilhar: Prijazne oči, Thomas: Poznaš deželo; recitativ in romanca iz opere »Mig-
non«, 3. Fran Oerblč: V noči, dvospev, 4. Fr. Smetana: Arija Marinke iz »Prodane neveste«I. Fleišman: Metuljček, 5. Vasilij Mirk: a) Kolo, b) Jutro, (Posvečeno kvartetu prof. Kozine.) 6. J. Verdi: Zlata Aida Iz opere Akta, O. Puccini: Arija iz opere Tosca. 7. P. Mascagnl: Dvospev Iz opere »Cavalleria-rustlcana«, 8. Stanko Pirnat: Žalost. Osmeroglasen mešan zbor, „
Danes zadnji dan letnega gledališča v Park hotelu Tivoliju. Občinstvu priporočamo, da gre na to zadnjo predstavo, kjer bo videlo marsikaj zanimivega. Začetek ob pol 9 uri zvečer.
O.	Ciril Llča, znani slovenski klavirski virtuoz, je bil imenovan za profesar-}a na zagrebškem konservatoriju.
Nove knjige kot pomočeh v boju proti boleznim. Zdravstveni odsek za Slovenijo In Istro je Izdal kot prilogo k listu »Zdravje« knjižico »Nalezljive bolezni«. V knjižici so vpisane vse nam poznane nalezljive bolezni tako polludno, da so vsakomur razumljive. Ko pride knjižica med ljudstvo, kar trdno irpamo, bo ljudstvo že samo imelo dober pomoček proti nalezljivim boleznim, — Ministrstvo za narodno zdrav. Je Izdalo knjižico »Preporod ja j«, kot pripomoček materam pri vzgoji dece. Cena knjižici je 3 din. — Oluma v 5. dej. »Mrt-vaci a prijete« Ima vzgojno vrednost in je propagandni pripomoček v bolu proti alkoholizmu. Cena knjižici Je 5 din. — škoda je le, da sta obe zadnji knjižici tiskani v cirilici In ne bosta našli dosti bralcev med Slovenci. — Vsem pa omenjene knjižice, kakor tudi list »Zdravje« toplo priporočamo. Le na ta način če bo ljudstvo primerno podučeno bo mogoče voditi uspešen boj proti vsem nalezljivim boleznim; z dobro od golo mladine, pa jih bo mogoče že v kali zadušiti. Doslej smo imeli na tem polju v našem jeziku malo literature, zato je vsak napredek dobrodošel.
Gu*tav šilih: Nekoč ie bilo jezero... Dolinska bajka. V Ljubljani, 1921. Založila »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Str. 285. Cena vez. 50 K. — Naša skromna mladinska literatura je zopet bogatejša za lepo delo. Napisal ga je mlad umetnik - učitelj, ki jo bil v naši javnosti sicer Se neznan, a 6e nam je predstavil s tein prvini nastopom prav lepo. Snov te »Dolinske bajke« je zajeta iz najstarejših časov naše slovenske zgodovine, katere se jo dotaknil v naši literaturi sedaj prvi šilili, in je pripovedovana v zares blestečem slogu, z lepimi opisi, polnimi imjmehk&jie lirike. Mladina, zlasti ona iz Savinjske dolino, bo »prejela knjigo gotovo z največjim užitkom, zato jo toplo priporočamo vsem, zlaisti, ker je preskrbelo založništvo za najelegantnejšo opremo,
Organizacijski vestnik.
is stranke.
Vlč-Gllnce. Shod se bo vršil v soboto dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer na Glincah v restavraciji Amerika s kledečim dnevnim redom:	1. Določitev kandidata v komi-
sijo za odmero dohodninskega davka. Vse sodruge in sodružice' in vse, ki čutijo, da so preveč obremenjeni z dohodninskim davkom poživljamo, naj se shoda zanesljivo udeleže, da si izberemo moža Iz naše delavske srede, ki bo gotovo zastopal naše koristi. Torej vsi na shod. — Sklicatelj.
tz sts*©N» organizacij«.
Koaliran! železničarji so sklenili na
seji dne 13. t. m., da se skliče skupni shod železničarjev, na katerem se zavzame stališče napram kongresu železničarjev in napram službeni progmatiki.
Podružnica lesnih delavcev v Ljubljani, sklicuje na nedeljo, dne 18. septembra t. 1 .ob 9 url dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma polletni občni zbor. Dnevni red: Poročilo načelstva, tajnika, blagajnika in nadzorstva. Volitev novega odbora. Raznoterosti, Dolžnost vsakega dana Je, da se zborovanja točno udeleži.
Pozor mizarji! Mariborski mizarski pomočniki so vsled mezdnega gibanja v stavki. Zatorej naj nihče ne potuje tja, dokler stavka ne bo končana, — Odbor.
Hrastnik. V nedeljo, dne 18. t. m. ob 4. url pop. se bo vršil rudarski shod z dnevnim redom: 1. Položaj rudarjev. 2. Draginja. 3. Organizacija. V dvorani kon-sumnega društva. Poroča sodr. Čoba1. Rudarji, udeležite se vsi.
Vestnik Svobode.
Cvetlični dan za ruski sladujoči proletariat priredi podružnica del. Izobraževalnega društva »Svoboda« v Celju, dne
18. septembra 1921. Proletarec sveta dolžnost te kliče, da se spomniš na tvojega sotrpina. — Odbor.
Godbeni odsek na pihala vodmatske podružnice »Svobode« naznanja, da se vrši v petek zvečer, dne 16. septembra ob
19. url v društvenem prostoru »Svobode« v Novem Vodmatu št. 189. (Mausar) I. sestanek vseh že izkušenih godbenikov v godbi na piliala. Zatorej se poživlja m vljudno vabi že Izkušene sodruge, kakor tudi iz Trnovega, Vič-GLince, šiška Itd. Naša dolžnost je, da vstopimo pošteno ln močno v delavsko godbo za Ljubljano In Okolico! Zdravo!
Gospodarstvo.
— Novi bankovci po 20 dinarjev, katere izdelujejo v Ameriki, so gotove ln bodo v kratkem odposlane v Jugoslavijo.
Podjetja zavezana javnemu polaganju računov. Začasni zakon o proračunskih dvanajstinah z dne 27. junija 1921 Službene Novine br. 154; Uradni list št. 90 iz leta 1921, odreja, da posebno pridobnino od 1. julija 1921 naprej odmerjata:	u) za
ozemlje bivše kronovine Kranjske: davčna administracija v Ljubljani, b) za ozemlje bivše kronovine Štajerske in Koroške: davčno okrajno oblastvo v Mariboru. Davčne napovedi s predpisanimi prilogami, prizivi zoper odmero ali porazdelitev davkov kakor tudi naznanila o novoustanovljenih podjetjih se vlagajo pri omenjenih oblastvlh. Za podjetja, ki so zavezana javno polagati račune, opravljata poslovanje in kontrolo glede rentnega davka potom odbitka (§§	134—136 z. o o. d.) ln
davka na tantieme tudi samo omenjeni oblastvi.
Novo žlgosanle kvart. Po točki 26 čl. 83 taksnega in pristojblnskega pravilnika z dne 20. avgusta t. 1. se Imajo vse enote (igre) kvart in domin, kar se jih nahaja dne 1. septembra 1921 v državi, Iznova žigosati ln razlika v taksi 10 (deset) dinarjev se mora plačati najkasneje do 1. oktobra 1921. V območju delegacije bode izvrševal to žigosanje davčni urad za mesto Ljubljana. Lastniki kvart in domin morajo v svrho žigosanja donesti pismeno -.lekoikovano prijavo, v kateri imajo navesti, koliko že rabljenih in koliko še nerabljenih iger kvart in domin donesejo v žigosanje. Prijave je napraviti posebej za že rabljene in posebej za še nerabljene kvarte in domine.
— Monopolskl kalendar za 1. 1922. izda Udruženje monopolskih činovnika I službenika v Belgradu. Kalendar bo dobro služil tistim, ki imajo opravka z monopol-skim blagom, predvsem sadlteljem toboka Cena 5 dinarjev izvod.
— Ustavitev gradbe uuske železnice. Kakor Piše splitska »Nova doba«, je ustavljena gradba unsko železnice, ki je živ-ljouskega vprašan la za Split, kajti z njo dobi Split prvo železniško zvezo z notranjostjo države. Unska železnica veže Split s Kninom. Čudno, sedaj ko podpisujejo investicijsko posojilo, pa vlada utavlja grad-bo ene najvažnejših železniških prog Jugoslavije.
— Cirkulacija bankovcev v Bolgarski
znaša po izkazu od 1. t. m. 3,150.000,000 levov proti 3.400,000.000 levov v istem času tonskega leta.
— Kroženje bankovcev v Češkoslovaški anaša po izkazu bančnega urada 31,
avgusta 11.455,175.000 Kč. Od 23. do 31. avgusta je narastel promet bankovcev za 492,693.000 Kč.
— Trgovski stiki Švicarske s Holandsko. »Alg. Handelsblatt« piše: Po poročilih holandske trgovske zbornice v Ženevi je v letu 1920. uvažala Holandska m njene kolonije v Švicarsko predvsem sladkor, in sicer za 126 milijonov frankov, čajnega masla za U milijonov, tobaka za 11 milijonov, sadja za 9 in pol mil., masla za 3 mil., kon-densiranega mleka za 2 mil., jedilnega olja za 2 in tri četrt milijona, svežega mesa :a 2 in pol mil., cina za 2 mil., bencina za 8 mil., alkohola ln Jesihovega esenca za 2 in tri četrt mil., krompirja in fine moke za 2 mil., lanenega olja za 2 in pol milijona in briketov za 800.000 frankov. — Švicarska je nasprotno uvozila na Holandsko svežega sadja za 3 mil., obuval za 2 mil., lesa za 4 ln tri četrt milijona, nebeljenega prediva za poldrug milijon, čipk za poldrug milijon, vezenin za 26 in tri četrt mil., svile za 5 mil., svilenih trakov za 2 mil., glavnikov za poidrug mil., bele, barvane in tiskane tkanine za 3 in tri četrt milijona, nogavic za 2 in dve tretjine mil., volnenih predmetov za 2 In tri četrt milijona, portlandskega cementa za 4 in eno tretjino mil., motorjev za poltret mil., avtomobilov za 2 mil., žepnih ur in posameznih delov za 10 mil., električnih strojev za poltret mil., anillnovih barv za 2 mil. in sode za poldrug milijon frankov. — Švicarska krije danes svojo potrebo sladkorja predvsem s sladkorjem iz Jave; če bo to še dolgo, je težko pričakovati; potem pričakuje Švicarska velike množine sladkorja iz Češkoslovaške.
— Ameriški Izvoz v Evropo. Na izvozu Zedlnienih držav je bila v zadnjem računskem letu udeležena Evropa za 1455 milijonov dolarjev. Od tega odpade na Veliko Britanijo 825, Francijo 285, Belgijo 133 in Italijo 86 milijonov ln ostanek na ostale države. Celokupni izvoz je za 1592 milijonov dolarjev manjši kakor v minulem roku. Izvoz v Kanado je presegel 100 milijonov dolarjev, dočtm je znašal izvoz v Mehiko 124 milijonov dolarjev in na Kubo 8 milijonov. Celokupna trgovina v Južno Ameriko je znašala 30 milijonov dolarjev. Uvoz iz Evrope zaznamuje padec 20%. Na celem uvoza 244 milijonov je udeležena Velika Britanija z 198 milijoni. Uvoz z Južne Amerike se je zmanjšal za 44%.
ID opisi.
Krmelj. Razmere v Krmelju so se silno poslabšale. Odkar je naše rudarsko delavstvo zapustilo Unijo slovenskih rudarlev,
smo slino nazadovali. Podjetnik nam je že potrgal plače od 40 do 50 odstotkov, čeprav draginja vsak dan narašča. Podjetnik pravi, da rabi naš zaslužek zato, da pokrije Izgubo, ki mu je nastala, ker se je premog pocenil. Kakor drugod, tako tudi pri nas strašita SLS in SKZ, češ, da rešita delavstvo. Vse obljube SKS in SLS so pa le prazna šala. Po tej žalostni izkušnji so rudarji zopet prišli do prepričanja, da se je treba okleniti Unije slovenskih rudarjev. Krmcljskim rudarjem pa povemo, da so do Istega spoznanja prišli delavci tudi po drugih krajih ta se vračajo v vrste naših organizacij.
Griža v Prevaljah. Od poučene strani se nam poroča: Nevarna bolezen griža ali krva, ki se že drugo leto posebno hudo pojavlja v občini Prevalje, je letos od meseca junija naprej tako močno narasla, da smo samo v vaseh Prevalje in Leše do danes našteli nad 220 obolelih. Umrlo je doslej 27 oseb. Bolezen se je večinoma razpasla med delavci piemogovnika na Lešah, ter med ubogimi penzijonisti, ki poleg tega stanujejo v higijemčno nezdravih stanovanjih. Obstojala je nevarnost, da se okuži cela industrijska Mežiška dolina ta to tembolj, ker radi stalne suše vsepovsod primanjkuje dobre pitne vode. Pobijanje te bolezni je bilo tem težje, ker so se morale sanitarne oblasti bojevati z dejstvom, da v Prevaljah ta okolici ni ne javne bonišnice ne lekarne. Ustvariti so se morale šele potrebne zasilne bolnišnice na LoŠah in Prevaljah, ker javna bolnišnica v Slovenjgradcu itak že prenapoljne-na, ni več sprejemala bolnikov in je bil tudi prevoz bolnikov iz sanitarnih razlogov nedopustljiv. Bolezen se je razširila hitro ln potrebni so bili nujni ukrepi, kar ie bilo tem težje, ker za bolnišnico v Prevaljah ni bilo mogoče dobiti potrebnega .prostora. šele po dvadnevnem posvetovanju se je sanitarna komisija odločila in zasegla šolsko poslopje v Prevaljah za zasilno bolnišnico kot zadnjo pomoč, potem šele, ko so zdravniki decidirano podali izjavo, da je popolna desinfekcija mogoča. Radi griže ie bila šola zaprta in sedaj Imamo počitnice, tako da je bilo vsaj to poslopje na razpolago, kJ je Itak potrebno različnih poprav, ktere se bodo izvedle obenem z razkužbo. V zasilno bolnišnico so se spravile vse tia griži obolele osebe. Energične odredbe so imele ta uspeli, da smo za-bratiHj nadalijiio razširjenje te bolezni ter da sedaj griža tudi v Prevaljski občini po-jenjujo. Na Lešah smo zamogli zasilno bolnišnico že opustiti in v Prevaljah imamo v bolnišnic! samo še 21 na griži obolelih. Vsaikomu pa, ki oboli, bi nujno svetovali, da to takoj javi občini ter se spravi v bolnišnico, ker tam dobi ne saano vsak dan pomoč po dveh zdravnikih, ampak tudi požrtvovalno ln skrbno postrežbo po Iz-
vrstno izvežbanlh strežnicah. Bolniki naj vedo, da si štejejo poklicani krogi v čast ta sveto dolžnost, da pomagajo revnim slojem, ki najbolj trpe pod to boleznijo in ki so pomoči tudi najbolj potrebni.
DrušfiHene wes4i.
Gasilno društvo na Lavercl priredi v nedeljo dne 18. t. m. ustanovno veselica na vrtu g. Ogrina. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Spored jako raznovr-sten in zabaven. Dohodek je namenjen novemu društvu za nakup gasilnega orodja, Odbor vabi vse prijatelje gasilstva k mno-gobrojni udeležbi.
P® svetu.
— Enakopravnost žena In moških v. Češkoslovaški. Češkoslovaška vlada izdeluje zakonski načrt, ki predvideva izenačenje moških ta žensk v državnih poslih. Načrt se v prvi prihodnji seji parlamenta predloži v razpravo. Ukine se tudi celibat učiteljic.
— Velik nemški tehniški načrt. Že od
i.	1917 so se Nemci bavilj z načrtom, kaka bi Severno morje zvezali s Črnim morjem, Sedaj je načrt do potankosti gotov in so že pričeli delati. Zvezali bodo namreč Ren z Donavo z velikim, širokim kanalom tako, da bodo mogli potem veliki rečni parniki zelo poceni in hitro prevažati razno blago iz črnomorskih držav v severnomorske. Če pomislimo potem, da se v Rusiji pripravljalo na !vc7o črnega morja s Kasp:škim in drugimi notranjeazijskimi vodami do pacifiške obali, potem šele lahko razumemo vso veličino izvedbe tega načrta. Ob samem donavsko-renskem kanalu bodo zgradili 33 električnih central, ki bodo dajata nad pol milijona konjskih sil. Delo bo trajalo, kakor so preračunali, 10 let, stalo pa bo 686 milijonov zlatih mark.
— Ker smo pri sejmih. Med tisočimi sejmskimi prireditvami raznih narodov j« gotovo omembe vredna akcija neke angleške družbe v Londonu, ki Je začela graditi 20.000 tonski parnik z imenom »Brit« ska industrija«, kateri bo služil kot plavajoča sejtnska palača. Ta parnik bo imel 8 krovov, od katerih bodo štirje spodnji uporabljeni kot razstavišča, drugi pa za razne pisarne, propagandne kinematografe, kabine za trgovske zastopnike itd. Leta 1923. nastopi ta originalna plavajoča sejm-ska razstava veliko potovanje okrog sveta ln se bo medpotoma ustavila v 43 najvažnejših obmorskih trgovinskih središčih. Razstavljeni bodo angleški manufaktura! in industrijski izdelki. Ne dvomimo, da bodo sedaj Amerikanci ali kateri drugi angleški konkurenti iznašli kako novo metodo sejmskega razstavljanja ta se postavili n. pr. z letečimi razstavami v orjaških ac-roplanih.
—	Tiger Je omagal. Clemenceau, ki je dospel v Pariz iz Korsike, je izjavil, da se ne namerava več udeleževati političnega življenja.
— Drugi mednarodni kongres za euge« n|ko se bo vršil od 22. do 28. septembra v Ne\v-Yorku. Kongres, katerega se udeleže vsi narodi razen Nemške in Avstrijske, bo razpravljal o najvažnejših vprašanjih eugonike in bo zasedal v štirili sekcijah. Češkoslovaško bo zastopala delogaciia broječa štiri Člane.
— Silna nesreča. Reka San Antonio v Teksasu je stopila Iz bregov ta poplavila del mest San Antonio. Bilo je petsto ljudi mrtvili in za več milijonov dolarjev škode.
Tržne cene živil v Moskvi 18. avgusta
1921. »Pravo Lidu« piše: Cene dnevno rastejo. 1 kg črnega kruha 10.000 sovjetskih rubljev, belega kruha 21.000, govejega mesa 25.000, svinjskega mesa 35.000, jagnjetine 25.000, šunke 75.000, masla 75.000, masti 55.000, bele moke za kuho 22.500, črne krušne moke 12.500, sladkorja v koc-, kah 87.500, kristalnega sladkorja 62.500, soli 10.000, čebule 7500, krompirja 3750, pese 10.000, zelnatih glav 10.000, fižola
10.000, čaja 250.000, paradižnikov 12.000,
1 jajce 1200, 1 kg jabolk 10.000, hrušk
10.000, sliv 8750, riža 30.000, kaše ali pšenice 17.500, zdroba 30.000, 1 1 mleka 6000,
1 kg sira 45,000, presnega sira 17.500, 100 cigaret 25.000, 1 cigara 1000, komad toaletnega mila 15.000, 1 kg mila za pranje
50.000, 10 komadov kumar 5000, l kg maka
15.000, steklenica jesiha 6000, 1 kg lcavine-ga nadomestka 20.000, kg graha 30.000,
leče 55.000 sovjetskih rubljev. Cene v kavarnah in buffejih so sledeče: čaša kislega’ mleka 3000, bele kave brez sladkorja 6000, čaja 3000 limonado 5000, prigrizek 6000 sovjetskih rubljev. - Plača najboljšega kvalificiranega delavca s premijam! in raznimi dokladami znaša mesečno 690.000 do j,200.000 sovjetskih rubljev. Če je zavod zadružni, so plače večje, če je privatni, se gibljeio pod navedeno vsoto 1,200.000 s. r« Seveda v sovjetskih zavodih so plače veliko manjše, zato pa tudj nič ne delajo, Uradniki imajo nekoliko manjše plače. Seveda v službah sovjetov 200.000 r. s.
Vsakega zavednega sodruga častna dolžnost ie, da naroči delavski lisi
„N& PRE J“
ga rasčirja lor mu pridobiva novih naročnikov.