Štev. 40. PoStnlna platana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 2. oktobra 1924. Leto III, ■mmm MIHI :£6A-DEIQVN£Sff |^»ia vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Posamezna Številka Inserati, reklamacije in naročnina na upravo .Jugoslovanska tiskarna*, Kolportafni ^ stane Din. 1—. Uredništvo : Ljubljana, Stari trg 2/!. ===== ^ ===== oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Rokopisi se ne vračajo. za en mesec Din. 4'—, za četrt leta Din. 12*—, za pol leta Din. 24'- Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Inserati se zaračunajo po dogovoru Vabilo na lUetoko-mladinski zbor ki f it V eh- išli i e- (13 iifl v SO' ati' d« lik' tidi d€' ;S0* tlO' ksi k» o# # p) a« kršansko socijalistične,.Krekove mladine11 Se vrši v uedeljo 12. oktobra 1924 ob 9 url do-Mdne v dvorani Rokodelskega doma v Ljubljani. Spored zborovanja: '• Otvoritev in pozdrav. 2- Poročilo osrednjega izvrševalnega odbora, n .. Kulturno delo v organizaciji, referira tovariš lv. ^ajsek. p,, 4. Ženska organizacija, referira tovarišica Tonči r-rŽen. Delavski tisk, referira tovariš Ivan Pečan. jv 6. Cilji in pomen »Krekove mladine«, referira tov. 0 hodnik. Volitev novega osrednj. izvrševalnega odbora. 8. Slučajnosti. 0,Zr*ost vsakega zavednega člana in prijatelja »Kreko-Ve mladine« je, da se zborovanja gotovo udeleži. ^ krščansko socialističnim pozdravom, nasvidenje. 200.000! 50 -h Beograda prihaja strašna vest: v ministrstvu za 'Politiko je našla sedanja vlada nad 200.000 raz-]iJ prošenj in vlog, ki niso bife niti — registrirane. 5ili .'*:e' dvestotisoč vdov, sirot, invalidov in podob-^ajvečjih revežev si je pritrgalo od ust zadnje kraj-2!’ s° preskrbeli prošnje in jih kole kovali, v mi-Hj *tv,u za socialno politiko pa teh prošenj niti pogledal ^v.krst. temveč so jih metali med staro šaro, 200.000 W • v -'e pa čakalo dan za dnevom v trepetajočem da jim bo gotovo ustreženo in prošnje v par rcšiene! Da, tako so delali v času, ko so vodili WCSrečno državo in njeno socialno opli tik o demokrati, io J*01 so tako vneto kulukovali tudi scialni demokrat-4 *^'o je poslovalo ministrstvo za socialno politiko te ^Or - So veclrili in oblačili v njem razne veličine, ka-i^. -«m ucmoivrai ut. Kuželj, aJ* ^liranih študentov, s katerimi belgrajske radikal- v^ani demokrat d'r. Kuželj, dr. Krmpotič ter dolga } ^liranih študentov, ^iiokratske porodice niso vedele začeti drugega, pa it). j" vtakmle v ministrstvu za socialno politiko. Tako ^iti delalo tedaj, ko1 je cvetel edinozveličani centrali- iti l sledi iz tega? Tega mora biti konec, pa če ima Hvfl finsko socialno delavstvo do skrajnosti1. Ministruj socialno politiko je za nas najvažnejše in je za v rQ,Se. zato zahtevamo tu reda. Naj ima to ministrstvo re‘ delavstvo ve. da ima družba združenih papirnic dobro srce za generalnega ravnatelja in za nje?0 »putke«. Prvi delavski župan! V D. M. v Polju pr? Ljubljani' so v nedeljo. sept. t. 1. volili župana in izvolili Franc Kukavico, Prt sednika »Zveze papirniškega delavstva«. flP To je iprvi župan, izvoljen na programu in P° »Delavske zveze za Slovenijo«, ki seje na la us k en to čnern zboru 10. maja reorganizirala, na fetošnje*H! 1. junija pa pokazala vso svojo notranjo moč »Delavska zveza« je v I). M. v Polju stala že P vojno. Zanimiva pa je njena razvojna pot po PreVl Pri občinskih volitvah leta 1921 so ji1 krajevni pre® vitelji maše stranke ponujali v občinskem svetu "T, odbornike. Pod vodstvom požrtvovalnega Antona kri 0 jovca je- bila priseljena iti na volitve s samostojne1 didatno liisto. Iz volitev je izšla relativno najmočfl1 pridobivat isi pet mandatov. f V občinskem odboru je ta peterica tvorila »J*« stoži tri leta jedro in izhodišče za vse ljudsko občv| gospodarstvo. Tudi pri letošnjih volitvah je nastopila »Del^to zveza« samostojno, vezavši se z listo »Kmetske zv®5| Priborila si je 10 mandatov. Vodila pa je celoten voh boj in pomagala našim kmetom in obrtnikom. „ *fT $ Dočim pa so se prej v D. M. v Polju kmetje lavci med seboj prerekali, so ti boji takoj utihnili, p hitro se je »Delavska zveza« strumno zoirganižir®i®y danes ne obstoja tam nobena bojazen več. ZaddJJ. i so vsi naši stanovi, zavedajoč se, da bo novi ob®1 odbor vodil pravo občinsko politiko. -jj! Za kršč. delovno ljudstvo in za javnost je s v D. M. v Polju poučen iz sledečih ozirov: ^ 1. Neplodni boji med stanovi obstojajo satno kjer je eden organiziran, drug ipa, ne. Žalostna Mati Božja. Brat Janez je stal nekega dne na samostanskem vrtu. Topo je gledal predse, strmel v daljavo, na Obrazu se mu je brala žalost. Iz otožnih misli ga vzbudi pater, ki je prav med tem prišel mimo’. »Brat Janez, zakaj si tako otožen?« Lahka rudeči-ca se je pokazala na bledem, izrazitem obrazu brata Janeza. Molčal je nekaj trenoitkov, potem pa je rekel: »Brat Marko, dozdevna modrost človeška je neumnost; le volja božja sama je dobra.« »Kaj pa si želel, da, se ti ni izpolnilo?« je vprašal zopet Marko. »Čuden se ti bo zdel morda povod moje otožnosti. Žalosten sem že dalje časa, ker se ni še noben piesnlk spomnil Marije, ko ,je stoje pod križem trpela v svojem srcu bole črne svojega Sina in ko je videla umirati svojo ljubezen. Pesem, ki bi opevala Marijino’ žalost, bi morala biti taka, da bi pretresla nebo in zemlljio, spreobrnila vse grešnike, pesem, ki bi ovenčala pesnika z neminljivo slavo.« »Kdo zamore izliti neizmerno morje v malo jamico?« odgovori brat Marko, »kdo naj izrazi v borni pesmici vso neizmerno bol preblažene Device?« »Jiaz mislim, da se to pač zaradi tega do sedaj še ni zgodilo, ker ni bil nihče tega vreden« odgovori brat Janez. »O ko bi se mogel dobiti vsaj med brati sv. Frančiška eden. ki bi bil vreden opevati žalost Matere božje.« »Kadar bo volja božja, bodo kamni govorili!« je bil miren odgovor patra Marka. Tedaj pa je zapel zvon, naznanjajoč, da je minul čas počitka. Konec je bil njiju pogovoru; hitro sta šla vsak n,a svoje opravilo. ❖ Iz mesta pa je prihajal do samostanskih zidov šum in hrup. Veliko im malo, staro in mlado je hitelo na slavnostni prostor, kjer se je imela začeti pravkar velika ljudska veselica s petjem, godbo, deklamacijami in plesom. Izmed množice pa se je vedno vzdigoval glas, poln navdušenja: »Fvviva Jacopo de Benedetti!« — In po pravici so izgovarjale vsa usta todijiskih meščanov to ime s ponosom in hvaležnostjo; kajti Jacopo je bil prireditelj in duša te sijajne zabave, kakor je bil on sploh že prej priredil mnogo takih ljudskih zabav. Jacopu je bilo, lahko prirejati take dragocene zabave. Bil je namreč imeniten zagovornik. Glas o1 njegovih govorniških zmožnostih je šel daleč okrog; zato pa si je prislužil ogromnega premoženja. Še celo v Rimu in Florenci so izgovarjali njegovo ime s spoštovanjem. Izkazovali so mu skoro kraljevsko čast, a bali so se ga pa tudi, ker je imel jezik ojster kot nož. Skop pa ni bil, tudi štedi ni s svojim denarjem; živel je in pustil živeti. Užival je življenje v polni meri; kar razsipal je denar. Kjer je bil on, tam je bilo veselje, smeh, veselice, ki jih je on prirejal ljudstvu in meščanstvu v zabavo,' so se kar vrstile ena za drugo. Ni čuda tedaj, da so ga To- dijci tako slavili in častili. Zato pa tudi ni čuda, 0 ^ je Jacopo imenoval samega sebe s samozavedniri p, nosom prvaka todijskega in da se je večkrat šaltfltoi razil, da bo z njim umrlo mesto, Todti, ker je on ni duša. l. Pa dasi je bil ponosen in je samega sebe čeval, so ga vendar vsi radi imeil, ker je bil zelo to zen in ljudomil. Pa če bi ga ne bili ljubili zaradi ^ bi ga bili ljubil radi njegove žene. To vam je bile S g V celi umbrijski deželi ji gotovo ni bilo para. SaD jgi brota, ljubeznivost in nedolžnost je odsevala iz krasnega stasa. S svojo lepoto je očarala vse, s. pg|j' nitostjo pa si je priborila srca vseh. Vsak dan Je ^ f cerkev, pogosto je obiskovala bolnišnico, šla je to* stelje do postelje; tu tožila, tam pomagala. Ko je s po mestnih ulicah ob strani svojega soproga, dragoceno, svilo’, so, ljudje kar obstajali in jo občuu^ Ul’UhOVVI »v/ VJ » VVOVUJUH J fof P" i In če bi se pokazala na ulici v kraljevi obleki s k |? krono na glavi, nihče je ne bi nevošljivoi P10®* ljubili so* jo, vsi od prvega do zadhjega, kot nal cenejši zaklad1 svojega mesta. ^ Kako pa jo je šee ljubil njen soprog! če ie val Jacopo svojo ženo’ zvezdo, in solnce svojega ja, tedaj, je govoril resnico. Če tudi je bil sebe in na svoje prednosti, vendar je bil tisoc^afli nosneje na svojo pobožno, zvesto, dobro ženo ^ t In čeprav on ni bil pobožen in je skoraj pozabi in mu ni bilo dosti mar za cerkev, je vendar s M 2. Kakor hitro se izkaže organizirana moč posameznih stanov, brezplodno prerekanje odpade in se za-ane Pravo vzajemno in koristno delo. 3. Dokler prosi delavec milosti, je vedno tepen. Kakor hitro pa se organizira, je vpoštevau in pride do Svoje veljave, kar se vsem zdi čisto naravno, tako da nKgovim zahtevam nihče ne oporeka. 4. Krščansko soialno delavstvo se ne boji odgovornosti in je pripravljeno prevzeti isto v občini, deželi in ' državi. Zato naj naš prvi župan živi! Ampak enega ne smemo pozabiti: 7(10 »Pravic« gre 'sak teden v D. M. v Polje! Prometna zveza. V Ptuju se je vršil v nedeljo dne 28. sept. 1924 zelo dobro obiskan železničarski javen shod, katerega ^ sklicala »Prometna zveza«. Za shod je bilo- veliko zanimanje tudi pri nasprotnikih. Predsednik ptujske podružnice »Udružemje Jugoslovanskih Narodnih Železnikarjev« tov. Šalamon in socialdemokratski voditelj »Sadeža« so dr. Bahun iz Maribora sta pripeljala na shod fepo število svojih somišljenikov in svoje najzavednej-^ in najboljše tovariše, ki so- bili, kolikor se je sploh «ak>. kar najboljše pripravljeni menda na odločilno bitko Proti »Prometni zvezi« in posebej še proti SLS in se-Nnnji vladi. Že takoj pri otvoritvi shoda so pokazali, da jim jh gre toliko za železničarske koristi in svobodo kriti-*°vanja med posameznimi organizacijami, kakor za uve- , 'javljanje njih prizadevanj, ki merijo, kakor kaže, menda 5a vse kaj drugega poprej kakoir na zboljšanje železni- ! barski koristi. Šele po odločnem nastopu tov. Beltrama, zastopnika P. Z. iz Ljubljane so pristali na to, da se je ^čelo stvarno obravnavati. Prvj je govoril tov. Beltram, ki je jasno in stvarno ^razložil pomen in stališče P. Z. kot organizacije krčansko mislečih železničarjev. Zanimivo je bilo, da njegovim izvajanjem niso nasprotniki ugovarjali, čeprav Je brezobzirno bičal škodljivo in strankarsko, delovanje Nasprotnikov, kar znači, da je delovanje in stališče P. Z.* Pravo. V svoji onemoglosti so se omejili le na kritiziranje čez sedanjo vlado, posebej še poslanca Žebota in ministre SLS, ki da so krivi vseh krivic prejšnje vlade. R Ker niso mogli na stvarne ugovore in dokaze tov. jčltrama ugovarjati, so skušali motiti zborovanje z med-r*ci im hujskanjem, kar se jim pa ni posrečilo. Shod je končal povsem mirno ter so se zborovalci razšli v trd-nfm prepričanju, da železniški delavci in nižji uslužbeu-C| >rnajo še najboljšo zaščito v P. Z. — V Ptuju se bo iv kratkem ustanovila skupina P. Z. Zalog pri Ljubljani. Tudi mi se oglašamo v »Pra-Vlri« zopet enkrat. Naša mlada organizacija, ki so ji za-beliivi železniški preroki napovedovali smrt že kar prve NHi, si počasi utrjuje svoje postojanke in se pripravlja 2a nadaljne delo. Iz najhujših kalibrov so streljali na o-r-*atlizacijo »Prometne zveze«, po njenih funkcijonarjih p Do vsakem članu posebej. Vse so si izmislili, celo, da 3e to izključno uradniška organizacija, čeprav nima P. Z. jhti pet uradnikov. Toda posebno progovno delavstvo j*- uvidelo, da od raznih gesel nima ničesar, ampak, da •NjJ niore dati pomoč do, boljšega gmotnega položaja uino organizacija, ki ima smisel tudi za najnižjega, naj->ednejšega trpina. Verno pa tudi to, da čakamo odrede od katerekoli strani zastonj, če si ne bomo pomada sami. Edino v nas samih, v moči naše strokovne . rSanfeacije in naši strokovni disciplini in zavesti je tudi a*a rešitev. Delo rodi uspehe povsod in jih mora tudi ^ri nas. Demogoštvo in fraze bodo šle preko, nas tako, r°t so šle do sedaj. Pride čas, ko bo naša vztrajnost ®9ila uspehe, ko ne bo več treba prositi in čakati milo-t ampak stopili bomo ponosno na plan v zavesti svoje v°ci in zahtevali svoje pravice, da bomo mogli vsaj žiti človeka dostojno življenje. Danes moramo s svoji-’ družinami hoditi bosi in strgani ter lačni, dasiravno Jj10 izpostavljeni vedlnim žvljanskm nevarnostim in vre-d ^n^kim nezgodam. Pozivamo vse tovariše sotrpine, da s tem, da vplivajo na vse neorganizirane, da sc jj^'na delati, kar je hotela. S tem svojemu možu ni bila u nadležna in on je zaradi tega ni nič zaničeval, če je ]ev °n želel, se je pa tudi napravila po knežje in se ude-evala raznih žabav. S svojo navzočnostjo je še pove- ^kiaia možev ugled. |e Pri pr ir e jev an ju ljudskih veselic je Jacopo gledal se lla sebe in na svojo čast — ona pa ni mislila nič na ^ j.Prisostvovala je zabavam le iz pokorščine do moža, vSaiflle m’s*' 'so b^€ v nebesih. Koliko je pa ona molila k dan za ljubega soproga, čegar dušno stanje je la boznala kot vsi drugi, koliko je ona zanj žrtvova-’ to j in diamanti, je začuden obstal in vzkliknil: »Katarina, kako si ti krasna!« tnu . Katarina je pri teh besedah zarudela. Smehljaje Je rekla: V°fii *L.e počakaj Jacopo, ko pride smrt, ne boš več go-takih ljubeznivih besed.« sbirti more^ sedaj, ko se greš veselit, govoriti o 30 'Pokara ljubeznivo Jacopo. »Glej, da mi ne ^več o tem!« NJisIj., Prosti' dragi *Iacopo: nisem mogla zamolčati te (Konec prihodnjič.) organizirajo, ker s tem delajo tudi za sebe. Vztrajajmo odločno naprej in vse podle klevete bojo zginile v prah ter nam še koristile, da bomo vedno bolj močni. Zalog pri Ljubljani. V petek dne 3. oktobra 1924 se vrši odborova seja »Prometne zveze« skupina Zalog ob 5. uri popoldne pri tov. Pangeršiou. Odborniki! Ker je seja važna z ozirom na naš položaj, prosim, da se seje gotovo in točno vsi udeležite. Predsednik. Osredni odbor »Prometne zveze« sklicuje za v torek dne 7. oktobra širšo sejo točno ob 19. uri v prostorih JSZ. Stari trg št. 2-1. Prosijo se vsi člani osreduega odbora, da se te seje zanesljivo udeleže. Nič napačnega bi pa ne bilo, če se udeležijo tudi člani iz dežele, ako jim je mogoče. Odbor P. Z. Delavska zveza. Dev. M. v Polju. V nedeljo so se vršile pri nas po dolgem polletnem' čakanju županske volitve. Razmerje strank je bilo sledeče: 10 Del. zveza1, 2 Kmetska zveza, 1 Obrtno gospodarska zveza, 6 neodvisni delavci in 6 združeni liberalci. Boj za volitev župana se je vršil med kapitalistično navdahnjenimi starini na en strani ter med modernim socialno navdahnjenim krščansk. socializmom in radikalno socialistično strujo skupaj na drugi strani. Zakulisne mahinacije, ki jih je uganjal prav posebno vneti orjunski kričač, bomo svoječasno še obelodanili. Podkupovanja in podobnega je bilo polno, kočije in konji, vse je delalo. Zvezati se s hudičem, samo da nam ne bo komandiral »klerikalni« delavec, ki drži celo gospodarsko, prosvetno, kulturno, politično in strokovno delo naših organizacij na svojih ramah! Intrige in preračunana politika jim ni šla docela v klasje. Pač je položaj temeljito razčistila in nam dala sedaj res proste roke v našem delu. Kar je bilo gnilega, je odpadlo. Izvoljen je bil z 11 proti 8 glasovom delavski župan. pristaš SLS in naš agilni organizator tov. Fr. Kukavica. Želimo mu uspeha tudi na tem polju, kot ga ima že drugod. Zanimivo je bilo, da se je vršila ožja volitev med del. kandidatom SLS in kmetskim kandidatom SLS, ker je namreč od nas predlagano župansko mesto odklonil, od liberalcev pa sprejel. Še bolj zanimivo je to: Odbornik obrtne liste je bil pripravljen pristati na program SLS pod pogojem, da bi bil župan. »Značaji!« Bog živi novega in prvega proletarskega župana občine Dev. M. v Polju. DruStvene vesti. »Poselka zveza« priredi v nedeljo, dne 5. oktobra 1924 ob 4. uri popoldne v veliki dvorani hotela »Union« tombolo (srečelov) s 300 lepimi dobitki. Čisti dobiček je namenjen za zgradbo »Poselskega doma« v Ljubljani. P. n. občinstvo se vljudno naproša, da prireditev polnoštevilno obišče in seže po srečkah, ki so samo po 1 Din. Tajništvo. Prosvetna zveza (občni zbor). Prosvetna (pred 26. leti po dr. Kreku ustanovljena Slov. kršč. socialna) zveza. ki je bila prva leta delavska prosvetna organizacija, pa je kmalu postala centrala hitro se ustanavljajočih izobraževalnih društev cele Slovenije, bo imela v sredo 8. oktobra ob pol desetih dopoldne v dvorani Akadcrn- ' skega doma svoj redni občni zbor za 1. 1924-25. Krekova mladina je v Prosvetn izvezi včlanjena in pošilja k njenim sejam svojega zastopnika. Tudi ima kolikortoliko podpore in zaslombe pri njej. Zato je prav, če se člani Krekove mladine, ki morejo dobiti čas za kr, udeleže 1. občnega zbora poživljene in prerojene Krekove prosvetne ustanove. Tudi delavske želje in potrebe moramo znati uveljaviti v delavskem programu in stremljenju Prosvetne zveze. Zato pridite gotovo zastopniki vseh podružnic Krekove mladine v velikem številu na onbčni zbor 8. okt., da pokažemo svoje zanimanje in voljo za prosvetno delo, brez katerega tudi strokovna in politična organizacija nima bodočnosti. Svoji k svojim! Tovariši in tovarišice, vsi prijatelji in prijateljice delavstva se vljudno vabite na »Vinsko trgatev«, ki jo priredi društvo kleparskih pomočnikov v nedeljo dne 5. oktobra 1924 v prostorih »Amerika« na Glincah. Torej vsi, ki želite poštene zabave in prijetnega razvedrila, ne zamudite ugodne prilike! Vstopnina samo 3 Din. Začetek ob 3. uri popoldne. — Na svidenje. Dopisi. Z Grosupljega. Prvi dober uspeli Sokola na Grosupljem smo že doživeli točno tako kakor smo poročali in pričakovali. Naši fantje so se vsled nastopa Sokolov zdramili ter se sešlii v ponedeljek, dne 29. sept. t. 1. v Jerovi vasi v hiši Franeta Novljana-. Prišlo je iz vasi Blato, Gatina, Prapreče, Grosuplje, Perovo in Jerovavas 20 fantov, ki so zzanimanjem poslušali kratko razlago o pomenu in potrebi izobrazbe, o čemur je govoril Franc Beltram. Posebno moramo še omeniti našega, za vse dobro in plemenito navdušenega in požrtvovalnega, F. Hočevarja, mlinarja iz Loga, ki je tudi prišel s svojima sinovoma na sestanek. Ko bi' ta zgled- posnemali vsi očetje in matere, bi se prav kmalu premenilo marsikaj v naši občini. Pa tudi »Sokoli« so poslali svojega zastopnika. Z ozirom na naše krajevne razmere, kjer so vasi raztresene, se je sklenilo, da bo shajališče fantov in vseh članov izobraževalnega društva redno ob gotovih večerih vsak teden v eni ali drugi hiši, za katero sc vaščani dogovore in kjer bodo- časniki in knjige na razpolago. Tako bodo fantje lahko pošteno vasovali cel teden vsak večer v -drugi vasi, kjer se bodo z vaščani udeleževali črtanja časnikov in knjig, predavanj, razgovorov in raz- tnotrivanj o vsem potrebnem in koristnem. Pozneje se bodo v društvu ustanovili še posamezni odseki za »Orla«, petje, igre, tamburanje itd. Kakor se vidi, se hočejo naši fantje poprej s čitanjem in poslušanjem predavanj ter na rednih sestankih izobraziti in hočejo šele pozneje ustanoviti telovadni odsek »Orla«. In tako je tudi prav. Najprej zavednost in izobrazba in potem šele vse drugo. Tržič. V predilnici je delavstvo jako neredno dobivalo pošto. Nekateri so si poljubno jemali pisma, do-dopisnice, zlasti pa časopise, akoravno ni bil njihov naslov. Na to nerednost je opozorila skupina SZTD vodstvo tovarne. Dotični, ki so bili prizadeti se nato nekaj jezijo, katere pa opozarjamo na to, da spoštujejo tujo lastnino, če je kdo na časopis naročen, tudi zahteva, da ga dobi čimpreje v roke, ne pa da ga mu drugi preje prebero, potem pa čez en teden šele dobi vsega pomečkanega v roke pravi naročnik. Za naprej bo v tem oziru več reda. Tržič. V nedeljo 28. sept. t. 1. smo dobili pri nas nov časopis, ki se glasi »Cerkveni Glasnik« za tržiško faro. Natisnilo- se ga je 500 izvodov, kar se je gotovo vse razprodalo. Tržičani so se za to zavzeli in upati je, da ne bo brez uspeha. Izhajal bo vsak zadnji teden v mesecu in prinašal zanimive cerkvene stvari za tržiško faro. Zato ga toplo priporočamo. Iz Bohinjske Bistrice. 28. september 1924 je bil za Bohinj kaj pomemben dan: blagoslovljen in o-tvorjen je bil s tolikimi vsestranskimi težavami in zaprekami zgrajen nov naš »Prosvetni dom«. Cerkven obred: je izvršil g. kanonik Sušnik, otvoritveni govor pa je govoril bohinjski rojak g. župnik Valentin Marčič. Prekrasne besede g. govornika, prihajajoče iz pravega bohinjskega srca, so napravile mogočen vtis na ogromno množico. Ne samo ženskemu spolu, tudi možem se je porosilo oko. G. župniku V. Marčiču, požrtvovalnemu zagovorniku »Prosvetnega doma«, bodi izrečena na tem mestu v imenu hvaležnih Bohinjcev najiskrenejša zahvala in prisrčen Bog plačaj. — Popoldne, po' krščanskem nauku in litanijah so priredili domači Orli in Orlice vrlo- dobro uspelo telovadno akademijo, nato pa so nam kaj dobro predstavili Finžgar jevo- burk-o »Vse naše«. Jeseniška godba na lok je sodelovala pri telovadbi in nam podala izvrsten koncert pri pogrnjenih imlizah. Prireditev, ki je bila vseskozi dostojna, je končala ob 9. uri zvečer. Par mladičev je prišlo že vrtoglavih h koncertu z gotovimi nameni, pa so se gotovo prepričali, da pri naših prireditvah -ne bodo prišli na svoj račun in da se bo treba v »Prosvetnem domu« vesti drugače kot na nekaterih celonočnih veselicah. — Naj se kot predsednik Kat. izobraževalnega društva zahvalim na tem1 mestu vsem, ki so na ta ali oni način sodelovali pri naši dobri in pošteni stvari in jo podpirali, zlasti darovalcem mnogih lepih dobitkov. Posebej naj pohvalim okraševalce in okraše-valke, moji skrbni gdč. natakarici ter g. natakarja in cel moj štab lepo cvetočih rožic, ki so že pri prvem nastopu-tako izvrstno izvršile svojo nelahko nalogo. Skoro bi bi! pozabil našega, za vse dobro vnetega starino g. Jakoba Ravnika, ki je pri svoji visoki starosti lastnoročno in na svoje stroške oskrbel »Prosvetnemu domu« lepe napise in pa poslanca g. Gostinčarja, ki se je odzval vabilu in počastil našo prireditev s svojo prisotnostjo'. Bog živi! Fr. Silvester. Žene in dekleta. Alkoholno vprašanje — žensko vprašanje. Kako alkohol razburja duhove! Ni treba užiti ni-kake alkoholne pijače, že sama beseda alkohol ima nekaj opojljivcga in razburljivega, ako jo vržeš pri zborovanju. Takoj se ločijo duhovi v boju za in proti. Alkoholno vprašanje ima že od1 nekdaj dvojni obraz. Stremljenje po rešitvi tega vprašanja loči takoj duhove v dva, drug drugega pobijajoča tabora. Prijatelji njegovi so predvsem v vrstah tistih, ki jih alkohol živi in hrani, ne sicer s svojimi hranilnimi snovmi, nego na ta način, ko ga izpreminjajo v denar, ki po poti industrije in pivčevih grl končno steka v žepih ljudskih sovražnikov. Najvažnejša hranila: krompir, sadje, žito morajo sodelovati pri polnitvi žepov. Umevno je torej, da so alkoholna industrija, kapital in reklama najhujši nasprotniki abstinenčnega, a tudi zmernostnega gibanja. Cela vojska, dobro organizirana, jim pri tem pomaga. Predvsem so to stoletja stare navade in običaji, zvezani s celo vrsto popevk in zdravic. Neločljivo zvezan z gostoljubjem1 je kozarec, ki se že izdavna vrsti iz rok v roke pri vseh veselih in žalostnih družinskih, vaških in narodnih prireditvah in praznikih. Narodna zgodovina omenja vsek-dar vladajočega kralja alkohola, ka- ' terega kraljestvo obstane, če se tudi oblasti in prestoli resničnih kraljev zrušijo v prah. V kraljestvu pijače je seveda v navadi primerno stopnjevanje, odgovarjajoče družabnemu stališču pivcev: od šumečega šampanjca, namenjenega zgornjim -deset tisočem, do- preprostega žganja, ki zavleče pijanca iz navade v jarek. V bistvu je pa vse eno: v neizmernem uživanju pomeni alkohol družinsko -in družabno uničenje, torej največje socialno zlo, ki ga je tembolj- obžalovati, ker nas uničuje v času, ko rabimo za naše gospodarsko življenje največ in najboljših moči. Kolikokrat je baš alkohol izvor vseh družinskih skrbi: ničesar ne da, prav nič ne koristi, družino oropa vsega, -uniči veselje do dela in življenja s-ploh. Kaj pomaga izboljšanje gmotnega vprašanja, povišek v plačah, ko pa se meri to izboljšanje po litrih in četrtin-kali, ki si ga more kdo privoščiti, dočim- za dTužinsko in socialno izboljšanje prav nič ne pomeni. Gotovo je, da z enim udarcem ni mogoče preprečiti alokoholne industrije. V danih razmerah je vprašanje izvoza za gospodarstvo aktualno, seveda pa ne uvoza. Toda polagoma bo imela uspeh šola protialkoholnega gibanja. In me žene in matere imamo v tem boju glavno besedo. Me najbolj okušamo žalostne posledice pijančevanja in naši' stradajoči otroci; zato smo me prvi in glavni tožitelj v boju proti alkoholu. Naše delo pa jc še tudi drugačno v tem boju. Sveste smo si, da dosežemo zmago v tem boju, ako se me same s svojimi otroki odločno odpovemo uživanju vsakršnega alkohola v katerikoli obliki. Enake korake mora podvzeti tudi šola in vsa vzgoja po naših društvih. Mladino svojo moramo vzgojiti v trezne može in žene, ker se moramo že odpovedati delu na izpreobrnjenje pijancev iz navade. Od tega ne sinemo žene in matere niti za las odnehati in upamo, da nam bodo pri tem pomagali vsi faktorji in ne nazadnje tudi zakonodaja. Za pouk in zabavo. Kolinske dogodbe. 31. Dva Kolinčana sedita v gostilni in naročita pečeno kokoš. »Starost kokoši poznam po zobeh«, pravi prvi. »Saj kokoš nima zob«, ugovarja drugi. »Pa jih imam jaz«, se odreže prvi. 32. »Oče, kdo so pa to, predniki ali pradedi, kakor večkrat slišim«, vpraša nadebudni kolinski otrok. »Vidiš, sinček moj, jaz sem eden tvojih prednikov in stari oče je tudi eden.« »Potem pa ne razumem, zakaj nam pravijo, da moramo biti na prednike ponosni.« 33. »Fotografija se mi ne dopade; takšen sem kakor apica.« »Ja, to bi bili morali prej pomisliti, preden ste prišli k meni.« 34. »Oče, kdo >pa je to, predstojnik urada?« »To je mož, ki .pride vselej takrat prepozno v urad, kadar pridem jaz pravočasno, vselej takrat pa prezgodaj, kadar pridem jaz prepozno.« 35. Dva kolinska malopridneža sedita v gostilni in se pogovarjata. »Ti imaš pa krasen kožuh«, reče prvi. »Kaj ne, krasno delo! Bober je to, sam sem ga ujel.« »No, na to sem pa radoveden, povej mi!« »To je brž povedano. Ubogi bober je bil star in slep; dvajset metrov od) mene je sedel in jedel je. Previdno sem se mu bližal. Bliže, zmeraj bliže. Zagrabim, in moji je bil!« »Ali te ni natakar nič videl?« — Ker je kožuh v kavarni ukradel —. 36. Kolinska Žida Abraham in Aron prideta na mestno letališče tik pred odhodom poštnega aeroplana v London. »Z Vami bi šla rada«, rečeta vodniku. »Kdo sta vidva?« »Žida sva, navadna žida.« »Žida? Vaju ne vzamem s seboj. Med vožnjo bosta vpila nad menoj in me tresla, in vsi bomo padli na tla.« »Bog obvaruj!, ne bova vpila in ne bova Vas tresla. Res ne!« »No prav. Vsaka beseda vaju stane deset zlatih mark.« »Abraham, ali je prav tako?« vpraša Aron. »Naj bo!«, odgovori Abraham. V London prispevši zapelje vodnik aeroplan na letališče in pogleda, kako je z motorjem. Aron izstopi. »Ali smem sedaj govoriti?« »Sedaj smete.« »Abraham je med vožnjo v morje padel.« ! 37. Lloyd George v peklu. Znani angleški politik Lloyd George je imel shod. Govoril je o samoupravi Irske in je rekel, da se bo boril tudi za samoupravo Škotske, dežele severno od1 Anglije. — »Če bo šlo tako naprej, naj ima pa še pekel svojo samoupravo«, zakliče neki poslušalec. — »Me zelo veseli, da se za svojo domovino tako potegujete«, odvrne Lloyd George. 38. Takole jih moraš. V Rigi je bil pastor, znan po svojih dovtipih in posebnostih. Tudi na prižnici, oziroma pri mizi, kjer je bral, si je včasih domislil kakšno prav smešno, da je zbudil pazljivost svoje malo bolj malomarne občine. Prišel je nekoč na prižnico, nastavil je votlo ro- ko na usta, kakor trobenta, in je zatrobental: trara, tara! Nato je rekel: »Kaj je to? To je pošta. In kaj nam prinaša ta pošta? Prinaša nain pismo sv. Pavla in to pismo vam hočem prebrati!« Prav gotovo so ga vsi poslušali. Zrelost, Jeli vašim hčerkam že zasigurana bodočnost? Seveda. Milka, najstarejša, je pri zobozdravniku, Francka je pri odvetniku in najmlajša Mary je pa zelo nerodna, to bom poročil ... V šoli. Profesor (iznenaden): Kaj, v vaših letih, pa ne znate citati? Jaz sem že znal citati, ko sem bil mlajši od vas! Dijak: Mogoče ste imeli boljšega profesorja kot ga imam jaz?! Se moti učitelj. Učitelj: Koliko je trikrat ena? Mali Franček je dobil to vprašanje, a odgovoriti ni znal. Učitelj: No Franček, poimsli malo. Ako gre tvoj oče v nedeljo v gostilno in pokliče četrt vina in še en četrt in potem še en četrt . . .? Franček: Mislite to tudi. če je mama navzoča? V sodni dvorani. Čička je imela staro kobilo. Čič pa mlado žrebe. Ta dvojica se je pasla zunaj sela. Žrebe se je radovalo in skakalo okrog kobile, zadnja ga brcne in ubije. Prišlo je do sodne obravnave. Sodnik: Čuješ stara, kaži mi još jedan pat, kao je to bilo. čička: Gospodin sudac. ja ču ti još jedan put kazat, samo ti nemoj sc lutit! Bilo je ovako — kakor da bi bil ti, gospodin sudac, žribe i ja kobila, i ti biš surami malo »poškercal«, ja bi tebe sunila i tc ubila, koji vrag bi tebe platil? Pri zdravniku. Precej obilen bolnik: Gospod doktor, drugače sem sicer hiočan kot vol, toda skoraj stalno sem lačen kot volk in žejen kot riba; ponoči se potim kot konj .. . Zdravnik: Ja, moj dragi, če je tako, potem bi vam že svetoval, da se obrnete na kakega živinozdravnika. Naše punčke. Marička in Karla gledajo slike fantov. Vidiš Marica! Imeti bi moral Radovo sveže lice, Danilov stas, Albinov položaj in Francovo premoženje, potem bi mi Lojzek ugajal. Delavec! Sleherni dan se vprašaj: Ali redno plačujem \ Ali redno čltam ( O Ali redno dopisujem v ll dVlLU • Ali zadosti agitiram za ) Deset zlatih pravil za hišnega gospodarja. 1. Spoštuj ime, .katero nosiš in delo, katero opravljaš. Postopaj tako, da te bodo tvoji bližnji spoštovali zavoljo tvoje pridnosti in poštenosti. Bodi pošten, zvest in vesten. 2. Bodi zgleden oče. Dolžan si dati svojim domačim in posebno svojim otrokom dober zgled. Kakoršen gospodar, tak hlapec; kakoršen oče, taki otroci. 3. Z Bogom začni in z Bogom končaj. Moli zjutraj pred delom in zvečer po delu. Od božjega blagoslova je vse odvisno. Ako si ti pagan, ne bodo kristjani tvoji domači. 4. Postopaj s svojo ženo kakor s sabo, in z otroci kakor s tebi izročenimi božjimi darovi. Pazi, naj ti lepo molijo, krščanski nauk ne zanemarjajo, v cerkev pridno hodijo in se ne bratijo s slabimi tovariši. 5. Kar zaslužiš, prinesi domov; skrben oče moraš biti in ne zapravljivec, ki dela nesrečne in vboge ženo in otroke. Zaslužek mora biti primeren, zato vredi stroške po njem. Dober del svojega zaslužka zapraljati v krčmi, to se pravi krasti ga družini. 6. Delaj in bodi varčen, ti in tvoja žena. Denar se težko pridobi in lahko zapravi. Vadi svoje otroke varčnosti; naj se že zgodaj naučijo, kako težko je skrbeti za živež in obleko. Ako se otrokom v vsem vstreza, ne bodo nikdar znali ceniti vrednosti denarja. 7. Varuj se »čevljarskega« pondeljka, pa tudi s' požrešnostjo onečaščene nedelje! Kdor posvečuje nedeljo, bo delal tudi v pondeljek. Zračunaj malo, koliko stane onečaščena nedelja in »čevljarski« pondeljek! Zračunaj, koliko na leto! 8. Varuj se igre! To je jako nevarna strast! 9. Ne delaj dolgov! Ne pri mesarju, ne pri peku. ne pri štaounarju, ne pri krčmarju. Nad vse se pa varuj oderuhov, ker sicer si izgubljen. Dolgove je lahko delati, ali ne poravna se jih tako lahko. 10. Pazi na svoje sinove in hčere; oni ti bodo delali čast ali sramoto, kakor hočeš. Razno. Kapital in delo. Te dni smo nekje brali trditev: »Brez kapitala ni napredka.« Popolnoma prav. Samo bi mi k temu pridali: kapitala pa ni brez dela, torej tud1 brez dela ni napredka. Preprosto se to pravi, ves napredek. s katerim se današnja doba tako rada ponaša in na katerega so moderni industrijci in kapitalisti tako silno ponosni, ni plod' njihovega kapitala, marveč je le pl<* dela, plod vseli tistih, ki so pri tem sami osebno kakor-* koli sodelovali. Zadnji najnavadnejši delavec v tovarni; je več pripomogel k temu napredku kot pa največji k13' pitalist, ki ni storil drugega, kot da je svoje nezaslužen« milijone dal zaradi'dobička podjetju na razpolago. Tu® to je sicer, vsaj danes, potrebno in dobro, kakor je dobro, če da tat siromaku, ki ga'je bil prej okradel za težko prislužene novce, miloščino. Vendar prav posebna pohvala ne gre zaradi tega niti kapitalistu niti temu »do* brotniku«. Če torej pravimo: brez kapitala ni napredki recimo še: brez dela ni kapitala, zato čast delu in kapitalu! —bic. j LISTNICA UREDNIŠTVA. Tržič. Dopisa o obrtni šoli nismo priobčili, ker W .si z njim lahko nakopali tožbo radi razžaljenja časti. P>': šite še enkrat bolj umerjeno. Sl Svojo veliko zalogo blagajniških knjig, saldo - kontit amerikanskih journalov, komisijskih knjižic, šolski!1 ===== map, notezov i .t d. priporoča ==sg KNJIGOVEZNICA K. T. D LJUBLJANA — KOPITARJEVA ULICA 6/f Ponos „OBLAČILN!CE‘ je, da ima na zalogi le najboljše vrste manufakturneg3 blaga. Kdor se hoče dobro obleči, naj si ogleda zalogi uOBLAČILNBCE” v Stritarjevi ulici ali na Miklošiči cesti ali v hiši Gospodarske zveze. Tudi na obroke se dobi dobro blago* Popolnoma varno naložite svoj denar pt' Vzajemni posojilnici ===== v Ljubljani r. z. z o. z. -= ki se je preselila iz hiše Uršulinskega samosti na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve v lasti'® palačo na Miklošičevi cesti poleg hotela „Uniofl‘' Hranilne vloge se obrestujejo najboljše z ozirom na višino zneska in odpovedni čas. Varnost za hranilne vloge je zelo dobra, ker poseduje VzajefJI posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela .U°Vi» v Ljubljani. — Vrhutega je njena last nova lepa palača ob Mi*1, šičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tu- in inozern5,v' --- Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. —^ Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico r. z. z o. z. ki posluje v novourejenlh prostorih v Ljubiji' Mestni trg 6. — Telefon št. 9. vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obresti najugodneje ter jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpove®1^ rokom obrestuie no dogovoru. Izvenliuhlianskim vlaoraiplieni 5° rokom obrestuje po dogovoru. Izvenljubljanskim vlagateljem razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja kih stroškov. cen i i to se Poldi Qajie ^rŽei Dol ž, v« c 0 Do{( Ven&l % sa V|ial Ni H »V j s«ci •1*0 Hi; N S fS re b«u H N N •vret Si S ee< »*e< I I V loteriji zadenejo le nekateri, — v E. delavskem konsumnem društvu pa dobe vsi člani 3°i» od zakupička, ki ga napravijo pri zadrugi- w ' Višina je torej odvisna od članov samih. ~*a Vsak naš somišljenik naj bo obenem zaveden zadrugar, ker je to njemu v korist, pa tudi v korist organizacije. »ee< »eeei »ee Izdaja konzorcij. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. Odgovorni urednik Dr. Andrej GoS*{'