SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA Leto 6 / ŠL132 -11.11.1998 • $ 2.00 Sydney - Australia http://www.glasslovenije.com.au informativni center avstralija — novics ¿2 sloveni je, o slovBncih v avstraliji in po svotu information centre australia - news from slovenia, about Slovenians in australia and around the world Obisk sekretarja Olimpijskega komiteja Slovenije prof. Janka Dvoršaka in direjitorja Kompas Holidays-a Janka Štebeja Bilo je srečanje, začetek tistega, kar bo krojilo slovenski del v času olimpijskih iger Sydney 2000 Sydney /Glas Slovenije, Stanka Gregorič/ - V soboto in nedeljo, 1. in 2. novembra so se prof. Janko Dvoršak, sekretar Olimpijskega komiteja Republike Slovenije -odbora za vrhunske športne discipline in Janko Štebej, direktor Kompas Holidays-a iz Ljubljane ter Alfred Brežnik, častni generalni konzul RS iz Syd-neya, srečali s predstavniki Slovenskega društva Sydney, Kluba Triglav in slovenskimi mediji (Marizo Ličan z radia SBS, Stanko Gregorič - urednico Glasa Slovenije in s Florjanom Ausev-jem - založnikom Glasa Slovenije in urednikom internetovega Stičišča avstralskih Slovencev). Pogovori so potekali v zvezi z organizacijo raznih dejavnosti v času olimpijskih iger v Sydneyu leta 2000. predvsem pa o otvoritvi Slovenske hiše, ki naj bi bila v času pred igrami in v času iger stična točka vseh Slovencev. "To naj bi bil predstavitveni prostor slovenske države, slovenskega športa, slovenske kulture, gospo- Z leve: Janko Štebej in prof. Janko Dvorškak v Sydneyu Foto: Florjan A user darstva in predvsem promocija avstralskih Slovencev" je poudaril prof. Janko Dvoršak. Janko Štebej bo zadolžen za Slovensko hišo, Slovenci v Sydneyu pa naj bi ustanovili olimpijski pododbor, v katerem naj. bi bili predstavniki slovenskih organizacij, medijev in posamezniki iz vseh koncev in krajev Avstralije. Do končnih odločitev seveda še ni prišlo, vendar je bila ena od idej tudi ta, da bi v centru Sydneya najeli pro- stor za Slovensko hišo, v prostorih slovenskih društev in verskega sre-dišča v Sydneyu in oko-lici pa naj bi se odvijale razne dejavnosti, kot so večji sprejemi častnih HS gostov, razstave, nastopi kulturno-umet-niških skupin; tu naj bi' bila morda še predstavitev slovenske kuhinje, njenih vin in drugega. V Avstralijo bo v času iger pripotovalo od 30 do 40 slovenskih vrhunskih športnikov, ti naj bi prihajali na treninge že prej, v prvi polovici naslednjega leta pa bo obiskal Avstralijo tudi sam predsednik Slovenskega olimpijskega komiteja (zaenkrat je to Janez Ko-cjančič, OK Slovenije bo imel volitve letos decembra). Srečanja v obeh društvih so se končala z miselnostjo, da nas je čas ob osamosvojitvi Slovenije združi! -in tako naj bi nas ponovno olimpijske igre! In to ne le sydneyske Slovence, temveč Slovence iz vseh koncev Avstralije. Akreditirani novinar Glasa Slovenije navzoč naj) razno vanju 100-letnice Leona Stuklja Sydney, Novo mesto /Glas Slovenije, Stanka Gregorič/ - Urad za informiranje RS je potrdil akreditacijo Glasa Slovenije, da svobodni novinar in fotoreporter Lojze Ojsteršek iz Velenja zastopa časopis na proslavljanju 100-letnice najstarejšega še živečega slovenskega in svetovnega olimpijca Leona Stuklja. Slovesnosti se bodo odvijale 12. novembra v Štukljevem rodnem Novem mestu. Tu bo slavnostna gimnastična akademija pod naslovom "Ave, Triumphator" s številnimi uglednimi gosti, znanimi športniki, politiki itd. Častna pokrovitelja sta predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora Juan Antonio Samaranch in predsednik vlade RS dr. Janez Drnovšek. Tu bodo tudi župani mest, kjer so potekale olimpijske igre in svetovna prvenstva kjer je Štukelj osvojil odličja- Pariza, Berlina, Amsterdama in Dunaja. 50 let redovnih obljab patra Valerij ana Jenka Sydney /Glas Slovenije, Draga Gelt/ - Letos, 29. novembra bo minilo 50 let odkar je pater Valerijan iz Sydneya v Južnih Tirolah napravil slovesne obljube. Mašniško posvečenje pa je prejel 18. maja 1952 v Chicagu. Pater Valerijan je po službovanju po Ameriki priplul z ladjo Oriano v Avstralijo leta 1963 in od takrat služi sydneyski slovenski skupnosti. Spoštovani pater Valerijan, kličemo vam še na mnoga leta! Priročnik Učimo se slovensko II. in III. del nared Melbourne /Glas Slovenije/ -Pred petimi leti so učiteljice slovenskega jezika Draga Gelt, Marija Penca in Magda Pišotek pripravile priročnik za poučevanje slovenščine najmlajših pod naslovom Učimo se slovensko I. del. Daje priročnik takrat sploh izšel je poskrbel Slovenski narodni svet Viktorije s svojim sponzorstvom. Zdaj so iste učiteljice slovenskega dopolnilnega pouka končale \\. in III. del, ki bo dan v uporabo v novem šolskem letu februarja 1999. Recenzijo je naredila profesorica slovenščine in angleščine iz Ljubljane, levji delež pa je opravilas Draga Gelt. V tej številki še: Iz dnevnika urednice: Uspešno deskanje po Stičišču avstralskih Slovencev str. 2 Nujna koordinacija vseh, ki se ukvarjajo z zamejstvom in izseljenstvom Polka in klobasa nista dovolj str. 4 ASK in SNS-ji vas vabijo v Slovenijo v časa papeževega obiska str. 9 http://www.glasslovenije.com.au Uspešno deskanje po našem stičišču - 22.144 klikov Po internetu je mogoče skoraj vse. Tako in drugače. Da je mogoče prenašati zvok in sliko, ve že vsakdo; da na ______svetovnem spletu dobite podatke o vsem kar si zamislite ni nobena skrivnost. Vse skupaj je le nekoliko klikov in čas... tako nekako je v Delu zapisal Luka Dekleva in tako bi lahko zapisali tudi mi Še posebej po naših lastnih izkušnjah in statistiki. Zamislite samo to: STIČIŠČE AVSTRALSKIH SLOVENCEV je imelo od konca avgusta do 10. novembra 1998 - 22.144 klikov. Hourly usage for Novenber 1998 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Statistika nam kaže, da so ljudje des kal i po naših straneh ob vsaki uri (glej tabelo). To da so nas brali od ene ure po polnoči pa vse do jutranjih ur nam pove, da so klikali predvsem v Evropi. Tudi naša E-mail pošta je bila pestra, prejemali smo jo iz Finske, Kanade, Argentine, ZDA, Švice, Avstrije in seveda največ iz Slovenije. Kaj nam to pove? Da "prekmorske deskarje zanima naše življenje in da iščejo podatke o nas. Naše internetove strani bodo v naslednjih dveh letih prav gotovo bogato obiskovane zaradi olimpijskih iger Sydney 2000. Kako lepo bi bilo, ko bi se naša slovenska društva, podjetniki in drugi posamezniki spomnili na to, da bi postali sponzorji STIČIŠČA, tako da bi lahko živelo še naprej in se dopolnjevalo z novimi informacijami. Morda niste vedeli: vzdrževanje web strani je povezano s stroški, pa tudi čas je zlato kajne? In tega je potrebno porabiti, za kaj takega kot je STIČIŠČE, "na kilometre ". Zanimiva je reakcija nekaterih posameznikov ali slovenskih organizacij, ki jemljejo dejstvo, da smo "jih dali" na internet kot uslugo nam in ne njim Kakorkoli, mi bomo šli z oblikovanjem in dopolnjevanjem naše domače strani naprej, pa četudi samo na svoje stroške. Da sta računalništvo in z njim internet res obliki komuniciranja in iskanja raznovrstnih informacij prihodnosti je pokazala ameriška tržna raziskava giganta Ziff-Davis. Ugotovili so, da najmanj 45 milijonov oziroma 44, S odstotka ameriških gospodinstev premore vsaj en osebni računalnik. Kot kaže še razsikava naj bi bilo število lastnikov računalnikov v neposredni povezavi s stopnjo izobrazbe. Tudi Slovenija je, po glavi prebivalca, kar se tiče računalništva, pri samem svetovnem vrhu - torej računalniško visoko pismena. In prav tako je tudi Avstralija. V računalniku je moč najti velikansko število koristnih podatkov in nasvetov. Tako smo se potrudili in poiskali za naše deskarje veliko naslovov časopisov, zanimivih ustanov in naslovov posameznikov (iz Slovenije in drugod po svetu) - STIČIŠČE AVSTRALSKIH SLOVENCEV vam nudi vse mogoče "linke" - povezave, med drugim tudi na naše slovensko veleposlaništvo v Canberri. Na internetu lahko raziskujete svoj rodovnik: Slovensko rodoslovno društvo ima dve svoji strani, poiščite ju preko STIČIŠČA. Odpiramo vam torej vrata v Slovenijo in v svet - obenem pa Sloveniji in svetu predstavljamo vas (in nas). Mi torej hodimo v korak s časom - pripravljeni smo stopiti v 21. stoletje z vsemi njegovimi novostmi in čudeži, kako pa vi? Za vse informacije in pripombe o STIČIŠČU se lahko obrnete po E-mailu na Florjana Auserja, urednika teh strani. Pišite nam, kako so vam všeč? Spoštovani društveni delavci, dragi slovenski podjetniki in posamezniki, postanite sponzor STIČIŠČA AVSTRALSKIH SLOVENCEV! Vaša urednica Stanka ' /C*-«- «- V znamenju olimpijskih iger Sydney 2000 Olimpijski ogenj za sydneyske olimpijske igre 2000 bo imel najdaljšo pot v zgodovini vseh olimpijskih iger, saj bo potoval skozi Grčijo in okoli dvanajst držav Pacifika preden bo prispel v Avstralijo. Potem se bo začela 27.000 km dolga pot po avstralskem kontinentu, ki bo trajala 100 dni, ogenj si bo poda-jalol0.000 nosilcev skozi tisoč mest. V vsakem mestu se bo konvoj petdesetih vozil ustavil dvakrat, v času kosila in zvečer, to bo čas za različne predolim-pijske slovesnosti. Olimpijska baklja bo prepotovala vsak dan povprečno 271 km (16.000 km po cesti, 9.500 km bo letalskih prevozov in 1.500 km po železnici) Pot olimpijskega ognja: - sredi maja 2000 - začetna točka od Olimpije do Aten - 8. junija 2000 prispe na avstralski kontinent v Uluru-Kata Tjuta National Park Slovesna otvoritev olimpijskih iger bo 15. septembra 2000. Zaključna slovesnost pa 1. oktobra. Paraolimpijske igre bodo trajale od 18. do 29. oktobra. Cena vstopnic A-kategorije za otvoritveno slovesnost bo mnogim nedostopna, saj bo stala $ 1.382, ista cena bo veljala za zaključno slovesnost. Dela na glavnem olimpijskem stadionu bodo gotova v sredini leta 1999. Stadion bo lahko sprejel 110.000 ljudi. Skoraj vsa drevesa in grmovje okoli olimpijskega parka v Home-bushu spadajo med avstralsko floro. Več kot 100.000 komadov različnega grmičevja in okoli 4000 dreves je bilo posajenih okoli plavalnega in atletskega centra ob koncu leta 1994. Okoli 5000 dreves in grmov je bilo posajenih leta 1994 okoli in v bližini tako imenovanega State Sport Centra, kije bil zgrajen leta 1984. Več kot 30.000 dreves in raznih grmovje bilo posajenih od leta 1996 okoli potoka Haslams Creek. Devetdeset dreves na področju Homebushaje starejših, od teh je nekaj več kot 100 let starih. Devetdeset starih ogromnih dreves iz družine fikusov bo presajeno iz severne obale na Olympic Boulevard. Razen tega bo tu posajeno še 500 dreves iz družine iglavcev. Skoraj 200 avstralskih dreves in več kot 1000 grmovje bilo doslej posajeno ob Homebush Bay pristanišču ob reki Parramatta. Okoli glavnega olimpijskega stadiona bodo posadili evka-liptusova drevesa na površini 4.5 hektarjev Vse objekte v Homebushu bo krasilo naravno avstralsko cvetje GLAS SLOVENIJE NOVI NASLOV, TELEFON, FAX NASLOV: Glas Slovenije P.O.Box 559 Round Corner Dural NSW 2158 TELEFON: (02) 9899 1131 FAX: (02)98992981 Slovenija, moja dežela {¿J GLAS SLOVENIJE - THE VOICE OF SLOVENIA izhaja dvakrat mesečno. PUBLISHER-ZALOŽNIK Florjan Auser - TISK Glas Slovenije Sydney 3 GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA - EDITOR Stanka Gregorič - TEHNIČNI U R E D NI K- TE CH NI CA L EDITOR Florjan Auser z Ustanovljen - established in 1993 - Ustanovitelji - founders: Stanka Gregorič, Alfred Breznik, Dušan Lajovic. Štefan Merzel - Glas Slovenije je nedobičkonosen Q časopis - The Voice of Slovenia is non-profitable newspaper - Mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva - Avtorji sami odgovarjajo za svoje «f prispevke (največ do 300 besed ali četrt strani) - Vse pravice pridržane - Ponatis aH uporaba celote ah posameznih delov (na slovenskih radijskih oddajah, v w O časopisih in revijah) dovoljen kadar je naveden vir (Glas Slovenije) - Letna naročnina S50.00; polletna - S 30.00; letalska letna naročnina v prekomorske države ^ Z Ustanovljen - established in 1993 - Ustanovitelji - founders; Stanka Gregorič, Alfred Brežnik, Dušan Lajovic. Štefan Merzel - Glas Slovenije je nedobičkonosen "^j 0 časopis - The Voice of Slovenia is non-profitable new.s nape, i) - Vse p. vir (Glas. i mu. uu - sponzorji:oa s luu.uu navzgor -Lemk oglasov v upravi - Muli oglasi do JU besed 2> t U. U(J; vsaka naslednja beseda 5 0 centov; Jotograjija dodatnih i / U. 00 GL-IS SLOVENIJE: P.O.Box 559 - Round Corner Dural - NSW2158 Australia- telefon: (02) 98991131 - Fax: (02) 98992981 E-mail: ovenia@ieta.org.au HRPELJE -KOZINA /Primorske novice/ - Prizadevni krajani Gradišča so se lotili obnove vaške cerkve Sv. Primoža, ob kateri naj bi se menda nekoč spočil sam Napoleon. LJUBLJANA /Delo/- Pred kratkim sta Marjan Podobnik, podpredsednik vlade, in minister za zdravstvo Marjan Jereb, položila temeljni kamen za novo Pediatrično kliniko, ki jo bodo na prelomu tisočletja začeli graditi ob Koritkovi in Bohoričevi ulici v Ljubljani.Ob tej priložnosti je bilo rečeno, da brez številne finančne pomoči ne bi šlo in se zahvalili vsem, ki so kakor koli pomagali z denarnimi prispevki. (Op.ti.: Osvežimo spomin - Glas Slovenije je s pomočjo avstralskih Slovencev zbral za kliniko okoli 500 plišastih koalic) KRANJ- /Delo/ - V Kranju so že četrtič zapored organizirali prodajno razstavo Likovni umetniki za Prešernovo mesto, katere jedro sestavljajo Prešernovi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada. Z izkupičkom bodo obnovili zid okoli Prešernovega gaja v Kranju. Na sliki: Martin Krpan, Stojan Batič, bron, 39 x 37 xl5 cm CRNGROB, STRAŽIŠČE, SVETI DUH, ZABNICA SVETI JOŠT /Mac/- Nad Kranjem so prebivalci gornjih mest že vrsto let prisiljeni poslušati pokanje na vojaškem vadbišču Crngrob. Nenehnega streljanja so se naveličali in protestirali pri Obrambnem ministrstvu, saj je strelišče tudi velika nevarnost za okoliške prebivalce, in zagrozili z blokado streljišča. STRAŽIŠČE PRI KRANJU /Večer/ - Kranjska poslovna enota Pošte Slovenija je odprla poštne prostore pri Stražišču pri Kranju. To je letošnja največja poštna naložba. Pošta je stala 70 milijonov tolarjev. TOMAJ /Primorske novice/ - Kosovelovo hišo, ki je propadala so pričeli obnavljati, prihodnje poletje naj bi obiskovalci in ljubitelji velikega penika že lahko obiskovali muzej družine Kosovel, ki ga bodo uredili v spodnjih prostorih hiše. V muzeju bo poleg pesniških zbirk Srečka Kosovela razstavljena tudi izjemna knjižnica njegovega brata Stana in klavir sestre Karmele. Poznavalci bogatega duhovnega življenja družine Kosovel so se namreč odločili, da bo muzej v Tomaju posvečen spominu na vso družino Kosovel, in ne le na Srečka, ki je tu živel le kratek čas. Tako bo lahko pričal o življenju te intelektualne družine in v prihodnosti postal tudi kulturno žarišče Krasa. ŠEMPAS /7. Vai. - Primorske novice/ -Točno pred 130 leti je tretji slovenski narodni tabor na Veliki Otavi pri Sempasu potekal v strahu pred neredi z Italijani, ki niso bili navdušeni nad zbiranjem Slovencev in njihovimi zahtevami, ki bi morebiti ogrozile italijanske koristi na Primorskem. Točno 18. oktobra so se v Ozeljanu zbrali Slovenci da bi se spomnili tega dne, ko so se pred tolikimi leti borili za svoje narodnostne pravice Novice Bodoči kralj v kraljestvu Zlatoroga "Slovenija je ena najbolj čuvani/t skrivnosti v Evropi" /Nedeljski Online/ - Britanski prestolonaslednik, waleski princ Charles je na povabilo predsednika Milana Kučana obiskal Slovenijo v začetku novembra. Ogledal si je Gorenjsko in Ljubljano, seveda najprej Bled in otok, vpisal se je v zlato knjigo Ljubljane, zanimalo pa ga je še tisoč drugih stvari (več v angleških novicah). "Slovenija je ena najbolje čuvanih skrivnosti v Evropi", je dejal princ. V Sloveniji je princ razkril košček svoje zasebnosti: "Nekaj moram priznati. Kaditi sem nehal, ko sem imel enajst let in sem za ko-košnjakom pokadil dve močni." S predsednikom Kučanom sta si izmenjala darili, tako da bo princ Charles na svoje posestvo Highgrove odnesel čebelnjak, sam paje Kučanu podaril posebno uro z ornamenti. Se to: princ Charles bo kmalu po obisku Slovenije, 14. novembra proslavil Abrahama. Tega dne bo Camilla prvič uradna prestolonaslendikova spremljevalka. Premier dr. Janez Drnovšek uspešno zaključil obisk v ZDA New York /Delofax/ - Slovenskega premierjaje sprejel med drugimi tudi predsednik Bili Clinton. Clinton seje zelo ugodno izrazil o Sloveniji; dejal je, daje dobra kandidatka za NATO. Tudi srečanje z zunanjo ministrico Madeleine Albright je bilo uspešno. Janševi Socialdemokrati dosegli največjo politično zmago Ljubljana /Delo/ - Ustavno sodiščeje izdalo odločbo, s katero ugotavlja, da je bil na referendumu decembra 1996 izglasovan večinski volilni sitem in da je bila pritožba Socialdemokratov, ki je izpodbijala poročilo republiške volilne komisije o izidu glasovanja na tem referendumu pravilna in upravičena. Decembra 1996 so se namreč volilci na referendumu odločali med tremi predlaganimi volilnimi sistemi. Socialdemokrati so, s podporo več kot 40 tisoč volilcev, predlagali dvokrožni večinski volilni sitem. Kaj pomeni večinski volilni sitem? To pomeni, da v parlamentu ne bo več prostora za posamezne stranke, ki se dogovar- jajo o koaliciji šele po volitvah, ampak za dva politična bloka, ki se bosta oblikovala že pred volitvami. Vlada, ki bi bila veliko manj ranljiva, kot so koalicijske, pa bo pripadla tistemu, ki bo dobil v parlamentu več sedežev. Predsednik SDS Janez Janša je dejal: "Dejstvo je, da bodo v skladu z odločbo ustavnega sodišča naslednje volitve v Državni zbor izvedene tako, da se bo volilo neposredno, da se bo Slovenija razdelila na 88 približno enakih okrajev in da bodo ljudje v vsakem okraju posebej z absolutno večino izbrali svojega poslanca." Obrambni minister Krapež moral odstopiti zdaj pa kriza med SLS in LDS zaradi postavitve novega državnega tožilca Ljubljana /iz različnih virov/ -Obrambni minister Krapež (član SLS) je moral zaradi afere okoli nepravno pridobljenega stanovanja odstopiti, zdaj paje nastopila nova kriza med dvema vladajočima strankama, Drnovškovo Liberalno demokracijo in Podobnikovo Ljudsko stranko, in to zaradi imenovanja državnega tožilca (Drobniču je potekel mandat). SLS se zavzema za Barbaro Brezigar, LDS pa temu nasprotuje in želi imenovati nekoga iz svojih vrst. Podobnikovi Slovenski ljudski stranki zadnje čase očitajo veliko nepravilnosti in tudi nepoštenosti. Stranka nima kadra, pereče je še vedno tudi vprašanje kdo bo nadomestil Krapeža. Sporočilo miru nad grobovi Loa pod Mangrtom /Primorske novice/- Na ozemlju Slovenije sta obe svetovni vojni terjali 105.000 žrtev, večinoma vojakov. Konec oktobra se je odvijala spominska slovesnost na soški fronti po osemdesetih letih.V Posočju na te boje spominjajo ostanki kavern, bunkerjev, po hribih raztreseno orožje in osebni predmeti - pa tudi pokopališča na Logu pod Mangrtom, v Soči, Bovcu, Trenti, na Ločah pri Tolminu, v Modrejcah, nemška kostnica pri Tolminu in italijanska kostnica pri Kobaridu. Letala Adrie Airways v živih barvah slovenskega turizma Brnik /Novi glas/ - Slovenska letalska družba Adria Airways je na svojih letalih napisu Adria dodala osrednje znamenje celostne grafične podobe slovenskega turizma - to je napis Slovenija z rožicami v štirih barvah. Nujna koordinacija vseh, ki se ukvarjajo z zamejstvom in izseljenstvom Polka in klobasa nista dovolj Ljubljana /Dei.ofax/ - Enajsta med razpravami, ki jih kot predpripravo na pisanje nacionalnega kulturnega programa od spomladi pripravlja ministrstvo za kulturo, je zbrala predstavnike vseh tistih delov narodovega telesa, ki so se iz takih ali drugačnih razlogov znašli za mejami matične domovine. Posvet je bil po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za kulturo Silvestra Gaberščka v nekem smislu zgodovinski - še nikoli se namreč niso zbrali skupaj na enem mestu tako Slovenci iz zamejstva kot politični in ekonomski izseljenci, ki živijo po vseh kontinentih. Čeprav so mnogi razpravljalci tako organizirano srečanje pozdravili, pašo se slišali tudi glasovi protesta proti metanju vseh Slovencev zunaj meja matične države v isti koš. Gre vendarle za skupine, ki imajo različne intenzivne stike z domovino in posledično zelo različne potrebe. Uvodni referat je predstavila voditeljica resorja za Slovence po svetu pri ministrstvu za kulturo Milena Cerar. Po njenih grobih ocenah naj bi zunaj matične domovine živelo okrog pol milijona Slovencev. Poudarila je, da bi bila nujna koordinacija vseh, ki se v Sloveniji ukvarjajo z zamejstvom in izseljenstvom. Teh je cel kup, poleg državnih in javnih ustanov so tu še različna civilna združenja: Slovenska izseljenska matica, Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Svetovni slovenski kongres in Turistična zveza Slovenije. Opozorila je na nedostopnost slovenskih medijev za Slovence po svetu ter pretirano zbirokratiziranost in razdrobljenost financiranja dejavnosti teh skupin. Med cilji, ki naj bi jih poskušal zasledovati nastajajoči kulturni program, je med drugim navedla skrb za "tretjo generacijo" izseljencev in zamejcev, ki ji polka in kranjska klobasa nista nista več dovolj, ter spodbujanje učenja slovensščine pri njih, pa tudi raziskovanje in arhiviranje zgodovine razseljenih in zamejskih Slovencev. (Op.u.: Zanimivo - na srečanju je bil sodelujočim razmnožen različen material, med drugim tudi zapis iz Glasa Slovenije o slučaju gostovanja velenjske skupine Moj dom, pod rubriko Iz dnevnika urednice, št. 128-129, 15.9.1998, z naslovom Zakaj obiskovalci iz Slovenije po vrnitvi iz Avstralije javnosti posredujejo netočne podatke? Nekateri so bili mnenja, da so takšna odkrita pisanja koristna, saj pomagajo osvetljevati probleme, ki nastajajo med Slovenijo in Slovenci po svetu). Zahteva Foruma za Goriško - Razseljeni Primorci naj postanejo slovenski državljani Nova Gorica /Novi glas/- Forum za Goriško oziroma Združenje za pispoivd G oriške je gjiejžlclokum en t, /cinosinasbv PROTEST. V njem slovenski javnosti sporoča "svoj protest zaradi krivičnega odnosa in ravnanja do razseljenih Primorcev in Primork, ki so bili v obdobju italijanske okupacije in fašističnega nasilja prisiljeni zapustiti Primorsko. Odšli so v svet. Ob zlomu jugoslovanske federacije in osamosvojitvi Slovenije je bilo nekaj poskusov, da bi v zakonu zagotovili tem prisilnim izseljencem in njihovim potomcem možnost in posebno zakonsko zagotovilo, da se lahko vrnejo v domovino in pridobijo slovensko državljanstvo. Toda slovenska politika seje osredotočila predvsem na Argentino in na drugi val političnih izseljencev, ki so odšli v svet po drugi svetovni vojni, krivice, ki jih je povzročil fašizem na Slovenskem paje potisnila v pozabo. Krivice so toliko večje, če upoštevamo, da je bilo slovensko državljanstvo podeljeno mnogim tujim državljanom iz BiH, Makedonije in Srbije. Forum zahteva, da bi Državni zbor po hitrem postopku sprejel zakon, ki bi zgoraj omenjene krivice popravil." Vodstvo Slovenske gospodarske zbornice in podjetniki iz Slovenije na obisku v Argentini -Srečali se bodo tudi s člani Slovenske latinsko ameriške trgovske zbornice Buenos Aires /Svobodna Slovenija/ - Delegacija bo prispela v Argentino 15. novembra, srečala se bo s funkcionarji zunanjega ministrstva in z argentinskimi gospodarstveniki, kakor tudi s Slovensko latinskoameriško trgovsko zbornico in s tamkajšnjo slovensko skupnostjo. Ogledali si bodo dvoje slovenskih velepodjetij na področju Buenos Airesa in imeli srečanje v Slomškovem domu. Delegacijo vodi mag. Jožko Čuk, v delegaciji so tudi predstavniki sedemnajstih slovenskih podjetij. 70 let Radia Slovenija Ljubljana /Novi glas/- Dne 28. oktobra je minilo 70 let, odkar je leta 1928 po radijskih valovih prvič krenila v svet slovenska beseda.Oglasila se je kukavica Radia Ljubljana, samo osem let po pričetku delovanja prve radijske postaje v ZDA. Danes Radio Slovenija oddaja na treh programih, poleg nacionalnega radia je v Sloveniji 60 lokalnih in komercialnih radijskih postaj, ki s programom segajo v vse dežele države. V Aj do vščin i n aj starejša tekstilna industrija Ajdovščina /Novi glas/ - V tekstilni tovarni oziroma Tekstilni industriji v Ajdovščini so z raznimi slovesnostmi zabeležili 170. obletnico delovanja. Tovarno je leta 1826 ustanovil tržaški trgovec Josef Chiozza, njeni lastniki ali bolje rečeno delničarji, ki so bili do časa po drugi svetovni vojni predvsem tujci, Italijani in Avstrijci, so se pogosto menjavali. Drobnič izstopil iz Društva državnih tožilcev Ljubljana /Mag/ - Generalni državni tožilec Anton Drobnič je 12. oktobra izstopil iz omenjene organizacije. Zapisal je, da so od letošnje pomladi, ko seje približal konec njegovega mandata vidni predstavniki in člani društva začeli proti njemu politično gonjo. Evangelični praznik reformacije Gornji Petro ver - Na praznični dan reformacije, 31. oktobra so se mnogi zbrali pri slavnostnem bogoslužju v gornjepetrovski evangeličanski cerkvi. Božjo službo sta vodila zakonca Jana in Viljem Kerčmar. Evangeličani v Sloveniji so organizirani v trinajstih cerkvenih občinah oziroma gmajnah, od tega deset v Prekmurju, preostale pa tri v Apačah, Mariboru in Ljubljani. Blagoslovitev orgel v cerkvi Ljubljana-Polje Ljubljana /Demokracij^- Orgle je izdelala delavnica v Mariboru in so četrte po velikosti v Ljubljani. Na orgle sta igrala priznani orglar Tone Potočnik in Janko Kastelic, glasbenik in skladatelj slovenskega rodu iz Toronta v Kanadi. Kastelic že tri leta občasno živi v Sloveniji. Posebej za to priložnost je napisal mašo za orgle, sicer pa bo poslej redni organist v tej cerkvi. Kje se dobro je v Mariboru Maribor /Jana/- Uroš Mencinger, novinar mariborskega Večera, je izdal kulinarični vodnik po Mariboru in okolici. Predstavil je dvainpetdeset gostiln, sedem picerij, sedem hiš s kmečkim turizmom in z vintočem, dvanajst pohorskih domov in hotelov ter tri tržnice. Odgovor po 53 letih: grobišče je Črni vrh /Primorske novice/ - Ob Andrejčkovem breznu v Košev-niku je bila žalna slovesnost s pokopom neznanega števila žrtev pobojev maja 1945. Nad breznom bo poslej razpet križ. Že 53 let se šepeta o desetinah pa tudi o stotinah pobitih v breznu. Borci NOB so bili proti postavitvi obeležja, po njihovem ni nikjer dokazov in ne dokumentov o pobitih. "Postavitev obeležja žali NOB in legalizira kolaboracijo," so dejali. Na osnovi terenskih raziskav pa je mogoče trditi, da v breznu ležijo predvsem pripadniki Italijanov, nekaj pa tudi Slovencev, ki so jih k breznu pripeljali najverjetneje iz idrijskega in ajdovskega zbirnega taborišča. Točno kolikim ljudem in komu je brezno grob, bržčas ne bo nikoli znano. Ljubljanski škofi o dogodkih med vojno -izrazili obžalovanje Ljubljana /Delofas/ - Družina d.o.o. jc kot prispevek k narodni spravi izdala knjižico Resnici na ljubo. V njej je šest izjav, s katerimi so škofje zavzeli stališče do medvojnih dogodkov in izrazili obžalovanje za vse, kar so zagrešili člani ali predstavniki Cerkve. Dr. Anton Stres je dejal, da naj bo to pot k spravi, ki nujno vodi do priznanja in obžalovanja lastne krivde. Finale svetovnega prvenstva bodo v Planici Bled/Dei.o/- Komite za skoke pri mednarodni smučarski zvezi FIS je določil, da bo finale svetovnega pokala v smučarskih skokih, od 20. do 21.marca, na velikanki v Planici. M is s Slovenije Že na Sejšelih Ljubljana /Delo/ - Miša Novak bo zastopala Slovenijo na Sej-šelskih otokih. Velike finale bodo 26. novembra. Nagradni sklad za izbor miss sveta znaša 45 milijonov tolarjev, prireditev pasi bo po televiziji ogledalo več kot dve milijardi gledalcev. Še ta zanimivost: svojo kandidaturo za organizacijo izbora miss sveta v letu 2001 so vložili Hrvati, prireditev pa bi bila v Opatiji. i i.i i.i m Trgatev v znamenju Leona Stuklja Maribor /Večer, Vinko Rizmal/ - Na mariborskem Lentu so pred kratkim obrali znamenito staro trto. Bratev je bila posvečena olimpioniku Leonu Štuklju, saj so mu ob tej priložnosti podarili tudi cepljenko več kot 400-letnegatrsa. "Izročil jo bom našemu Rotary klubu, zanelsi jo bomo na naš mali Olimp -mariborsko Piramido, da bo med tisočerimi trsi zrla na pridne ljudi Maribora in Štajerske,"je v zahvalo dejal Leon Štukelj. Brači so zavihali rokave in nabrali 46 kilogramov grozdja s 17,3 odstotno vsebnostjo sladkorja. V imenu rojakov iz Avstralije oziroma Slovenskega narodnega sveta Viktorije je na tokratni prireditvi Vinko Rizmal iz Melbourne-a izročil Mariborčanom avstralske škarje za obiranje grozdja. Stoletnico Leona Štuklju si lahko ogledamo na internetu preko STIČIŠČA AVSTRALSKIH SLOVENCEV h ttp:/Avww. g l as s l oven i je. coni. au Razstava, katalog in zbornik "Temna stran meseca" Ljubljana /Delo/ - Organizator pisatelj Drago Jančar s sodelavci. Razstava zajema obdobje med 8. majem 1945 in prvimi demo-kiatišnin ivolih/an i "O obdobju, v katerem smo živeli, o resnici, ki je bila zamolčana ali potisnjena v pozabo... ločnica med totalitarizmom in demokracijo še zmeraj ni jasna... pripravili smo razstavo, ki naj bi spregovorila o tistem, kar sije treba jasno priklicati v zavest, če hočemo živeti v moderni demokratični družbi" jc pojasnil Jančar in dodal, da bi morali ljudem poleg že prikazanega na razstavi Slovenci vXX. stoletju predstaviti tudi zasliševalske celice ali delovna taborišča za ženske, politične obsojenke, teharsko taborišče, roške jame, poleg kipov Kardelja, Tita in Mačka tudi obsojence z dachavskih procesov. "Kdo naj bo poklican k resnici tega obdobja, če ne mi, ki smo rojeni po vojni, ki smo vsi nekako otroci socializma"je še pridal. Ministrstvo za kulturo je razstavni projekt podprlo s štirimi milijoni, s tem pa tudi zbornik, ki bo izšel kasneje. Zbornik Temna stran meseca, Kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990, bo na več kot 800 straneh predstavil zajetno dokumentarno gradivo, ki ga avtorji in založba Nova revija posvečajo vsem žrtvam totalitarnega sistema v Sloveniji, v čast živim in v spomin mrtvim. Demokracija dvakrat na teden Ljubljana /Demokracija/ - V soboto, 7. novembra, bo Demokracija dobila sestro. Ker seje število bralcev v zadnjem času občutno povečalo, bo Demokracija začela izhajati dvakrat tedensko, in sicer ob sredah in sobotah. Pravijo, da bo vsebina dvakrat bogatejša in bolj raznolika, saj so k sodelovanju pritegnili več novih sodelavcev. Ko bo imela Demokracija najmanj 15.000 rednih naročnikov, bodo začeli izhajati trikrat na teden, če pa bi se število naročnikov povzpelo na 20.000, bo Demokracija postala dnevnik. Tečajnica Banke Slovenije Srednji devizni tečaj (9. novembra 1998) Država (enota) Avstralija (1 AUD) Avstrija (100 ATS) Francija (100 FRF) Hrvaška (100 HRK) Italija (100 ITL) Japonska (100 JPY) Kanada (1 CAD) Nemčija (100 DEM) Švica (100 CHF) V. Britanija (1 GBP) ZDA (1 USD) tolarjev 101,2682 1352,9717 2838.9181 2552,0184 9,6223 133,2126 104,0857 9518,5853 11522,2475 265,5685 159.8361 Kultura Slovenija Zapisali so še v. V 41. številki Novega glasu iz Gorice, s katerim ima Glas Slovenije izmenjavo, smo prebrali, da se nahaja v bolnišnici na zdravljenju odgovorni urednik dr. Drago Legiša. Želimo mu čim hitrejšega in uspešnejšega okrevanja in se to pot zahvaljujemo celotnemu uredništvu za redno pošiljanje lista. Glas Slovenije - uredništvo EL CORDILLANO in SVOBODNA SLOVENIJA Bariloški (argentinski) časopis El Cordillano (vest prenaša Svobodna Slovenija) je pred kratkim objavil sliko Slovencev, ki so letos prišli v poštev za priseljensko diplomo. V Bariločah je namreč navada, da za dan emigranta občina skupaj z notranjim ministrstvom pripravi posebno prireditev, na kateri podeli diplome vsem priseljencem iz drugih držav, ki so dopolnili petdeset let svojega bivanja v Argentini, kot priznanje za njihovo "izbiro Argentine kot zemlje upanja in v zahvalo, da so petdeset let posvetili svoj trud, delo in dali od sebe vse najboljše za veličino Argentine". Na sliki so bili sledeči: dr. Vojko Arko, Marjana Marn, Terezka Marn Žužek, dr. Stane Žužek ter Ignacio Ingrisch. MAG Ivo Hvalica poslanec Socialdemokratov v Državnem zboru namerava tožiti Jelka Kacina, člana Liberlnih demokratov, ker ga je v poslanskih klopeh udaril z Delom (Hvalica pravi, da ga je zadel s pestjo) po glavi. Mag pa je ob tem dogodku med drugim zapisal: 'Ko politik prestopi prag besednih strankarskih spopadov in jih zamenja s fizičnimi obračunavanji, je to napad na parlamentarno demokracijo, ne na spodobnost. Kacinovi udarci po Hvalici so zato politični terorizem." Jelko Kacin pa je izjavil, da Hvalica v zadnjem času stopnjuje napetost v Državnem zboru in da zaradi tega, ker gaje ■pritisnil' nima prav nič slabe vesti. DEMOKRACIJA Časopis piše o kampanji za združitev Peterletovih Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in Podobnikove Slovenske ljudske stranke (SLS), ki se je po njihovem začela na enak način, kot je leta 1992 potekala kampanja v občilih proti njuni združitvi. V primeru združitve obeh strank pa bi ostala Janševa Socialdemo-kratska stranka (SDS) osamljena. 7. VAL in MAG Razprava o delitvi koprske občine postaja čedalje bolj vroča. Ustavno sodišče zahteva razbitje občine, poslanci v državnem zboru pa so preko odločitve tega z glasovanjem zavrnili predlog, stališče ustavnega sodišča so zagovarjale tako imenovane pomladne stranke SLS, SKD in SDS. V zvezi s tem je Pavel Ferluga, ki zastopa stališče, da bi se morala koprska občina razdeliti na več manjših v Magu med drugim zapisal 'da je koprska občina že od zdavnaj v rokah tako imenovane leve nomenklature, ki je v službi tuje osvajalnepolitike... Predpisi, ki veljajo drugje v Sloveniji, tu ne veljajo (Glej napis italijanskega konzulata, ki je še vedno samo v italijanščini v brk vsem predpisom; italijanski manjšini manjka samo še ptičje mleko)... Tu nekaj smrdi, smrdi po zatohli inter nacionalistični politiki, ki ni in nikoli ne bo v korist slovenske države... Razprodali bodo vse kar je še vrednega v Sloveniji... 'je zapisal Ferluga. 7. Val, priloga Primorskih novic je anketiral mlade Koprčane, poglejmo kaj menijo oni: Sandi, 21 let: 'Primorci v samostojni Sloveniji ne pomenimo nič, saj smo le sužnji komunističnih bedakov, ki krojijo pravila, ki bi obrodila le njihov interes, ne pa interesa celotnega prebivalstva!' Gregor, 19 let: 'Zrazdelitvijo na občine bi Ljubljana laže dirigirala primorski orkester...' Ingrid, 24 let: '... država proti volji primorskega prebivalstva vsiljuje razdelitev.' Andreja, 20 let: 'Predlog o novih občinah in odločba ustavnega sodišča pomenita za primorske okoliške kraje popolno diskriminacijo in krivičen odnos. Istra je imela vedno svojo samostojno politiko in pri tej mora tudi ostati.' Katja, 19 let: 'Koprska občina mora ostati nerazdeljena, ker se samo tako lahko upira ljubljanskemu zelniku in njegovim modrim idejam.' Umrl slikar Jože Tis nikar Slovenj Gradec/D ei.ofan/- Pred dnevi je v prometni nesreči izgubil življenje slovenjgraški slikar Jože Tisnikar, eden vodilnih slovenskih samorastnikov. Pred Galerijo likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, ki je ob slikarjevi 70-letnici pripravila doslej najobširnejšo predstavitev njegovih del, so obesili črno zastavo. Umetnika, čigar 250 olj in risb je še na ogled, ne bo več v domačo galerijo, njegovo življenje seje izteklo pred zaprtjem razstave. O slikarju Tisnikarju je izšlo veliko monografij v različnih jezikih, leta 1980 celo v japonščini. Sodeloval je na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah in kljub slavi je ostal prprost človek. 50 let delovanja Ljubljana /Demokracij,i/ - Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede Znanstveno-razi-skovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) praznuje pet desetletij obstoja. Obletnice so se spomnili na posebni slovesnosti, ko je o nastanku in razvoju ustanove govoril njen predstojnik dr. Darko Dolinar. Benečan Robba baročni kipar na Slovenskem Ljubljana /Novi glas/ - V Narodni galeriji v Ljubljani je od 16. do 18. oktobra potekal mednarodni simpozij Francesco Robba in beneško kiparstvo 18. stoletja. Letos je namreč 300-letnica kiparja iz Benetk, ki je večino svojega življenja preživel v Ljubljani in slovensko kiparsko umetnost dvignil na zavidljivo višino. Strokovnjaki ga imajo za najizrazitejšega baročnega umetnika na Slovenskem. Knjižne izdaje Slovenske matice Ljubljana /Novi glas/ - V prostorih Matice je bilo 15. oktobra zelo slovesno, saj so predstavili bogato bero knjig, ki so pred časom izšle pri tej knjižni založbi. Med njimi: Spopad s pomladjo Boruta Pahorja, kije bila prevedena v več jezikov; Spomini Slovenca v tujski legiji, Rajka Cibica, goriškega rojaka, ki že leta živi v Franciji; Prešeren in Mickiewicz, pokojnega Toneta Pretnarja; monografija Jožeta Kastelica Simbolika mitov na rimskih nagrobnih spomenikih - Šempeter v Savinjski dolini; Gradovi dežele Kranjske je naslov knjige Branka Reispa; o zgodbi ob Bohinjskem jezeru je Jože Hudeček napisal knjigo Klic z jezera-, Ferdo Gestrin je predstavil monografijo Slovanske migracije v Italijo; in knjigo Slovenske ljudske pesmi - VI. del je predstavila vodja projekta Marjetka Golež. Spominske razglednice Ivana Cankarja Vrhnika /Demokracija/ - V Cankarjevi rojstni hiši na Vrhniki, Cankarjevi spominski sobi na Rožniku in v Cankarjevem domu je poslej na voljo deset spominskih razglednic tega pisatelja. Na razglednicah so fotografija Cankarja iz leta 1918, lepljenka naslovnic prvih izdaj Cankarjevih proznih del, ilustracija iz knjige Krpanova kobila ter fotografije petih najboljših stvaritev vrhniških osnovnošolcev, ki so podobo književnika oblikovali v glini. Končno pojasnili izginotje Tartinijevih posmrtnih ostankov P ira n /Primorske no vice/- slavni skladatelj in violinist Giuseppe Tartini še 228 let po svoji smrti buri duhove in razvnema znanstvene razlage kam so izginili njegovi posmrtni ostanki iz grobnice v cerkvi sv. Katarine v Padovi. Ugotovitve je konec avgusta razkril prof. Vito Terribile Wiel Martin, docent za anatomijo in histologijo na padovski univerzi; Tartinijeve posmrtne ostanke je uničila žveplena kislina, torej so kosti nehote uničili ob razkuževanju cerkve. Tri glavne nagrade za film "Ekspres, ekspres" Eden najuspešnejših slovenskih filmov Montpellier /Delofax/ - V francoskem mestu Montpellier je potekal dvajseti festival mediteranskih filmov. Slovenski film Igorja Sterka Ekspres, ekspres je prejel kar tri nagrade: grand prix za celovečerni film festivala, nagrado kritikov, za najboljšega pa gaje razglasilo tudi občinstvo. Kot najboljši film festivala pa ga bodo 12. novembra predvajali vParizu, kjer si ga bodo ogledali francoski distributerji jn "ga odkupili za francoski trg. Sterkov film, posnet pred dvema letomaje doslej prejel že devet mednarodnih nagrad in je zanesljivo eden najuspešnejših slovenskih filmov. u. il. im St. John's Park Community Club NOVO Knjiga o Nejcu Zaplotniku Ljubljana /Slovenske brazde/ -Knjiga Pot k očetu je posvečena Nejcu Zaplotniku, zanimivi športni in pisateljski osebnosti, ki seje leta 1084 smrtno ponesrečil pri vzponu na himalajski osem-tisočak Manaslu. Mojca Za-plotnik, njegova vdova, se je zaobljubila, da bo z njunimi tremi sinovi obiskala grob na Himalaji, takoj ko bodo fantje zmogli naporen vzpon. K cilju so se odpravili v jeseni 1996 in Pot k očetu je knjiga o tem romanju. Knjiga je obenem mala monografija o Nepalu in Himalaji, predvsem po zaslugi fotografskega mojstra Joca Žnidaršiča. Knjiga je na voljo pri Založbi Kmečki glas, naročila na telefon (61) 17 35 360. "Otroci dveh domovin" Zvoneta Žigo na Ljubljana /Delo/ - Zvonetu Žigonu je to prva knjiga, ukvarja pa se s vprašanjem pridobivanja in ohranjanja slovenske identitete med Južnoameričani, ki so potomci izseljencev, predvsem v Argentini in Braziliji. Na 250 straneh je najti potopise, reportaže, prvoosebne elemente, delo se opredeljuje kot kulturna antropologija in v osrednjem delu analizira faktorje, ki vplivajo na primarno socializacijo in doživljanje narodnosti. Akvareli Saše S a nt/a -prva knjiga razkošne zbirke Ljubljana /Dei.o/ - V etn-grafskem muzeju je ugledala luč sveta prva knjiga nove razkošne zbirke Likovne sledi. Knjiga spremlja razstavo Ciklus ljudskih noš, v njej pa urednica zbirke mag. Marjeta Mikuž in Tržačanka Raffaela Sgubin predstavljata življenje in delo slikarja Saše Šantla (1883-1945). Naslikane noše so iz primorskih krajev, iz okolice Trsta in Gorice, iz Rezije pa tudi Istre in Krasa. Ti akvareli pričajo o oblačilni kulturi nekega časa in posameznih okolij. Zaradi kvalitete tiskanja so primerni tudi za uokvirjenje. Knjiga je tro-jezična: v slovenščini, italijanščini in angleščini. Nova plošča Swing Ouarteta /Demokracija/- Slovenska vokalna skupina New Swing Quartet praznuje 30-letnico nastopan-ja. Izšli so plošča, CD in kaseta pod naslovom I saw the light. Ob Vseh svetih ali Dnevu mrtvili /Delofax/ - Vsi sveti za ene, Dan mrtvih za druge, ni le pomemben državni praznik v Sloveniji, ampak je tudi koristen čas, ki vzpodbuja k razmišljanju in razglabljanju. Za Slovence velja, da smo globoko privrženi grobovom svojih prednikov, kar lahko izgleda tudi kot obsedenost s pokopališči. Slovenija je bila edina socialistična država, ki je ta praznik ohranila. Mnoga pokopališča so kot odprta knjiga. Nagrobniki pričajo: kapitan fregate, slovenski pesnik, ljubljanski veletr-govec, posestnik, prečastiti in nenazadnje plemeniti ta in ta. Spet drugačen opomin so "izgubljeni" nacionalno pomembni pokojniki, ki nam jih je ideologija s podaljšano roko urbanizma odtujila. Tisti pa, ki nimajo individualnega poko-lenja, imajo pa denar, zadnje čase ponujajo velike vsote, da bi si pridobili grobnico ali grob na starih meščanskih Žalah v Ljubljani. Vsi drugačni, vsi enakopravni, če ne prej, pa v smrti? Ta drzna trditev spodbija že kratek sprehod po Žalah, osrednjem ljubljanskem pokopališču. Razkošje kamnitih mavzolejev znanih, manj znanih in neznanih ljubljanskih družin se meša s skromnostjo preprostejših grobov. Med njimi so redko posejani in slabo označeni tudi bolj ali manj urejeni zadnji domovi znamenitih Slovencev. Morda bi dr. Janezu Evangelistu Kreku, čigar grob prekriva bršljan, pomagalo, če bi skrb za grob prevzela družba, ki nosi njegovo ime. Potem bi bilo njegovo počivališče urejeno, tako kot je denimo grobnica škofa in mecena slovenskega šolstva ter borca za politične pravice Slovencev Antona Bonaven-ture Jegliča, ali grob ljubljanskega župana Ivana Hribarja.. Tu je grobnica najbogatejše družine na Kranjskem, družine Zois, pa grob Izidorja Cankarja, duhovnika in umetnostnega zgodovinarja, tu so spomeniki velikanom slovenske moderne Josipu Murnu Aleksandru, Dragotinu Ketteju, Otonu Župančiču in Ivanu Cankarju. Na ljubljanskem Navju pa stoji med drugimi tudi spomenik Valentinu Vodniku. D O. in S. M. Nedelja, 20 december Carol's by candlelight Četrtek, 31. decembra SILVESTROVANJE rezervacije sprejemamo že zdaj 80 - 84 Brisbane Road St. Johns Park NSW Telefon: (02) 9610 1627 Fax: (02) 9823 2522 E-mail: club@triglav.com.au Klub Triglav pripravlja v decembru veliko presenečenje: kar tri koncerte družine Galič iz Slovenije, nastopil bo tudi virtuoz na diatonični harmoniki iz Trsta Denis Novat Nedelja, 6. decembra Miklavževanje COBRAM P/ione: 0358 -722115 CANBERRA Phone: 06 - 295 1222 Po svetu BUENOS AIRES /Svobodna Slovenija/- Slovenci v Argentini so pred kratkim proslavili 43. Slovenski dan in 42. obletnico doma San Justo. Med častnimi gosti je bil tudi slovenski pomožni škof Alojzij Uran. _ V ; • : ifff^A^J^Nfp J s ' i -t» xm ■ »FsBSf^ijlsS Množičen slovenski naraščaj... pred stolno cerkvijo, kjer je slavnostno mašo vodil pomožni škof Alojzij Uran in somaševalo 14 duhovnikov iz Argentine in Slovenije FRANKFURT /STA/- Ministrstvo za kulturo Rs in Trubarjev sklad sta na Frankfurtskem knjižnem sejmu na razstavnem prostoru slovenskih založnikov predstavila knjige najbolj prevajanih slovenskih avtorjev. Posebna pozornost je bila posvečena najbolj prevajani-ma avtorjema Tomažu Šalamunu in Dragu Jančarju. Založba celovškega dnevnika Kleine Zeitung Carinthia pa je skupaj z založbo Wieser predstavila knj igo o stotih slovenskih gostilnah. ISTRA /Večer/ - V hrvaškem delu Istre ni političnega miru, se sliši v krogu Istrske županije v Pazinu. "Ne političnega in ne človeškega. Tam kjer živi italijanska manjšina je doseglo vrhunec to, da so po nalogu zagrebške vlade nasilno odstranili s pročelja zgradbe, kjer je vodstvo istrske županije tablo z italijanskim napisom, čeprav naj bi bile tu dvojezične table. Ozračje v tem delu Hrvaške zastrupljajo tudi grožnje, kijih dobiva reški časnikar in pisec Giacomo Scotti. Hrvaški Vijesnik ga javno svari, naj ne piše proti oblasti. NEW YORK /Demokracija/ - Eduardo Lacroze, arhitekt, ki je vodil prenovo slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku, je za svoje delo dobil prvo nagrado za oblikovanje, ki stajo podelila revija Faith and Form ter forum za religijo, umetnost in arhitekturo v kategoriji verske arhitekture - obnova. Slovenska cerkev sv. Cirila je imela prvo mašo v slovenščini 4. julija 1916, v njej pa ne opravljajo le verske dejavnosti, v njej je slovenski informacijski center, odvijajo pa se tudi kulturne prireditve. V naslednji številki ponovno Slovenski doprinos svetu dr. Edija Gobca Umrl je Kralj polke Frank Yankovic (1915-1998) Piše dr. Edi Gobec Cleveland - Dne 14. oktobra 1998 je po nekajmesečnem bolehanju umrl v Floridi Frank Yankovic (Jankovič), eden najbolj znanih Slovencev v Ameriki. Rodil seje 28. julija 1915 v rudarskem naselju Davis v West Virginiji, a ko mu je bilo šest mesecev, seje družina preselila v slovensko naselbino Collinvvood v Clevelandu. Devetleten je po posluhu začel igrati diatonično harmoniko, ko mu je bilo 16 let pa še klavirsko. Šest lekcij na klavirski harmoniki predstavlja vso njegovo formalno glasbeno izobrazbo. Potem je z dvema drugima Slovencema ustanovil svoj majhni orkester, preživljal pa se je kot tovarniški delavec in pozneje voznik tovornjaka. Leta 1940 se je poroči! in odprl v Collinvvoodu majhno restavracijo, kjer je žena stregla gostom, Frank pa jih je zabaval z igranjem harmonike in petjem.Tri leta pozneje je moral v ameriško vojsko. Ob invaziji Normandije je bil ranjen, zdravil seje štiri mesece v bolnici. Potem so ga dodelili posebnemu vojaškemu oddelku, kije obiskoval in zabaval razne vojaške postojanke. Ko se je po vojni srečno vrnil v Cleveland, je odprl večjo restavracijo in sestavil nov orkester. Začel je tudi snemati gramofonske plošče za Columbia Record Company. V času 1945-1967 so j ill posneli 200. Leta 1948 je doživel izreden uspeh, ko so razprodali nad milijon njegovih plošč "Just Because", ki jim je kmalu sledila druga nadmilijonska uspešnica "Blue Skirt Waltz". Zdaj je bil Frank znan domala povsod v Ameriki in marsikdo je v zvezi z njegovo glasbo tudi slišal besedo "Slovenian". Naš slovenski samouk je leta 1950 v Milwaukeeju dobil naslov "Polka King" ali "Kralj polk" - naziv, ki gaje držal do groba. Novemu "kralju" ni nikdar zmanjkalo vabil. S svojim orkestrom je v kombiju znova in znova prepotoval vso Ameriko in nastopal na najuglednejših ameriških gostiščih. Zelo rad je igral tudi po slovenskih naselbinah, še posebno za delavce in rudarje, kajti to so bili njegovi ljudje. Bilje gost na številnih radijskih in televizijskih programih, občasno pa je vodil svoj televizijski program v Clevelandu, New Yorku in Chicagu. Leta 1986, ko so prvič uvedli Grammy Award tudi za kategorijo polka glasbe, je Yankovic med hollywoodskimi zvezdniki zmagal s svojim albumom plošč. Odklanjal je tajniško pomoč in na vsa pisma je odgovarjal sam - ne sicer brez zamud in slovničnih napak, ampak vedno lepo po domače in prisrčno. Že zdavnaj je uredil, da želi biti pokopan med slovenskimi rojaki v Clevelandu. Ti in ameriški prijatelji iz vseh vetrov so za pogrebno mašo do zadnjega kotička napolnili slovensko cerkev Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Nič čudnega, da so po maši na prostoru med cerkvijo in pogrebnimi avtomobili dolgo donele harmonike, s tistimi poskočnimi melodijami, ki so Yankovicu prinesle vseameriški sloves, medtem ko so številne televizijske kamere snemale ta nenavadno veseli pogreb. Tako je pred smrtjo naročil 83-letni Kralj polk Frank Yankovic v svojem zadnjem, poslovilnem pismu: "Ne žalujte, ampak veselite se z mano -odslej bom za vedno pri Bogu! Zame se začenja čas blaženosti večne Ljubezni!" ADMIRAL MOTOR INN 2965 - 2967 Gold Coast Highway SURFERS PARADISE - QUEENSLAND AUSTRALIA 4217 Motel and large 1,2,3 bedroom fully self-contained units * 10 minutes walk to town centre * 150 metres to beach * centrally located to shops, transport etc. AFFORDABLE WITH COMFORT Your Resident Hosts Murray and Franz Beric Telephone / Fascimile: (07) 553 98759 (I.S.D. + 61-7-553 98759 AUSTRALIA MED NAMI Gold Coast A'a Gold Coastu s prijatelji in znanci iz Melbourne-a Melbourne Naprej z mlajšo močjo - Nov odbor kluba LIPA Gold Coast /Marijan Peršič/ - V nedeljo, 20 septembra je imel slovenski Gold Coast balinarski klub LIPA svoj redni letni občni zbor, kije bil proti pričakovanjem doslej najuspešnejši. Zbralo seje okoli 35 članov, nekateri so prišli celo iz zelo oddaljenih krajev, tako Marjan Lauko iz Sunshine Coasta, kije moral prevoziti čez 400 kilometrov. Prisotni so ga nagradili s tem, da so ga izvolili za vodjo skupščine. Na žalost se tudi na Gold Coastu slovenska mladina ne udeležuje naših aktivnosti, pohvalno pa je to, daje prevzela vodstvo našega kluba tokrat mlajša oseba in sicer Joe Vohar, ki seje še kot otrok s starši Jožetom in Pavlo, preselil iz Melbourna na Gold Coast. Odbor: Joe Vohar - predsednik, Michael Burčič - podpredsednik, Pavla Vohar-tajnica, MilkaMarušič - blagajničarka, ostali odborniki: Vlasta Burčul, Jože Ivanuša, Marija Leber, Jani Pal, Marijan Peršič, Živko Srebrov in Jože Vohar. Delo novega odbora se bo, tako kot doslej, osredotočilo na promocijo balinanja in na družabna udejstvovanja. Nadaljevalo se bo s popularnimi pikniki vsako drugo nedeljo v mesecu in z avtobusnimi izleti. Balinišča bodo še naprej odprta vsako nedeljo popoldne. Finančno stanje kluba je zadovoljivo in s tem tudi možnost za nadalnje uspešno delo kluba. Canberra Pismo predsedniku Državnega zbora RS Cvetko Falež, predsednik Avstralske slovenske konference se je 2. septembra 1998 s posebnim pismom odzval vabilu predsednika Državnega zbora RS na javno razpravo o slovenski preteklosti in narodni spravi z željo, da se slovenskemu narodu posreduje resnica o njegovi zgodovini in da se vzporedno s tem popravijo tudi storjene krivice. Pisec pisma med drugim nasprotuje zahtevi po pozabi krivic in meni, daje absurd, da "priznamo in obžalujemo njihove žrtve v borbi za takozvano svobodo, kije prinesla svobodo le izbranim, nešteto gorja in suženjstvo pa veliki večini drugih.." Sydney Dejavnosti Kluba Triglav Sydney /Pf.ter Krope/ - Decembra bo obiskala Avstralijo glasbena skupina Galič, ki jo sestavljajo štirje člani družine in virtuoz na harmoniki Denis Novato iz Trsta. Nastopi na Klubu Triglav: prvi koncert na Miklavževo v nedeljo, 6. decembra; drugi koncert v nedeljo, 20. decembra; nastopili bodo tudi pevski zbori Triglav, Planica Wollongong, cerkveni pevski zbor in Slomškova dopolnilna šola iz Merrylandsa. Program bo vodila Mirjam Stariha, o božičnem sporočilu bo govoril pater Valerijan. Zadnji nastop skupine Galič bo na Silvestrovo, 31. decembra. Koncert okteta TEŠ iz Šoštanja Sydney /Ivan Koželj/- Oktet TEŠ iz Šoštanja bo nastopil v Slovenskem društvu Sydney v četrtek, 11. decembra ob 19.30 uri v prostorih društva. Vabljeni vsi ljubitelji slovenskih narodnih in umetnih pesmi, kakor tudi ljubitelji spiritulanih pesmi. V nedeljo, 20. septembra smo na balinišču v Ashmore pozdravili skupino 44 rojakov iz Melbourne-a, ki so na Gold Coastu preživeli dvanajst dni počitnic. Tudi v balinanju sta se pomerili ženski in moški ekipi. Potovanje je organizirala Meta Lenarčič iz Melbournea Slovensko športno društvo St. Albans pripravilo slovesno otvoritev novega doma Melbourne /Martin Toni/ - V soboto, 7. novembra je bila slovesna otvoritev novih društvenih prostorov v 4 Willis Str. St. Albans. Ob 11.00 uri je bila sveta maša, po kosilu, ob 14.00 uri pa je bila na vrsti slovesna otvoritev s kulturnim programom ter govori uglednih gostov. Društvene prostore je uradno odprl župan okraja Brimbank, navzoč pa je bil tudi častni generalni konzul RS za NSW in VIC Alfred Brežnik. Po končanem programu so goste zabavali Veseli Slovenci, zvečer paje bil slavnostni ples. Tudi v nedeljo so priredili poseben spored: Pokaži kaj znaš in glasbo za ples z najmljašim ansamblom Potujoče zvezde. Odboru društva, predsedniku Slavku Blatniku in podpredsedniku Martinu Toniju želimo veliko uspeha pri delu za društvo. Versko in kulturno središče Kew ustanovilo Kulturni odbor Mei.bourne/p. Metod Ogorevc/- V sredo, 28. oktobraje bil v Verskem in kulturnem središču Ke\v ustanovljen Kulturni odbor. Namen: skrb za kulturno življenje v središču, pomoč pri tradicionalnih prireditvah in vzpodbujanje vključitve širšega kroga ljudi. Koordinator odbora je Draga Gelt. Koncert okteta TEŠ Mei.bourne/p. Metod Ogorevc/- Na Miklavževo nedeljo, 6. decembra po deseti maši bodo nastopili v dvorani pod cerkvijo v Kew člani okteta TEŠ iz Šoštanja. Papež Pavel II. v Sloveniji 6. junija 1999 Želite biti na tem srečanju? Avstralska slovenska konferenca organizira potovanje v Slovenijo Canberra, Melbourne, Sydney, Brisbane, Adelaide/Cvetko Falež, Jožica Gerden/ - Slovenske rojake v Avstraliji je razveselila novica, da bo 6. junija 1999 Sveti oče papež Janez Pavel II. ponovno obiskal Slovenijo ob beatifikaciji prvega slovenskega svetnika Antona Martina Slomška. Svečanost uradne proglasile pok. Slomška med blažene je izredna Božja milost in eden največjih zgodovinskih dogodkov za slovenski narod. Mnogi rojaki, ki ste se udeležili slovesnosti prvega obiska Svetega očeta v Sloveniji maja 1996. ste nedvomno duhovno obogateli in se radi spominjate tega velikega dogodka. Prav gotovo se boste ponovno želeli udeležiti obiska Svetega očeta naslednje leto. Tistim, ki se prejšnjega obiska niso mogli udeležiti, se zdaj ponuja nova priložnost v Mariboru, 6. junija 1999. Prav bi bilo, da bi se naša slovenska skupnost iz Avstralije, združena in v čim večjem številu, udeležila te svečanosti v domovini. Upravni odbor Avstralske slovenske konference SSK organizira skupaj s svojimi narodnimi sveti in slovenskimi verskimi središči v Avstraliji potovanje v Slovenijo. V naslednjih številkah mesečnika Misli in štirinajstdnevnika Glas Slovenije bomo poročali še o podrobnostih potovanja, saj so načrti že v poteku. Veseli bomo tudi kakšnih koristnih nasvetov. Za predhodne informacije se lahko obrnete na člane UO ASK ali SNS-jev, obenem pa tudi na naše duhovnike. Z upanjem in močno željo po sodelovanju vas prisrčno pozdravlja UO ASK SSK ""íTu'Tmu Prince Charles Attends Formal Dinner with President Milan Kucan Brvo/Zgornja Radovna, 2 November (STA) - The Prince of Wales attended a formal dinner with President Milan Kucan at the Brdo castle. they exchanged gifts, with President Kucan presenting to Prince Charles a bee-hive with ten traditionally painted hives, while the Prince donated a carriage clock to the president. Prince Charles already has one Slovene gift - a hayrack he received four years ago and which now stands at the Highgrove estate that has practiced biological farm-ingsince 1986. The Prince of Wales met with prominent Slovene artists, scientists, business people and politicians, and with Olympic winner Leon Stukelj, who will celebrate his 100th birthday two days before Prince Charles turns 50. at the formal dinner. Prince Charles and President Kucan were in the Alpine valley of Radovna visiting two farms engaged in biological farming. At the farm they tasted traditional Slovene dishes. On the second day of his visit in Slovenia, Prince Charles entered his name in the book of guests of Ljubljana, see the old town centre and visited a promotion action of British products at the Nama department store prepared by the U.K. embassy trade department in collaboration with Nama. The prince attended a seminar on youth issues organized jointly by the Slovene and British police under the Know How Fund at a Ljubljana elementary school. Premier Drnovsek's Official Working Visit to U.S. Ljubljana (STA) - Slovenia's Prime Minister Janez Drnovsek was on an official working visit in the United States in New York, Washington and Cleveland. The premier's second trip to the U.S., his First upon an invitation from the hosts, is one of the most important prime minister's travels abroad and the most important international contact of Slovene officials this year. Premier Drnovsek was accompanied by a strong government-economic delegation, including Foreign Minister Boris Frlec, Finance Minister Mitja Gaspari, Minister of Economic Relations and Development Marjan Senjur. State Secretary Vojka Ravbar, Chairman of the Chamber of Economy Jozko Cuk and about 20 representatives of Slovene enterprises. The central event of the visit was the meeting with President Bill Clinton on 4 November in Washine-ton, which was attended by Vice President Al Gore. Secretary of State Madeleine Albright and the president's national security advisor Sandy Berger. Premier Drnovsek gave a lecture at the Center for International Relations on the new role of Slovenia as an Element of Stability in Europe, while the talks with American partners on bilateral cooperation and international issues dealed with the political, defence-security, economic-Financial and scientific-technological aspects of cooperation. Cooperation with the Slovene community in the States was discussed in Cleveland. 80 Films at Ljubljana International Film Festival Ljubljana (STA) - The 9th Ljubljana International Film Festival (LIFF) begins in the Slovene capital of Ljubljana on 5 November to feature through 19 November 80 films of mainlyEuropean, but also Asian, Iranian and Australian production. Slovenia will be represented within the Avantpremiers with a short animated Film En pr spar an tolar (A Saved Tolar (Penny)) by Eka Vogelnik. This year for the first time the audience of the festival will chose the winning film, but only from among the films shown within Perspectives, (independent and low-budget film production). This section will feature, among others, the Oscar-win-ning Dutch film Character by Mike van Diem, Richard Flanagan-di-rected Australian film about Slovene immigrants there The Sound of One Hand Clapping, Sue (USA) by Amos Kollek and a Macedonian film entitled Zboaom XX. stoletje (Goodbye the 20tlfCentury) directed by Aleksandar Popovski and Darko Mitrevski. Windows '98 in Slovene Ljubljana (STA) - Slovenia's branch of Microsoft presented at the Infos fair in Ljubljana the Slovene version of Windows "98. The first Microsoft programme in Slovene was Word 6.0, and followed by a number of other programmes. According to Microsoft "Slovenia, the Slovene version of the latest Windows is a high quality product, adapted to the needs of Slovene users. Slovenia's Air Carrier Switches to Winter Timetable, Bans Smoking Ljubljana (STA) - Slovenia's air carrier Adria Airways switched to the winter timetable.'Effective until 27 March 1999, the new timetable introduces increased weekly and daily flight frequencies, which will provide Adria's passengers with good connections with flights of other air companies. The Slovene air carrier fully banned smoking on all regular and charter flights, following thus the trend in the majority of European and U.S. airlines as well as recommendations by international organizations. Painter Joze Tisnikar Dies Slovenj Gr wec, 30 October (STA) One of the leading Slovene contemporary painters, Joze Tisnikar died in a car accident. Joze Tisnikar celebrated his 70th birthday this February. He was born in Mislinjapri Slovenj Gradcu, eastern Slovenia, not far from the site of accident. Tisnikar first attracted attention in the 60s as an extremely sensitive painter and author of shocking depictions of his personal experience and tragic accounts of life. His expressive and at times monumental creations often included symbolic motives, suggestive accounts of human suffering, dignity and hope. His instinctive approach and typical motives required specific deformation of shapes, which together with a dark colour palette produced impressive creations, described by critic Tomaz Brejc as "dark modernism". Slovenia Will Seek to Protect Cam i ola Bee and Lipica Horse Brussels (STA) - In negotiations on its full-membership "of the EU, Slovenia will raise the issues of the protection of Carniola bees and of maintaining the stud book of the origin of Lipizzaners, Slovene State Secretary in the Ministry of Agriculture Franc But announced? A Slovene delegation led by But mentioned both issues at bilateral review of Slovenia's veterinary legislation, one of six chapters which agriculture legislation is divided into. State Secretary But said Slovenia will state Lipica as the organisation which maintains the stud book of the origin of the breed. At meeting the Slovene delegation reiterated the Slovene position according to which the European Commission should not interfere with the settlement of the issues until Slovenia, not a member of the EU, can participate inprocedures that would solve the problem. European Commission officials reassured the delegation they had not interfered with the maintaining of the stud book and had no intention to do so in the future. It is a well-known fact that the dispute over the right to keeping the stud book of the origin" of Lipizzaners first stirred up between Italy and Austria. Slovenia fears that the Carniola bee, an autochthonous Slovene bee breed since 1857, might become extinct once Slovenia opens up to the internal market. The delegation has therefore asked for the bee to be protected with a special status. Slovene officials learnt that such a possibility does exist but only if special proof is presented evidencing that the breed has been registered. Moreover, Slovenia will have to provide additional explanation to show that free market might have a negative impact on the Carniola bee. named after the region of Carniola (Kranjsko). Slovene Radio Celebrates Seventy Years Ljubuana (STA) - Slovenia's national radio has officially marked its 70th anniversary with a special radio show. The show was broadcasted on all frequencies of the national radio stations as well as on Radio Maribor, Radio Koper-Capodistria, Radio Trst A, Radio Celovec and on the internet. In the last 70 days the Radio Slovenia naT tional radio has broadcast a series of old shows from its 70-year history. While the Radio Ljubljana was on the air on for the first time on 1 September 1928 upon the opening of a Ljubljana fair, it was officially launched on 28 October. Exhibition of British Products in Slovenia Ljubuana (STA) - An exhibition of British goods has been opened by the Prince of Wales in the Ljubljana department store of NAMA on 2 November. To close on 6 November, the exhibition has been organized by the Commercial Section of the British Embassy in Ljubljana in collaboration with the department store. The promotion of British goods available in the Slovene market took place on the occasion of the visit by Prince Charles to Slovenia. A similar exhibition of Slovene goods took place in 1994 at the Liberty department store inLondon. In Slovenia were promoted the following British products and compa-nies: Freelander and Rover 200(cars), Speedo (swimwear), Shell and Castrol (petrol, motor oils and lubricants), Perkins Engines (engines), Optima (picnic baskets). Pimpernel (table mats), Karrimor (sport jackets), Barbour (casual wear), Wilkin & Sons (jams). Body! ine (cosmetics), Atco Qualcast (loanmowers). The Slovene general public had an opportunity to see the latest Raleigh bicycle, which will only start being sold next year. JBC road machinery were exhibited too. Also promoted were various Scottish whiskeys, Cadbury chocolate, Burton's and McVities' biscuits, Twinings and Sir Winston tees, Wedgewood and Royal Doulton ch ina, Schweppes soft drinks, Parker pens, Crayola crayons and writing sets, Tresspas and Umbro sportswear, Ronson lighters, Weetabix cereals, Easy Jeans, Slazenger and Carlton tennis and badminton rackets, John West caned food and Aquafresh toothpaste. More Private Property in Companies after 1 November Ljubljana (STA) - Public property in Slovene companies cease to exis't on 1 November. On this day privatization vouchers, which all citizens recei ved in October 1993 to participate in the privatization process, had officially expire under the privatization conclusion act. Obvestila Veleposlaništva RS Canberra Seminar za učitelje Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu obvešča, da bodo januarja 1999 nadaljevali s strokovnim izpopolnjevanjem za učitelje in učiteljice slovenskega jezika in kulture iz Avstralije in Argentine. Seminar bosta pripravila in financirala Ministrstvo za šolstvo in šport RS ter Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki deluje v okviru Ministrstva za zunanje zadeve RS. Strokovno izpopolnjevanje bo potekalo v času med 9. in 21. januarjem 1999. Vsi zainteresirani naj ob prijavi navedejo rojstni datum, formalno izobrazbo, naslov, telefon, dosedanje delo na področju poučevanja slovenščine, naziv šole kjer poučujejo, koga poučujejo, kakšno znanje imajo učenci, katere učbenike uporabljajo pri delu ter motiv za udeležbo na tovrstnem izobraževanju. V kolikor bo število prijav preseglo največje možno število udeležencev, bodo imeli prednost tisti, ki se prijavljajo prvič. Udeleženci si bodo morali kriti 20% letalske vozovnice sami, medtem ko stroške bivanja, strokovnega programa in 80% letalske karte krijeta organizatorja. Zainteresirani se lahko prijavijo najkasneje do 30. novembra 1998 na naslov: Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana. Dodatne informacije na Veleposlaništvu RS v Canberri. *** Svojci poizvedujejo po naslednjih osebah: 1. Ivana Levstek, roj. 17.9.1934 nazadnje stanujoča: 3/3 Chamber Street, Brunswick VIC 3056 2. Jože in Barbara Bencina nazadnje stanujoča: 4 Lilac Place Eastwood NSW 2122 (Sydney) 3. Peter Kloeckl roj. 11.4.1982 na Jesenicah baje živi v Brisbane-u Vsaka informacija je dobrodošla, Veleposlaništvo RS pa jo bo posredovalo dalje le v primeru, če se bo s tem strinjala tudi najdena oseba. V nasprotnem bomo najdenemu dali le naslov svojcev, ki ga iščejo. crum- ples Sobota, 28. november, od 19.3G dalje Igrajo Veseli Gorenjci Miklavžev an) e Sobota, 5. december, ob 19.30 Igra Marinka Koncert okteta TES iz Slovenije Četrtek, 11. december, ob 19.30 2-10 Elizabeth Street Wetherill Park NSW 2164 Telefon (02) 9756 1658 Fax 02) 9756 1447 E-mail: sIodsyd@zeta.org.au udget Rent a Car Slovenija Poslovalnice: Letališče Ljubljana Brnik tel:+386 54 211-158 tel: +386 54 261-729 fax:+386 54 211-890 Bled, Ljubljanska 4 tel&fax +386 64 742-189 Rezervacijski center: tel: + 386 64 21 11 88 + 386 64 38 63 00 + 386 64 21 18 90 POSEBNE - NIŽJE CENE ZA ROJAKE PO SVETU Diplomatsko konzularna predstavništva Veleposlaništvo Republike Slovenije Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street, Canberra City telefon: (02) 6243 4830 fax: (02) 6243 4827 Pisma in drugo pošto poslati na naslov: Embassy of Republic of Slovenia P.O.Box 284 - Civic Square, Canberra ACT 2608 Domača stran na internetu: h tt p:/s loven ia. webone.com.au Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 -17.00 uradne ure so od 10.00 - 14.00 * Generalni konzulat RS Sydney Častni generalni konzul Alfred Brežnik Obisk urada izključno po dogovoru (By appointment only) telefon: (02) 9517 1591 ali (02) 9314 5116 fax: (02) 9399 6246 Poštni naslov: P.O.Box 188 Coogee NSW 2034 * Generalni konzulat RS Nova Zelandija Častni generalni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road. Pomare. Lower Hutt (Wellinaton) NZ telefon: (04) 567 0027 fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O.Box 5 Smithfield NSW2164. Konzulat Avstralije Častni konzul Viktor Baraga. Trg Republike 3/XII, Ljubljana 1000, Slovenija, telefon: (61) 125 4252 Slovensko društvo Sydney .V,kt> üt&tlü v Vabimo vas na, Kako pa kaj vaše zdravje? ' i l it1998 * Novica pred izidom Dinner »íiSBílíitril ;i.bvEMjt < I MmlM Katastrofalne poplave v Sloveniji, najhuje v Savinjski dolini Celje je bilo odrezano od sveta Celje, Slovenska Bistrica, Slovenj GRadec, Murska Sobota, Trbovlje. Kočevje, Vipava, Tolmin, Idrija, Ljubljana, Litija/Delofax/ - Ob močnem deževju je bilo zaprtih okoli 60 cest v državi, sprožilo se je nekaj plazov, prizadeta je bila tudi železnica. Vodna ujmaje sprva največ škode povzročila v zahodnem delu Spodnje Savinjske doline in v Zgornji Savinjski dolini, kjer je zalila vso Za d reč ko dolino, in znova odrezala od sveta prebivalce krajev od Luč proti Logarski dolini. Narasle so reke Savinja, Hudinja in Voglajna in poplavljale spodnji del celjske kotline. Marsikje v.Celju seje razlilo kurilno olje, Savinja pa je v tem mestu narasla do mostov, voda je vdirala v pritlične stavbe in zalila celjske kleti, celo v celjski bolnišnici; zaprte so bile celjske srednje ii\osnovne šole. Vodna ujma v Celju in Velenju je terjala po eno smrtno žrtvev. Neprevozne so bile ceste, ki vodijo v Laško, v občini so ostali brez elektrike, brez telefonske povezave je bila celo policijska postaja. Veliko ljudi je\ostalo brez varne strehe nad glavo, zato so nekaj družin nastanili v Zdravilišču Rinske Toplice. V Laškem so se znašli pod vodo Pivovarna, Zdravilišče, Kulturni dom, policijska postaja, bencinska^črpalka Ina. Hotela Savinja in Hum ter stanovanjska poslopja. V Šentjurju js\ Voglajna poplavila tovarne Bohor, Tolo in E-Šport ter podvoz proti Hruševcu ter veliko hiš. Tudi pohorski hudourniki šo prestopili bregove, v območju občine Slovenska BistHca; zaprta je bila magistralna cesta Slovenska Bistrica-Maribor in še osem-Jokalnih povezav^V Pomurju seje predrl nasip regulirane rečice Ledave med Turniščem in Nedelico. Tudi Zasavje je ostalo odrezano od Ljubljan^ V Ljubljankjfe-sMali graben prestopil bregove in poplavil hiše ob Cesti dveh cesarjevNNa območju Litije so se sprožili številni zemeljski plazovi. V Pogoniku je plaz zasul želežniško progo, del naselja Konjšica je odrezan od sveta, prav tako tudi domačija Hribar v Zavrstniku. Vipava, Tolmin, Idrija - reka Vipava, potok Močilnik, hudournika Gacko in bela so dobesedno podivjali. V Vipavi ne pomnijo,