Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. Leto IV. Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za inozemstvo 40 Din. NA MEJAH Štev. 6. ček. račun št. 12.666 Telefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo: Jesenice, Krekov dom Jesenice, 15. marca 1939 Ob kronanju papeža Pija XII. v teh dneh so oči vsega sveta obrnjene v Rim. Milijoni so žalovali ob smrti velikega Pija XL, milijoni z nestrpnostjo pričakovali novega krmarja Kristusove Cerkve, milijoni so s spontanim navdušenjem pozdravil novega Pija. Ob volitvi novega papeža se je pokazala sv. Cerkev v sijajni luči. Prazno je vsako govoričenje onih, ki so smatrali, da mora biti sv. Cerkev ob času splošne zmede prav tako zmedena; razbito je tiho upanje tistih, ki so mislili, da se ''O morala ukloniti Cerkev Bog vedi kakšnemu vplivu zunanjega sveta in podlegati spletkam 'П oboroženi sili; zmotili so se oni, ki so imeli cerkveno hierarhijo za neenotno, pa so pri tem pozabili, da je vsak, ki bi bil prav tako kot Pa-celli lahko izvoljen za papeža, Kristusa poln, onega Kristusa, ki je rekel: »Ti si Peter — Skala ...« Ko so v nedeljo, 12. t. m. kronali novega papeža Pija XII., si je pač vsakdo mogel v duhu naslikati vso slayno, skoro dvatisočletno zgodovino katoliške Cerkve. Kako je Kristus svoj edino zveličavni nauk izročil sv. Petru, katerega je ta potrdil s svojim mučeništvom; kako si je veliki »■v. Ciregor - spričo oholih carigrajskih patrijar-liov nadel ime »služabnik božjih služabnikov« in je nedolgo za njim papež Hadrijan 11. postal zaščitnik in podpiratelj slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Čeprav je v 11. in 12. stoletju bila Cerkev razbičana skoro do iznemoglosti, jo je vendar moč papežev v 13. stoletju povzdignila do največjega sijaja. Čeprav so bivali papeži skoro ?0 let v avignonskem ujetništvu in so včasih po trije vladali sv. Cerkev, se vdajali razkošju in uživanju, je vendar katoliška Cerkev tista, ki je zidana na skalo, tista, ki je ne vodi človeška slabost, ampak božja moč. Čeprav so zmote kot protestantizem, janzenizem in kalvi-nizem pretresale do temeljev Kristusovo Cerkev, je ostala le ta vendarle ena, sveta, katoliška in apostolska. Če pogledamo zgodovino zadnjih papežev, vidimo, da se prikazuje sv. Cerkev v vsem sijaju. Pij IX., Leon X1IL, Pij X., Pij XL — eden papež Brezmadežnega spočetja, drugi papež presv. Ev-haristije, tretji papež Kristusa Kralja in njegovega miru itd. Ob kronanju Pija XIL nam prihajajo na misel njegove besede: »Vsi ljudje, ki imajo srce, žele mir, ker je mir plod pravice in usmiljenja.« S temi besedami se je označil za papeža miru po poti pravičnosti. Najlepša naša čestitka k njegovemu kronanju naj bi bila, da bi drug drugega navduševali z njegovimi lastnimi besedami: »Vsi moramo sodelovati pri krščanskem odrešenju sveta. Pred nami gre papež. Slediti mu moramo, ga posnemati in podpirati. Škofje in duhovniki, vlada in ljudstvo, možje in žene vsakega stanu — na delo za ujpostavitev kraljestva resnice, pravice in ljubezni!« Preračun jeseniške občine Splošne pripombe ()lx iiiski ||)гогас'И11 je po sestavi zakona o oblinah v f?hiv'iU4ni delovni program, nekak gosjK)-polnost, ki pomeni prtxlvideva-",lii vseh vrst občinskih izdatkov iii dohodkov v foloti k r iiHcVIo preglednosti, ki pa je 1>о1ј tehničnega pomena in spada v poglavje o izvrševanju preračuna. To omenjamo iz razloga, ker se opažu, da se za preračun in s tem tudi za občinsko gospodarstvo zanimajo .ne samo oni, ki preračun izvršujejo in je zanimanje zanj njihova naloga, ampak tudi oilxiaini sami, ki so tudi neposredno nclele-ženi pri občinskem gosj)odarstvu, predvsem kot davčni zavezanci. Saj ne plačujejo le državnih davščin, ampak jim občine [k) zakonskem pooblastilu «mejo nalagati tudi takozvune samo-u|)ravne doklade iia državne neposredne davke. Dalje pu predvidevajo preračuni tudi občinske posredne davke v obliki trošairin, taks in drugih prisilnih dajatev, kakorkoli naj se iže imenujejo, in so s tem zopet prizadeti občani. Občinski preračun sestavlja občinska nprava in ga predlaga v, osnutku občins'kemn odboru, da sklepa o preračunu samem in o eventne.lnih priiponibah s strani občanov, če so bile iste st«v-Ijene v (U)bi. ko je bil osnutek preračuna raz-grnj(4i občanom na \ pogh d. Tako sestavljen osnutek preračuna za leto 10)0/40 j t! preiilložila občinska uprava občinskemu о(11и>ги dne 3. marcu v razpravo. Z Jesenic Cerkveni pevski zbor 1k) priredil v začetku aprila cerkven koncert. Na sporedu bo pasijon sv. Mateja v originalni priredbi, poleg tega pa nekaj postnih pesmi naših najznačilnejših modernih cerkvenih skladateljev, ki utirajo cerkveni glasbi nova pota. Na koncert, ki bo za vsakega ljubitelja lepe glasbe redka zanimivost, že sedaj vabimo vso jeseniško in okoliško javnost. Tradicijonalni praznik Krekovega prosv. društva. Kakor vsako leto, bo tudi letos praznovalo Krekovo prosv. društvo z vsemi svojimi edi-nicami praznik dela za prosveto in kulturo. Menda pa še nikdar ni bil praznovan s takim sijajem, kot bo, kakor kažejo pri])rave, letos. Vse društvene ediniceso v sikrbnih pripravah, ker za zaključek praznika pripravljajo akademijo, ki naj kolikor mogoče točno ponazori vsestransko kulturno in prosvetno delo velike in delavne Krekove druži-žine. S|)orcd bo naslednji: ob 8. uri zjutraj zbirališče na telovadišču, nato sprevod k skupni sv. maši v ž up no cerkev. Med sv. mašo bo skupno sv. obhajilo za vse člane. po maši odhod v Krekov dom, kjer bo skupni slavnostni sestanek, na katerem bodo govorili razni predstavniki vseh društvenih (Mlinic. Slavnost bo zaključila godba. Zvečer ob 8. uri bo v veliki dvorani društvena akademija s sledečim sporedom: t. Koncert godbe na piliala, velikega orkestra in salonskega orkestra z narodnimi deli. 2. Narodni venček (poje društveni pevski zbor). 1. Narodn:i alegorija z recitacijo. 4. Nil stop naraščaju. 9. Na-sto|) gojenk. 6. Nastoi) mladenk. 7..Nastop mladcev. 8. Vrhunske vaje na krogih. 0. Nastop članic. 10. Nastop članov. Vrhunske vaie na ko-niu. II. Slovensko rajanje (članice). 12. Dra-mntski nrikaz. Že seda i vabimo vse, da se udeležijo tega lepega praznika jesni&ke p ros vete. »Naš kovinar« je »ri-nesel v (). številki dro- 2 ben dopis, naslovljen na svojega urednika z vso pozornostjo in spoštovanjem opremljenega. Z njim se je predstavil javnosti neki bivši dopisnik )Slovencac kot naročnik >Slovenca« in somišljenik režima. To je glavna misel in prava vsebina dopisa, ki hi naj zasijala kot novo odkrita ali pozabljena zvezda v brk vsem, ki bi si upali o njegovem podpisniku misliti drugače. Zakaj že samo opozorilo v dopisu, da podpisnik ni več dopisnik ;,Sloven-ca-<. je brezpomembno, saj so Jeseničani res, kakor sam v dopisu trdi, opazili znatno spremembo v dopisih v »Slovencu« in sicer z zadovoljstvom. Čudimo se pa, kje se je našel tisti, ki je mogel iskati tozadevnega |)ojasnila pri podpisniku dopisa, ko je vendar vsem znano, da je merodajni forum za te ali one javne zadeve daleč proč od njega. Zato prav radi še sami pribijamo, da podpisnik dopisa v »Kovinarju* in somišljenik režima res nima nobenega pooblastila. Dovje l.egija koroških borcev je imela zadnjičzIh)-rovanje v gostilni gosp. Kramarja. Ob tej priliki so se naši člani, ki j ill je precejšnje število. pridružili jeseniški podružnici. Med njimi je tudi Jaka Amid, kateri si je priboril v bojih na Koroškem veliko hra-brostno svetinjo in čin na rednika. Fantovski odsek in dekliški krožek pridno napredujeta. V nedeljo dne 5. t. m. sta priredila telovadno akademijo. Za lak naprixlek ndadine gre zalivala voditeljem, ki so izvežbali za nastop poleg članov in članic še 16 mladcev in narašfaj-nikov ter K) gojenk in ndadenk. Mladci in člani so dobro usneli na bradlji. Najmlajši so dobro izvajali proste in simbolične vaje. ki jim je dve sestavil br. Lich-tenegger. 25 let „Biftrice" Kot krono svojemu petindvajsetletnemu delu in kot zunanji izraz hotenja kamniških študentov je dijaško počitniško društvo »Bistrica« i/dalo alnianuli z naslovom Na bregovih Bistrice.. .številne kritike in pohvale, ki smo jih brali v naših listih, pričajo, da ni to knjiga, ki bi s svojo vsebino |x)segla le v krog društvenih udov in prijateljev, ampak da je našla odmev tudi v širših plasteh slove iiskili lizobražence v, Ae prav posebno pa je važna za nas študente, ka- Preračim izkazuje 3,308.949 din izdatkov in jirav toliko dohodkov. V primeri s preračunom, po katerem gospodari občina sedaj, je preračun-ski osnutek za 421.584 din višji (14.6%). Napram rednemu in izrednemu preračunu tekočega leta pa znaša povišek le 121.841.57 ali 5.9%. I^ovišanje preračuna najdemo v poglavju socialnega skrbstva v postavki: prispevek občine irbožnenp.i skladu. Ta prispevek je opravičljiv, kir se bo v lx)dočem preračunskem letu dogradilo in opremilo mestno zavetišče. Prispevek znaša din 1,228.950.— in je to najvišja postavka v celotnem preračunu. Jasno je iz tega. da je jeseniška občina izmed redkih, ki pravilno pojmuje socialni položaj svojih občanov. Višina prispevka je bila preračunana na podlagi stavljenih ponudb za izvršitev vseh del v zavetišču. Glavna večja dela so se delno že oddala, ostala manjša pa se še bodo, vendar je bila višina prispevka utemeljena, ker je občina prejela ponudbe že za vsa dela in se je izdatek tako mogel izračunati. Znatno višji so tudi izdatki za odkup zemljišč pri regulacijskih delih in urejevanju cest ter za ureditev pokopališča, ki še čaka dokončne rešitve. kritje zvišanemii preračunu je našla občinska upra\a v uvedbi nove občinske trošarine iia porabo koksa, ki služi industriji. Davčna osnova se je proti prejšnjemu letu zvišala od dinarjev 1,2J4.7C9.()4 na dinarjev 1.496.108.64. Od te odpade na davčno osnovo za odmero družbenega davka din 900.310.—. Največje industrijsko podjetje na Jesenicah ima 890.157 din osnove za odmero družbenega davka, tako da odpade na ostala jjodjetja le neznaten deti. Višina doklad na državne neposretine davke se je znižala od 44 na 50 odstotkov in to je \ j)oslovni dobi sedanje uprave že drugi primer znižanja, i'rebitek obračuna za leto 1957/58 se je vstavili tudi kot kritje v preračunu za 1959/40. * I akšna je slika preračuna v splošnih potezah. ki ga je obravnaval občinski odbor dne 5. t. m. I'odrobnejšo analizo in pregled bom o objavili prihodnjič. Da bo jasno... že nekaj časa se med priipadniki drugili organizacij in v onem krogu inteligence, ki ima osebni .koristolovski interes ali idejno utemeljitev na zasledovanju delavskega giil)anja. močno ugiba in razniotriva o tem. kako in v 'kakšno smer bo delavski pokret v naši državi krenil v bodočnosti. i'ovod za to pozornost ima dva vzroka. I'rxo je združitev stanovske organizacije slovenskega delavstva Zveze združenih delavcev z organizacijo srbskega delavstva, jtigoslovenskim radiiić-kim savezoin (jiigoras). javnost pa ni še izluščila resničen pomen in namen tega. za delavst\ o važnega dejanja iz mnogosmernega besedičenja ter namernega zavajanja v zmoto od gotovih ljudi, že se je na političnem torišču izvršila važna izprememba, kar je ii.stvarilo za razmišljanje še večji povod. Po padcti prejšnje vilade .se je izvedelo za neke načrte, ki so se izrecno tikal i delavskega gibanja. Čeprav so s sedanjo vlado \si ti načrti padli v vodo. je bila i>ozornosl še večja. kakšen je torej položaj v delavskem pokre-tu? V katero smer se bo razvijal v 'bodočnosti? Za vsakogar, ki hoče stvarno in objektivno ocenjevati željo večine delavstva ni težko uganiti. Če bi bila o zameril, da se danes vnemamo v ljubezni do slovenskega naroda do-nia in na tujem, da se podajamo pod zastavo narodnostne ideje. Ne bojnio se. naša ljubezen do naroda sloni na Kristusovi ljubezni. Ni res, da bi ne bili katoličani, ako se nam zasolzi oko v ljubezni do domovine, ako se ogrevamo za materin jezik. Za narod in njega pravice, za silavo in srečo v bodočnosti. To nas šele dviga in s tem se izkažemo, da smo tudi v tem Jezusovi učenci. —skr— ^oclina Jože: V znamenju zelene kravate (Dalje) XII. Zveza z Jesenicami, g. ŠoberI Ciril aretiran \ predzadnjem sestavku smo omenili, du so v zvezi s tako zvunimi senčtirskimi dogodki poleg Domžale« nov iskali tudi 6 Jeseiiifunov. Nu tisto opazko sem dobil pojasnilo, kiuk« je bilo z udeležbo z Jesenic. I istega znamenitega jn«ar.skega |X)litienega shoda v Senfurju .se je res udeležilo menda 6 Jeseničanov. Kar tako iz radovednosti. SIkmIov je bilo v tistem času mido. ker si jih takratni poslanci ni-so Upali prirejati. Ce so ljudje zvedeli, da se bo vendar kje vr.šil kak shod, s« prišli zborovat tudi od daleč. I ako na primer z Jejsenic v Aenčnr pri Kranju. Jeseničani .4) ise na shodu obna.šali kakor sto in sto dru-Kih zborovalcev. Znano je, da je bilo na tem shodu mnogo vpitja, največ: »Živel dr. Korošec«, »Živela ■svoboiuif, »Dol z JNS«, »Dol z Zivkovieenu itd. Ni verjetno, da l)i Jeseničani bili pri tem tiho. 1'olen pa najbrž v obrambo niso metali, kakor so to neikateri res storili na Umnikovem dvorišen. Tudi streljali tii-ker niso imeli orožja. Streljali so samo orožniki. /<'1еп(! kravate so pa reis nosili. Saj so imeli take kravate skoraj vsi udeleženci shoda. . . shod se je vršil na nedeljo dne 22. maja 1*Л2. l>)l)er teden nato so «e pa začele vs(?siploSne aretacije. I udi na Jes(!nicah. Dne ■>(). maja se oglasi pri vratarju tovarne KID na Jesenicah takratni orožniki komandir Branko Mitrović in v p rašu za takratnega delavca sedaj mojstra g. Cirila SoJ)erla. G. Ci-m Soberl je bil res v tovarni pri svojem ol)ičajnem ueln. Od dela je bil poklican k g. komandirju, ki mu napovedal aretacijo, — ker je bil na shodu v Šenčurju. Oboroženo oblast je treba poslušati in ta-je g. AcberI v orožniškem spremstvu zapustil *<>varno. Sla sta na orožniško postajo, toda iz previdnosti ne mimo Krekovega doma, ampak |)o stari •'tvi. lam mimo Krixkovega doma najbrž ne bi bilo vurno! Saj bi vsak lahko s]>revil)erlovi znanci, najbrž ne bi prenesli, da UKsiie zinili na račun hatinaškega režima. žaro- Na oi'ožniški postaji je ibilo nato zaslišanje: Kdo vse je bil z.Jesenic v Šenčurju, ali je metal kamenje, glavno pa, (lali ga je za udeležbo nagovarjal g. Križ-inan!? C>. Soberl «e ni mogel spomniti, kdo z Jesenic je bil še^ z njim, on pa du se je mirno vedel ter gledal, kakšen je bil potek shoda, ne pa da bi celo 'kamenje metal! Vsa lopa razlaga ni nič izdala. Moral je cel<) noč ostati na orožniški postaji, če bi se morda spomnil, kdo je še bil znjim in če ga ni morda vendar g. Križman nagovoril za to strašno zločinstvo, du je šel na javen .shod v Šenčur. Drugo jutro ob 6 je šel z orožniškiim spremstvom na kolodvor in na vlak ter se zastonj peljal do Kra-'jju- Od tam so šli do Šenčurja (kalkih 6 km) peš. V Šenčurju so hodili od gostilne do gostilne ter ga povsod predstavljali, češ: >Ali poznate to jeseniško barabo?« Pa živa duša ga ni poznala. Torej že ni mogel hiti glavni razgrajač, kajti poteiin bi si gu že zapomnili in v enem tednu ne bi pozabili, kakšen je bil... Poizvedbe v Šenčurju so bile brezuspešne. Zuto nazaj na Jpšenice. Ob 6 zvečer je bil spet zaslišan od komandirja na Jesenicah. Ostro so zahtevali od "ji'S'i, Cludskega<, ki je bil predolg in neduho-vit. »Potrkan, ples*, naš stari gorenjski biser, bi se moral plesati v na-nnlnih nošah, ne pa z divjim tekanjem mask, ki niso vedele, pri čem da so. Vsebinsko sta zadovoljili burki, katerih tempo bi pa moral biti bolj živ. Slavko Savinšek: l/Hcd l/Hc^xddiO' 1лг 1ШиО' (Dalje) »Ali ti je treba prav zdaj v Prago, Dreja? 1 ako lepo bi bilo še doma ie počitnice.'!: »Nič se ne da spremeniti Marjanica. In bolje je tako! Ni vsakemu vse najiboljše dosojeno; pa se je treba vsemu privaditi!« Vlakovodja žapiska. »Z Bogom. Marjanica! Hvala ti za sestrova-nje!« in jo poljubi v lice, ki je mokro od solza. »Pozdravljen, Dreja! Pridi kmalu nazaj!« »Mami in atu še enkrat moj pozdrav!« »Bom. — In Anici?« »Čemu? Dovolj je že bolesti! — Z Bogom! Z Bogom!« Brž ga odnese \ lak in skrije v ovinek. Marjanica mu maha z bHirn rdbcem, dokler ga sluti. Izza ograje ob tiru pa joče za njim dvoje svet-lomodrih oči in hoče za njim v daljavo srce, ki šele v tem trenutku jasno dozua, da beži od nje ono. kar ji je bilo v srečo dano, kar pa je igravo v domišljeni užaljenosti samo sunilo od sebe! — Ves teden po Drejevem odhodu Anica ni prestopila praga hiše. In kakor bi bila hiša izumrla, tako so brezizrazno strmela okna v mrtvaški tišini dan in noč. Brez glasu, ibrez glasne tožbe, brez pesmi, brez lbese. Miiii.so povprašali iii prinesli (xlgo- ) vor, da je Anica T)olna. (Daljo prihodnjič.) ' MitoiUc dcMut! HRANILINCA IN POSOJILNICA NA JESENICAH obrezuje vse stare in nove vloge po 4 o/o. Nove vezane pa po 5 "/o- Vaš denar je varno naložen pri njej. Zanjo garantirajo hraniinične rezerve, lNa mejah«: Jože Godina, Jeseciee. — Urejuje: Stanko Savinšek, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zoleznik Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Ulejec.