Primorski c rssgk nevmk Poštnina plačana v gotovini p —.. Abb. postale I gruppo Lena 7U lir TRST, nedelja, 9. avgusta 1970 Leto XXVI - Št. 176 (7670) SAMOUPRAVNI RAZVOJ V SFRJ „Kriza dozorevanj a“ (Poučen članek beograjskega tednika «Nin» o trenutni stopnji razvoja samoupravnega socializma v Jugoslaviji) Znano je, da ogromna večina naših bralcev z velikim zanimanjem zasleduje vse, kar se dogaja v sosednji Jugoslaviji ne samo zato ker so Slovenci, temveč tudi zato, ker je pot Jugoslavije v socializem edinstvena, predvsem pa samostojna: njeno edinstveno ureditev najbolje označujeta besedi «samoupravni socia-lizerm, o katerem poprečni opazovalec pri nas ve običajno tisto, kar vidi — morda tudi vsak teden enkrat skozi naočnike nakupovalca cenejših potrebščin v obmejnih prodajalnah ob meji, primerjajoč zlasti cene s tržaškimi — in bere v dnevniku ali tedniku, ki ga balj ali manj redno prebira. Kljub temu si tak naš bralec le težko ustvari sliko dejanskega trenutnega stanja v Jugoslaviji, ker se zlasti spričo trditev, ki nam jih skušajo vsiliti razni bolj ali manj specializirani časnikarji in politiki, katerih mnenje je skcrro vedno odvisno od smeri časopisa, za katerega pišejo; zato so njih rdiagnoze» zelo pristranske. Pa tudi najbolj dobronameren in objektiven časnikar se težko znajde pri nelahkem poročanju tako — poudarjamo — edinstvene in originalne poti v socializem, kakršni smo v vsej njeni dinamiki priča kot najbližji opazovalci. Zato objavljamo za vse tiste, ki jih trenutno stanje razvoja v SFRJ zanima, članek glavnega urednika beograjskega tednika NIN Frana Barberija, ki je kot eden izmed najboljših poznavalcev razmer v Jugoslaviji, trenutno stanje razvoja v SFRJ opisal in v zadnji številki svojega tednika poudaril, da se samoupravljanje v Jugoslaviji ne boji vedno bolj živahnih razprav o številnih načinih reševanja vprašanja: «Ali Jugoslavija napreduje ali nazaduje?* F. B. je mnenja, da gre pri trenutnih težavah zgolj za «knzo dozorevanja* jugoslovanskega samoupravnega sistema. Prisluhnimo, kaj pravi in verjetno nam bo bolj jasno, kaj se v SFRJ pravzaprav dogaja: 5aJ>n°vno nas silijo, da se vpra-jv 0: ali gremo naprej ali nazaj, ^jimo na mestu ali se vrti-su ,Y krogu? Vprašanje se po-nih 'la v ra211^ oblikah in z raz-gov •an‘i v te*1 Poletnih dneh. Od-^ ori se v prvem trenutku more-2(lPti zelo različni, posebno h./?’ ker se tudi sama vprašanja HjJ^ljajo s precejšnjo dozo ko-Ra i°rske nervoze in polemične-j,_ ekskluzivizma. V tako vnetih slavah se cesto z lahkoto vrže njeef). da je vse naše napredovala občepelo samo zato, ker v Ijj o/n trenutku ni več na točki, Va„. ustrezala željam in predvidenem nekoga. - gj.ak° bi se menda mogli razla-telti sklepi, kakršne smo preda ® dni mogli slišati ali brati, obfJe na Primer vse skupščinsko le‘~Vnavanje zakonov in ukrepov navadna »parlamentarna farsa*, je sm° v kulminaa/ii koncentraci-taj n°vaga hegemonističnega kapi-joj? ab pa da z novim prevladu-i- *n državnim kapitalom razpo- nezadostno hliio n,ICe> kar da bi moglo biti še identificirane ,k°t če bi s tem kapitalom ipolagala država. Vsega tega bi bilo treba skle-6e l. 'la odločno gremo nazaj, ^ P1 ne bilo jasno, da se nervoza ^tremizmi teh sklepov po-kej Predvsem iz nezadovoljstva, t^a ne gremo naprej dovolj bii0ec kot jasno je in večkrat je še ugotovljeno, da se skupščina tienf1 razvila v učinkovit parla-Stm , samoupravljavcev, da so se Dtgjj Va v procesu reformskega W.?nia zaustavila na novih Ibj-ij ,‘n koncentracije ter da so in ,i' v novih tokovih bančnih ^ °btokov često ušli nad-Nan • in Pravici, da z njimi raz-Ko tisto, ki so .jdh ustvarili. bi5tv 010 ugotovili to, je vendarle to ugotoviti, ali gre za konč--ie. za zaključno točko dolo- Procesa ali vsaj za prevla- ^Či 5° s*ner njegovega razvoja? ti (j ?. nam, da bi bilo težko najino ,J resne argumente za ka-koli od takšrvh ugotovitev, tilo \ grajati na njih bi pome-•’ ba smo dokončno predli ‘ biti samoupravna družba bi Sa|T°' da je v nevarnosti tu-0(jma težnja k samoupravljanju. seh6 Vj'a.i kolikor tok'ko resne o-liko ati izpod peresa kolikor to-«6 hir?Sne osebe takšne trditve N bll°' ^ nekr°tn°' nervozni poudarki so sv0K' nauin dokaz prepričanja, 16 onaJ° določeno smer imamo, da ^Dora ,nesPoma in je nihče ne ,v0je da pa je raven ner-'t n bv'sna od ravni zadovoljstva °bločn adovoljstva nad naglico in ***&h»a tega premikanja, tega .čuvanja. h tgoli . n° mec* Uste' Rl so s Ji' Np lc° ’n odločnostjo zadovolj-5* Smatspadamo pa niti med tiste, ‘?ben ■'a-'°> da je naš razvoj svo-jS.. m zavarovan pred sleher-» PVftn* ajunjem ali celo pred najetju njem. Menimo, da v premiji1 Je' n . v napredovanju, kakrš-l-dost jlse ~ iz zaostalosti v raz-n 'z etatizma v samouprav- ni it in noben korak ni dovolj £*• Tr.j nobena naglica maksimal-r°č6p 9 vemo tudi, da je ritem 5lvnela družbenega, torej ko-tvant w Prenrkan.ia vedno re-Vsel1 posameznih naglic, iJh v, ,ba ne le rezultat brzin-:«išinatcn.i tistih, ki so najhi-* Cej.11 pa bi hoteli to biti ali Stv e nnislijo, da so to. ^iti81, torej v tem, kako žago-kdovoljiv ritem in stabil- nost kursa v samoupravnem razvoju. Načinov je verjetno mnogo. Po vsej verjetnosti bo treba izbrati najbolj učinkovit način. Vsekakor pa se nam zdi. da ta način ne bo tisti, v katerem se v imenu hitrejšega samoupravnega razvoja negira, da se mi danes sploh samoupravno razvijamo. Ne gre samo za dejansko stanje, pač pa tudi za družbeno psihologijo, kajti če simo že toliko let potrošili «za-man*. koliko jih je še treba porabiti, da se dejansko nekaj doseže? V nas in okoli nas je je na srečo veliko otipljivih družbenih in materialnih stvari, ki pričajo, da ni bilo nič potrošenega zaman. Sicer pa tudi sam način, kako danes o tem razvoju govorimo, priča, da razvoj ni šel nazaj. Če ne gremo nazaj, hkrati pa želimo, pomikanje naprej pospešiti, ostaja vendarle odprta možnost, da se smer «zameša» da se pomikanje dalje zaplete. Med drugim tudi na račun nekih ne-odmerjenih zahtev po pospešitvi. Eno teh zahtev smo mogli v teh dneh prebrati v mladinskem glasilu: če ne poskrbimo za rešitev današnje krize parlamentarizma, se ne bi smeli začuditi, če bi mladi v nekem bodočem konfliktnem stanju poiskali tudi izvenparlamen-tarne poti delovanja. Grožnje v imenu «hitrejše» demokracije so vedno vodile zelo naglo v anti-demokracijo. Določen družbeni organizem se more razvijati samo iz svojega zarodka nikakor ne iz zarodka nekega nasprotnega organizma. Važno je, ugotoviti, ali so ob stoječe institucije te družbe ako ne ves samoupravni sistem vsaj zarodek tega sistema. Če so, potem se samoupravni odnosi morajo razvijati dal.ie samo v njih in to tem hitreje, ker jim bomo ustvarili boljše pogoje za ta »fiziološki* razvoj. S tem da zarodek odvržemo, zavžemo tudi bodoči organizem in prepustimo popolni negotovosti, to kakšen bo tisti ki bi se mogel iz tega zavračanja razviti. V takšnih procesih se najčešče porajajo — spake. Zgodovina je polna zgledov, kako so tisti, ki so hoteli po naglem postopku «urejati* demokracijo, odpirali pot antidemokraciji. Tako se je še posebej dogajalo, ko so razne korifeje demokracije le svoje stal’šče imeli za demokratično ali le svoj interes za progresiven. Toda v naših nervozah se kaže vedno večje število taksnih ekskluzivnih depozitarjev napredka, katerega dojemanje za nas preobhodnega družbenega in samoupravnega dialoga se skrči na pripravljenost, da privošč/io drugim možnost, da svojo progresivnost dokažejo s sprejetjem — njihovih stališč. Nič ni v razvoju te družbe v tolikšni nevarnosti, da bi ne moglo prenesti tudi kričanja radikalizma ali ekstremizma. Edino, kar bi se v tem primeru ne smelo, je to, da bi na osnovi tega mogli računati, da se ta družbena ureditev more s kričanjem us merjati k prav:m rešitvam. Kričanje more le prikriti početje tistih, ki podtalno in kar se da tiho čakajo na trenutek, da uredijo stvari na že znani način — da tako rekoč eliminirajo nekoristno kričanje in s tem eliminirajo tudi sleherni demokratični razgovor. Tisti, ki kričijo, si verjetno ne želijo takšnega konca — vsaj večina njih si tega ne želi, toda izkušnje po svetu bi jih morale prepričati, da se rezultati kričanja brez avtokontrole najčešče prav-tako niso mogli kontrolirati. Ne podčrtujemo tega niti zaradi akustičnih nevroz ušesa, ki jo preobčutljivo za kritiko ali za ugovarjanje, niti iz želje, da bi osiromašili bogate tonalnosti naših polemik. To poudarjamo prevsem zato, ker smatramo, da se je samoupravni razvoj, če se o krizi more govoriti, znašel sedaj v krizi dozorevanja in rasti, ne pa v krizi neuspeha. Kar tudi pomeni, da prepiri o premagovanju te krize lahko privedejo do rešitve edinole, če se tudi sami razvijejo do zrelosti demokratične konstruktivnosti, brez katere (udi samoupravne institucije izgubijo svojo vsebino. Samoupravljanje se ne sme bati razpravljanja o dveh, šestih ali desetih alternativnih rešitvah. Samoupravljanje je v nevarnosti le tedaj, ko se mu v imenu «hitrejšega napredka* ponuja ali vsiljuje — samo ena rešitev. Konec vladne krize Dobro razpoloženje po prisegi nove vlade. Na sliki predsednik republike Saragat se rokuje s predsednikom vlade Colombom in podpredsednikom vlade De Martinom ............................................................iiiiiiimiiim,........................... PRVIČ PO ŠESTNAJSTIH MESECIH JE OROŽJE UTIHNILO Egipt in Izrael strogo spoštujeta prekinitev ognja ob Sueškem prekopu Edini incident dneva so sprožili Palestinci na izraelsko-jordanski meji - Jarringova posvetovanja bodo na sedežu OZN v New Yorku TEL AVIV, 8. — Topništvo je utihnilo ob Sueškem prekopu, .1 izraelska letala pa se prvič po več kot dveh mesecih niso vzdignila j v zrak, da bi opravila vsakodnevni napad na egiptovske položaje. En sam incident: palestinski komandosi so iz jordanskega ozemlja izstrelili nekaj raket proti izraelski tovarni pepelike na bregovih Mrtvega morja. Izraelski vojaki, ki so odgovorili na ogenj, niso imeli žrtev. Sicer pa je bilo pričakovati, da bo prišlo do incidentov, saj so palestinske organizacije dale jasno vedeti, da ne bodo spoštovale premirja, ki je stopil v veljavo včeraj opolnoči, ampak da bodo še zaostrile boj proti Izraelu. Če torej izvzamemo incident, je bilo premirje popolno: orožje je utihnilo ob Suezu kake pol ure pred napovedano uro, ko se je zaključil zadnji močan topniški dvoboj med Izraelci in Egipčani. Sedaj se nasprotni vojaki gledajo iz razdalje dvesto metrov, preko kanala, ki ne pozna miru od marca 1969. Takrat je predsednik Naser izjavil, da smatra premirje, ki so ga določili leta 1967, za neveljavnega, egiptov- sko topništvo pa je odprlo ogenj na vseh 160 kilometrov vodne poti. Samo en dan pozneje je izraelsko topništvo uničilo čistilnice petroleja v Suezu. Optimizem, pa čeprav previden, je torej obvezen, četudi ne kaže podcenjevati velikih težav, ki še obstajajo. To stališče je izrazil tudi obrambni minister Izraela Moše Dajan, ki je dejal, da je prekinitev ognja «zelo važna etapa k dosegi sporazuma. Premirje lahko postane pot, ki pelje do miru*, je dejal minister, ki je dodal: «Prišel je trenutek, ko hočejo vse strani, ki so vpletene v spor, Egipt, Izrael, ZDA in SZ, napraviti konec tej vojni.* timiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiimiiiiiiiumiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Prisega oseminpetdesetih ministrskih podtajnikov Predsednik Colombo je sprejel predstavnike UIL, kmetov in veleposestnikov RIM, 8. — Danes je pred predsednikom vlade Colombom priseglo 58 ministrskih podtajnikov. Ob tej slovesnosti, ki je bila v palači Chigi in katere se je udeležil tudi podpredsednik vlade De Martino, je Colombo nagovoril ministrske podtajnike in dejal, da je prepričan, da lahko računa na prispevek, ki ga bodo dali za dobro delovanje vlade. Predsednik vlade je med drugim še dejal, da vladna koalicija mora izražati stalno sodelovanje za uresničitev smotrov, ki si jih je zadala. Predsednik vlade Colombo je danes nadaljeval s posvetovanji s sindikalnimi predstavniki delavcev in delodajalcev. Dopoldne je sprejel voditelje UIL. Tajništvo te sindikalne organizacije pravi v uradnih sporočilih, da so njeni predstavniki izrazili predsedniku vlade zadovoljstvo za posvetovanja, ki jih je načel Colombo s sindikati, kar jim omogoča, da lahko povedo svoje mnenje pred sestavo programske izjave vlade. UIL meni, da rešitev vladne krize zahteva tudi čim prejšnje obnovitve razgovorov o reformah in o gospodarskem položaju, kar naj omogoči rešitev resnih vprašanj, ki pretresajo državo. UIL, pravi nadalje sporočilo, si prizadeva zlasti za rešitev vprašanja zdravstva, stanovanj in prevozov, ter pričakuje posege na področju cen, delavske zaposlit ve in okrepitev proizvodnje. Predsednik vlade je nato spre jel 'predstavn'ke Kmečke zveze (Alleanza contadina) in neposred nih obdelovalcev (Coltivatori di retti). Colombo je sprejel tudi predsednika organizacije veleposestnikov (Confagricolturo). Ta je po sestanku s predsednikom vlade objavila sporočilo, v katerem pravi, da je njen predsednik Diana predočil predsedniku vlade najbolj nujne ukrepe, ki iih je treba sprejeti, zlasti na porečju kreditov (seveda veleposestnikom) za pospešitev kmetijstva. Danes zborovanje KPI v Reggio Calabrii REGGIO CALABRIA. 8. - Danes je bilo v mestu do večernih ur vse mirno. Tako imenovani «Enotni odbor* je priredil zvečer zborovanje, katerega se je udeležilo okrog 200 ljudi. Desničarske sile, ki že dlje časa ščuvajo prebivalstvo in vodijo «boj» za sedež deželne uprave v Reggio Calabrii in ne v Catanzaru, kjer se je že sestal deželni svet. nočejo popustiti. Te uživajo seveda podporo mafije in kar je najbolj žalostno tudi večjega dela domačih demokristjanov, socialdemokratov in republikancev, da ne govorimo misovcev in monarhistov. Veliko zanimanje zlasti med delavci vlada za jutrišnje zborovanje, ki ga je napovedala KPI v Reggio Calabrii in na katerem bo govoril član vodstva Ingrao. Po licija je seveda za to prložnost mobilizirala vse svoje sile. nocoj je zavarovala železniško postajo, železniško progo in javne zgradbe. Izraelski minister je poudaril razliko med sedanjo prekinitvijo ognja in premirjem, ki je stopilo v veljavo po šestdnevni vojni leta 1967 (in ki je pravzaprav trajalo samo štiri dni). Razlika je v tem, je dejal Dajan, da ni sedaj pobudo sprožil varnostni svet, ki je po besedah ministra »organizem brez dejanske moči*, pač pa ZDA, in da torej «obstaja nekdo, h kateremu bi se lahko obrnili, če bi prišlo do kršitve premirja.* še vedno ni znano, kdo bo nadzoroval nad spoštovanjem premirja: o tem je bil očitno že dosežen sporazum, brez katerega bi premirje ne moglo stopiti v veljavo, vsebina tega sporazuma pa bo, kot kaže, ostala tajna, baje na izrecno zahtevo Egipta. Zdi se pa, da nadzorstvo opravljajo izraelska in egiptovska letala, ki sicer ne smejo kršiti obstoječe črte premirja, ki pa so jih opremili s elektronskimi napravami ameriške in sovjetske izdelave. Pri nadzorstvu sodeluje tudi sto opazovalcev OZN in svojih opazo-vališč ob Sueškem prekopu ter na drugih frontah. Medtem so določili sedež Jarrin-gove posredovalne misije med A-rabci in Izraelci: ta bo v New Yorku, in sicer v 38. nadstropju steklene palače, sedeža OZN, kjer je švedski veleposlanik namestil svoje urade. Jarring se bo odslej držal pravil «tajne diplomacije* in ne najavljal sestankov, ki jih bo imel s predstavniki zainteresiranih strani. Zvedelo se je tudi, da je Izrael že določil svojega predstavnika za razgovore z Jar-ringom, in sicer zunanjega ministra Ebana. Zaradi tega pričakujejo, da bo tudi ZAR imenovala za svojega zastopnika zunanjega ministra Riada. Napet položaj v Severni Irski LONDON, 8. - Tu poročajo, da preživlja severnoirska vlada Chichesterja Clarka hude težave. Pričakujejo, da bo skrajna desničarska struja unionistične stranke severnoirskih protestantov vlado v kratkem zrušila. Edino kar lahko reši Chichesterja Clarka in njegove ministre je odločno posredovanje britanske vlade proti desničarskim protestantskim elementom. Ti zahtevajo obnovitev izrednega zakona proti katoličanom, oborožitev severnoirske policije in ustanovitev posebne oborožene ljudske milice po vzorcu zloglasnih edinic «B-special», ki so b;le sestavljene iz samih protestantov proti katoličanom. Te posebne edinice je britanska vojska, ko je lani posegla v civilno vojno v Severni Irski, razorožila in razpustila. V Belfastu napovedujejo, da bo v sredo izredno vroč dan v Severni Irski. Čeprav je krajevna vlada prepovedala vsako demonstracijo. je unionistično združenje protestantov sklenilo proslaviti s povorko v Londonderryju zmago leta 1689 nad katoliško vojsko Jakoba II. Zaradi podobne demonstracije so pred letom dni izbruh nili v tem mestu in drugih kra jih Severne Irske veliki neredi, ki so se spremenili v civilno vojno. V pričakovanju morebitnih huj-š:h incidentov je britansko poveljstvo v Severni Irski sklenilo takoj odpoklicati v službo celoten irski obrambni polk, ki ga sestavljajo sami prostovoljci. Poleg tega bo prišlo v ponedeljek v Belfast še 500 britanskih vojakov. Sporočilo, ki ga je podpisal britanski poveljnik, pravi, da bodo »prostovoljci* vršili službo samo na najbolj občutljivih točkah in da jim ne bodo dovolili stika s prebivalstvom. Za red, pravi sporočilo, bodo skrbeli britanski .vojaki. Kljub temu zagotovilu, pa se katoličani v Londonderyju in drugih krajih bojijo, da bodo »ti prostovoljci*, ki so seveda protestanti, 'zkoristili to priložnost proti njim. POD PREDSEDSTVOM KANCLERJA BRANDTA Bonska vlada proučila vsebino pogodbe s SZ Pogodbo bodo verjetno podpisali že prihodnjo sredo - Demokrščanska opozicija ni še zavzela uradnega stališča do moskovskega sporazuma VARŠAVA, 8. — Poljska in Romunija sta danes parafirali v Varšavi novo dvostransko pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju. BONN, 8. — V Bonnu se je sestala na izredni seji zahodno-nemška zvezna vlada pod predsedstvom kanclerja Brandta, ki je za en dan prekinil počitnice na Norveškem in se vrnil v zahodno-nemško glavno mesto. Poleg vseh ministrov sta bila navzoča tudi predsednik liberalne parlamentarne skupine Mischnick in podpredsednik socialdmokratske skupine Schaeffer. Seja je bila zgolj informativnega značaja: zunanji minister VValter Scheel je poročal o poteku moskovskih pogajanj in o vsebini pogodbe s Sovjetsko zvezo. Še pred sejo je imel Brandt, takoj po prihodu v Bonn, kratek sestanek na štiri oči z zunanjim ministrom. Za sedaj ni še znano, če so na vladni seji določili datum podpisa pogodbe, ki so jo doslej srmo parafirali. Vladni glasnik Ahlers pa je po televiziji izjavil, da bi jo utegnili podpisati prihodnjo sredo v Moskvi. Demokrščanska opozicija ni medtem še zavzela stališča do pogodbe: jutri zvečer in v ponedeljek zjutraj se bosta sestala predsedstvo in parlamentarno vodstvo CDU-CSU, ki bosta preučili vsebino dokumenta, nakar bo verjetno bivši kancler Kiesinger na tiskovni konferenci podal oceno, ki jo njegova stranka daje o sporazumu, ki je bil dosežen v Moskvi. Vsekakor pa je demokrščanska o-pozicija mnenja, da bi morali pogodbo podpisati šele potem, ko bi bil rešen problem Berlina. Že sedaj pa obstajajo znaki, da bo opozicija nekoliko omilila svoje nasprotovanje pogodbi z Moskvo: v tej zvezi je značilno pisanje demokrščansko usmerjenega lista »Koslnische Rundschau*, ki med drugim trdi: «Če je Sovjetska zveza pripravljena urediti vprašanje prostega dostopa v Berlin, ne prizadeti življenjskih sposobnosti mesta, spoštovati pravice zahodnih velesil in sprejeti vezi, ki družijo zahodni Bsrlin z zvezno republiko, tedaj bo mogoče brezpogojno odobriti moskovsko pogodbo*. Zanimivo je tudi pisanje poljskih listov glede tega, da so v teku razgovori za normalizacijo odnosov med Bonnom in Varšavo. Poljski tisk posveča veliko pozornost pogodbi ter pozitivno ocenjuje Brandtovo politiko. Tako piše «Zycie Warszawy», da »moskovska pogodba na znaten način utrjuje Brandtov položaj tako v ZRN kot izven nje ter mu nudi nova sredstva za njegovo politiko*. Poljsko javno mnenje — piše dalje varšavski časopis — ocenju- ............... miiiii S športnega tedna Gaje itli Sifc •»s®* Kot smo prejšnje dni poročali, je bila na pestrem programu «2. športnega tedna Gaje« tudi mednarodna prijateljska tekma v košarki med jugoslovansko univerzitetno reprezentanco in Borom. Po tekmi je bil sevoda lov na avtograme. Na sliki velikan in svetovni prvak Vinko Jelovac prijazno deli avtograme svojim ljubiteljicam in ljubiteljem je sp »razum med ZRN in SZ kot zelo važen politični dogodek, ki bo lahko pomenil izhodiščno točko za novo razdobje v Evropi*. «Slo-wo Powszechne» pa meni, da u-stvarja moskovski sporazum ugodno ozračje za pogajanja med Bonnom in drugimi vzhodnimi državami. OSNOVNA ŠOLA CERŠCNO spomenik: NOB 19W 271• 1972 BIVŠI PARTIZANI. AKTIVISTI, V S I DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! -Prispevki se * Trstu nabirajo: v uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6/II., na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Geppa 9/II., na sedežu Kmečke zveze, Ul. Geppa 9, pritličje, v Tržaški knjigarni, Ul. tv. Frančiška 20 in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi. V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Malta 2/1 in na sedežih vseh prosvetnih društev na Goriškem. Prispevajte v sklad za izgradnjo šnlc-spomenika NOB v Cerknem! Tito v Žabljaku ŽABLJAK, 8. — Predsednik republike Tito je imel danes v Žabljaku daljši razgovor s predstav, niki družbenega, političnega in gospodarskega življenja durmitor-občin Žabljaka, Sanvika in Plužina. Razgovora so se udeležili tudi voditelji Socialistične republike Črne gore. Predsednik Tito je med razgovorom poudaril, da je to črnogorsko področje Izredno lepo >n da ima velike možnosti za turistični razvoj. Povedal je, da so bili v zadnjem času sprejeti u-krepi, ki' bodo omogočili z dodatnimi sredstvi iz republiškega sklada za nerazvite predele, zgraditev v tem črnogorskem predelu potrebnih objektov, da se premosti zaostalost in odprejo perspektive turizmu. Med razgovorom je bilo tudi' rečeno, da so v glavnem zagotovljena sredstva za posodobljenje ceste, ki vodi po ka-njunu Tare od Mojkovca do Dju-djeviča. Tare in Žabljaka. Poleg tega pa je predvidena tudi gradnja nove ceste v dolžini 52 km ob jadranski magistrali do Savnika. Gradili bodo tudi letališče v Žabljaku. še posebno se je predsednik Tito zanimal za gradnjo hidrocentrale Mratinje, ki bo dograjena do leta 1973 in bo dala 880 milijonov kW električne energije letno. Med razgovorom je predsednik Tito poudaril, da »vsi skupaj smo nekoliko zanemarjali te kraje in jih pustili samim sebi, čeprav nam je ta narod s svojimi velikimi žrtvami v narodnoosvobodilnem boju toliko pomagal.* Predsednik republike je Mrazil prepričanje, da bo pomoč tem krajem v prihodnosti bolj učinkovita. Zaporni nalog še za enega delavca v Trentu TRENTO, 8. — Državni prav-dnik dr. Agostini je danes izdal še en zaporni nalog proti delavcu Giorgiu Broliu iz Trenta, češ da je sodeloval pri omejevanju svobode dveh misovskih prvakov, potem ko je skupina misovcev z noži napadla in ranila nekatere delavce v tovarni «Ignis». Od dosedanjih desetih zapornih nalogov, ki jih je izdal državni pravdnik v Trentu, se jih devet nanaša na delavce, eden pa na nekega fašista zaradi napada na delavce z noži. TRŽAŠKI DNEVNIK 9. avgusta 1970 PO OKVIRNEM SPORAZUMU STRANK LEVE SREDINt O občinski upravi se bodo nadaljevala pogajanja v torek Kaze, da so se domenili tudi glede predsedstev raznih ustanov Predstavniki petih levosredinskih strank so, kot smo poročali včeraj, dosegli končno po dolgotrajnih pogajanjih okvirni sporazum najprej o programu, potem pa tu di o sestavi pokrajinskega odbora. Stvar se je res dolgo vlekla, saj so bile volitve že 7. junija in bi bilo po tolikih letih komisarske u-prave že čas, da začne delovati izvoljena uprava. Predsednik pokrajinskega odbora bo demokristjan Zanetti in ta stranka bo imela tudi enega odbornika in enega namestnika odbornika, medtem ko bodo imele po enega odbornika, oziroma namestnika odbornika, ostale stranke, to je socialisti, Slovenska skupnost, republikanci in socialdemokrati. Po tem okvirnem sporazumu so se razgovori, ki so se pričeli predvčerajšnjim ob 9. uri zjutraj, zavlekli še vso noč do včeraj ob petih zjutraj. Na teh nočnih razgovorih so obravnavali vprašanje občinskega odbora in predsedstev raznih drugih ustanov. Razna stališča so se «pomehča-la» in kaže, da bodo dosegli sporazum tudi glede občine in omenjenih ustanov. Zdi se, da so socialdemokrati končno pristali, da odstopijo končno eno od-bomiško mesto v občini republikancem. Sedaj imajo namreč tri odbomiška mesta. Zdi se, da so se domenili tudi glede predstav nekaterih ustanov, kar je bilo jabolko spora zlasti med socialisti in socialdemokrati in zaradi česar je tudi PSI sklenila, naj poda odbornik Hreščak ostavko. Socialisti so namreč poudarjali, da so druge stranke prelomile dogovor te Januarja 1970, ki jim je dovoljeval določena predsedniška mesta. Po nepotrjenih vesteh bodo deMli predsedstvo novega Turističnega konzorcija socialistom, predsedstvo Pokrajinske turistične u-stanove socialdemokratom, predsedstvo Avtonomne turistične in leto-viščarske ustanove pa republikancem. Vsekakor se bodo predstavniki petih strank sestali ponovno v torek in nadaljevali pogajanja o teh vprašanjih. Stavka uslužbencev avtobusnih podjetij V. Danes bodo uslužbenci avto-bušni h podjetij ves dan stavkali. Zato ne bodo vozili ^totousi na za-sebn'h progah v predmestja, v okoliške vasi, v druga mesta in niti v Jugoslavijo (razen jugoslovanskih, seveda). Uslužbenci so že sedem mesecev v stavkovnem gibanju. Stavkali bodo tudi v nedeljo in ponedeljek, 16. in 17. t.m. ter v nedeljo. 23. t.m. V openskem Prosvetnem domu 12. kmečki tabor od 14. do 17. t.m. Kakor vsako leto bo tudi letos Kmetijska zadruga priredila na Op cinah »Kmečki tabor*. Pri organizaciji tega 12. kmečkega tabora bo sodelovalo tudi P. d. Tabor. Otvoritev tabora bo v petek, 14. avgusta ob 18. uri in isti večer ob 21. uri bodo predvajali film «T? tano». Tetanus je večkrat tudi u-soden, zato so prireditelji poskrbeli, da bo pred filmom govoril o tej infekcij občinski zdravstveni funk etonar dr. Aldo Fabiani. Zabavni del letošnjega tabora bo precej obširen: v soboto bo nasto pila godba iz Divače, v nedeljo pa folklorna skupina Balarims de Riviere iz Tarčenta. Vsak večer pa bo ples ob veseli glasbi orkestra Lesk iz Divače. Kot letošnjo zanimivost naj omenimo še razstavo i-drijskih čipk, kdi bo v glavni dvorani Prosvetnega doma. Tudi letos umetni ognji Prihodnjo nedeljo Dodo v Tržaškem zalivu pred Trgom Unita u-metni ognji. Kot že več let jih bo tudi letos priredila tržaška avtonomna letoviščarska in turistična ustanova, ki se bo tokrat poslužila tvrdke umetnih ognjev G. Mastro-donato iz Bologne. Tvrdka predstavlja precejšnje jamstvo, da bo program zanimiv, saj je priredila umetne ognje ob priliki olimpiade v Rimu (1960) in zimske olimpiade v Cortini (1966). Program se bo pričel ob 21. uri. V primeru slabega vremena bo odložen na ponedeljek 17. avgusta ob isti uri. ZARADI ZAPRTEGA CESTNEGA PREHODA V ŠEMPOLAJU Ker je zemljišče zasebno občina ne more ničesar Če razgovor z lastnikom ne bo zalegel, bodo odprli novo pot Nabrežinska župan dr. Drago Le-g!ša je poslal poslancu Škerku kot nabrežinskemu občinskemu svetovalcu pismo naslednje vsebine: «V zvezi z Vašim pismom z dne 27. julija 1970, ki ga je delno objavil tudi Primorski dnevnik 2. t.m. Vam sporočam naslednje. Po poizvedbah, ki jih je izvršil konzorcialni tehnični urad, izhaja, da v Šempolaju ni bila zaprta nobena občinska cesta kot trdite v svojem pismu. Ugotovljeno pa je bilo, da je lastnik katastrske parcele 36 iz Sempolaja to svojo parcelo ogradil »n s tem onemogočil prehod med dvema občinskima cestama. Res je tudi, da je prejšnji lastnik dovoljeval vaščanom prehod po omenjeni katastrski parceli. Ker je katastrska parcela 36 o-stala zasebna last in ker ni bila vknjižena služnostna pravica prehoda, nima obanska uprava danes nobenega pravnega argumenta, ki bi ji dovoljeval, da bi se pravno zavzemala za vzpostavitev prejšnjega stanja. Kljub temu bo občinska uprava posredovala pri sedanjem lastniku in ga naprosila, da upošteva upravičene potrebe prebivalstva. Če to zavzemanje ne bo koristilo, bo tre- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiimiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiii ZA MESEC JUNIJ Pozitiven obračun dela pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso V juniju je količina dnevne uporabe vode znašala 144 tisoč 612 kub. metrov - Prijave zdravstvenim oblastem Pregledi živilskih vzorcev na zahteve zasebnikov in tvrdk Kemični oddelek pokrajinskega laboratorija za higieno in profilak-so je objavil obračun svoje dejavnosti v juniju. Iz obračuna je talko razvidno, da je laboratorij izvršil 425 analiz, in sicer 418 kemičnih in 7 mikroskopskih. iz anevnega pregleda vocse v vodovodu Brojenca so razbrali najmanjšo 5.2 to največ j o 5.4 množino miligramov na liter klorida ter razne organske tvorbe s prisotnostjo kalijevega hiper manganata. Niso pa ugotovili obstoja soliitme kisline to sledov nitrata. Tudi kJorizacija vode ni presegla višine 0.40 gramov plinastega klora na kuto. meter vode. v mi milem" nfeeeČtf^zmšala * H4.612 kub. metrov, od katerih Jih Je mestu 124.463 dovajal vodovod Brojen-ca, ostalo pa nabreždnski vodovod. Kar zadeva vodne naprave so pregledali številne mestne ulične vodovode ter vodovode novih poslopij in stanovanj. Iz vode občinskega bazena pa so vzeli 12 vodnih vzorcev za ugotovitev morebitnih klorovih usedlin. Številne so Pile v tem mesecu prijave oziroma sporočila zdravstvenim oblastem to preturi v primeru, da bi kršilci ne plačali zadevne globe po običajnd upravni poti. Zlasti je bila dejavnost pokrajinskega laboratorija izredno živahna na področju pekarstva: od številnih pregledanih vzorcev so Jih zaradi uporabe drugačnih mok ta začimb, kot jih predvideva zadevni zdravstveni zakonik, kar dva prijavili zdravstvenim oMsstatn. Po snektro-fotometričnt analizi tol«/ fol|e, maslo in svinjsko meso) pa so prijavili sedem vzorcev. Na izrecno zahtevo ravrmtei ia tržaške občinske klavnice in minskega žtvtaozdravnika so tudi v lem mesecu nadalje- Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina Obvestilo o natečaju Z odlokom predsednika deželnega odbora št. 02890/Preš. z dne 30. junija 1970, objavljenim v deželnem Uradnem vestniku št. 28 z dne 30. julija 1970, je deželna uprava razpisala izpitni natečaj za dve mesti zdravstvene asistentke • obiskovalke tretjega razreda na preizkušnji v staležu zdravstvenih asistentk - obiskovalk v konceptu! karieri deželnega osebja. Prošnje za pripustitev k natečaju, naslovljene na predsedstvo deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine — glavno tajništvo, v Trstu, napisane na kolkovanem papirju 400 lir po navedbah v omenjenem «Uradmem vestniku«, morajo prispeti na predsedstvo deželnega odlbora najkasneje do 18.30 ure 28. septembra 1970. Deželni Uradni vestnik se lahko kupi v Trstu v knjigarni «Italo Svevo« na Korzu Italija št. 22, v Vidmu v papirnici «Benedetti» v Ul. Mercato Vecchio št. 13, v Gorici v papirnici «Pat«moliIi» na Korzu Verdi št. 50, v Pordenonu v knjigarni «M3nerva» na Trgu XX Settembre. Informacije o natečaju se lahko dobe na sedežu deželnega odbora v Trstu, Ul. Oandiucd 6, na deželnem odbomniStvu za krajevne ustanove v Vidmu, Ul. Savongnama 10 ter v pokrajinskih uradih krajevnih ustanov v Gorici Largo Cultat 7 to v Pordenonu, Ul. Cavailottd 10. vali pregled telet, ki so bile namenjene mesnicam. Osebje pokrajinskega laboratorija za higieno ta profilakso je tudi pregledalo dva vzorca mamil, ki so ga finančni stražniki zaplenili v okviru kampaniije proti razpečevalcem. Pri obeh vzorcih so ugotovili, da gre za hašiš Na zahteve zasebnikov ta tvrdk so pregledali tudi razne vzorce kisa, semenskega olja, mineralne vode, konzerviranih jestvin, moke, mleka, vina ta kozmetičnih Izdelkov. Tudi v mesecu Juniju je troša-rimstai urad predlagal analizo uvoženih živil, kot zelenjave, vina, o-hvnega olja, posušenih gob itd. Pokrajinski mestni redar,jd so v okviru nadzorstva obiskali 6 občin, Izvedli 20 ogledov, 303 inšpekcije ter vzeli za kemično analizo 4 vzorce. ba po:skati drugo rešitev, to je prehod po bližnjih zemljiščih, ki so tudi zasebna last. Porazdelitev izvoznih kontingentov Zunanjetrgovinska služba komisariata sporoča, da bodo v razdobju september - december letos porazdelili uvozne kontingente, ki jih predvideva avtonomni račun, t.j. !talijansko - jugoslovanski sporazum o krajevnih menjavah. Kdor hoče, da mu bo dodeljen kontingent, naj vloži prošnjo do 31. avgusta. Kasnejših prošenj ne bodo upoštevali. Nadaljnje informacije se dobe pri omenjeni službi v Ulici Genova 9/II. Delovanje komisije za zaščito gozdov Deželna komisija za zaščito gozdov 'n krajine deluje že tri leta ter je v tem času proučila 60 zadev. V naši pokrajini je med drugim izrekla mnenje o razdelitvi zemljišč v zgoniški občini o zgraditvi neke ceste in vodovoda v tej občini, o varianti regulacijskega načrta v nabrežinski občini, o razdelitvi zemljišč v Repentabru, o regulacijskem načrtu v Trstu, o uporab1 kraških zemljišč sploh itd. M1RAMARSK1 PARK Prireditve »LUČI IN ZVOKI« Urnik tedenskega programa od 7. avgusta do IS. septembra Ponedeljek: ob 21. uri «Maximl-liari of Mexico» v angleščini; ob 22.15 «Masslmlliano e Car-lotta« v Italijanščini Torek: tedenski počitek Sreda: ob 21. «Der Kaisertraum von Mlramar« v nemščini; ob 22.15 «Massimiliano e Carlotta« v itali anščlnl Četrtek: ob 21. uri «Maxtmilian ot Mexico» v angleščini: ob 22.15 «Masslmlliano e Carlot-ta» v italijanščini. Petek: ob 21. uri «Der Kaisertraum vori Miramar« v nemščini; ob 22.15 «Massimlliano e Carlotta« v italijanščini Sobota: ob 21. in ob 22.15 dve predstavi »Massimlliano e Car. lotta«, obe v Italijanščini. Nedelja: ob 21. uri «Der Kaisertraum von Miramar« v nemščini; ob 22,15 «Masslmiliano e Carlotta« v italijanščini Avtobus «M» iz BarkovelJ (postajališče avtobusa «6») do Mi-ramara. z odhodi ob 20.30 in ob 21.45; povratek iz Miramara v Barkovlje ob koncu vsake izmed dveh predstav. Vstopnina: 400 lir (otroci, člani ENAL In skupine po 300 lir) VČERAJ V SESUANU Odprta razstava umetnostne obrti Po vrsti izrazito umetniških razstav v prostorih avtonomne turistične ustanove za obalno področje devinsko - nabrezirtske občine je prišla sedaj na vrsto deželna razstava umetnostno obrti, razstava, ki bo odprta od danes do 6. septembra. V dvoranic ustanove v Sesljanu so na večjih panojih v dveh vitrinah ter na več mizah razstavili svoie izdelke tržašjri in goriški obrtniki in njihovi stanovski tovariši iz nekaterih furlanskih središč. Razstavili so celo vrsto ročnih del. Gre za okraske iz sre bra, za keramiko, za delan les, za bron in' baker, skratka gre za veliko del in predmetov, v katerih se kaže okus in inventivnost naših obrtniških ustoavjakev.. i Otvoritev razstave je bila brez vsakih formalnost1 in se je je ude- ležila. .ožja.skitfnaJMBMBptv, med katerimi smo videli tudi poslanca Albina Škerka. Po otvoritvi razstave je sledila običajna za kuska. Restavracija Marinella Tr»t, V.le Miramare 323 v bližini miramarskega dvorca, tel. 410986 Nudimo gostom vse ribje specialitete Za slavnostna kosila obletnice, poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo izredni popust. Vsak večer godba s plesom. Oglašujte v PRIMORSKEM DNEVNIKU LOTERIJA BARI 79 70 17 16 32 CAGLIAR1 60 56 12 46 79 FIRENCE 9 57 15 21 28 GENOVA 65 11 43 2 53 MILAN 77 73 11 24 17 NEAPELJ 63 58 24 88 85 PALERMO 77 9 19 75 6 RIM 22 43 21 5 73 TURIN 46 26 35 66 S9 BENETKE 42 78 25 43 46 ENALOTTO 2X1 2 2 2 2 1 X X X X Kvote; 12 točk — 20.060.000; 11 točk — 242.600; 10 točk - • 20.700 lir. ZAHVALA Vsem, ki so se me spomnili ob mojem življenjskem jubileju, se prisrčno zahvaljujem. Mirko Kapelj Gledališča POLITEAMA HOSSETTI Festival operete 1970, ki ga je priredilo gledališče Verdi s sodelovanjem letoviščarske ustanove, bo nocoj ob 21, uri v gledališču Rossetti zad-1 njič predstavil opereto «Dežela zvončkov«. V torek tn v sredo pa bosta zadnji dve predstavi operete «Prt belem konjičku«, s katerim se bo zaključil Festival, ki je letos dosegel izreden uspeh. Pri današnji predstavi Lombardije-ve in Renzatove »Dežela zvončkov« bodo sodelovali isti umetniki kot v prejšnjih predstavah. Nastopili bodo Franca Fabbri, Gino Taddei, Aurora Banfi, Edda Valente, Sandro Massl-minl, Graziella Porta, Nuto Navar-rini, Carlo Rizzo, Lino Savorani in Gianfranco Saletta. Opereto bo dirigiral prof. Mario Bugamelli, zrežiral Jo je Glovanni Poli, za koreografije je posrbel Gino Landi, za scene Paolo Bregnl, za kostime pa Sebastiano Soldati. Pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti (tel. 36-372) nadaljujejo s prodajo vstopnic za nocojšnjo in ostali dve predstavi. Vodstvo Festivala naproša občinstvo, da točno prihaja na predstave. KINO «|KIS» PROSEK danes rib 16. uri «EL VERDUGO« Cinemascope-Technicolor. Dra-matični film. Igrajo: Jim Brawn, Raquel Welch. Buri Revnold. Prepovedano mladini pod 14. letom. ROT BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE T R 2 A S K A KREDITNA BANKA TRST Ulice F. Filzl št 10 Tal 38101/38045 opravlja vse bančne posle kupuje tujo valuto Včerajšnji odkupni devizni tečaji: Ameriški dolar 625,— Kanadski dolar 590,— Brit Sterling 1490,— Švic. frank 145,— Franc, frank 108,— Belg frank 12,— Hol florint 172,— Nemška marka 171,— Avst šiling 24,— Jug dinar (vel.) 45,— Jug. dinar (mali) 46,— Ulinitt tih IMATE PROBLEME Z NOGAMI? Nič zato, KOZMETIKA «90» OPČINE ima odlične nemške ta japonske preparate za potne, boleče in trudne noge. Pohitite, ker bo zaloga kmalu pošla. Parfumerija KOZMETIKA 90 — Opčine, Narodna 118 V mesecu avgustu imajo dezodorant ta olje za sončenje znižano ceno. predvaja film Veljka Bulaviča BITKA NA NERETVI Najmogočnejši dosedanji barvni film o vojni Nastopajo (po abecednem redu): Sergej Bondarčuk, Yul Brynner, Anthony Dawson, Milena Dravič, Curd Jurgens, Silva Koščina, Hardy Krilger, Franco Nero, Renato Rossini, Špela Rozin, Lojze Rozman, Ljubiša Samardžič, Oleg Vidov, Boris Dvornik, Orson VVelles in Bata Živojinovič. Predstave se začnejo danes ob 15., 18. in 21. uri, v ponedeljek ob 18. ta 21. uri. Predstave ob 21. uri bodo na prostem MIRAMARSKl PARK Danes Predstave »Luči In zvoki«: ob 21. «Der Kaisertraum von Miramar« v nemščini; ob 22.15 «Massim!liano e Carlotta« v italijanščini. Jutri Predstave »Luči In zvoki«: ob 21. «Maximilian of Mexico» v angleščini; ob 22.15 »Massimiliano e Carlotta« v italijanščini. Avtobus «M» Iz BarkovelJ (postajališče avtobusa «6») od miramar. skega parka In obratno pred vsako predstavo In po njej. Nazionale 16.00 «Shango, la pištola infalllbile«. Anthony Steffen. East-mancolor. Eden 16.00 «La notte dei morti vi-venti«. Prepovedano mladini pod 18. letom Fenice 15.30 «La spirale del terrore«. Ulla Jacobsson. Prepovedano mla-dini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Per favore, non toecate le vecchiettel«. Technico-lor. Excelsior 15.30 «Un marlto... ideale«. Dal film «Cuori Infranti«. Nino Manfredi. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 16.30 «Nel paradiso terrestre, io vivo come Eva«. Heaston Coler, Technicolor. Prepovedano mladini pod 18, letom. Alabarda 15.30 «Les Semmes«. Brigit-te Bardot, Maurlce Ronet. Color-scope. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15.30 «Catherine, un solo possibile amore«. G. Precot, V. Hool Colorscope, Prepovedano mladini pod 14 letom. Aurora 16.30 »Alfredo il grande«. Film Metro David Kemmings. Technico-lor. Cristallo 16.00 «11 cavallo ln doppio petto«. Dean Jones, Diana Baker. Technicolcor. Film Walt Disneyja. Capitol 16.00 «L'inyestigatore Mario-we». Jim Garner. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. V ponedeljek pričetek ob 16.30. Moderno 15.00 Zadnji dan. «Come, quando, perchč«. Philipr-' Leroy, Horst Bucholz, Daniele Gualbert. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero — Zaprto zaradi dopusta Vittorio Veneto 15.30 «La maschera dl cera«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 16. letom. Ideale 14.30 «La guerra dl Troia«. Steve Reeves, Juliette Maxniel. Technicolor. Astra 15.30 »Faccla da schiaffl«. G. Moraridi, Tony Curtls. Technicolor, Abbazia 14.30, Jutri zaprto. «Missione compiuta, stop, bacioni Matt Helrn«. Dean Martin, Elke Sommer, Sharon Tate, Nancy Kvvan. Technicolor. Šolske vesti IZREDNI ROK ZA IZPIT IZ LATINŠČINE. Ravnateljstvo nižje srednje S01' «lv»n Cankar« sporoča da bo '!• septembra Izpit Iz latinščine K Izpitu se lahko predstavijo: a) dijaki ki so uspešno opravili 7altučnl Izpit letos ali v prelšnOh letih in želiio dopolniti z latinščin0 zaključno spričevalo; b) dllakl, ki so se predstavili k i« pitu Iz latinščine v poletnem rok«' pa ga niso Izdelali Prošnjo na nekolkovanem napiči11 je treba nasloviti na ravnateljst*0 In 1o vložiti do 5 septembra Popravni izpiti se bodo orlčelt ’ ponedeljek. 7 sentembra 1970 Havnatellstvo državnega znanstve' nega llceta «France Prešeren« v Tf' stu Javlja, da se prlčnelo vsi popra*-ni Izpiti v lesenskem Izpitnem roki* šolskega leta 1969/1970 na znanstvi nem liceju višji gimnaziji ln klasičnem liceju 7. septembra 1970 otl 8.30 s pismeno nalogo Iz slovenščin*-Razpored ostalih pismenih In livnih Izpitov bo pravočasno objavi)'0 na oglasni deski šole. Havnatellstvo sloven/ke drž. sredo!* šole eFran Levstik« na Pro*-ku z dellenlml razredi v Sv Krizo sporoča. da se bodo pričeli vsi popravo Izpiti v lesenskem roku šolskega ta 1969/1970 7 septembra 1970 Ravnatellstvo državne srednje Sol* «Srečko Kosovel« na Opčinah spot ča da se začneto letošnji r>°Pra''n Izpiti v ponedellek. 7 septemoj 1970. ob 8 30 Razpored pismenih ustnih Izpitov bo objavljen na og'a ni deski v šoli. Darovi in prispevki Mali oglasi gCITROENa — mehanična delavnica Samarittanl In Miceo in prodaja nadomestnih delov. Ul. Hittmeyer 4/a. IMATE RESEN NAMEN, da si poiščete ŽIVLJENJSKEGA DRUGA? Ste osamljeni, pogrešate toplih besed In družine? Se želite izogniti avanturam, neresnici in izkoriščanju, neuglednemu spoznavanju na cestah In po lokalih? Pišite nam, ali pa nas obiščite. Prt naših odgovorih — na kuverti ni oznake našega podjetja. Tajnost vam je zajamčena POSREDOVALNICA ZA ZAKONSKE ZVEZE. Ljubljana, Pie-teršnikova 24 a. LESENO PLASTIKO (SERAFINSKI KRISTUS) TONETA KRALJA PRO-DAM, VIŠINA 165. Dr. VREVC — Ljubljana — Šentvid, Poljane 58 — Tel. 51-486. DEKLE ZA LAHKO DELO išče kar-tonažna tovarna na Opčinah (Fabbrl-ca cartotecnlca). Dobra plača. Telefonirati na: 211-056. Iščemo 15-16 let stare vajence. Zadruga dimnikarjev, Ul. Slataper 12. VAZNO MEDNARODNO PODJETJE išče prodajalke In vajenke - prodajalke z znanjem slovenščine ali srbohrvaščine. Zelo ugodni pogoji. Telefonirati na 61 932 V počastitev spomina pok. DraS1* Tence daruje teta Francka 5 000 za Dijaško matico V spomin P° ' Alojza Kalca darujeta Silva in r‘. njo Puntar 2.000 lir za spomenik P* liim na Proseku. Za šolo - spom*o NOB v Cerknem sta darovala Al* . Trampuž 1.000 In Ernesto Arbanas soč lir. V počastitev spomina P° ' Dragice Medica roj. Pečar daruj i Beta in Pepi Biščak 2.000 lir za | Jaško matico. Namesto cvetja na i pok. Ivane Daneu roj. Skerlavaj ruje družina Kariž - Ferluga 2.000 za spomenik padlim partizanom Ončinah; v Isti namen daruje ir* , Malalan 2.000 lir. V spomin pok. P' ' Mirce Sancin In sina Marija da* Mariia Brajkovič 2.000 lir za ProsV „ no društvo v Skednju. V počast^ spomina pok. Alojza Kalca dar družina Marije Kapun 3 000 lir za jaško matico V počastitev spomina pok. Al°Jz* Kalca daruje Mario Badalič 5 000 za spomenik padlim na Proseku. Namesto cvetja na grob pokoju*** Joahina Čufarja, daruje Glsela Fon 2.000 lir za športno društvo «ZarJ Ob 11. obletnici smrti Helene S*1**1] darujejo sestre in bratje 3.000 M Dijaško matico. Ob 5. obletnici sm pok. Katerine Kralj daruje Kralj 1.000 lir za športno društvo moreč. V spomin pok. Tereze, ln Danila Kralj daruje hči in ses Karla 1.000 Ur za Dijaško matlcOj 1.000 lir za športno društvo prlrt*®**" ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsenT^j so z nami sočustvovali ob izgubi našega predragega mož® brata Josipa Matjašiča Posebna zahvala darovalcem ja ter vsem onim, kd so ga spi na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Marta in driu žlo> Danes, NEDELJA, 9. avgusta JANEZ Sonce vzide ob 5,57 ln zatone ob 30.20 — Dolžina dneva 14.26 — Luna vzide ob 13.21 in zatone ob 22.53 Jutri, PONEDELJEK, 16. avgusta LOVRENC Vreme včeraj: Najvišja temperatura 29,1, najnižja 20,7, ob 19. url 27,9, zračni tlak 1008,3 nestalno pada, veter 4 km/h zahodni, vlaga 63 odst., nebo 2/10 pooblačeno, morje skoro mirno, temperatura morja 25,5 stop., padavine 4 mm. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. avgusta 1970 se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa Je 8 oseb. UMRLI SO: 65-letna Iole Hrovatin vd Santln, 52-letna Maria Ramani por, Ostrich Lacota, 79-letna Regina Tommaseo por. Berton, 91-letnl Giuseppe Gigli, 54-letml Vito Sanacori, 66-letna Paola Eller vd. Brazzattl, 61. letna Albina Cresi vd Rtcclotti, 61-letni Ernesto Cossetti. Včeraj-danes SKBOFl,EX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL mt. (JL Mazzini 53 Lel. 788-361 Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo OKLICI: šofer Rlno Flego ln delav-ka Llviana Mervar, tehnik Luclano Picchieri In uradnica Adriana Bertoc-chl, mizar Edoardo Godnik in uradnica Lidla Valencie, trgovec Riccardo Mancini in študentka Serena Furlani, finančni stražnik Remo Nannl in de-laVka Ellsabetta Aversa, univ. študent Gabriele Zerman ln bolničarka Leda Camillucci, delavec Mario Stocchl ln delavka Sandra Marussl, industr. iz-vedenec Claudio De Luca in uradnica Nlcolina Corsi, tiskar Giovanni Paolo Plzi in uradnica Sonja Gabrovec, delavec Nicolč Nlnetto in uradnica Marina Collarini, šofer Sergio Benolich ln bolničarka Liliana Foschl, fotograf Fulvio Bronzi in gospodinja Alida Vu-ga, lekarnar dr. Fablo Pnedonzanl in učiteljica Anna Maria Naverl, barist Dante Cattaruzza in uradnica Antonia Taglienta, geometer Idle Tul in trg. pomočnica Nivea Cecchl, trgovski vodja Domenico Monterisi ln uradnica Liliana Fachln, mehanik Claudio Ter-rent in trg. pomočnica Maria Porcelli, mehanik Rinaldo Popenda in trg. pomočnica Franca Loverre, trg. pomočnik Corrado Todisco in uradnica Laura Bagatin, agent javne varnosti Calo-gero Alletta in uradnica Lulsa Po-serina. mehanik Ignazio Tretjak ln trg. pomočnica Sonla Sosst. uradnik Eugenio Bursich In frizerka Natalina Tretjak, delavec Flavio Bralco ln delavka Lidla hitos: a, uradnik Oiorglo Giraldl in trg. pomočnica Bruna Ul-cigrai, uradnik Paolo Venturini in u-radniča Maria Grazla Pesaro. uradnik XX. MEDNARODNI JUBILEJNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU OD 7. DO 18. AVGUSTA 1970 — velika teblra blaga široke potrošnje r» sejemskih cenah — lahka kmetijska mehanizacija in motoma vozila — pester zabavni program vsak večer — vsak dan ob 18. uri velika modna revija Obiskovalci f Izkoristite 25-odstotni popust na železnici In avtobusnih progah prom. podjetja Ljubljana transport. Pade Politi in uradnica Marina Ter. dossi, tizik dr. Enrico Sartorl in profesorica Luciana dr. Rodighiero, geo-log dr. Luclano Degrassi in računovodja Dora Crisman, zidar Zanier Picco in gospodinja Filomena Monta-gner, delavec Gianni Macovez In u-radnlca Onelia Corossez, računovodja Giorglo Pesentl in frizerka Nadia Bo-nazza, uradnik Silvano Fabian ln u-radnica Ada Persurich, električar Giovanni Angelini in trg. pomočnica Do-ra Ipsa. pomorski kapitan Antonio Bin in otroška vrtnarica Emidia Zeg-gio šofer Franco Fabbris in trg. pomočnica Maria Leban, uradnik Luclo Querlnuzzl in uradnica Maria Luisa Bon, geometer Paolo Pancrazl In študentka Rossella Fragtacomo, delavec Francesco Orel In gospodinja Maria URARNA ZLATARNA LAV RENTI Trieste - Trst, Largo Santorlo 4 BIRME 1970 Velik® izbira ur tn zlatnine Presenetljivo velika izbira ur «SEIKO» Poseben popust Conclon, podčastnik Giuseppe Giuffrl-da in gospodinja Giovanna Dlstefano, računovodja Francesco Spadavecchla ln računovodja Ellsabetta Zullant, trgovec Danilo Gerdol in uradnica Mad-dalena Pertot, industr. Izvedenec Ovl-dio De Bel In socialna asistentka Flavla Polettl, uradnik Glovanni Bl-son ln uradnica Mariagrazla Stare', hidravlik Antonio Gracogna ln šivilja Maria Zanin, mehanik Marino Blslanl in trg. pomočnica Sonia Cesar, šofer Fablo Deltreppo in bolničarka Marlsa Callanno, uradnik Franco Lenarduzz! in uradnica Liliana Padovan, uradnik Glovanni Tarabocchia In uradnica Loredana Cerna, pristaniški delavec Giorglo Zacchigna in trg. pomočnlcd Zora Ravbar, elektrotehnik Lorenzo Fragiacomo io gospodinja Celestina Frankovlc, trgovec Giuseppe Edel-mann in gospodinja Maria Kireri, tehnični uradnik Alfredo Giacomettl m uradnica Antonella Franzese, delavec Fulvio Zangrando In trg. pomočnica Silvana Gulin, karabinjer Enzo Nor-bertl in uradnica Anna Clemente, zo-botehnlk Vladimiro Vascotto in uradnica Gianna Lottini, finančni stražnik Angelo Mercorillo ln gospodinja Mar-gherlta Ghianl, učitelj Ugo Plzzarello in učiteljica Ester Capitanlo, delavec Alfredo Glavina ln delavka Llviana Zoffl, prokurator dr. Igor Lasič in uradnica Ondina Maria Steffe’, elek-trauto Diodato Kosmač in šivilja Mi-riam Peršič, mehanik Domenico Gian-nella in sobarici Albertina Zenere, uradnik Ottavio Venturi ln uradnica Silvia Oplanich, študent Marino Mačehi in študentka Emanuela Mechi, delavec Luclano Savi in delavka Fulvla Romano, uradnik Glacomo Polesel ln uradnica Lucia Loredan, uradnik Fu-rio Tarantlno in uradnica Nives Bo-naccl, uradnik dr. Luclo Fraschettl in uradnica Luisa Delmestrt, uradnik Arnaldo Chlodlnl in delavka Beatrlce Ursich, železničar Enzo Tamburelli ln uradnica Marcella Indrl, uradnik Roberto Checcacci ln učiteljica Maria de Nardo - Dl Camillo, uradnik Bruno Venler in frizerka Adriana Ferluga, delavec Guido Nebbl in natakarica Luciana Alessio, univ. študent Oltviero Bralni in uradnica Paola Lucchinl, sel Glannatale Dellapletra in uradnica Fabla Serafin, industr. izvedenec Sergio Castano ln uradnica Luisa Marchesl. DNEVNA SLU2BA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd. Ul. Orologlo 6 - Ul. Dlaz 2; Alla Salute, Ul. Glulia 1; Plcctola, Ul. Orianl 2; Vernarl, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do (.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustlzia Trg LlbertS 6; Testa d’Oro Ul. Mazzini 43, ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža ta očeta ALOJZA KALCA se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadri)* poti, mu poklonili cvetje in venoe ter darovali v dobre nam®-ne. Posebna zahvala cerkvenemu zboru, zboru «V. Mirk« ** ganljive žaJostdnke, Demokratični zvezi, «S. p. d. Prosek-Kon-tovelv), dr. Branku Agnelettu za lep poslovilni govor. Hval® tudi vsem, ki ste izrazili sožalje ta z nami sočustvovali. Žalujoča družina Kalc Prosek, 9. avgusta 1970. ZAHVALA Včeraj smo spremili na zadnji poti našega dragega JOAHINA ČUFARJA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob gubi našega dragega očete. Posebna zahvala častitemu g. žup niteu, darovalcem cvetja ta pevskemu zboru «Llpa», ld je P0, kojniJou zapeil v slovo žalostinke. Družina Čufar in sorodniki Bazovica, 9. avgusta 1970. Sporočamo žalostno vest, da nas Je 8. avgusta za vedri0 zapusti! naš dragi mož, oče ta ded IVAN KOROŠEC Pogreto pokojnika bo danes ob 17. uri Iz hiše žalost! v Boljunou št. 10 na domače pokopališče. Žalujoča žena, družine Prendiv0*' Lindi in Keber BOI Junec, Tirat, 9. avgusta 1970. ' §3 Hm 28 Km 58 w»»* RiFttBiO PREHUCA 3MTU4IH0 S.HMM* « SUR1S t Cim C8MICI RUOERI *CQUE0WT0 lOftlKO UBBUZlUFIllHE VPRAŠANJE ZASKRBLJENE MATERE IN ODGOVOR PEDAGOGA Izbrati šolo po tujem jeziku? Kdor hoče spričevalo dopolniti z oceno iz latinščine, lahko to stori v izrednem izpitnem roku Sem mati otroka, kii je v pretek-erri šolskem letu dokončal peti raz-reti osnovne šole. Ob vpisu v sred-nJo šolo nismo nič pomišljali in smo otroka vpisali v najbližjo srednjo ?°lo. Ob vpisu je bilo že na pri-Mvnici označeno: tuj jezik: nemšči-na- Iz- raznih osebnih razlogov bi v družini želeli, da bi otrok studi-!al raje angleščino in od časa do se o tem problemu v družini spet razpravlja. Ker bi rada rešila ” družinski spor, bi želela, če mi-da bi to lahko pomagalo tudi ctruSim staršem, ki so morda le predlo poučeni kot na pr. midva, da "Plavite, kako je s tujim jezikom na •kjtših nižjih srednjih šolah: ali olru-f* ubirajo tuj jezik ali je treba iz-šoio po (ujem jeziku, ki se v poučuje. * današn jem «Primorskem» čitam oglas: «Izredeo rok za izpit iz la-•jPščine*. Vprašujem vas: ali se la-tmščina še poučuje na slovenskih nižjih šolah? če misli otrok v šole ^prej, bi bilo dobro, da bi začel s tem predmeCotn že na nižji šoli? pomeni ta oglas, da je treba otroke privatno učiti latinščine in P°tem poslati v državno šolo na izpit? . Prosim lepo za odgovor: *■ Kje so sploh naše nižje srednje šole? *' Katere tuje jezike se na njih , tahko študira? ■ Kaj je z latinščino? 1 Lahko otroka, ki se vpiše na eno srednjo šolo, potem prepišejo na kako drugo šolo pred začetkom šolskega leta? Prosila bi za nujen odgovor, da ?. lahko imela o tem bolj jasne Poime. Sedmak Marija , bi odgovorili na vprašanja na-e bralke, smo se pozanimali na . wnvc, o m C/ oc f/ufcuimoMf* Prihodnje leto pa bo mogoče il^Polnoma izvesti ta odlok. Torej lik* !abko izbira v vsaki šoli je-,l ki ga žen študirati. i Itm? ie 2 latinščino. G------ mnih rokih izpitov iz tega predet,, ■ Najprej to: latinščina je v 8ern razredu enotne srednje šole itn>e-Zna *n 3° dijaki študirajo fe j z italijanščino. V tretjem raz-(,.■u ie fakultativna. Profesorji sve-lej0> naj bi se dijaki učili latin- ®p°Rtno DRUŠTVO ZARJA & ^P0 zahvaljuje za prispevek f OOO i4x> ki ga je daroval J°slp Cač. ščine, kljub temu, da ne nameravajo ob vpisu še naprej obiskovati srednje šole oziroma, čeprav bi se hoteli kasneje vpisati na trgovsko akademijo. Velikokrat se namreč zgodi, da se po mali maturi iz različnih razlogov dijak premisli in se želi vpisati na klasični licej, kjer je izpit iz latinščine za vpis obvezen. Prav za take dijake so uvedli izredne roke za izpit iz latinščine. Kdor med šolanjem na nižji srednji šoli ni obiskoval pouka latinščine in si želi, potem ko je malo maturo že opravil, dopolniti spričevalo z izpitom iz latinščine, lahko to stori v izrednem izpitnem roku, izpit nato na šoli pripišejo v spričevalo, le če ga je dijak uspešno opravil. Prav tako lahko opravi izpit dijak, ki mature v prvem roku ni opravil in ki ni obiskoval tečaja latin- ščine, če se med počitnicami odloči, da bi rad polagal tudi izpit iz la-tinščne, bodisi zato, ker bi se želel vpisati na klasični licej ali ker bi hotel dopolniti spričevalo. Isto velja tudi za dijake, ki so malo maturo polagali pred leti, pa bi sedaj radi opravili še izpit iz latinščne. V vseh teh primerih ni treba, da dijak obiskuje tečaj latinščine, pač pa lahko le opravi izpit, potem ko je do 5. septembra poslal prošnjo na šolo. V primeru, da smo otroka že vpisali na eno srednjo šolo in bi ga želeli pred začetkom pduka vpisati na drugo srednjo šolo, to lahko storimo. Včasih je to celo priporočljivo, ko se nekatere šole znajdejo v zagati. Recimo v primeru, da se je na šolo vpisalo v prvi razred 28 dijakov. Tej šoli so potrebni še štirje dijaki, da lahko od- pre dva prva razreda. Z dvema razredoma je ugodnosti več. Najprej ta, da dijaki lažje sledijo pouku, če jih je manj, z druge strani pa potem šole z dvema prvima razredoma lahko namesti tudi več profesorjev, ki bi bili v nasprotnem primeru brez zaposlitve. Upamo, da smo naši bralki izčrpno odgovorili na njena vprašanja. Za podrobnejše informacije pa je bolje, da se obme na ravnateljstvo ali tajništvo kake nižje srednje šole. TRŽAŠKA KNJIGARNA sporoča cenjenim odjemalcem in obiskovalcem, da bodo njeni prostori zaprti od 10. do 22. avgusta zaradi letnih počitnic. 'ftUtnO- uledntitm Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika V vseh civiliziranih državah so poletni meseci čas dopustov, turizma in življenja na morskih plažah. (Seveda le na obali, ker je morje, kljub zagotovilom higienskega urada, vseeno umazano.) Ta čas pač ni primeren za razgovore med predstavniki tržaške mestne občine in prebivalci naših vasi, ker se v tem času ne moremo posluževati naših jezikovnih pravic. Tega smo se zavedli šele na razgovoru, ki je bil pretekli četrtek v Trebčah in kjer smo obravnavali vprašanje zloglasnega smetišča. Predstavniki občine so nam povedali, da uradnega prevajalca nimajo, ker je na dopustu. Izgleda, da je pravica do prevajalca omejena le na hladne mesece in je zato bolje, da v vročih mesecih ne nadlegujemo občinske u-prave z našimi problemi. Neprijetno je le to, da podgane s treben-skega smetišča nič ne upoštevajo pravic do letnih dopustov. S tovariškimi pozdravi Slovenski napisi v slovenskih krajih Nadaljujemo z objavo napisov, prometnih znakov in napisnih tabel na našem podeželju. Tokrat smo izbrali predvsem napisne talile, prometne znake, ki so zdaj najbolj brani in najbolj važni, zlasti za inozemske turiste, ki jih pot vodi po naših krajih. Večkrat vidimo inozemske turiste, ki se ustavljajo na križiščih in z zemljevidom v roki sprašujejo v nemščini, angleščini, francoščini in drugih jezikih, kod se gre v Opatijo, na Reko, kje je mejni blok itd. To se dogaja zlasti na cesti Trst - Reka in na cestah, ki se iz raznih strani stekajo na to cesto. Turisti zaman gledajo v svoj zemljevid in nato na napisne table ob cestah in na križiščih. Na zemljevidih je n. pr. napisano Opatija, Rijeka, Postojna itd., na tablah pa teh imen ni nikjer. Že samo zaradi turistov bi morala biti na napisnih tablah tudi izvirna imena krajev in mest. O tem smo že večkrat pisali, toda pisanje in protesti turistov niso še nič zalegli. Sledita podpisa Smrt neusmiljeno kosi v naših vrstah Alojz Kalc s Proseka počiva v domači grudi «Vse življenje si se boril, da bi tvoj narod bil svoboden, samostojen. Zato danes, ko se poslov-ljamo od Tebe, ni prizadeta le Tvoja družina, prizadet je slovenski narod*. S temi besedami se je v nedeljo popoldne na prose-škem pokopališču poslovil od pokojnega Alojza Kalca dr. Branko Agneletto. Pokojni Alo.jz Kalc se je rodil na Proseku 28.12.1901. Izhajal je iz preproste delavske družine. Oče je bil po poklicu kamnosek, toda Alojz se je že kot mlad fant lotil mizarskega poklica. Kljub trdemu delu ni zanemaril kulturno - prosvetnega dela. Več let je bil tajnik «P. d. Hajdrih* na Proseku, nato pa knjižničar ljudske knjižnice. Leta 1934 se je oženil z domadnko Marijo žužič, kj mu je povila tri sinove: Slavka, Zvonka in Miloša. Med drugo svetovno vojno zaradi bolezni ni mogel v partizane, a je doma aktivno sodeloval. V njegovi hiši so zbirali prispevke za internirance in so se shajali aktivisti. Alojz je bil eden od redkih, ki so imeli radio. Aktivisti so zato hodili k njemu poslušat radijske vesti. Sovražnik je sicer sumil, da se v njegovi hfši kaj godi, ni nw pa uspelo odkriti resnice. Alojza vedno so mu grozili. Pokojni pa se ni ustrašil in se je znal vedno izmazati. O dveh dogodkih, ki so ga najbolj prizadeli, je vedno pripovedoval. Leta 1943 so mu namreč Nemci zagrozili, da mu bodo odpeljali sina Slavka. Alojz pa se ni vdal. Poleg tega, da je rešil sina, je prepričal Nemce, da so izpustili še nekaj domačinov. Huda mu je predla tudi, ko so ga osumil', da skriva živež, ki je bil namenjen partizanom. Končno pa je zasijala svoboda, a Alojz se ni oddahnil. Do leta 1949 je ostal knjižničar in njemu gre velika zasluga, če je ostalo ohranjenih nekaj knjig. Poskrbel je namreč, da so v »težkih časih* knjige poskrili pri zavednih domačinih. Nova generacija je zrasla, Alojz se je mirno umaknil in prepustil vodilna mesta mlajšim. Kljub temu pa se je zanimal za vprašanja slovenske manjšine in domače probleme. Bil' je zaveden in pošten Slovenec, ki je imel dva ideala: družino in narod. Prav ta narodni občutek je bil povod, da je več let sodeloval v vaškem odboru za šolstvo. Slovenska šola nui je bila nadvse pri srcu. Koliko prepričanja, koliko poti, a ne zaman. Leta 1964, ko je proseško - kon-tovelskim prosvetarjem prišlo v zamisel, da bi v prosvetnem domu na Proseku dogradili oziroma pre uredili majhno dvoranico, je bil Alojz izvoljen za odbornika za dograditev doma. Skrbno ie sodeloval in se zanimal, da je prišlo do ures-nič'tve. Na zadnjem občnem zbo- Smrt zavednega Kraševca Josipa Jazbeca ru domačega prosvetnega društva je bil izvoljen za člana razsodišča. Kako je bil Alojz priljubljen priča njegov pogreb, katerega se je udeležilo lepo število ljudi. V slovo mu je zapel zbor «V. Mirk*. Ko je temna zemlja sprejela poslednje ostanke pokojnika, je bilo vsem težko pri srcu. Zapustil nas je zaveden Slovenec, ki je delal za narod, katerega je tako ljubil. Zasula ga je slovenska zemlja, ki mu je bila tako draga in kateri je bil vedno zvest. Dragi Alojz, naj ti bo lahka domača gruda. Žalujoči ženi, otrokom in sorodnikom izražamo najgloblje sožalje. Sožalju se pridružuje »Primorski' dnevnik*, katerega zvesti naročnik je bil Alojz. B. R. Ne zaradi polemike ampak ker so nas obtožili, da pišemo netočne podatke o smeteh, objavljamo dve sit-ki, ki smo jih posneli v petek na trebenskem smetišču. Na zgornji so vidni kosi okrvavljene vate tn garze, steklenica in cevka za transfuzije. Na spodnji pa je izbirka* cevk in igel za transfuzije, ki so še polne krtn. Mi nismo ne zdravniki ne izvedenci v higienskih vprašanjih, vendar pa domnevamo, da je ta material prišel iz bolnišnice — kot neizpodbitno dokazujejo razni papirji, ki so bili v istem kupu ne- V soboto, 1. avgusta so se v Nabrežini poslovili od človeka, ki je v svojem življenju izpričal vso svojo ljubezen do našega Krasa. Velika udeležba vaščanov in okoličanov na pogrebu je dokazala, da je spoštovanje do takih plemenitih mož, kot je bil pokojni Josip Jazbec, še vedno živo. Pokojni Pepi je bil rojen 5. 11. 1892 v Svetem pri Komnu v mali kmečki družini, kjer je že v zgodnji mladosti okusil trdo kraško življenje. S pokojnim bratom. Albertom sta se odločila, da zamenjata tenko rezani domači kruh z boljšim, gosposkim. Izučila sta se pekovske obrti, ka teri je ostal zvest le Albert, ki si je z umnim gospodarjenjem in marljivostjo ustvaril uspevajoče podjetje v Nabrežini, medtem ko se je Pepi po prvi svetovni vojni zaposlil pri železnici, kjer je do svoje upokojitve služboval po raznih krajih Italije. V ča6U »čistk* v železničarskih vrstah je tudi pokojnika zadela usoda slovenskega premeščenca. Kot nezanesljiv element je moral menjati službena mesta, povsod pa je bil med naprednimi stanovskimi tovariši, visoko cenjen zaradi svojega premočrtnega in odkritega značaja. Najlepše spomine, h katerim se je rad vračal, je odnesel iz Alessandrie, kjer je kot vesten u-službenec napredoval do vodje skladišča. Ta poslednja doba mu je vtisnila pečat neomajnega borca za boljšo bodočnost naroda. V njegovi hiši je bilo zbirališče vseh zavednih vojakov slovenske narodnosti, ki so služili v tem mestu in okolici. Z dopustov so prinašali razno literaturo in navodila za propagandne akcije med demoraliziranim vojaštvom Kot železničar, z možnostjo potova nja po državi, je pokojnik mnogo doprinesel k vstaji tamkajšnjega prebivalstva. Vodstvo odporniškega gibanja na tem terenu, mu je poverilo oskrbovanje nabiralnega centra za operativne edinice iz okolice kjer se je kot predan in vesten antifašist odlično izkazal v svojih nevarnih nalogah. Leta 1953 je nastopil svoj zasluženi pokoj ter se naselil v Nabrežini, kjer je užival sloves iskrenega in šaljivega družabnika. Ostal je predan svojemu kraškemu rodu, kateremu je ostal zvest do smrti. Ves čas bivanja v naši vasi je bil na ročen na Primorski dnevnik, iz ka terega je črpal smernice, o katerih je nato tako rad razpravljal s svojimi somišljeniki. Pokojniku se je izpolnila želja, da leži v domači zemlji. Svakinji Pavli, nečaku Renatu in ostalim sorodnikom pa izrekajo Nabrežinci in okoličani svoje iskreno sožalje, katerim se pridružuje tudi naše uredništvo. Vaščan septembra 1903 v Villesah, furlanski vasi, odkoder je že v rani mladosti prišel v Nabrežino, kjer se je udomačil. Poročil se je z domačinko — Slovensko s katero sta dala življenje trem otrokom, ki so, razen najmlajšega, dokončali slovenske šole. Če tudi po narodnosti Furlan, je bil pok. Min do skrajnosti strpen proletarec, ki je videl v dobrem sožitju obeh narodov, poeoj uspešnega sodelovanja. Kot kamnarski delavec, ki je v mladeniški dobi okusil »blagodati* kapitalističnega sistema, je pokojnik kmalu našel pot k partiji, ki je pred 40 leti edina med našim ljudstvom, dvigala zastavo upora proti tlačenju delavskih pravde. Že v tej dobi je Min spoznal, da je le v organiziranem uporu lahko dokazati moč modemih sužnjev. Leta 1935 je bil s skupino ostalih pristašev obsojen od posebnega sodišča na 5 let ječe, katero je prestajal v kaznilnici Castelfranco, a so mu na podlagi amnestije «odpustili» 3 leta. Domov se je vrnil kot izkristalizi- snage. Če zanima kakega občinskega higienskega funkcionarja, hranimo v arhivu več podobnih slik. Boljše pa bi bilo seveda, če bi si sam ogledal na licu mesta kaj in kdo odlaga na trebensko smetišče. Vsekakor pa je nedopustno, da se za svoje trditve funkcionarji higienskega urada naslanjajo samo na zakonske predpise, ki jih nekateri kršijo, ne pa na sistematičnem nadzorstvu od lagunih odpadkov; Umrl je zaveden delavec B. Fonzar Ogromna množica prijateljev znancev je 3. avgusta spremila na nabrežinsko pokopališče truplo delavca, ki je v svojem življenju dal vse iz sebe za dobrobit svoje družine in ki je dosledno služil proletarskim težnjam. Pri pogrebnih svečanostih smo opazili poslanca škerka razne delavske voditelje in mnoge stanovske in partijske kolege, k: jim je bil pokojni Benjamin Fon-zar, drag prijatelj. Čeprav ga je smrt rešila mučnega trpljenja, smo bili vsi pod grenkim vtisom, kako nam odhajajo prekaljeni borci nepovratek. Pokojni Fonzar se j* rodil ran borec in je za časa borbe NOB sodeloval z edinicamd goriškega področja. Tihega značaja, a vseskozi plemenit, se je v zadnjih letih umaknil iz javnega življenja, dokler mu ni zavratna bolezen uničila organizem. Žalujoči vdovi Marici, sinovoma Dariu in Franku, hčerki Marizi in vsem sorodnikom, katerim izrekajo vaščani svoje globoko sočustvovanje, naj ostane zavest, da je bil pokojnik spoštovan od vseh občanov obeh narodnosti, kar je izpričala denarna akcija za ublažitev stiske družine, za katero se vdova Marica z otroki iskreno zahvaljuje! Vaščan Pismo UDI miljskemu županu ICINA Napisne table na križišču pred Bazovico. Zakaj ne postavijo tudi table z napisom Opatija — Rijeka? Ime Pesek so samovoljno spremenili v Pese, ker to ime, kolikor nam je znano, ni bilo poitalijančeno, niti pod fašizmom Napisni tabli na križišču, kjer se od ceste Trst - Reka odcepi po. krajinska cesta v Boršt - Boljunec - Dolino. Napis je seveda samo v italijanščini, Dolina pa je kratko malo postala S. Dorligo Pokrajinski odbor zveze italijanskih žena — UDI — sporoča, da je v petek poslal miljskemu županu pismo, v katerem ga spominja, da imajo krajevne oblasti odgovornost za otroške vrtce, mladinska zabavišča, otroške šole in za celodnevno šolo. Zato bi bilo umestno, da bi občinski svet, ki prav sedaj preučuje ta važna vprašanja, upošteval tudi mnenje zveze italijanskih žena. To predvsem, da bi se začel reševati problem delovanja žensk v družbi in vprašanje socialnega skrbstva, ki še sloni na zgrešenem pojmovanju skrbstva kot miloščine. Čeprav je dokončna rešitev teh vprašanj naloga državnih organov, UDI meni, da krajevni organ, kot je občinska uprava, lahko mnogo pripomore k temu cilju. Tudi v naoem uredništvu oprajemuno priopovke za šolo-spomenik, v Cerknem PADRICUNO t_ ...___A san Napisna tabla pred vhodom v Padriče. Vaščani sprašujejo, kdaj bo občina postavila tudi slovenski napis «Nič ne pride samo...» Razgovor s predstavnikom Krožka absolventov slovenske trgovske akademije KASTA. Čuden, odbijajoč prizvok ima ta l?eseda. V človeku podzavestno porodi odpor do nečesa vzvišenega, oddaljenega, nepriljubljenega. Krožek absolventov slovenske trgovske akademije, na kratko KASTA, kratica, ki je že ob porajanju nove organizacije vzbudila v marsikomu dvom, da ni bila ravno prav izbrana, češ da bo taka kritica psihološko odbijala. No, danes, po nekaj letih obstoja se je pojem te kratice že spremenil — danes ne prikliče v spomin besednega pomena, temveč KASTA — organizacija. Vzrok temu? Mislim, da to lahko najbolje pojasni tisti, ki si je od vsega začetka najbolj prizadeval, čeprav ni bil edini, saj je ravno interes večje skupine ustvaril in gradil nekaj popolnoma novega, kakor je ravno KASTA. Vendar je ravno njegov organizacijski čut znal usmerjati in urejati želje in težnje, ki so se porajale v novopečeni organizaciji. Danilo, sedaj ko ima KASTA že svojo malo zgodovino, kakšne so bile pravzaprav težave ob njenem rojstvu in doraščanju? Ne bi hotel govoriti o ne vem kakšnih težavah in preprekah, vendar začetek res ni bil tako enostaven. Zdi se mi pa, da je bil težak zaradi določenega nezaupanja v nekaj tako novega, kar je nekako razbijalo tisto stalno, stereotipno obliko organizacije, kakršnih smo vsi vajeni. Mislim va, da nam je tudi ta novost marsikdaj pripomogla do izvirnih, originalnih posegov. No, kljub določeni novosti pa je bila ena glavnih težav tista, ki pač tare vse naše organizacije v večji ali manjši meri, in sicer kader. Ustvarjanje vodilnega kadra, ki naj bi ne imel samo dobrene mene požrtvovalnosti, saj mislim, da tega v naših ljudeh sploh ne primanjkuje, temveč smisel za organizacijo, za stalno, pikolovsko vsakdanje delovanje, občutek in posluh za povezovanje s članstvom. Vse, kar privede do pravilnega in pravočasnega razumevanja potreb in želja članstva ter konkretizirale le-teh v najprimernejših akcijah. No, mislim, da smo te prvotne težave lepo prebrodili. Nezaupanje do nas, oziroma do itipa* nove organizacije, ki je bilo delno tudi v nas samih, smo odpravili. Morda je še najbolj značilno to, kako in kakšno zaupanje smo si pri dobili v stikih s sorodno organiza nierjev* iz Arone. Tu bi rad pripomnil, da si štejemo to za naš velik uspeh. Takih krožkov je v Italiji še zelo malo, vendar obstaja težnja, da bi take, zelo koristne krožke ustanovili povsod in po možnosti tudi povezali s kakšnim skupnim odborom. Seveda so to le težnje, želje, a rad bi poudaril, da smo tu Slovenci pokazali, da smo med prvimi v Italiji, ki smo začeli orati ledino, da o Trstu sploh ne govorimo. Naši meščani italijanske narodnosti si namreč, kljub mnogim zavodom knjigovodij, sploh niso še omislili kaj takega, čeprav je *Pic-colo» že pisal o tem in spodbujal k ustanomtvi take organizacije. Še posebno pa smo ponosni na naše stike in srečanja, kakršno je bilo zadnje na vsakoletnem srečanju krožka v Ar oni, na katerega smo bili povabljeni. Sprejeli so nas kakor enakopravne italijanske državljane slovenske narodnosti z lastnimi, posebnimi problemi. . Iz prikazovanja težav si že preskočil na rezultate, na to, kar je KASTA uspelo napraviti. Zanima me. če misliš, da si je KASTA ustvarila tisti nujno potrebni kader, ki ji bo omogočal nadaljnjo plodno delovanje? Da, mnenja sem, da se je v treh letih zbralo okoli KASTA kar lepo število stalnih «udarnikov*, tudi ta kih, ki ne sprejmejo odborniškega mesta, a so vseeno vedno prisotni na sejah. Ni pa rečeno, da je to moje mnenje pravilno, to bo lahko dokazalo le bodoče delovanje. Dosedanji rezultati dokazujejo, da tvoja ocena kar drži, še posebno, ker se je organizacija pokazala ži va, dinamična v uresničevanju smernic, ki sl jih je zastavila: povezovanje članov v narodnoobrambnem smislu, strokovnega izpopolnjevanja, nbveščevanja glede zaposlitve. Na občnih zborih smo sicer že natančno slišali, kaj vse je KASTA organizirala v tem smislu; kako pa tl ocenjuješ to? Glede strokovnega izpopolnjevanja smo napravili že mnogo, čeprav niti zdaleč ne vsega. Na vsak način smo imeli uspeh, kar dokazuje prisotnost na raznih tečajih in predavanjih, Glede na tako kočljiv problem, kakor je obveščanje zaposlovanju, sem mnenja, morda neskromno, da smo tu opravili pravo pionirsko delo. saj smo prav zaprav edina organh-rija; ki ima cijo, italijanskim krožkom tragio- izraženo v smernicah tako pomoč. Pa tudi z uspehom ne moremo biti nezadovoljen, saj smo posredovali že lepo število obvestil glede služb in natečajev, obenem pa smo uvideli, da smo bolj zmožni prejemati obvestila, kakor jih posredovati članom. Kot primer naj navedem, da imamo trenutno, poleg drugih, kar trinajst novic o uradniških delovnih mestih — ni pa nikogar, ki bi ga lahko tja poslali. Glede tega je pri nas še precej apatije, nedinamičnosti. Marsikdo, ki je komaj prišel iz šole si misli, da mu je sedaj svet na razpolago in da vsi čakajo le nanj. Res je, da je danes dosti več možnosti kakor pred leti, vendar se mora tudi sedaj vsakdo potruditi, skakati na desno in levo. Nič ne pride samo. Še posebno pa se mi zdi napačno, da se večina takih, ki so že zaposleni, sploh ne zanima za morebitne nove službe. Mislim, da je želja po boljšem delovnem mestu prisotna v večji ali manjši meri pri vsakomur, le da je res kar precej takih, ki sicer tarnajo a se tudi, ko jim nudiš kakšno vest, sploh ne premaknejo. Drug odraz apatičnosti pa je pasivnost mših šol. Naj povem, da smo lansko leto poslali na šole pismo, s prošnjo, da bi radi prišli v stik z malimi maturanti in jim, kolikor bi Mio to možno, pomagali. No, od vseh srednjih šol se je — vsa čast — oglasila le na-brežinska. Ne vem sedaj, koliko je Mia naša pomoč tistim nekaj maturantinjam uspešna, a mislim. da je delen uspeh že v tem, da dajemo našim ljudem občutek, da niso sami in da se lahko obrnejo nekam za nasvet. S povezovanjem v narodnoobrambnem smislu pa naloga ni niti zdaleč enostavna, saj so vsi naši člani v pravem smislu besede utopljeni v italijanskem okolju, v sluiM, okolici, med prijatelji, zato mislim, da. je že vsak, na v;dez morda majhen uspeh, v resnici velik. Po dokončani šoli je šel pač vsak svojo pot. Razpršili smo se na vse strani. Počasi, a neutrudno pletemo mrežo stikov, navezovanja, pri tem si pač pomagamo tudi z duhom šolskega tkampanilizma*. Ravno s tem v zvezi bi te rad vprašal, kako je s tistim delovanjem, ki ste ga pri KASTA tako izvirno »uzakonili*, to je z družabno dejavnostjo. Res je, imamo prav komisijo, ki mora skrbeti za družabno de- javnost. Menimo, da je to zelo važna oblika povezovanja, tudi zabavno-družabno življenje nas mora povezovati, da se skupaj Sprostimo in razvedrimo in to v vseh mogočih, čimbolj izvirnih o-blikah, ki gredo od izletov, tekmovanj, plesov, tpidočad*, tako da se rnalo odtegnemo od sistematične «potrošniške* zabave. Naj omenim enega od dogodkov, ki so s« mi pred nedavnim vtisnili v spomin, ko smo organizirali tekmo stari — mladi. Na igrišču so Mii zastopani praktično skoraj vsi letniki od nastanka naše šole. Vzdušje simpatično, kramljanje in petje po tekmi sproščeno in prijateljsko. No, na igrišču, ko se še pripravljamo, čujem nekoga iz ekipe mladih, kako sprašuje drugega od «starih bajt*: »A tudi vi ste de’ali trgovsko?* Saj morda ni tako opazno, a meni se je tisti vi vtisnil v dušo. To spoznavanje in prepletanje generacij, ki so si končno tako daleč v vsakodnevnem delovanju, ob skupnih interesih iti stremljenjih, se mi res ne zdijo mačje solze. Vikanje je med nami sploh nekaj tujega, a ta instinktiven spoštljivi odnos dokazuje, da vse le ni tako enostavno. Res, da ne bo tako enostavno, a kaj ko bi sedaj, po vsem tem (ako lepo rožnatem prikazovanju KASTA opravili malo samokritike, prikazali napake? Teh je še preveč, kakor povsod, po mojem mnenju pa nas še največ tare to. da imamo še premajhen del članstva, ki je stalno aktiven, stalno prisoten. To je hiba. ki jo moramo res odpraviti, če hočemo, da bo šlo naše delo v globino. Tu moramo še dobro pljuniti v roke. Poleg tega so seveda akcije, ki nam uspejo deloma ali pa sploh ne. Zadnja se mi zdi anketa, ki smo jo opravili med članstvom, vendar je bila to tudi prva tovrstna akcija. Poleg tega pa moram dodati tudi to, da pri nas nimamo tradicije anket, čeprav menim, da M Mio to zelo koristno in zanimivo. Tudi problema usmerjanja v vt-sokošolski študij in pripravljanja na potrebne kvalifikacije se nismo do-tmlj dotaknili. Sicer pa lahko prideš na kakšno našo sejo, boš videl, kako se pričkamo, prijateljsko, a brez rokavic. Si zadovoljen s takim odgovorom? Jaz že, a glavno sodbo morajo dati bralci. S. LIPOVEC pfSmoriličrSnGvnSk \Th NEDEUA, 9. AVGUSTA PONEDELJEK, 10. AVGUSTA TRST A 8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Glasba za klasično kitaro; 10.00 Orkester Mantovani; 10.15 Poslušali boste; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.30 Radijska igra; 17.30 Revija zborov; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Bsdnarik: «Pratika*; 19.00 Jazz; 19.30 Glasba iz filmov; 20.00 Šport; 20.30 Iz slov. ljudske epike; 20.45 Tržaški narodni ansambel; 21.00 22.00 Nedelja v špor,u; 22.10 Glasba v ljudskem tonu: 22.25 Zabavna glasba. TRST 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.30 Tržaški motivi; 12.10 Plošče. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 20.15, 23.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 9.00 Nedeljsko srečanje; 9.15 S pesmijo v nedeljsko jutro; 9.30 20.000 lir za vaš spored; 10.15 Uspeli motivi; 10.45 Zbori in baleti; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Orkester Minerbi; 12.45 in 16.00 Glasba po željah; 14.35 Pogovor s poslušalci: 14.40 Fumorama; 15.15 Uspeli motivi; 19.00 Poslušajmo jih skupaj; 19.30 Melodije velikih mojstrov; 20.00 Poje Louiselle; 20.30 Prenos RL; 23.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Glasba za godala; 9.10 Nabožna oddaja; 9.30 Maša; 10.15 Znane plašče; 12.30 Plošča za poletje; 12.28 Hit Parade; 13.15 Popoldanska oddaja; 15.10 Glasbeni kontrasti; 15.30 Popoldne z Mino; 17.00 Predvčerajšnjim, včeraj in danes; 18.00 Nedeljski koncert; 19.00 Glasbeni spored; 19.30 Glasbena medigra; 20.25 Spored z G. Bratruerijem; 21.15 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 13.30, 17.25, 18.30, 19.30, 22.00 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 12.30 Spored s Plinom Donaggiom; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Juke box; 14.00 Kvartet Cetra; 15.00 Plošče za poletje; 15.30 Preizkušajo se diletanti; 16.20 Popoldanska oddaja; 17.30 Glasba in šport; 18.40 Glasbeni aperitiv; 20.10 Beethovnove skladbe; 21.05 Nove plošče; 22.10 Radijska priredba; 23.00 Lahko noč, Evropa. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 12.20 Carl Maria von Weber; 13.00 Medigra; 13.55 Folklorna glasba; 14.15 Simf. koncert; 15.30 Radijska priredba; 18.00 Literarna oddaja; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 20.45 Poezija po svetu; 21.30 Radijska priredba. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.30 Poročija; 7.50 Danes za vas; 9.05 Radijska igra za otroke; 9.47 Iz slovenske orkestralne glasbe za mladino; 10.05 Koncerti iz naših krajev; 11.05 Še pomnite, tovariši...; 11.25 Pesmi borbe in dela; 11.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.30 Nedeljska reportaža; 14.50 Z novimi ansambli domačih napevov; 15.05 Melodije s pihalnimi ansambli; 15.30 Humoreska tega tedna; 15.50 Orgle v ritmu; 16.05 Iz opernega sveta; 17.00 Zabavna radijska igra; 17.34 Igrajo mali ansambli; 18.05 Nedeljsko športno popoldne; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 «V nedeljo zvečer*; 23.20 Igramo za ples; 00.05 Literarni nokturno: 00.15 Jazz. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.15 Kmetijska oddaja; 15.30 Evrovizija: Velika Britanija — kolesarstvo; 18.15 Spored za mladino; 19.50 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 J. Galsworthy: «Saga o Farsytih»; 22.10 športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.20 Lahka glasba; 19.20 Evrovizija — kolesarstvo; 21.00 Dnevnik; 21.15 To je: Tom Jones; 22.05 Habitat. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Herb Al-pert; 12.10 Pomenek s poslušalkami ; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Zbor »Tartini*; 18.50 Orkester D. Ellington; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.15 Znane melodije; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Pesmi od vsepovsod; 21.00 Pripovedniki naše dežele; 21.25 Romantične melodije; 21.45 Slovenski solisti; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Ljudski motivi; 15.45 Simfonični koncert. KOPER 7.30, 7.45, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Vesela glasba; 9.15 20.000 lir za vaš spored; 8.45 Plošča; 10.15 Uspeli motivi; 10.45 Modema glasba; 11.30 Plošče Ricordi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Športni ponedeljek; 14.15 Ansambli lahke glasbe; 14.40 Fumorama; 15.15 Uspeli motivi; 17.20 Znani pevci, znane melodije; 17.35 Mali koncert lahke glasbe; 18.40 Glasbena medigra; 19.30 Orkester Georg Auld; 19.45 Operna glasba; 20.30 Prenos RL; 23.10 Orkestri; 23.35 Večerni koncert. NACIONALNA PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Plošča za poletje; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Hit Parade; 13.45 Spored s Tonyjem Renisom; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za mladino: 18.15 Nove pesmi; 19.30 Luna park;; 21.05 Plesna glasba; 22.05 XX. stoletje; 22.20 Glasbeno-go-vami spored. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 19.30 Poročila; 8.40 Sopranistka L. Kelston; 9.35 Orkestri; 10.00 Radijska priredba; 10.15 Poje Little Tony; 12.35 Plošča za poletje; 13.00 Spored s Pip-pom Baudom; 14.00 Zakaj in kako?; 16.00 Popoldanska oddaja; 17.55 Glasbeni aperitiv; 20.10 Melodije po pošti; 21.15 Klavirske skladbe; 21.30 Lahka glasba; 22.10 Kvizi narobe; 22.43 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Haendlovi koncerti; 11.30 Od gotike do baroka; 11.50 Sodobna ital. glasba; 12.20 Vzporedna glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Simf. skladbe; 15.20 D. Cimarosa: »D mer-cato di Maknamtile*; 17.10 Šostakovič; 17.40 Jazz; 19.15 Večerni koncert; 19.55 Verdi: «Othello». SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 20.30 Poročila; 8.45 Informativna oddaja; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Za mlade radovedneže; 10.25 Orkester Horst Jankow-ski; 10.45 Počitniški pozdravi; 13.10 Razpoloženjski inteimezzo; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 0-peretne melodije; 15.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Zabavni zbori; 17.00 Vsak dan za vas; 18.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 19.45 Naš podlistek; 20.15 Ansambel Henčka Burkata; 21.00 Giuseppe Verdi: «Moč usode* — 2. del; 23.35 Melodije za veselo razpoloženje; 23.15 Za ljubitelje jazza; 00.05 Literarni nok turno — D. Poniž; Pesmi; 00.15 Popevke iz studia radia Zagreb; 00.40 Za ples igra orkester Erwin Lehn. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Program za mladino: 19.45 Športni dnevnik in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film «11 trionfo di Michele Strogoff*; 23.05 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Srečanja 1970; 22.15 Evrovizija: Velika Britanija — kolesarstvo. JUG. TELEVIZIJA #D 9. DO 15. AVGUSTA 1970 NEDELJA, 9. avgusta 21.00, 23.10 Poročila; 10.35 Po domače s triom Sušnik in Savskim valom: 11.00 Kmetijska oddaja: 11.50 Sebastijan in odrasli, Skrivnosti morja; 12.40 TV kažipot: 13.00 Koncert pianistke Dubravke Tomšič; 17.30 Mednarodni rokometni turnir; 18.55 Mož z ravnine — amer. film, 21.35 D. Savkovič: Ljubezen po kmečko; 22.20 Videofon; 22.35 Športni pregled; 23.40 Sinjska alka. PONEDELJEK, 10. avgusta 21.00, 00.05 Poročila; 19.15 Obzornik; 19.30 Risanke in še kaj; 20.05 Maksimeter, zabavno-glasbe-na oddaja; 21.35 Sofoklej: Kralj Ojdip - SLG Celje; 23.05 Kam greš, Anglija? — I. del; 00.10 Državno prvenstvo v plavanju. TOREK, 11. avgusta 2ji,00, 24.00 Poročilo; 19.15 Obzornik; 19.30 Medvedov godrnjav-čds — L del; 19.45 Risanke; 20.10 Torkov večer s slovenskimi plesi — H. oddaja; 20.30 Kako povečati varnost v prometu; 21.35 Iz sveta fantastike: Kdo hoče ubiti Jessy _ češki film; 23.00 Smešna figura — iz cikla V senci zvezd. SREDA, 12. avgusta 21.00, 24.00 Poročila; 19.15 Obzornik; 19.25 Plus pet — mladinski kviz; 20.20 Na sedmi stezi; 21.35 G. Rossini: Seviljski brivec — Teatro Verdi v Križankah. ČETRTEK, 13. avgusta 21.00, 23.30 Poročila; 19.15 Obzornik; 19.30 Veseli tobogan v Savudriji — I. del; 20.05 Enkrat v tednu; 20.20 Ohrid — II. del reportaže; 21.35 Bedeyde story — s festivala v Montreuxu; 22.05 F. Villon; Iz velikega testamenta; 22.30 Maraiix — serijski film. PETEK, 14. avgusta 21.00, 00.25 Poročila; 19.15 Ob zamik; 19.30 S. Prokofjev: Poletni dan — mladinski koncert; 20.00 Po doljnjem Posavju; 21.35 Tri so se vrnile domov — amer. film: 23.10 Malo jaz, malo ti, — kviz TV Zagreb. SOBOTA, 15. avgusta 21.00, 00.20 Poročila; 19.00 Obzornik; 19.06 Nove melodije; 19.30 McPheetersovo popotovanje; 20.20 Sprehod skozi čas: I. svetovna vojna; 21.35 Nastop grške pevke Nane Moskouri; 22.35 Skrivnosti morja; 23.00 Močnejše od življenja; TV kažipot. GORIŠKI DNEVNIK 9. avgusta 1970 VESTI IZ SOVODENJ Glede avtoceste skozi vas občani odločno zahtevajo izvedbo sporazuma Tako je poudaril župan Češčut v zvezi z nameravano traso skozi središče vasi - Tekstilna tovarna ima počitnice Ta teden je prišla v Sovodnje vest, da je uprava državnih cest ANAS končno določila še tistih 1.400 milijonov lir izdatka, ki so potrebni za dograditev avtoceste na njenem odseku od Farre skozi Sovodnje pa do državne meje pri vrtojb-skem mejnem prehodu. To vest so še posebno pazljivo in z nekoliko zaskrbljenosti sprejeli najbolj prizadeti vaščani. Znano je namreč, da so se Sovodenj« odločno protivili dejstvu, da bi s cestno traso razdvojili središče občine. Na merodajna mesta so poslali skupno pritožbo s stotinami podpisov prizadetih in občinska uprava je predložila poseben spreminjevalni načrt, ki pa so ga pristojni organi odklonili. Zato smo se obrnili v zadevi do župana Jožefa češčuta, da bi nam povedal, kakšno je sedaj njhovo stališče, zlasti ker je sedaj govor, da bodo cesto skozi Sovodnje speljali kompromisno tako, da jo bodo vkopali in pokrili na dolžino kakih 120 metrov. Župan je potrdil, da so pri poga janjih pristali na tako rešitev, ki bi vsaj delno popravila prvotno nameravano škodo v središču Sovodenj. Pri tem so stavili točne pogoje, da bo vsa stvar urejena tako, da ne bo ovirala gradnje bodoče nove šole na za to določenem kraju prav tako ne gradnje nove dvorane. Tudi so se pri pogajanjih sporazumeli tako, do bodo dokončni načrt dali na vpogled predstavnikom vasi Sovodnje, ki so si pridržali pravico, da ga sprejmejo, od-nasno zavrnejo, v primeru, da se v njem ne bi držali omenjenega sporazuma. Župan je še dodal, da občinska uprava do sedaj še ni prejela na vpogled dokončnega načrta za odsek avtoceste, ki bo šel skozi So vodnje, ter poudaril, da omenjeni pogoji še vedno veljajo in da bodo v primeru potrebe zahtevali njihovo točno izvajanje. TEKSTILNA TOVARNA v Sovod-njah sedaj ne obratuje, ker so že od ponedeljka poslali vse delavce na tritedenski dopust. Večini od njih gre to prav, saj imajo prav zdaj največ dela na polju in tako lahko pomagajo svojim družinam pri tem delu. S seje občinskega odbora v Gorici Pod predsedstvom župana dr. Martine je imel občinski upravni odbor v Gorici v petek zvečer svojo tedensko sejo. Ob tej priliki so med drugim odobrili sklep, da bodo oddali v zakup do konca leta 1973 mestno kopališče v Ul. Cadoma. Odobrili so tudi natečaj za službo socialnega asistenta ter vrsto občinskih služb v okviru splošnega organskega pravilnika. Končno so odredili aplikacijo draginjske doklade za tro-šarinske uradnike, ki so jih prevzeli od podjetja INGIC. Odbor je tudi potrlil sklep, da bodo potrošili nekaj nad 5 milijonov lir za zimske uniforme občinskih uslužbencev. MLADINSKA PLESNA ZABAVA V DOBERDOBU Danes se v Doberdobu nadaljuje tridnevna plesna zabava, ld Jo je organizirala mladina iz Doberdoba in ki se Je začela sinoči z lepo udeležbo občinstva. Spored Danes; Dopoldne odprtje stojnic z dobro domačo kapljico ln domačim prigrizkom, PLES od 20.30 do 1. po polnoči. V ponedeljek: PLES od 20.30 do polnoči. Izvolitev «zvezdice mladosti*. Bogato založeni kioski — Urejen parkirni prostor — Igra priznani ansambel «1 cobra». Vabi Jenll Na predlog odbornika Tomassicha so odobrili en milijon za plačilo boltrskih stroškov po bolnišnicah. Na osnovi poročila odbornika m javna dela Lupierija so odobrili stroške za popravila v domu onemoglih v Ločniku, dalje 715 tisoč lir za popravilo mestnih pločnikov ter izvršena kanalizacijska dela za 19 milijonov. Skoro 5 milijonov lir znašajo izdatki za socialne stroske in za šolsko kuhinjo. Odbornik Bratina pa je predlagal nekaj ukrepov v zadevi popravil davčtvh napovedi. Včeraj, na obletnico zasedbe Gorice po italijanskih četah, so predstavniki občine položili vence pred razne spomenike in grobnice v mestu in okolic'. Pobiranje davkov po slovenskih občinah Jutri, 10. avgusta bodo na županstvu v Sovodnjah pobirali zapadli obrok davkov in sicer med uradnimi urami od 8. do 12. V torek H, avgusta bodo pobirali davke na županstvu v Števerjanu dopoldne med uradnimi urami. V petek 14. t.m. ob 8. do 11.30 pa bodo pobirali davke tudi na županstvu v Doberdobu. Kdor si želi prihraniti pot na OSEBNI OBMEJNI PROMET V juliju je šlo preko meje na Goriškem 1.231.130 oseb Tudi v Beneški Sloveniji znaten promet z nad 167 tisoč prehodi Po podatkih obmejne policije za Goriško je dosegel osebni obmejni promet na tem področju v preteklem juliju 1.231.130 prehodov s potnimi listi in prepustnicami v obeh smereh. Od tega je šlo s potnimi listi na drugo stran na prehodu pri Rdeči hiši 744.840 oseb; in sicer skoro 469 tisoč italijanskih ter skoro 276 tisoč jugoslovanskih in drugih državljanov. S prepustnicami in dvolastniškimi dovoljenji je šlo preko meje na Goriškem 486.290 prepustničarjev, med katerimi je bilo nekaj nad 284 tisoč italijanskih in nekaj nad 202 tisoč jugoslovanskih državljanom. V primerjavi z letošnjim junijem, ko je znašalo skupno število prehodov na tem področju nekaj manj od 1.100.000, se je torej osebni pro- davkarijo v mesto lahko plača dolžni znesek davkov na svojem župan- i met v juliju znatno dvignil, pred-stvu v navedenih dneh. I vsem po zaslugi prometa, s potni- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiHinmimmuiiiiniiiiiiiniiimmiiiiimmiiiiiiiiiiii- MimmiiiimiiiiiiiimiiiiimmminiiiiimiiiiiiminimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii RAZGOVOR S SLOVENSKIMI MATURANTI Prepad med današnjo srednjo šolo in življenjem je preglobok Maturanti se pritožujejo nad zastarelostjo šolskih programov - Navdušeni so nad dialogom na maturi - Hočejo šolske knjige v slovenščini - Zakaj gredo na izlete po Jugoslaviji samo tržaški maturanti? Matura! Že petindvajsetkrat so fe šolskega poslopja v Ulici Croce C kjer so se že pred prvo svetovno vojno slovenski mladeniči vzgajali v domačem, narodnem duhu, prišla dekleta in fantje s pripetim rdečim nageljnom na prsih: to so bili naši maturanti, pripadniki slovenske nacionalne manjšine na Goriškem, ki so z uspehom dokončali klasični licej ali učiteljišče. Že vrsto let opravljajo goriški slo venski študentje maturitetne izpite v Trstu, skupno s tržaškimi kolegi, kjer se sestaja skupna komisija, ki jo sestavljajo tako tržaški kot goriški profesorji ter drugi vzgojitelji, ki prihajajo iz drugih krajev v notranjosti države. Letos se je v Trst podalo pet goričkih mladenk in fantov, da bi polagali klasično maturo. Vsi so izdelali, najboljša med njdmi je bila Gortčanka Verona Koršič, M je dosegla 55 od razpoležjivih 60 točk. Nekaj dni po opravljenem izpitu smo se srečali s tremi maturanti, Vereno Koršičevo, Danijelo Ferfo-ljevo in Francetom Mermoljo ter načeli z njimi razgovor o maturi, o slovenski šoli, o bodočem študiju. Presenečeni smo bili nad odkritostjo, spontanostjo in kritično oceno teh naših mladih intelektualcev, smemo jih tako imenovati, ki so z uspehom zaključili srednješolske študije, oprijeli pa se bodo sedaj težavnejših univerzitetnih študijev v Ljubljani in v Trstu. O zrelostnem izpitu, ki so ga polagali pred kratkim v Trstu je bilo njih mnenje enotno: navdušeni so bili nad njim. Niso nikdar prisostvovali ustnim izpitom, ki so bili po starem sistemu, poznajo le novega in so nad njim navdušeni. To je tudi razumljivo, saj so ga, kot bomo pozneje videli, primerjali s šolskim izpraševanjem. France Mermolja nam je dejal; «Na klasični je bila matura perfektna. Posebno kar se tiče dialoga med profesorji in dijaki. Komisija je bila do nas zelo odprta. Kjer so znali profesorji voditi dialog s študenti, so šle stvari v redu, če pa je kdo padel v nocioni-zem, je šlo vse narobe. V tem primeru pa matura nima nikake-ga pomena.* Ferfolja: «Najbolj odprt med profesorji je bil prof. Rebula, povsod prisoten, uspešno je vodil dialog.* Obe dekleti sta izbrali kot glavni predmet latinščino, fant pa slovenščino. niiiiiiiiiiiummiuiiiiiiiuimiiiiiiuimiiiiiiiiiiimiiiiiiifiimmfiHimimiiHiiiiniiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiimiM STRANKE LEVE SREDINE ZA GORIŠKO OBČINO Delegacije so sklenile dogovor: odobriti ga morajo še vodstva strank Občinski svet naj bi se sestal pred koncem meseca Zupan bo Martina, socialistični odbornik bo To. massich, SDZ bo v odboru zastopal Paulin Besedo imajo sedaj vodstva političnih strank leve sredine. V petek zvečer so se zadnjič sestale delegacije petih strank, ki bi morale voditi upravo goriške občine v prihodnjih petih letih; program je že škoro gotov, pogovorili so se o porazdelitvi mest v občinskem odboru. Vodstva levega centra bodo morala sedaj odgovor odobriti ali ga zavreči. Baje bodo to izvršili še pred koncem meseca, kajti novi občinski svet se bo po vsej verjetnosti sestal še pred zaključkom avgusta. Nekateri že delajo prognoze in govorijo o datumu 24. avgusta, vendar se nam zdi to preblizu, ker so vsi dnevi pred tem počitniškega značaja. Socialisti so namreč že napovedali skupščino članov mestne sekcije, to pa pomeni, da bo moč sklicati to skupščino šele od 24. avgusta naprej. Na petkovem sestanku so v glavnem razpravljali o porazdelitvi mest v odboru. Župan naj bi ostal Martina, krščanski demokrati bodo i-meli štiri odbornike (s tem v zvezi omenjajo imena dosedanjih od- bornikov Agatija in De Simona ter novi imeni Moiseja in Ciuffarina; tako naj bi bili v odboru britje pristaši morotejcev ter dva pristaša levičarske struje), socialdemokrati dva (Fantinija in Rovisa), socialisti enega (Tommasicha), slovenska demokratska zveza pa enega (Paulina). Republikanci baje ne bodo imeli odbornika, čeprav se za to zelo zavzemajo. Ta stranka ima enega svetovalca v Gorici, enega pa v Gradežu, zaradi tega naj bi Imela odbornika le v Gradežu. Pripravlja se preosnova odbomi-štev. Socialist Tommasich naj bi obdržal socialno skrbstvo in zdravstvo, Paulin od SDZ naj bi dobil odborništvo za osebje, socialdemokrat Fantini (ki bi postal podžupan) finance in ekonomat, njegov strankarski pristaš Rovis resor za občinska podjetja, krščanski demokrati pa naj bi obdržali javna dela, šolstvo in šport, programacijo in stike s periferijo, na novo naj bi pridobili davčni resor. Ko smo dekleti vprašali, zakaj sta izbrali latinščino, nam je Kor-šičeva dejala, da jo latinščina zanima že vrsto let in je bila zato tudi prepričana, da bo zmožna napraviti ' lep izpit. Njen drugi glavni predmet je bila italijanščina, vendarle je bil dialog v izpitu iz latinščine bolj razgiban. Tudi Ferfoljeva si je izbrala latinščino, čeprav ji je tudi matematika všeč. Latinščino si /je izbrala, tako nam je povedala, ker jih je na liceju prof. Milko Rener dobro pripravil v tem predmetu Odgovor Mermolje o lastni izbiri glavnega predmeta, slovenščini, je bil zelo logičen. Mermolja z zanimanjem prebira literarne revi-je,_ slovensko slovstvo mu je všeč, piše črtice, pripravil je tudi s prijatelji nekaj literarnih večerov, všeč mu je dabatirati o vrednotah slovenskih pesnikov in pisateljev, posebno še o sodobnih. Na maturi je s profesorji, s prof. Ježem in s prof. Rebulo, 'debatiral celo uro in pol. Tudi drugi glavni predmet, latinščino, je z uspehom opravil. O tremi pred maturo so nam naši trije prijatelji dejali; Mermolja: «Nisem imel strahu*; Ferfolja »Ma-lo treme je vedno*; Koršič: «Dan pred izpitom sem poslušala druge dijake, pa mi je strah popolnoma minil*. Na naše vprašanje, če je šolska vzgoja v skladu z novo obliko mature, so vsi trije enoglasno odgovorili : «Ne!» Mermolja: «Na šoli poučujejo po starem, nocionističnem sistemu. Matura zahteva danes drugačno znanje. Na maturi smo diskutirali o stvareh, o katerih nismo v šoli nikdar slišali.* Koršičeva: »Programi so zastareli.. Reforma za licej ni še bila izvedena, to prav gotovo po krivdi vodilnih ljudi v prosvetnem ministrstvu.* Mermolja; «Na naši šoli ni skoro nikoli prišlo do dialoga. Včasih š-maš občutek, da si zaprt v muzeju.* Ferfoljeva: «Tudi na slovenski šoli v Trstu je položaj enak.* Mermolja: «Kljub pomanjkanju reforme profesor lahko širi svoj program. V tem pa imamo redke izjeme. Samo en profesor na našem liceju se je zavzemal za tako prenovitev programa.* Ferfoljeva: «Prof. Rener nam je stal vedno ob strani, vedno nam je pomagal, skušal je priti našim željam naproti. Tudi danes, po o-pravljeni maturi, govori z nami in se zanima za naše nadaljnje študije.* Pri tem smo jih vprašali kam in kaj bodo šli študirat. Ferfoljeva: »Ugajajo mi znanstveni predmeti in zaradi tega bom najbrž šla na tržaško univerzo, kjer bom študirala matematiko, fiziko ali kemijo. Nisem se še popolnoma odločila. Rada bi potem delala v kakem laboratoriju.* Koršičeva: »Skoro gotovo bom šla v Ljubljano, kjer bi rada študirala zgodovino umetnosti. Po opravljenih študijah bi se rada zaposlila v kakšni umetnostni galeriji ali se posvetila muzejski' dejavnosti.* Povedala nam je še, da si je pred dnevi ogledala Jakopičevo retrospektivno razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani. Mermolja: «V Ljubljano grem študirat slavistiko. To je edina stvar, ki mi je všeč. Nato pa bi rad poučeval ali se zaposlil pri kaki literarni reviji.* Pred zaključkom našega razgovora sem jih še vprašal kako je s knjigami na naši šoli. Pred leti so si pomagali na tej šoli s skrip-tami, ki so jih pripravljali nekateri profesorji ali pa s knjigami strokovnega značaja, ki smo jih kupovali v Jugoslaviji. Kakšen je položaj danes? Mermolja se je pritožil, da nekaterih knjig sploh ni, da profesor zgodovine v prvem in drugem razredu liceja zahteva, da si dijaki kupijo italijanske knjige in nato študirajo kar iz njih. Kaj takega se pred leti ni dogajalo! Ferfoljeva se je pritožila nad dejstvom, da daje neka profesorica dijakom tipkane izvode svojih lekcij. Kdor d" bi prvi dve kopiji nekaj razume, ostali izvodi so nečitljivi. Ne razume zakaj ne izdajo tudi v tem predmetu skripta, saj poučujejo isto stvar tako na liceju kot na učiteljišču, v naslednjem letu pa bo morala ista profesorica spet tipkat' druge izvode. Na splošno, mnenje o knjigah je bilo zelo kritično. Poleg tega pa so nam trije maturanti dejali, da bi morala biti vzgoja na šoli slovenska, ne le v slovenskem učnem jeziku. Za zaključek 9e eno pritožbo naše trojice, ki je, tako smo prepričani, pritožba vseh drugih slovenskih goriških maturantov. Osrednje šolsko - prosvetne oblasti v Sloveniji prirejajo vsako leto večdnevni izlet po Jugoslaviji za najboljše slovenske maturante na Tržaškem. Nihče ni do sedaj povabil Goričanov, ki so delali isto maturo kot Tržačani. Ali se ne bi dalo na- mi listi pri Rdeči hiši. Tudi v primerjavi z lanskim julijem smo ne kaj na boljšem letos. Na področju Beneške Slovenije so v istem mesecu zabeležili 82.598 prehodov oseb s potnimi listi pri Stupici in Učji ter 84.909 prehodov z dvolastniškimi dovoljenji in prepustnicami. Skupaj torej 167.507 prehodov. S potnimi listi pri Stupici je šlo na drugo stran nekaj nad 44 tisoč italijanskih in nekaj nad 36 tisoč jugoslovanskih in drugih državljanov. Pri Učji pa je šlo čez mejo 1.911 italijanskih in 352 drugih državljanov. Od skoro 85 tisoč pre-hodnikov s prepustnicami in dvolastniškimi dovoljenji jih je bilo nad 42.000 italijanskih in skoro 42 tisoč jugoslovanskih državljanov. Od tega jih je šlo največ preko meje pri Stupici in sicer 81.120 oseb. Sledijo prehodi: most pri Prosnidu 511; Učja 182; Mišček ob Idrijci 612; Polava 564; Robeddšče 481; Solarji 318; Dreka 318; žičnica pri Dreki 14 in ob Zgornji Idrijci 28. Gorici in Sovodnjah na odrezek št. 35 živilske nakaznice proste cone —; po 1,5 kg za ostale občine na Goriškem na odrezek st 39. Kava: po 300 gr surove kave za potrošnike iz Gorice in Sovodenj na odrezek št. 36. živilske nakaznice —; po 220 gr pa za o* stale občine na Goriškem, na odrezek šit. 40. Razne skupnosti naj dvignejo svoja nakazala pri trgovinski zbornici. Razdeljevanje bodo zaključili 31. avgusta. Menični protesti na Goriškem V prvi polovici preteklega julija je bilo na Goriškem 795 meničnih protestov v 19 občinah. Kot običajno je na prvem mestu Gorica s 317 protestiranimi menicami, ki ji sledi Tržič s 223 protesti. Izmed treh slovenskih občin je tokrat na seznamu le Doberdob s štirimi protesti za razmeroma majhne vsote. Po ostalih občinah imajo prote-stirane menice: v Ronkah 43, Gradežu 61, Romansu 34, Krmiinu 20, Škocjanu ob Soči 19, v Gradiški 19, Zagraju 11, Foljanu 10, štaranra-nu 9, Farri 7, Villessah 6, šlovren-cu 4, Marianu in Turjaku po 3 ter v Kaprivi in Moši po 1. Nekateri gospodarski operaterji, zlasti trgovci in industrij« v Gorici in Tržiču, imajo tudi po 5 in več protestiranih menic, ki gredo v milijone. Eden med njimi ima protestiranih nad sedem milijonov lir Delitev sladkorja in kave Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, dia so začeli z razdelje- doknaditi že letos tej pozabljivosti? ™to ££**' “ ^ ^ m. w. I Sladkor, po 2 kg na osebo v OPOZORILO ZAVAROVANCEM INAM S posebnim dokumentom INAM zavarovanje tudi v tujini Kako lahko pridejo zavarovanci do takega dokumenta Marsikateremu od zavarovancev bolniške blagajne INAM na Goriškem ni znano, da ima ta ustanova posebno konvencijo z raznimi .drugimi državami, po kateri so njeni člani, ki so v redu s plačilom prispevkov, deležni brezplačne pomoči v primeru bolezni, ko se nahajajo zaradi dela ali razvedrila v tujini. Tako medsebojno zavarovanje velja za vse države Evropske gospodarske skupnosti in tudi za Jugoslavijo. Kaj morajo napraviti člani INAM, kii želijo pred svojim odhodom v Jugoslavijo ali kako drago konvencionirano državo, biti deležni takega zavarovanja? Nekaj dni pred odhodom se morajo zglasiti na pristojnem uradu INAM v Gorici ali v Tržiču. Tam bodo na posebnem obrazcu napravili prošnjo, v kateri bodo med drugim navedli kraj, kamor nameravajo potovati in koliko časa mislijo tam ostati. Urad INAM bo na osnovi take prošnje izdal posebno listino, s katero se obvezuje, da bo za prosilca, svojega člana in za družinske člane plačal stroške za njihovo zdravljenje v primeru potrebe. V primera bolezni ali nezgode se je treba prijaviti na socialnem uradu, ld je najbližji kraju začasnega bivanja v inozemstvu, kjer bodo poskrbeli za nadaljnjo pomoč. Urad INAM bo izdal tako potrdilo v nekaj dneh po predložitvi prošnje. Ker se ti predpisi tičejo velikega števila naših ljudi zaposlenih v industriji im gospodarstvu, je prav, da si pred odhodom v tujino preskrbijo tako garancijsko listino, ki jim bo zelo prav prišla v primera nesreče ali bolezni za brezplačno zdravljenje tudi v inozemstvu. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE V tednu od 3. do 8. avgusta se je v goriški občini rodilo 30 otrok, umrlo je 12 ljudi, poročilo se je 7 parov in 17 parov so oklicali. ROJSTVA: Claudia Sbrizzai, Wal-ter Gorkič, Pierluigi Olimpo, Au-gusto Russo, Corrado Zoratto, Giu-liano Peteani, Francesca Fedrizzi, Pamela Borghes, Flavto Carrara, Marisa Pecorari, Anna Maria Za-maro, Ermes Catarin. Raffaella Bat-tisti, Rossano Corazza. David Car-gnello, Carla Zanin, Mara Marche-san, Andrea Vivoda, Vera Pangon, Ferdinande Prandi de Ulmhort, Mi-cheto Colussd, Stefano Corazza, Rita Carbatto, Emanuela Venter, Alex Tivan, Barbara Patti. Rossana Pum tin, Marco Battistella, C h; ara A-glialoro in Elena Zorzenon. UMRLI: 67-letna Maria Anna Ny-gryn: gospodinja 65-letna Rina Ca-stellano; upokojenec 66-letni Alberto Ipavec; otrok 6-letni Riccar-do Podversic; gospodinja 77-letna Emilia Nicolaus;g vd. Bressan; u-pokojenec 66-letni Alfredo Jarec, branjevec 70-letni Francesco Velus-si; otrok 2 dni stara Cinzia Picek; gospodinja 82-letna Matilde Hvalic: 27-letna gospodinja Lucilla Durtni por. Grion; gospodinja 90-letna Anna Bauzon; duhovnik 86-letni Eu-genio Brandl. POROKE: mehanik Luigi Bron-dani in delavka Elisabetta Capoce-falo; tekstilec Ugo Tinunto in ba-ristka Teresa Ipsa; uradnik Dui-lio Tomasi in uradnica Lucia Viri?™: učitelj Alfieri Visintin in ba-ristka Quintina Lupi; karoserist Giovanni Braida in tekstilka Loreta Gortan; barist Gtovanni Peressin in gospodinja Rosanna Brumat. OKLICI: Rolando Antonini to VValleda Concezi; trgovec Dario Vianni in prodajalka Nevia Mon-tesel; orožnik Luigi Zaccheo in kmetica Assunta Cheta; uradnik Gianfranco Cortese in delavka 3o-nia Buttignon; financar Remo Nan-ni in delavka Elisabetta Aversa; natakar Marino Comelli in študentka Maria Teresa Grinover; študent Auro Siega in šivilja Andrea-na Rojc; uradnik Gian Carlo Mau-ri in študentka Gilberta Barnaba; uradnik Peter Pavel Lovišček in Romana Mučič prodajalka; poroč-nik Giuseppe Pavano in študentka Anna Maria Majo; uradnik Edoar-do Boschin in gospodinja Renata Trento; bolničar Renato Faganel in frizerka Paola Žbogar; inšpektor Gfiorgio Celeghin in uradnica Loreta Pesenti; brivec Nico-la Zagaroli in prodajalka Annama-ria Orsini; elektrovarilec Giuseppe Kuzmin in tekstilka Federica Sus-si; financar Salvatore Saba in gospodinja Maria Ferligoi; poročnik Mario Massimi in uradnica Marina Fumato. Iz goriške bolnišnice Včeraj zjutraj ob 8.50 so nudili v goriški bolnišnici prvo parno® 22-letni Zdenki Persolja s Kojskeg* v Brdih, ki se je ranila na prst«1 desne roke, ko se ,ie v Ul. Lungo Isonzo od zadaj zaletela z mape; dom v tovornjak, ki je hotel pcea njo zavili na dvorišče. Okreval* bo v 8 dneh. . Prejšnji večer so pridržali za * dni na zdravljenju 28-letnega Se®" gia Mazzucchina iz Zdravščine, “ se je pri padcu z mopeda ranil glavi in odrgnil po telesu. Pri Madonnini v Gorici avto zavozil s ceste Sinoči nekaj po 19. uri se Je 4*' letoi delavec Giuseppe Sllli dan1* iz Gorice, Ul. Viittorio Vemeto Izpeljal s svojim fiatom 500 od Lovnika proti soškemu mostu in sre dišču Gorice. V bližini križišča pre® mostom pa je iz neznanih razlog0'' izgubil nadzorstvo nad vozilom tef zavozil na desno stran In se zvnd* pod cesto, šofer ni utegnil ustav1® vozila, ki ga je zavleklo še več wSan,'’il? jugoslovanske filmske Velit VOdnje’ Ko sem izvedel, da tjj 0 najbolj znanih režiserjev le j na festivalu ne bo sodelova-(|Asem Prišel v Pulj nekoliko za ]e,an- Kinematografija, ki na film i)ro'zvede približno trideset tih mora občutiti odsotnost pe-. ' sestih najboljših avtorjev. V Pogledu pa sem doživel dolo tem ses^ih najboljših avtorjev. V čen ^ie^u pa sem doživel dolo-ta-.0 Presenečenje. Nekaj debu-Vet: Popravilo prijetna doži- di„ a' ^,ranko Pleša s «Liliko», Ra-z «Malo čez les«, predivu?, P3 Kljakovič z «Enajsto za-Dip0cljo>>- Zelo so mi ugajale Pa-tm i 6 lisice* in «Hranjenec» Va-^j ‘ava Mimice. «Krvavi bajlr», kontem i° v'del že v mednarodni *ur«ci, sem lahko že poprej ^Povedal mednarodni uspeh. Kar uia pomisleke, je pojav ope-dane5a stila tridesetih let, ki V e? le stežka daje kaj novega. -ie Preobcuten tudi vpliv («Po sili oče«. «Revež fek ^°d;l vendar besen«). Ne opo-kn ^ Yrednostnim teh filmov, tež-dj Pa .ie sprejeti njihov stil. Tu-tjj. raz8°vori za okroglo mizo kri-jp. v so napovedali, da bomo ver-k,].0 Prihodnje leto v Pulju doča-fiih' ;dme takšnih kvalitet, kakrš-Kraf •^10 v -iuf!oslovanski kinemato-dn.l> navajeni. R°N HOLLOWAY. ZDA: sl^ii vtisi o letošnjih filmih so J}-,81' kot sem pričakoval. Brez 2jfoiVeieva. Pavloviča. Petroviča, lj ali Draškoviča prispevajo pi; az°čaranju, če primerjam letoš-d&L ,.tival z lanskim. Če bi so-tuc^' ^ režiserji, bi Pulj di p°vo ostal na lanskoletni rav-vai , vendar sem do sedaj uži-du °b Mimici, Papiču in Bulaji-vej. Ranjenec* je zgodba, ki člo-in j. Prevzame, čvrsto je grajena od Zvrstna v ^P,ra Pogled Verzal, tehn;čnem pogledu, na širšo, bolj uničilo^110 moralnost. Njegovo sporo-in dojemamo kot pouk o strahu Manipuliranju z oblastjo, ki bi sfeo t Predstavljalo ^koncentracij-film ‘a^°rišče razuma». če ne bi v Um?0 videi; tudi nemške vojaške SWora*. Površina filma je ble-hijre ufilajena in kaže, da je Mi-lt0ra. ^oraj bolj filmski realist ka-. ,'utelektualni režiser. film'jCe>> so najboljši1' festivalski P9jo - *ei' Ponočne posledice sto- lvrtLm" ^ad-ie v primerjavi z na-jauE1 sprejemanjem sprememb v oblasti. fRp. Neretvi* je veliko streljanja, lada Pa trdno stoji kot epska baje j. 0 boju za obstanek. Bulajič ga P°udaril lirično naravo svoje-kot Pa’ kar ga karakterizira tudi r«. Pesnika, čeprav je obenem 0^ 0r akcije. Toda vaš vodilni k med režiserji je Djordjevič. ^sSSaDOrfleR' ,1* sem slišal o krizi jugo-gati-J^kega filma in poslušal ne-vtsVne ocene o festivalu. Lahko šj Potolažim — festival ni slab-vMnn Pce.išnjih, saj so bili na njih map ji, bobri in slabi filmi. Letos tov0JK®, vrhunskih dosežkov, zago- nekaj leti. Prepričan sem, da .jo boste prebrodili. ALBERT CERVONI, FRANCIJA: Kar dela puljsko manifestacijo nepogrešljivo in nenadomestljivo, je njena celovitost, 17. festival predstavlja le del te celovitosti. Nimam seveda pravice na hitro presojati položaja in iskati primerjav med letoma 1969 in 1970, predvsem kar zadeva preveč poudarjeni «modemizem» nekaterih letošnjih filmov. Toda zLilika» je bila zares prijetno presenečenje zaradi inteligence, osamljenosti in senzibilnosti. Nasploh pa ostaja vizija rudimentamega sveta ena največjdh privlačnosti jugoslovanskega filma. GENE MOSKOWITZ. ZDA: So dobra in slaba leta. Letošnje je nekje na sredi in, po vsem so- deč, obrnjeno predvsem k nacio-I nalni komediji in, seveda, k več-[ ni partizanski epopeji. Kot prejšnja leta pa je bilo tudi letos seveda dovolj individualnih, izvirnih filmov, ki dajejo festivalu njegovo vrednost. Med komercialnimi in akademskimi filmi so Ali-mičeva prepričljiva parabola o ljudeh, ki jim ni dovoljeno živeti, Papičeva izredna evokacija o politikih, katerih padec je vplival na življenje navadnih ljudi, r.Malo čez les* Miša Radivojeviča z njihovo slo po življenju in očarljiva zgod biča Ivkova («Revež sem, toda vendar besen*) o človeku v spo padu s hipokrizijo malega mesta. LUIS SEGUIN, FRANCIJA: Namen puljskega festivala je prikazati skoraj popolno panoramo enoletne proizvodnje, poleg festivalskih tudi vsakdanje filme. Priznati je treba, da smo letos nekoliko razočarani. Od novih avtorjev sta samo dva — Pleša in Kljakovič — pokazala, da se želita osvoboditi metod tako imenovanega «mo demega» filma, ki je dejansko že za deset let zastarel. " J' t' 1 \ ' " ‘ " ' ’ — MESTNA GALERIJA PIRAN GALLERIA CIVICA Dl PIRANO UMtTNIlfl MfST* OHOINMNA Umetniki mesta Grožnjana žele $ to likovno manifestacijo opozoriti na petletnico ustanovitve mesta umetnikov. V teku preteklih pet let je entuziazem likovnih umetnikov Jugoslavije vnesel kulturno vzdušje v to pokrajino in vdahnil novo življenje enemu izmed najlepših in naj starejših istrskih mestec. V Groznjanu se je zbralo osemintrideset likovnih umetnikov različnih koncepcij. Združili so se na splošni črti likovnega ustvarjanja, prijateljsko povezani v trdnem sklepu, da skupno doprinašajo ustvarjanju dinamične atmosfere in dajanja pobud za vrsto vprašanj iz vseh likovnih področij, od figuracije do abstrakcije, vsak po svojih možnostih, toda s skupnim ciljem, da s svojo angažiranostjo dado nov prispevek k revitalizaciji mesta umetnikov Grožnjana. Na razstavi prikazujejo skupna prizadevanja: Na lepih turističnih reklamnih letakih za Kras, ki jih delijo na obmejnem prehodu pri Fernetičih, smo opazili tudi to več sto let staro kraško hišo iz Divače, ki je zaradi značilne kraške arhitekture proglašena za kulturni spomenik; pred dnevi pa je ljubljansko «Delo>. opozorilo javnost, da kljub temu hišo «načenja zob časa» in da se je prekriti hodnik že delno podrl (ker da ni denarja za popravilo). ....................................m.......................m FESTIVAL GLASBENE IN PLESNE FOLKLORNE SKUPINE OB SLOVENSKI OBALI Najzanimivejše so bile: stare vlaške melodije m folklorna skupina iz Trebmia st° >ih ^ duet in sekstet na fru- lah iz Zdrela pri Petrovcu na Mlavi (Srbija) - Prvinska moč makedonskih pesmi in plesov Igranje na hruškinih peresih - Ljudski plesi s Šentviške gore - Folklorna skupina iz Gorice Plesi iz Rezije - Grožnjan - mednarodni center Glasbene mladine (kjer bo tudi tabor Glasbene mladine iz Belgije, a nastopil bo tudi tržaški duet Pahor-Slama) K bomo gledali prihodnje bia'a Ear Pa zadeva krizo, to ni n z8°fj jugoslovanskega filma samo umetniška kriza! Na Vsakoletni festival glasbene lin plesne' folklore ob slovenski obali je gotovo največja kulturna prireditev v poletnem času. Tudi letos se je zvrstila med 11. in 25. julijem cela vrsta prireditev od Pirana preko Portoroža, Izole, žu-steme do Kopra in Ankarana. Letošnji program označuje dejstvo, da so nastopale samo amaterske skupine in da se umetniška raven nd prav nič znižala. Nasprotno, več pristnega in neposrednega do življa-nja je velo iz nastopajočih, čim bolj so se oklepali ljudskih prvin, ki so jim tuje, razne baletne navlake In ((koreografske« zamisli, preračunane na bleščeče učinkovitosti; te sicer trenutno navdušijo gledalca, a se takoj tudi razpršijo in zapuščajo vtis neke prazne gibalnosti — brez obžarjenostd ljudskega duha. S tega vidika je brez dvoma najbolj uspel večer Izvirnega glasbenega in plesnega ljudskega bogastva, ki smo mu prisostvovali 18. julija na movern trgu v Kopru. Med najzandmivejšdmi je bil izviren način petja in oblikovanje starih vlaškdJi melodij, ki sta jih izvajala ženski duet in sekstet na frulah lz Zdrela pri Petrovcu na Mlavi. AH z ljudsko prešernostjo In s humorjem prežet nastop folklorne skupine «ALAT,> iz Trebinja s pesmijo in guslami. Pa pet zrelih moških plesalcev iz Popoviče, ki so bili pravo odkritje lepote Izvedla skupina lz Kamniške Bistrice. Prisrčno in ubrano Je zapel dve slovenski na,rodni iz Gorenjske ženski tercet lz Slatne pod Dobrčo. Čeprav je ta večer bil kot druga prireditev v Kopru, smo ga postavili na prvo mesto zaradi njegove večje pristnosti fn neposrednej-šega učinkovanja, nikakor pa ne mislimo s tem zapostavljati ostalih dveh prireditev, ki smo jih gledali v Kopru. Na prvem večeru so nastopile tri folklorne skupine: la Slovenije, Fuirianiije-Juiijske krajd-ne in Koroške, ki so obenem nekako simbolično obeležile sodelovanje treh sosednjih dežel. Vsaka skupina — «Emona» iz Ljubljane, folklorna skupina iz Gorice in folklorna skupina lz Celovca — je prikazala najznačilnejše plese in pesmi lz svojega območja. Na tretjem večeru v Kopru, s katerim so prireditelji zaključili festival 25. ju- lija, so nastopile skupine: ((Slobodan Princip - Seljo« iz Sarajeva, «BratStvo - Jed'nslvo» iz Subotice, ((Mirče Acev» lz Skopja ln »France Marolt« Iz Ljubljane. Med domačimi plesi so bili najaanimivejši plesi iz Rezije; gorenjske plese je skupina solidno odplesala, želeli bi pa, da bi v bodoče., posvetila nekoliko več pozornosti glasbi in petju, ki ni bilo vselej dovolj ubrano, prva pa ne vedno dovolj precizna niti enotna. Zanimivo je bilo starobosansko nemo kolo iz Gla-moča v izvedbi skupine iz Sarajeva, Sokačtoi plesi iz Bačke v izvedbi skupine iz Subotice, ognjeviti komitski plesi in plesi iz vzhodne Makedonije. Organizacija nastopov in poteka prireditev sta bila vzorna. Gledalce v prvih vrstah je nekoliko, včasih tudi iMiio preveč, motil hrup, ki je pr«iiBi»iiii««tiifai«iiiiiiii«iiai«ii«iiiiaiifiiiiiii«Miiiii«iiiiiiMiiii«iiiiiiiMiMiiii«iii(MiiaiMiiiiiaiiiiiiiaiiiiMavaiiBiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiii(ii«tiiiaiiiitiiitiiiiMMiiiiiiiiiit«iiiiiiiiiiaaiaiiiaiiiiiaMaiaii«iiiiiiiii ........." KRST PRI SAVICI ie riše Lovro Inkret ŠPORT ŠPORT ŠPORT >1111 lo letos zmagale Parmčanke? nefcttiuLv nedeljo zvečer z nagraje-r*ški' ^ slecM0 srečanju med pred tore nirk _ šest tekem, torej po dve ' ■ , na večer. Turnir se z nagraje- ______ ______n ju med PaiJA Partizanom in ekipo CUS a' ki je že lani navdušilo Ste-navijače. ''""iiiiiiuiiiiniNnoiNfmnMiMmuiiunni NOGOMET Predlogi Slra Stanleyja Rousa Za preureditev turnirja Za Svetovni pokal Spored turnirja pa je naslednji: PETEK, 11. septembra ob 18.30 otvoritev ob 19.00 CUS Parma — Sokol ob 21.00 Casagrande — Partizan SOBOTA, 12. septembra ob 18.30 Partizan — Sokol ob 20.30 Casagrande — CUS Parma NEDELJA, 13. septembra ob 18.30 Casagrande — Sokol ob 20.30 CUS Parma — Partizan ob 22.30 nagrajevanje (Na sliki: CUS Parma v svoji najboljši postavi: od leve proti desni stoje trener Muzzi, Fabbi, Pezzoni, Belletti, Ganazzoli, predsednik dr. Bordi, lastnik tvrdke Lux Zanini; čepe Forestelli, Bertozzi, Mazza, Landini, Zaccarelli). MLADINSKO EVROPSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO V Atenah prvi poraz Jugoslavije Grčija se je izkazala kot zelo borbena ekipa - Tudi Italijani so doživeli poraz proti favoritom prvenstva Sovjetom ATENE, 8. — V drugem kolu evropskega mladinskega košarkarskega prvenstva sta tako Jugoslavija kot Italija zgubili proti svojima nasprotnikoma. Za Italijo je to že bilo predvideno, saj so igrali proti evropskim prvakom, za Jugoslavijo pa so izvedenci vseeno mislili, da bodo premagali Grčijo, čeprav ta lahko računa na domače občinstvo in je tudi bolj navajena na izredno vročino, ki vlada te dni v Atenah. IIIMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIItlltlHIIIIIHIIIIMIIIIIIIH SAM Lep uspeh slovenskih dijakov-šahistov Julija je bil v našem mestu šahovski turnir, na katerem so sodelovali dijaki tržaških srednjih šol. Izmed 14 udeležencev se je na prvo mesto uvrstil Fabio Zanolin s tehničnega zavoda Volta, za njim pa sta častni mesti osvojili Zlatko Jelinčič in Marko Jevnikar s slovenskega liceja France Prešeren. Za njimi pa sta se še uvrstila Mauro Schiraldi s šole Galilei in Dušan Jelinčič, tudi on s slovenskega liceja France Prešeren. Bil je tudi vsakomesečni brzo-turnir, na katerem je zmagal Božidar Filipovič, ki je osvojil 100 odst. točk. Sledili so Ierco, Stantic, Se-leni In drugi. ftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii ŠE PRED ZAKLJUČKOM PRIJAV A&CH. bi Stanley Rous, je vpra- ‘glež's'1’ ~ ~ Predsednik JTFA uSe člane organizacije za lih jr 0 nekaterih spreminjeval-ti^oredlogih za svetovno nogo-pt-vensibvo 1974, ki bo na • rt*,. v Nemški zvezni republiki. !<0 ~Jb°randumu, ki ga je poslal ie t^^ar,>zao’jam članicam FIFA, Jtitvj Predlagal štiri načine uvr-?! tat.v. finalno kolo. Prvi naj bi ?* tal, 1 bstnJ• k°t .ie bdi letos v Mehiki: razdeljenih v štiri ® si.* -""Kine. 2. Sprejeli naj bi M. Sfern- ki bo v velja^L Jeta %npLna olimpijskem turnirju v fb4,inu in Členih Drve turnirju sicer šestnajst ekip v štiri skupine; napre-dve iz vsake skupine. ' dve enajsteric bodo razdelili H l “*Dpimi, katerih zmagovalca a Pomerila direktno za ? ^80 mesto, drugouvršče- ba se bosta borili za tretje foitev ,. Povišali naj bi število ’ Ki se bodo udeležila za-T^ili i9, furnir ja na 24 do 32, privlaki”'116 tekme, preostalih K** ek'P naj se bori za prvo Nsč.11?0 dosedanjem sistemu. 4. . , naj bi število ekip, kd se K Jlpkležile zaključnega turnirja ?t, |š Dato prirediti izločilni tur-J? Ig Di znižal število enajsteric 'Potem pa povzeti spet si-10 ie velja ven zdaj. je dodal, da čaka-kJ.T. o Q‘Voru posameznih federacij % tf?M®mbra. Prireditel.jski ko r%, mirja za Svetovni pokal bo £ katč^PPi' odgovore in odločil, • 1(dnit'eiTI sistemu bodo odigrali J? k j!e..Svetovno prvenstvo, glede ^bi' glasov so dobili posa- rAlj Prelogi. Nato bo priredi-j.ko^čte predložil izdelani ^nit^Vrsnemu odbord FIFA v to23WM7i;Tm Sj^NABV, 8. — čehoslovaki so S? u.Sv®tovni naslov v namiz-s bdfo v ženski kot v mo- JjDštti konkurenci. V finalu so p® p^Dagali Švede s 5:2, de-' J, 80 odpravila Sovjetinje s Letos bo v raznih prvenstvih kar devet slovenskih moštev Prvenstva tretje amaterske lige se bo udeležila tudi novoustanovljeno Olimpija iz Gabrovca - Gaja ima tudi letos samo mladinsko ekipo Avgusta je večina ljudi na počitnicah. Seveda to za športnike po navada ne velja, posebno za nogometaše, za katere nova sezona že trka na vrata. Nekatera društva so že imela svoje občne zbore, druga jih bodo imela v teh dneh. S tem se je praktično njihova dejavnost že začela. Poglejmo na kratko, kalčŠhe so novosti pri naših nogometnih društvih. Po zadnjih novicah, ki pa nikakor ivso dokončne, bo v športnem letu 1970/71 nastopilo v raznih ligah kar devet slovenskih e-najsteric, se pravi ena več kot lani. Poleg Brega, Devina, Gaje, Primorca, Primorja, Uniona, Vesne in Zarje bo letos nastopilo tudi novoustanovljeno društvo Olimpija iz Gabrovca. Deželna in krajevna federacija še nista izdali uradnega sporočila, ker vpisovanje še ni zaključeno. Sicer pa je skoro gotovo, da bodo naša društva v prihodnji nogometni sezoni tako razporejena: kriška Vesna bo igrala v prvi amaterski ligi, Primorje s Proseka v drugi, Breg, Devin, Primorec, Primorje B, Union, Zarja in novoustanovljena Olimpija bodo igrali v III amaterski ligi. Nekatera društva bodo imela tudi mladinske ekipe, med temi naj omenimo posebno Ga-jo, ki se posveča izključno mladim močem. Pred poletnimi počitnicami je de želni odbor nogometne zveze določi datume začetka raznih prvenstev in potek nazadovanja ter napredovanja v raznih ligah. Prva amaterska liga: Začetek prvenstva 4. 10. 1970. V promocijsko ligo napredujejo zmagovalci obeh skupin, tretjo ekiop pa določi tekma med drugouvrščenima ekipama. To v primeru, če iz D lige ne izpade nobeno moštvo zmagovalci obeh skupin, tretjo ekipo izpadejo v II. ligo. Druga amaterska liga: Začetek prvenstva 11. 10. 1970. V prvo amatersko ligo napredujejo zmagovalci štirih skupin. Zadnje tri ekipe vsake skupine izpa- dejo v nžjo ligo. Tretja amaterska liga: Začetek prvenstva 18. 10. 1970. V drugo Ligo napredujejo zmagovalci posameznih skupin. Če je število skupin večje od števila razpoložljivih mest, bodo opravili kvalifikacijske tekme. Če pa bo mest več kot .je skupin, bodo poleg zmagovalcev napredovala še društva, ki jih določi deželni odbor. Bruno Rupel OBVESTILO Atleti «Slovenske mladine« 1-majo redne treninge vsak dan, razen sobote In nedelje, od 17. ure dalje, in sicer na občinskem stadionu «Grezar» v Trstu. NOGOMET RIO DE JANEIRO, 8. - Črni biser brazilskega nogometa Pele je postal visok funkcionar neke brazilske banke. Pele, ki zasluži z nogometom približno 375 milijonov na leto, bo dobival v banki mesečno plačo 2 milijona lir. Imel bo tudi odstotke od zaključkih (pogodb. Poleg tega je Pele podpisal pogodtM tudi z nekim industrijccm, ki bo izvažal obleke z imenom «Pele» v Afriko. ZDA in Evropo. To pa še nd vse. Pele je tudi skomponiral popevko, ki jo bo posnel na ploščo njegov prijatelj popevkar Wilson Nageljni za prvake Proti Sovjetski zvezi so Italijani | prav ne bo do takrat še v vrhunski formi. Rekla je, da bo zadovoljivo formo dosegla komaj prihodnje leto in da bi sc ob tisti priliki rada pomerila s Formožanko 6i čengovo, ki ji je odvzela svetovni rekord na 200 m. pokazali- precej dobrih akcij, niso pa mogli zdržati peklenskega ritma, ki so ga diktirali Sovjeti. Na žalost ne moremo reči enako za Jugoslavijo. Napake, ki so prišle na dan že v tekmi proti Španiji so se v petek le stopnjevale. Janiča in tovariše ni bilo za spoznati. Grki so tako zasluženo zmagali in so zdaj skupno s Poljaki na čelu lestvice B skupine. Včerajšnji izidi: A skupina SZ - Italija 82:55 (46:28) Bolgarija - Belgija 99:77 (47:39) ČSSR - Turčija 67:66 (31:26) B skupina Poljska — Romunija 66:61 (32:31) Španija — Zah. Nemčija 107:56 (58:32) Grčija — Jugoslavija 72:64 (34:28) Lestvica po drugem kolu A skupina Sovjetska zveza Turčija Italija ČSSR Bolgarija Belgija B skupina Grčija Poljska Jugoslavija Španija Romunija Zahodna Nemčija TENIS SOFIJA, 8. — V polfinale evropskega amaterskega teniškega prvenstva so se med posamezniki uvrstili Lej us in MetreveJi (oba Sovjetska zveza) ter Baranyi (Madž.) in Marmureanu (Rom.). V ženski konkurenci pa se bosta v polfinalu srečali dve Sovjetinji in dve Madžari«. Izidi četrtfinalov POSAMEZNIKI Lej us (SZ) - Genov (Bolg.) 6:2, 6:3 Metreveli (SZ) — Szoeke (Madž.) 8:6, 3:6, 6:2 Baranyi (Madž.) — Lihačov (SZ) 1:6, 6:1, 6:2 Marmureanu (Rom.) — Korotkov (SZ) 5:7, 6:4, 6:1 POSAMEZNICE Isopaiitis (SZ) — Neumanova (Čeh.) 4:6, 6:4, 6:3 Polgar (Madž.) — Čakorova (Bolg.) 6:2, 6:1 Borka (Madž.) — Kna! (Polj.) 7:5, 6:0 Morosova (SZ) — Szoerenyi (Madž.) 6:1. 6:1 ODBOJKA MBSSINAv 5. — V soboto se bo začel mednarodni odbojkarski turnir, na katerem bo prisostvovala ekipa Anilana iz Lodza, prvak Poljske, CSPL iz Budimpšete, prvak Madžarske, Slavija iz Sofije, prvak Bolgarske ter italijanska mladinska reprezentanca «under 24». Turnir bo trajal do 10. avgusta. O LEV Hotel LEV Ljubljana VOŠNJAKOVA 1 TELEF 310-555 Telegram LEVHOTE1 Telex 31350 KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe • Apartmaji Restavracije • Restavracijske terase Dan-clng kavama Zabavni ln artistični program plesna glasba Aperitiv bai Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne in konferenčne Ivorane čitalnica Frizerski salon ■ Menjalnica Taksi siužba Lasten parkirni prostor • Pristajal išče za neltkopu |e Boksi za pse H’a dtlnlca za 'Ifvtačlno ATLETIKA " N#-7 IIIIIm Padriško dekle v narodni noši Izroča jugoslovanskim univerzitetnim reprezentantom značko ŠZ Gaje in šopek nageljnov. Od leve proti desni so naslednji igralci: Kapičič, Mar ter, Simonovič, Karati, Ivkovič, Bo-cevski, Žorga, Vužinič. V ozadju del občinstva, ki je navdušeno spremljalo potek srečanja. Tekmo si je namreč ogledalo približno 2000 ljudi Irena Kirszenstein, ki je pred kratkim povila sinčka, je začela spet tekmovati. Odlična poljska atletinja je tekla zadnji del štafete 4 x 100 m. Pretekla ga je v dobrem času 10”4. Poljakinja je izjavila, da bo tekmovala na univerziadi v Turinu, če- To so tekme veljavne za prvi letošnji stavni listek Totocaldo, na sporedu 30. avgusta (italijanski pokal): 1. AREZZO - NOVARA 2. BARI - FIORENTINA 3. BRESCIA - MANTOVA 4. CASERTANA - CATANIA 5. CATANZARO - ROMA 6. COMO - INTER 7. FOGGIA — TARANTO 8. LIVORNO — CAGLIAR1 9. MASSESE - PIŠA 10. MODENA — L.R. VICENZA 11. PERUGIA - SAMPDORIA 12. TERNANA - TORINO 13. VERONA - JUVENTUS SPLOŠNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z zahodno Afriko tei nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi lad-jami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: .SPLOŠNA PLOVBA. — Piran, Župančičeva ul 24 in na naš. agente po vsem svetu Telex1: 341-22 Yu Plovba 341-23 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73 477 Sterfe RESTAVRACIJA d* B1114 A LB E R 6 0______ AJŠEVICA (NOVA GORICA) Raki, ribe in vse specialitete na žaru O bi ščite POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18. HOTEL PIRAN «» IN VAM PRIPOROČA SVOJE TURISTIČNE USLUGE l.jjUBBaBHar PORTOROŽ I§ PORTOROSE ROULETTE CHEMIN DE FEB BAI LAR A V HOTELU «PALACE» PORTOROŽ Odprto vse letu *€fHM-WW(PA POPIOPOŽ Moderne sobe, moderna kuhinja, «GIRL BAR. z modernim programom odprt vso noč RESTAVRACIJA f in A 1*1 s H Šempeter pri Novi Gorici ima vedno na razpolago izbrane Jedi z domačimi specialitetami pristen kraški pršut In salame te: izbrana domafa vipavska in briška vina SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA Hotel «SOČA» UVJŽ Moderno urejen lpo(e! Pristna n uhinja s specialitetami na žaru ■ Domača postrv — Lep vrt — Glasba in ples ob sobotah — Izdajanje ribolovnic od 1. 4. do 31. 10. Kljub izboljšanju kvalitete smo znižali cene salam: ŠUNKARICA LJUBLJANSKA TIROLSKA IniidREHRANA LJUBLJANA UOTlil. Sl,(Dl LllIRMAItlA TITOVA UL tu lei (4601 Telex 31254 YU Slon Sodobn komtort. Mednarodna kuhinja in narodna restavracija, Nočni ba: z mednarodnim artističnim programom Kavarna. Bistrb z delikateso, ekspresom, snack barom in slaščičarno. Klubski prostori in banketna dvorana Aperitivni bar. Mladen OLJAČA: A % A j I m KOZARA ▼ Prevedel: Severin Šali JOJ Sa m treba netiti, ko jaz Turkov živih ne morem l Ustih v Blagaju ne drugih, samo da so Turki. Klali ? menda do sodnega dne. Maščevali se bomo za to 11 Požiganje, pa bo, kar bo.» jjStv? Je nadrobno začel pojasnjevati, kdo so ustaši, kakšna ^ uPorabljajo in kakšne namene hočejo uresničiti, in Partizani in uporniki tu po bregovih, s puškami in V i \^ariŠi!» govori šoša pred četo, toda ubežnikov ne Ni to isti šoša, lahkonog in nevaren, ki Je z orlov-ik^^ if&al rudarje in jih podil pred množico, ki je Se zbirala po blagajskem pobočju in hotela planiti >li Požigat in pobijat v povračilo za tisto, kar so Rudarji so se jim upirali, v šoševo ime, toda Jih ni marala ubogati, ampak jo drvela čez višavje s sekirami in ognjem. Tedaj je šoša v obupu a* tri svoje ljudi: teko naj po prečni poti in pre- strežejo drhal, naj rečejo, da prihajajo iz Blagaja in da so spodaj na cesti, na polju ob Sani, videli mogočno vojsko, ki je pravkar prišla in se utaborila. In rečejo naj tudi množi ai: «če napademo Blagaj, se nihče ne bo vrnil živ, kajti tista vojska nas bo potolkla in poteptala ko snope!» Razjarjena množica se je ustavila, omahovala, se začela umikati, kopneti; nekateri so že zbežali kot neumni in s sključenimi hrbti. Tako se je nori val razbil, čez dan, dva pa se je tako že vse obrnilo, saj je od Novega, Blagaja in Dobrljina res začela prodirati številna vojska, kmečka fronta pa je razpadla, se zrušila ker je vsak hotel rešiti glavo... «Tovariši!» govori šoša pred četo, toda ubežnikov ne omenja. Ali je to isti šoša, ki je po zlomu kmečke fronte v LješlJanih in pred Dobrljinom zbiral ljudi z orožjem, tako imenovane ((puškarje,» jim govoril, da bitka ni izgubljena, čeprav se je uporniška fronta razsula, ampak da se prav sedaj začenja partizanska borba. S šošem in Ivico Marušičem so se puškarji umaknili v Kozaro, trideset kilometrov od svojih vasi, in ostali v odredu pod poveljstvom Mladena Stojanoviča. Nekaj časa ni bilo o njih ne duha ne sluha, izgubila se jim je sled, dokler niso neko noč spet zagrmele puške pri volinj skem železniškem mostu, ki so ga hoteli vreči v zrak in tako pretrgati zvezo med Bosno in Hrvatsko. Potem so partizani napadali skoraj vsako noč, na vseh straneh: gorele so vojašnice in železniške postaje, izginjali telefonski drogovi, leteli v zrak pragi in tračnice, ustaško-domobranske posadke v Svodni, Ometaljci in v Strižni so izročile orožje. Mladenova in šoševa vojska je rasla, množilo se je število desetin in vodov, nobena noč ni minila brez spopadov, streljanja in ujetnikov, ki so jih partizani vodili skozi vasi, kazali tone tom in tako širili glas o svojih uspehih... «Tovariši!» govori šoša pred četo, toda ubežnikov ne omenja. Ali je to Isti šoša, sedaj že vojskovodja in Mladenov namestnik, pred katerega so borci vodili cele gruče ujetnikov, in ti so bili prepričani, da jih čaka smrt. «Treba jih je pobitih) pravijo partizani. «Trebe jih Je poklati!)) pravi Rade Kondič, ki Je postavljen za vodnika. «Treba jim Je kožo odreti s hrbta!« pravi Lazar — stopil Je k Peru Bosančiču, ki je vzel v roke nož ln čaka. Toda povelje je drugači.o: pride šoša in nekateri njegovi borci debelo gledajo, ko spregovori o zablodah domobranske vojske, ko pravi, da domobranci niso ustaši, ampak vojska prisilno mobiliziranih kmetov iz Zagorja, Slavonije in Bosne, vojska, ki je sestavljena iz nesrečnikov, ki so Jih prisilili, da nosijo orožje. Najboljše znamenje, da to niso uatafil, so domobranske puške, katerih cevi niso osmojene od smodnikovega dima ne razširjene od prehudega streljanja, ampak so čiste in namazane, nabojnjače pa imajo polne patronov, kar pomeni, da niso streljali. Potem se je Soša obrnil proti domobrancem, Jih grajal, ker služijo usta-Sem in Nemcem, Jim govoril o partizanih in namenih partizanske borbe, v kateri se z ramo ob rami borijo Srbi, Hrvati in muslimani, pa tudi drugi, vsi, kd želijo, da bi ta dežela bila svobodna. Potem je naročil, naj ujetim domobrancem dajo kosilo, Jih pošteno nahranijo, jim postrežejo celo z žganjem in tobakom, potem pa naj Jih v spremstvu odpeljejo do reke in s čolni prepeljejo na drugo stran, na Hrvatsko. In res so to naredili. Ko so domobrancem delili kosilo (kruh, čorbo, meso, potico in sir), se je Lazar prijemal za trebuh, v želodcu mu Je krulilo, čreva se krčila, roka pa mu iskala puško in nož: rad bi bil odTejen ujetim domobrancem za spremljevalca, Jih odpeljal proti Uni, potem pa jih v primernem trenutku pobil ko pse. To bi radi še nekateri drugi, upajo, da bodo odrejeni za spremljevalce. In čudno: prav to se Je zgodilo šoša Je odredil, naj ujetnike spremijo do Une (ker bi tja radi šli) črni Lazar, Pero Bosančič in nekateri, ki so bili najbolj glasni v zahtevi, da je treba do- mobrance takoj pobiti. In so šli z ujetniki do Une, jih pripeljali na breg, toda bali so se drug drugega in še pomislili niso, da bi obračunali z ujetniki, ampak so molče poiskali čolne, naložili vanje vojake in jib malone vso noč prevažali na drugo stran. Potem so se vrnili in drug drugemu očitali, zakaj se niso spomnili in pobili te pse, jih podavili v vodi. Zdi se jim, da so sami sebe prevarali, saj bodo ti domobranci, komaj bodo doma, že spet zgrabili za puške in šli proti Kozari. Nekateri bodo to res naredili, toda partizani jih bodo znova ujeli, brez strela, jim pobrali puške, mundcijo, uniforme. čevlje, celo srajce, v zameno pa jim dali svoje kmečke obleke, cunjaste in ušive, raztrgane opanke iz neustrojene volovske kože, ki se v dežju omehča in ovije nog kot čreva. Pisana in smešna domobranska vojska bo znova šla proti Uni (ali Savi, v Slavonijo), se s čolni prepeljala na hrvatsko stran, poiskala svoje hiše, se morda znova oborožila in spet kmalu prinesla svoje orožje kozarskim partizanom... ((Tovariših) govori šoša, toda ubežnikov ne omenja. Ali je to isti šoša, ki navdušeno in razposajeno pripoveduje tovarišem o demoraliziranih domobranskih satnijah. Pred odredom Soša bere pismo, ki ga je dobil iz mesta. Sašev sodelavec je nekako ujel poročilo generala Rumlerja, ki se pritožuje Paveličevemu volskovodju Kvaterniku zaradi učinka partizanske propagande: Ko zajamejo določeno število domobrancev, jim zmeraj postrežejo s propagandnim komunističnim govorom, jih pogostijo s hrano in cigaretami, jim obvežejo rane (če so ranjeni), potem pa jih pustijo domov. Ubitim poberejo dokumente in denar, oboje zapakirajo in poi-Ijejo njihovim. Na ta način tako vplivajo na moralo vojakov, da so ti potem neuporabni za akcijo proti upornikom. (Nadaljevanje slediJ Uradnlitvo TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Up«va TRST Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823 Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna Številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poitni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ «AD1T» - DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 22 207 Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-2/w Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski1^ finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali oglasi* 50 beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri up' Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubblicitš Italia Stran 8 9. avgusta 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT • i'1* PO ARETACIJI GVERILCEV ORGANIZACIJE «TUPAMAR0S» V Urugvaju velja zakon «oko za oko, zob za zob» Gverilci bodo mučili ugrabljene diplomate v primeru podobnega policijskega ravnanja - Streljanje sredi Montevidea MONTEVIDEO, 8. — Poveljstvo mestne gverilske organizacije »Tu pamaros* je danes obvestilo urugvajske policijske oblasti, da bo odgovorilo na morebitna mučenja a-retiranih gverilcev s povračilnimi ukrepi, to je, da bo mučilo ugrabljene diplomatske osebnosti. Koš je znano, imajo sedaj gverilci Tu-pamaros v svojih rokah brazilske ga diplomata vicekonzula Aloysia no poziv vatikanskega nuncija v Monteviedu msgr. Agustina Sepin skega. Ta je v svojstvu dekana zbora diplomatskih predstavnikov v Urugvaju sklical sejo vseh diplomatov ter pozval urugvajske o-blasti, naj storijo vse kar je v njihovih močeh, da bi rešile živ 1 jen ja treh ugrabljencev. Urugvaj ske oblasti so sicer »dobrohotno* sprejele poziv, toda so takoj rea- Diasa Gomideja, ameriškega poli girale, češ da nuncijeva pobuda cijskega izvedenca Daniela Mitrio-1 predstavlja nekakšno vmešanje v neja, ki je bil uslužbrn pri uru-1 notranje urugvajske zadeve. gvajski vladi in Amerikanca Clait da Flyja, ki je bil pravtako usluž-ben pri urugvajski vladi Ta vest je potrdila izjavo uru gvajskih oblasti o aretaciji večjega števila gverilcev organizacije »Tupamaros* v nekem predmestju v Montevideu. Med aretiranimi je tudi Raul Sendic, ki ca smatrajo za enega od najvidnejši! predstavnikov mestne gverile v kot je bilo že pisano, predstavlja druga gve rilska organizacija FAPO nekolike drugačno koncepcijo borbe proti sedanjemu režimu v Urugvaju, ker se sklicuje na podeželsko gverilo). Policijske oblasti so iiotele prisiliti zaprte gverilce, da bi povedali, kje gverilci skrivajo ugrabljene diplomate, oziroma funkcionarje, ki sta ju ZDA posodile Uru gvaju. Vsi aretirani voditelji so izjavili, da jim to ni znano. Raul Sendic je baje v prvem trenutku izjavil, da gverilci ne nameravajo ubiti ugrabljencev, toda pozneje je to svojo izjavo preklical. Dejal je, da usoda diplomatov ni več odvisna od njegove volje. Kot je bilo že objavljeno, je ultimatom gverilcev potekel davi ob 5. uri. Policijski organi so napeli vse svoje sile, da bi izsledili kraj, kjer gverilci skrivajo ugrabljene osebnosti. V poslopju, kjer so aretirali Sendica in njegove tovariše, so našli več dokumentov, «i pripadajo ugrabljencem, toda nobenega sledu, ki bi jim pokazal pot do prizadetih. Aretirane gverilce so zasliševali brez prestanka (morda so jih tudi mučili), toda odgovori so bili vedno isti: ne vemo, kje so ugrabljenci. Prva vest, to je, da gverilci morda le ne bodo justificirali talcev, je nekoliko umirila napeto ozračje v Montevideu. Začelo se je govoriti celo, da je prenehala koncentracija brazilskih oboroženih sil na meji. Ta vest že sama po sebi pove, kakšni so sedanji odnosi med Urugvajem in Brazilijo. Urugvajske oblasti so sicer poudarile, da Brazilija in ZDA niso skušale vplivati na sklepe urugvajske vlade glede osvoboditve iz urugvajskih zaporov vseh političnih pripornikov, kot zahtevajo gverilci, toda ta izjava verjetno prikriva resnico. Sum, da je resnica popolnoma drugač na, odkriva dejstvo, da so urugvaj ske oblasti sprejele zelo neprijaz- Da so odnosi med Brazilijo in Urugvajem precej napeti potrjuje tudi vest, da je »morilska skupina* (sestavljajo jo baje policisti) Ria de Janeira, zagrozila, da bo po bila vse urugvajske državljane, ki živijo v Braziliji in ki so imeli o- sodnjsk' do j-usti pravka s policijskimi in m oblastmi, če bi prišlo fikacije brazilskega vicekonzula. Vzdušje v Motevideu je danes zelo napeto. Davi je neka skupina gverilcev »ukradla* neki avtobus ter se pripeljala z njim do središča mesta. Gverilci so oddali več rafalov iz brzostrelk in mitraljezov na sedež nekega vladnega krožka. V bližini je tudi policijska postaja. Na srečo ni bilo mrtvih in ranjenih. LONDON, 8. - Sloviti shakespearski igralec Laurence Oliver leži že od preteklega tedna v neki londonski bolnišnici zaradi lažjega vnetja prsne mrene. Njegovo zdravstveno stanje je dobro in bo lahko nastopil v gledališču že prihodnji teden. V PRIHODNJIH MESECIH Prenehalo bo pluti 55 ladij ameriškega vojnega brodovja ZDA bodo tako razpolagale skupno z manj kot 700 bojnimi ladjami ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOLESARSTVO Svetovno prvenstvo v Angliji NEW YORK, 8. - Ameriški minister za vojno mornarico John Chaffe je javil, da bo iz ekonomskih razlogov prenehalo pluti 55 ladij ameriškega brodovja. Med bojnimi ladjami, ki bodo v prihodnjih mesecih prenehale pluti so letalonosilka za napad »Bonhomme Richard*, težka križarka »St. Paul* in še 53 pomožnih ter dvojnih bojnih ladij. Srednja starost teh ladij je 23 let, najstarejša »Platte* pa pluje že 31 let. Minister je poudaril, da je s temi 55 bojnimi ladjami prenehalo skupno pluti 228 bojnih enot, in to vedno iz ekonomskih razlogov. Prostih bo ostalo tako 13.000 mornarjev, ki so trenutno na 55 ladjah, od katerih pih 41 pripada brodovju Tihega oceana, 14 pa brodovju Atlantskega oceana. Odgovorni bodo morali rešiti problem, kam in iiiiiiiiiMiiiiiiiiiMJiliiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiriiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiimiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KANAREK NASTAVLJA PASTI IZMUČENI PRIČI Ob pogledu na sliko trupla Folgerjeve Kasabianova imela spet živčni napad Dekle je izjavilo, da smatra Kanareka za nepoštenega Kljub izčrpanosti ne naseda Mansonovemu branilcu LOS ANGELES, 8. — Zasliševanje Linde Kasablanove postaja iz dneva v dan skoraj dramatično. Mansanov branilec Irving Kanarek je do delkleta Izredno neusmiljen in njegovo zasliševanje je spravilo Kasabianovo ob živce. Odvetnik skuša sedaj izrabiti njeno labilno ravnotežje in posebno ranljivo psihološko stanje. Skoraj mu je to dokončno uspelo, ko je dekletu pokazal sliko Iznakaženega trupla Igralke Sharon Tate. Vendar je sodnik prekJmil razpravo in dekle si je tako vsaj nekoliko opomoglo. Kanarek pa ni popustil in je ob ponovni sodni razpravi predložil dekletu še sliko umrle Abigail Falger. Njeno truplo Je polletja našla na vrtu pred vilo v Bel Adru. Ko je Kasabianova zagledala veliko barvano sliko okrvavljenega trupla je spet Izbruhnila v krčevit jok in sodnik je že spet moral za nekaj minut prekiniti zasliševanje. Dekle je kar naprej ponavljalo, da ne more verjeti, da to ne more biti res. Kanarek Jd je nastavil past, ko ji je rekel: «Kako ne morete verjeti, saj ste bili zraven!« Kasabianova je tedaj premagala jok in s predirnim glasom zavrnila Kanareka: «Ne, nisem jaz tega storila, tako živalskega dejanla...« Iz pastd, ki jdh Kanarek nastavlja dekletu, Je tudd jas- PREDEN GRESTE NA DOPUST, naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v Inozemstvo 15-DNEVNA NAROČNINA L 600 Telefonirajte na it. 93-808 no, da skuša taiko zmesti dekle, ki naj bi mu na kak način priznalo da je tudi samo sodelovalo pri umorih. Kasabianova pa se precej spretno izmika takim pastem in, čeprav je izmučena, ne podleže dvoreznim vprašanjem. V primeru, da bi Kasabianova nasedla Kanareku, bi po kalifornijskih pravnih normah proces ne bil več veljaven. Dekle je pred časom podrobno opisalo pokol v Taitedni vili in umor zakoncev Labianca. Tožilstvo bi moralo v tem primeru podpreti umore z neizpodbitnimi dokazi. Kasaibiandna izpoved krivde, bi bila torej pravno enakovredna izjavi o nedolžnosti obtožencev. Ko Je gledala eno izmed sldk, ki jih je prinesel v sodno dvorano Kanarek, se je Kasabianova obrnila do treh »Satanovih suženj«, ki so obdolžene skupaj z Mansomom to so ((Sadie« ali Susan Atkims, «Katie» ali Patrida Krenvrinikel in Leslle Van Heuten, in jih s tresočim vprašala: «Kako ste mogle kaj takega storiti?« Dekleta so jo breizrazno gledale, Mamson pa je zazehal. Kanarek je med drugim vprašal Kasalbianovo, zakaj se nikoli pred procesom ni hotela z njim pogovoriti. Dekle mu Je mirno odgovorilo, da se nanj ne more zanesti. ((Mislite, da sem nepošten?« je nadaljeval odvetnik. «Da,» je odgovorila Linda. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA, Mestni trg 26 Letošnjo jesen Izide pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani edinstveno delo Slovenski impresionisti S to knjigo, ki bo Imela 212 strani velikega formata 25 x 29,5 cm, bodo slovenski impresionisti prvič v celoti predstavljeni. Poleg uvodne študije akademika prof. dr. Franceta Steleta bodo objavljene barvne reprodukcije najpomembnejših del IVANA GROHARJA RIHARDA JAKOPIČA MATIJE JAME MATEJA STERNENA Barvne reprodukcije bodo tiskane pri «Arti grofliche Ricordl« v Milanu, ki bo ponatisnila »Slovenske impresioniste za potrebe italijanskega trga v 3000 izvodih. Knjiga bo vezana v platnu, plat niče votlrane in prevlečene s plastičnim materialom. Založba razpisuje za to edinstveno edicijo subskripcijo ld traja do izida knjige. Knjiga izide v Jeseni 1970. Za naročnike velja cena 12.500 Hr. Ta znesek lahko poravnamo tudi v 5-mesečnih otočkih po 2.500 lir. Prednaročila sprejema: TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst — Ul. sv. Frančiška 20 — tel. 61-792 Sovjetska verzija avta «fiat 124» MOSKVA, 8. — Časopisna agencija «Novostdv) je objavila potočilo v katerem se navajajo bistvene razlike med avtom «fiat 124» in sovjetsko verzijo tega vozila, ki je znana pod imenom »vaz«. Vozilo «vaz» izhaja brez dvoma lz avta »flot 124», toda že na prvi pogled se lahko zaznajo določene razlike: najndžja višina znaša pri sovjetski verziji kar 30 cm več kot pri italijanski ter je tudi za 40 cm daljša. Sprednja sedeža sta neodvisna ter vpogljdva. Sovjetska verzija razpolaga nadalje z dvojnim sistemom brisanja vetrobrana: navadnim in periodičnim. V sovjetski verziji so okrepili razne dele vozila, tako, da se je teža dvignila za kakih 70 kg. Največ je spremembe pa zadevajo motor, tako, da se lahko trdi, da je motor «vaz» sploh nov. Glavne značilnosti tega motorja pa so enake kot pri prvotnem modelu: 1,2 kub. cm, komprestja 8,8, moč 60 KM, bemoin «super», najvišja hitrost 140 km na uro, pospešek od starta do 80 km v 12 sekundah. Zaradi sovjetskega podnebja so spremenili tudi nekatere druge dele: vodoraven vplinjač namesto navpičnega (8 litrov goriva za 100 km), posebna naprava za startanje ob hudem mrazu itd Oe so vse naprave nared, motor starta brez težave pri 25 stopinjah pod ničlo. Določene spremembe so uvedli tudd pri zaviralnem in električnem sistemu. Pri tem uporabljajo močnejši generator izmeničnega toka. kako namestiti mornarje. Verjetno ga bodo reševali sproti, ko se bodo posamezne vojne ladje ustavljale v pristaniščih. Z izključitvijo ladje «Bonhomme» bodo ZDA imele manj kot normativno število 15 letalonosilk za napad, začasno bo «Bonhomme» nado-mestovala «Shangri-la», ki je tudi letalonosilka, ki pa jo uporabljajo za boj proti podmornicam. Za n> ‘ merjavo naj bi še navedli podatke od 1. januarja leta 1969. ZDA so tedaj razpolagale s 736 bojnimi ladjami, sedaj pa jih bodo imele, že manj od 700 aktivnih. Policija aretirala dva italijanska državljana pri Opatiji REKA, 8. — Policijski organi iz Opatije so danes aretirali v bližini Maščenička Drage dva italijanska državljana, ki sta skušala prodajati naivnežem ničvredne ure in »dragulje*. Gre za 55-letnega Eu-getiia Golettija iz Trsta in 34-let-nega Giorgia Giannitta iz Vidma. Osumljenca sta potovala z velikim odkritim avtom, v katerem so policisti našli večjo količino blaga, ki je bilo namenjeno prodaji. Dva planinca izgubila življenje na steni Eigerja — Dva ZERMATT (Švica), 8. nemška planinca sta danes izgubila življenje pri vzponu po severni steni Eigerja. Nesrečnika sta zgrmela v praznino ter obležala kakih 1.000 metrov nižje. Trupli so prepeljali v dolino s helikopterjem. Imeni ponesrečencev še nista znani. Partizani in aktivisti NOB: spomnite se Cerknega ! MiiiiiiiminmitiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiHuiiMiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimimiiiiiiinHiii SPORAZUM ZA SODELOVANJE «Zanussi» in «Rade Končar» gradita tovarno za hladilnike italijanski partner bo prispeval milijardo lir 350.000 hladilnikov namenjenih tujim tržiščem V tovarni hladilnih naprav «Rade Končar* v Bitoli (Makedonija), to je v bivšem obratu «Georgi Nau-mov», ki se je pred časom združil z znano zagrebško firmo in prevzel tudi njeno ime, so te dni začeli izvajati široko zasnovan obnovitveni načrt v sodelovanju z družbo »Za nussi* iz Pordenona. Ob združitvi obeh jugoslovanskih podjetij je namreč italijanski partner sklenil z bitolsko organizacijo desetletni sporazum o industrijsko - tehničnem sodelovanju, za kar pa je bila potrebna temeljita prekvalifikacija prvotnega obrata. Obnovitvena dela bodo trajala do začetka leta 1973 in se bodo vršila v treh fazah: prva bo trajala do avgusta prihodnjega leta, druga do avgusta 1972. zadnja faza pa kakor rečeno do konca istega leta oziroma do začetka leta 1973. Tedaj naj bi znašala proizvodnja hladilnikov 500 tisoč kosov na leto. Finančne naložbe za obnovitev tovarne bodo predvidoma znašale 320 milijonov dinarjev. Prav te dni je začel italijanski partner dobavljati jugoslovanski organizaciji prve stroje in montažne linije za nov obrat. Računajo, da bodo lahko izročili prvo pošiljko hladilnikov iz nove tovarne v letošnjem novembru: prvotna zmogljivost novega obrata bo znašala okoli 500 hladilnikov na dan, v drugi fazi bodo proizvajali po 1000, v tretji pa po 2.000 kosov na dan. Bitolska tovarna bo tako postala največji tovrstni obrat v Jugoslaviji. Italijanski partner je zagotovil 49 odstotkov potrebnih naložb, to je maksimum, dovoljen po jugoslovanskih zakonih o vlaganju tujega kapitala v domače gospodarske organizacije. Zanussi bo poleg finančnih sredstev prispeval tudi potrebno tehnično dokumentacijo, licence in možnost prodaje okrog tri četrtine celotne proizvodnje (350.000 hladil nikov) na tretjih tržiščih. Porde-nonska tovarna bo skupno prispevala v to pobudo nekaj nad milijardo lir, bitolski obrat pa bo predvidoma proizvajal izbor hladilnikov po 140, 170 in 200 litrov prostornine. RIM, 8. — Zdravstveno stanje Michele Petrone, ki se še edina od pred dnevi rojenih šesterčkov borj za življenje, se je nekoliko izboljšalo. Deklica je dobila bolj normalno rožnato polt. Dr. Agostino, zdravnik na oddelku za nedonošene novorojenčke na polikliniki, je izjavil, da rahlo izboljšanje še ne pomeni, da bi deklica lahko ostala pri življenju. »Naše upanje* je pristavil, »je bolj čustveno, kot pa stvarno, ker so statistike v teh primerih popolnoma negativne.* Zlato za Galino Carevo V hitrostni vožnji za amaterje so vsi trije Italijani izpadli LEICESTER, 8. — Ko govorimo tem svetovnem kolesarskem prvenstvu v Angliji se moramo nujno sklicevati ves čas na vreme, kot je to pač tam navada. Vreme se je torej v Leicestru izboljšalo. Ob priliki obiska edimburškega princa, se je celo za nekaj časa pokazalo bledo sonce. Princ Filip je prisostvoval nekaterim tekmovanjem in pozdravil udeležence. Tudi danes so podelili en svetovni naslov. Šel je Sovjetinji Gaiini Carevi, ki je osvojila prvo mesto v hitrostni vožnji. V finalu je premagala rojakinjo Jermolajevo, medtem ko je za tretje mesto tretja So-vjetinja Savina odpravila Čehinjo Zajčikovo. Vse tri kolajne so šle torej SZ. Opravili so tudi četrtfinale hi trostne Vožnje za amaterje. V polfinale so se uvrstili naslednji ko lesarji: Francoza Trentin in Mo-relon ter Danec Pedersen in Avstralec Nicholson. V tretji izločilni skupini vožnje za motorji za amaterje sta se v finale uvrstila zahodni Nemec Gnas in Španec Cerda. Izid je bil tak: 1. Gnas (Zah. Nem.) 2. Cerda (Šp.) 3. De Vlaeminck (Bel.) 4. Spannagel (Švi.) 5. Loloney (Avsl.) 6. Nuthall (VB) 7. Ryninc (Niz.) Spored SP v kolesarstvu DIRKALIŠČNE VOŽNJE 9. avgusta 14.30 hitrostna vožnja za amaterje (polfinale); zasledovalne vožnje za profesionalce (kvalifikacije) zasledovalne vožnje za ženske (polfinale) ; 18.30 hitrostna vožnja za amaterje (finale); zasledovalna vožnja za profesionalce (prva skupina); zasledovalna vožnja za ženske (polfinale); ekipna zasledovalna vožnja (kvalifikacije). 10. avgusta 19.00 zasledovalna vožnja za profesionalce (polfinale); vožnja za motorji za profesionalce (druga skupina). 11. avgusta 14.30 hitrostna vožnja za profesionalce (osminke finala); tandem za amaterje (izločilne skupine, četrtfinale); ekipna zasledovalna vožnja (četrtfinale). 19.00 zasledovalna vožnja za profesionalce (finale); vožnja za motorji za profesionalce; hitrostna vožnja za profesionalce (četrtfinale); tandem za amaterje (polfinale). 12. avgusta 18.30 vožnja za motorji za profesionalce (finale); hitrostna vožnja za profesionalce (polfinale in finale); tandem za amaterje (finale); ekipna zasledovalna vožnja (polfinale in finale). CESTNE VOŽNJE 13. avgusta 12.00 100 km ekipno 14. avgusta počitek 15. avgusta 9.00 cestna vožnja za ženske (65 km) 12.00 cestna vožnja za amaterje (175 km) 16. avgusta 10.00 cestna vožnja za profesionalce (270 km) • KOŠARKA Jugoplastika - Saba 63:32 Včeraj je bila na nabrežinskem igrišču mednarodna košarkarska tekma med Jugoplastiko iz Splita in Ekipo Sabe iz Trsta. Zmagala je splitska ekipa. Zaradi pomanjkanja prostora bomo obširnejše poročilo objavili v torek. SPLIT, 8. — Moška ekipa splitske Jugoplastiko, ki jo letos trenira a-meriški trener splitskega porekla George Stanich, se vestno pripravlja na prihodnje prvenstvo. Čez ne- LONDON, 6. — 21-letni angleški novinar Kevin Murphy je prepla- iiiiiiiinniHiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHUliiiiiiiiiniUi1 NA DIRKI ZA 52. POKAL BERNOCCHI vai Rokavski preliv v obeh reh. Pot od Doverja do Calais* f opravil v 15 urah in 35 Po desetih minutah odmora odplaval v smeri angleške ob3** kamor je priplaval po 19 urah M 35 minutah. Med potjo je naletel na nekaj meduz, ki so povzročile boleče opekline. kaj dni bo odšla na turnejo po * liji, potem pa se bo udeležila mrja v Splitu. Tudi z ljubJi^L Olimpijo ima v programu trel tekmo. NOGOMET FIRENCE, 5. — Nogometno *£ štvo Latine, ki igra v C s*0* j. C lige bo moralo prihodnje *etoa grafe v nižji kategoriji. .Takoj, določila disciplinska komisija profesionalne lige. Takoj P Matera — Latina, ki se je k®1 la z izidom 0:1, se je zvedelo. so nekatere osebe ponudile v ^ vsote denarja igralcem Matere., ^ bi pripomogli k zmagi Latine, 3 ^ bila že takrat v nevarnosti, d* zaduje. Latino so tožili discip*11 j komisiji, ki ji je danes odvze točk. Latina je tako obtičala ^ predzadnjem mestu lestvice s točkami in bo prihodnje leto. la v D ligi namesto Barlette, lahko še naprej ostala v vis.l1 ■n..'"11" Guerra osvojil prvo mesto Na startu so bili prisotni vsi najboljši italijanski kolesarji 1. Pietro Guerra, ki je Pre^ MILAN, 8. — Danes je bila na sporedu 52. izvedba kolesarske dirke za pokal Bernocchi. Na startu se je predstavilo približno 100 kolesarjev, med katerimi 10 od dvanajstih reprezentantov, ki se bodo udeležili letošnjega svetovnega prvenstva v Leicestru. Manjkala sta samo Gimondi in Zilioli. Dirko so v prvih kilometrih razgibali Motta, Sgarbozza, Guerra, Pifferi in drugi. Po 56,5 km je bil njihov naskok nad glavnino približno 3 min. in pol. Po 105 km se podajo na lov za pobeglimi Rota, Simonetti, Della Torre in drugi. Ulovijo jih pri Castellanzi. Po tem je bila proga speljana po krožni poti pri Legnanu. Vsak k je meril 10 km in bilo jih je treba prevoziti 7-krat. Tudi na tej krožni progi je bila dirka vseskozi živahna. Devet kilometrov pred ciljem si pridobi Pietro Guerra nekaj sekund prednosti, ki jo ohrani do cilja. Za Guerro je to drugi uspeh v tej sezoni. Vrstni red na cilju: 237 km dolgo progo v 5 urah s p.h. 45, 677 km/h. 2. Beghetto 3. Basso 4. Dancelli 5. Sgarbozza 6. NicoJetti 7. Bitossi 8. Chemello 9. Mačehi 10. Motta 11. Jotti 12. Cravero PLAVANJE V raznih državah so se ^ p plavalna prvenstva. Tako ie , $ nadi n.pr. Mc Donald doseg®* $ dober čas 57”4 na progi 109 tuljček. Na Nizozemskem 03 ka plavalno prvenstvo v zna^l p premoči 16-letme Linde De P®: r je zmagala na progi 200, in 1.500 m. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiifitiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii»,|,,>l Grgič osvojil maraton Goto Presunljiva slika predvčerajšnje železniške nesreče pri Škofji Loki Na Padričah se še vedno govori o krasnem spektaklu, ki so ga priredili jugoslovanski svetovni prvaki. Čermak in tovariši so s svojo igro in ljubeznivostjo zapustili nepozaben spomin, ki je nekoliko zasenčil ostale športne dogodke. Danes ss bo torej zaključil ta «2. športni teden Gaje*, ki je nedvomno uspel tako organizacijsko kot zaradi športne kakovosti in množičnosti. Zaključil se bo z bogatim in kakovostnim sporedom, ki bo gotovo še za en dan navdušil domačine in vse športne ljubitelje, ki so za en teden zanosno sledili tej uspeli športni prireditvi. BALINANJE Že zjutraj, z začetkom ob 9. uri, se bo nadaljeval turnir v balinanju, ki je letos zvabil na padriško manifestacijo kar 16 četverk, ki so vse dobro pripravljene, tako da bo borba za osvojitev prvih mest sila izenačena in zanimiva. Letošnjega balinarskega turnirja se udeležujejo tudi štiri jugoslovanske ekipe, zaradi česar je turnir še bolj zanimiv in privlačen. Te ekipe so: Sežana, Reka, Komen in Koper. NOGOMET Ena najzanimivejših točk oelotne-ga sporeda «2. športnega tedna Gaje* bo današnja nogometna tekma med mladinskima nogometnima moštvoma Gaje in ljubljanske Olimpije. Tekma bo na padriškem igrišču ob 17.30. Ljubljanska nogometna šola sodi med najboljše v Jugoslaviji, tako da bomo danes lahko videli res kakovostno moštvo, ki je že prejšnia leta navdušilo s svojo igro. Ljubljančani so že več let nemoteno slovenski prvaki kategorije in so predvsem v napadu zelo učinkoviti. Predstavniki Gaje nikakor ne bodo igrali podrejene vloge. Že dalj časa se vestno pripravljajo za to srečanje in trdno upajo, da bodo pred domačim občinstvom zapustili čim boljši vtis. ODBOJKA Padrišiki prireditelji so poskrbeli tudi za ljubitelje odbojke. Ob 19. uri bo namreč na sporedu srečanje med moškima postavama Bora in Jesenic. Žal bo moral Bor nasto- piti za to priložnost brez svoje standardne postave, ker je večina igralcev zaposlena z izpiti. V Borovih vrstah bodo namreč manjkali Klavdij Veljak, Igor Orel in Žarko Uršič. Zaradi tega pa bodo med «plavi-mi» nastopili Božič, Grilanc, Miloš Budin in Igor Guštin. Borovi nasprotniki, Jesenice, nastopajo v drugi zvezni jugoslovanski ligi. Slovenski odbojkarji tvorijo homogeno ekipo, ki igra moderno in učinkovito odbojko, saj so se vedno zadovoljivo izkazali v prvetr stvu. KOŠARKA Ob 10. uri bo na sporedu finale za 3. in 4. mesto med Sežano in Salonitom iz Anhovega, če je Se-žancem v četrtek ušla zmaga, pa bodo gotovo danes napeli vse sile, da si zagotovijo vsaj 3. mesto. Za 1. mesto pa se bosta spoprijeli ekipi Bora in Servolana. Tekma bo ob 20.30 in bo gotovo dokaj zanimiva. Borovci imajo resne možnosti, da osvojijo prvo mesto, seveda pa ne bodo smeli podcenjevati nasprotnikov, ki so sila požrtvovalni in so 'bili za naše košarkarje vedno trd oreh. V drugi izločilni košarkarski tekmi v okviru «Drugega športnega tedna Gaje* je Bor z visoko razliko premagal Salonit iz Anhovega. Borovci so si tako pridobili pravico do nastopa v finale za prvo mesto. Jutri se bodo «plavi* torej spoprijeli s Servolano, ki je v izločilni tekmi premagala Sesano. Včerajšnji izid. BOR — SALONIT 89:51 (50:24) POSTAVI: BOR: Zavadlal (18), Sancin (2), Fabjan (10), Rudeš (2), Lakovič (17), Starc (19), Sirk (10), Rajmund Kralj (5), Ambrožič (4). M. Kralj (2). SALONIT: Grosar (8), Blažič (15), Meliuk, Žnideršič (4), Medvešček L. (4), Medvešček D., Lovrič (4), Stantič (5), Gornišek (11). SODNIKA: Vrh in Scaramera iz Trsta. Prosti meti 10:18. Bor 11:24, Borovci so živahno začeli m takoj spravili v težave naSP,jVj ke ki nikakor niso mogli paUSffi učinkovitih napadov »plavih* nati pa je treba, da sta n«^ pi manjkala oba standardna ^ tako da je bila naloga bo ^ precej olajšana pri lovljenj11 tih žog. Vsi Borovi košarkarji so n3 no pokazali precejšnjo točn®, v metu. Povsem dobro je tokr ^ gral Zavadlal, ki je v .st. delu igre zbral kar 18 ^ vrstah Salonita sta se d°h.r5j(. zala kanetan Grosar in Blaz MARATON GAJE na Gaje je bil sinoči na # nočni tek maraton Gaje na p* trov dolgi progi mimo Pa<‘r‘jci pade, pokopališča v Ba $ spet na Padriče, je starta* najst tekmovalcev, na cilj * $ je prišlo deset, ker se <*v'm javila kontroli in sta bila skvaJificirana. Takoj po _ srLy[|' tekači v strnjeni skupini,. P lil* proti Gropadi im tu na lažJe% cu imenovanem »Gaja* , P ^ t prve selekcije. V ospredje (Jfl rinejo favorit Ruzzier *er„ jf* Oskar in Iztok. Nekako poti med Bazovico in ,iA0 pa omaga Grgič Iztok in v P končni zmagovalec odloči j p1 šu, kjer Grgič Oskar za P1 1 hiti Ruzziera. Zmagovale® ^ f ganizator podelil pokal '*? ,z 5iri‘ daljo, drugouvrščeni dob» \]t> medaljo, tretji pa bronasto-red: ,„i" 1. Grgič Oskar (Gaja) 2J 2. Ruzier Fabij (Bor) 2*,$0' 3. Kobal Valter (Breg) ,, 4. Grgič Iztok (Gaja) »fjTC 5. Glavina Edvin (Lon.ifr'..IIi 6. Guštin Egon (Kraški °u pentabor) 28’00’’ . j^ti 7. Milič Renzo (Kraški o pentabor) 28’15” . 8. štule Valter (Kraški ° pentabor) 30’15” . 1 9. Milič Valter (Kraški 0 pentabor) 30’32” . j0iH 10 Škabar Žarko (Krask* pentabor) 31’10” !>• 1