THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Gtatot Za vw* In utmI — xa pravico hi rualc« — *d boj« Am mu|il GLASILO BLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — i, B DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1 IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRI L JU* t. JEW SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIB DRŽAVAH A.MERISKIH ŠTEV. (No.)/335. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 4. DECEMBRA— SATURDAY, DECEMBER 4, 1926. LETNIK \ a a v Kruppove tovarne počivajo. - Italija v zvezi z Albanijo. VODSTVO KRUPPOVIH TOV AREN V ESSEN, NEMČIJA, JE PROSILO VLADO ZA POSOJILO, KATEREGA PA KABINET NI DOVOLIL, RADI TEGA BO OBRAT U-STAVLJEN; 18,000 DELAVCEV BO PRIŠLO OB DELO Berlin, Nemčija. — Velike fo'uppov.e tovarne v Essen, Nemčija, boclo primorane usta-viti obrat, ker vodstvo nima kapitala, da bi moglo z delom nadaljevati. Tvrdka je zaprosila ^ Pri vladi za posojilo v znesku ' milijonov dolarjev, kabinet je Pa prošnjo odbil — 18,000 delavcev je s tem prišlo ob kruh. ^nano je, da je to ena največjih jeklarn v Nemčiji. S tem je Prizadeta tvrdka sama, pa tudi ■ v delavci z družinami. j Voditelji strokovnih unij so n apelirali na vlado v prilog de- p avcev, naj ugodi prošnji, da ne c bo obrat ustavljen. Izjavili so, j, tovarna ne izdeluje vojnega u materijala; če bo hotela začeti n s tem, bodo delavci sami to pre- ,, Prečili. Med svetovno'vojno se 1 v Kruppovih tovarnah naj- i Več delalo za vojno. { POGODBAMHTALLIQIN ' • r ALBANIJO PODPISANA. ' i v Rim, Italija. — Politika ita- * ]l^_"skega premier j a Mussoli- r Ul3a ,stopiti v najtesnejšo zve- z vsemi balkanskimi narodi,' c *'odi sadove. Uradno se nazna- 8 11 ja, da je Italija podpisala 1 Prijateljsko zvezo z Albanijo. ^ 2 vsemi balkanskimi narodi * j®če Italija prijateljske zveze * kooperacije. Hlini se prav| P° italijansko, zavarvati hoče c s tem hrbet, drugače se ona ne x ?riga za balkanske prijatelje. 1 .dor Italijo, oziroma Mussoli- ( *"Jevo politiko pozna, ta ve, ( je taka, da išče prijatelje, i 1 ,ji njej pomagali, nikdar pa ] ,le misli nato, da bi ona njim £ Pomagala, ako ne bo zasigu- ' vnaprej, da ji bo to kori- 5 tll°- — Se poznamo! j ^AKLADPOD DREYBS0I.! Sofija, Bolgarija, -r- Revni 0lEarski gozdarski delavec,! g88en Čolakov, je v bližini podiral drevesa.1 ° Je imel že drevo na tleh, 3« j ^eraval posekati korenine, kan, pa 2,51(161 8 i^nito ploščo, na kateri je iP ° nekaj napisano v turškem if1 ku- S težavo dvigne rfefto, Pa malo začudil, ko je jJ®®1 v jami pod ploščo Za-, xd> obstoječ s turških zlatnj-v> v vrednosti $450,000. CERKTOYESTNII. ^upnija 8V. Barbare vj PringfieldU) I1L ima u ted^n» r ■ misijon. Vodi ga Rev. W. O. S. B. iz Peru, 111. Pri-10 ned^ljo bodo sv. maše m*or Ponavadi. Druga sv. Uri v 0b 9' uri- tret3a ob 10-8 v nedeljo 5. dec. bo ob pol teli* ?'večer slovesen sklep sv.' bi 70na- Vab! jo ae rojaki od »lov i" dale5, da se "deleže •sklepa sv. misijona. C0^V cerkvJ Matere Božje * dne 1T°J0du' 0hio- b» Polrti decembya ob 16 tftt do. tftC! p?"tbno » k*- M*"**01«* ZUf. ^fe™--?? ***** VtMj*. Jav ROMUNSKA KRALJICA DOMA. RIVIERA POD VODO. Nice, Francija. — Znamenito letovišče Riviera, kjer soln-ce ogreva zemljo vse leto, je danes pod vodo. 24 ur je neprestano deževalo. — Južna Francija ne pomni take povod-nji že 50 let. Ceste, vodeče v mesto, so spremenjene v potoke; reka Rona je prestopila bregove. ONTARIO MOKRA. Ontarijo je četrta kanadska provinca, ki je glasovala proti prohibiciji. — Po drugih provincah se prodaja pijača le po zdravniških predpisih. —o— Toronto, Ont. — Le malo je še krajev v Kanadi, v katerih bi ne bilo dovoljeno prodajati opojnih pijač. Pa še v tem ni T niti toliko strogo, kakor je v d Zed. drž., kjer sodišče predpi- it še koliko žganja sme užlti bol- v; nik, dasi to spada v zdravni N ško stroko. n Sedaj so se vršile volitve v s< provinci Ontaria, Kanada. Z j« veliko večino so zmagali na-'v sprotniki prohibicije. Qntarija v je sedaj četrta provinca, ki je' . glasovala za mokro. Devet let so se prohibicisti mučili, da bi | Kanado osušilo, a ni šlo. Dol-: go časa jim bo sedaj vzelo, da bodo zopet prišli do moči, ako' sploh še bodo kedaj. Najbrž ? je to finale za prohibicijo, ka- 11 teremu bodo še ostali kraji sle- r dili. lt '-o--1 TRUPLO CLARE OLSON, j J NAJDENO. \ _ i TUoč mož je iskalo 221etno mladenko, ki je izginila od ( doma 8. sept., šele sedaj so v jo našli, oziroma njeno tru- ( plo, in »icer v plitvi jami v ^ gozdu. ( Mount Sterling, Wis. — Dne j 9. septembra je neznanokarn s izginila Miss Clara Olson, stara 22 let Sprva se je domneva- s 10, da je odšla po svojih potih 1 in se bo ob gotovem času vrni- n !ia. Ker je pa le ni bilo, je Christ Olson, oče pogrešane ob- l dolžil Erdman Olsona,, ki pa1 ni v sorodu, da jo je umoril. : i Erdman je visokošolec, star 1 let. Od farme Christ Olsona do , doma osumljenca je 25 milj, v . kateri, bližini so našli truplo v ] plitvem grobu, očividno sko-; panem v naglici. Truplo je bi-. J lo pokrito le s tanko plastjo . jemlje. Pogrešano je iskalo že . več dni 1000 mož, našli so jo( , možje iz Sterlinga. Kako je ^mladenka umrla, oziroma kdo . je morilec ,danes Se ni ugotov-j . Ijeno. Celo zadevo ima oblast v - rokah. .1 Erdman Olson je sicer v ro-,1 kah policije, ni pa še gotovo, o če je on morilec. Sumljivo pa^ . je, da se je zadnje čase držal % proč od doma. Oblasti so tudi h našle dokaze, da sta bila Erd-0 man in Clara zaročena, o — Dubuque, It, Frank aftfdrei Star 86 let, ft» v bnžTni n kuhal v »eki Jimi žganje. - Našli jb gi pa poleg kotlička mrtvila'; '^jplRiŠITa ga je so- ! para. DEDINJA VALENTINOVEGA PREMOŽENJA. FORD ZAPRL TOVARNE. Detroit, Mich. — 1. decembra je bil v več oddelkih Ford Motor kompanije obrat za nedoločen čas ustavljen. Več tisoč delavcev je prišlo ob delo. Uradniki niso podali nobene izjave. Nekateri pravijo, da najbrž le radi inventarja, drugi pa pravijo, radi velike konkurence. Iz neodrešene domovine. BOŽIČNO DARILO. Ameriški investatorji bodo dobili lepo božično darilo v di- . 2) videndah in obrestih, namreč nad 1 bilijon dolarjer. -o- New York, N. Y. — Srečni ai so tisti, ki imajo v rokah kak- " šne vrednostne papirje. Leto se r.agiba h koncu, kar pomeni,'pi da bodo dobili dividende, ozi-| roma velike obresti od svojega' investiranega denarja. V naši ^ deželi je 15 milijonov ljudi, ki 21 imajo vrednostne papirje in J bodo dobili okrog 1 bilijon do- Vf larjev 1. januarja 1927, to je st obresti, oziroma dividend od c< svojega denarja. Toraj 1 bili- j< jon dolarjev, za kateri znesek P ni bilo treba investirancem ni- p ti i mazincem ganiti. Ta denar v bo razdeljen po vseh mestih, P po vseli krajih naše velike re- k publike, kajti ni kraja, ni me- o sta, kjer bi ne bilo ljudi, ki 1< imajo svoje prihranke investi- ji rane v dobrih delnicah ali bon- o dih. J u Nekatere korporacije so žf F pripravile z.a izplačilo divident b delničarjem, ki bodo že 15. s dec. dobili svoje. Da je v res- s niči prosperiteta v deželi se p lahko sklepa tudi iz tega, ker j se bo letos veliko več izplačalo s v dividendah, kakor se je lan- g sko leto. Kdo pa je te prospe- r ritete deležen vemo — dela- , vec, trpin, bore malo. t -o- r FARMARSKO VPRAŠANJE; ŠE NE BO REŠENO. 5 t Washington, D. C- — Na, prihodnjem zasedanju kongro ] sa se ne bo razpravljalo o far- } marskem vprašanju. Kakor sedaj razmere stojijo, ne bo toj vprašanje prišlo preje predj kongres, kakor decembra , 1927, če ne bo kakšnega posebnega zasedanja kongresa. . Toraj-ima vremena. Drugo le- , to, ko se bodo bližale volitve za predsednika, bo pa zopet vse navprek hotelo pomagati ■ farmarjem, ena stranka kot druga bo več storila za odpe-moč farmarjev — za rešitev farmarskega vprašanja, seveda vse le — na papirju. Sedaj je že gotova stvar, da bo far-marsko vprašanje igralo pri 1 | kampanji za predsedniške vo-v litve/ največjo vlogo, a Voditelji strank iz koruzne-i, ga in pšeničnega pasa so uvi-- deli, da za predložitev McNa-li ry-Haugen-ovega predloga pri >, prihodnjem zasedanju kongre-)- sa ni čas ugoden. Tudi južni i- ■ demokrati niso pokazali za-i- dostnega zanimanja za ta a predlog, tako je ostalo pri štaj a rem. To pa zato, ker so demo-i, krati ir principa temu predlo-5- gu nasprotni, ker če bi bil /i sprejet, bi postala protektivna n tarifa na farmarske produkti I učinkovita. IZ SLOVENIJE NE PRIDE V ITALIJO VEČ NOBEN SLOVENSKI LIST. — TUDI V UREDNIŠTVIH ITALIJANSKIH LISTOV NIMAJO VEČ SLOVENSKIH IN NE HRVAŠKIH. — DRUGE ZANIMIVE VF^STI. državi diktaturo kot trajno u-stanovo, udajajoč se blodni misli, da je mogoče z nasilnimi sredstvi zediniiti ali vsaj ukrotiti .duhove enega celega kulturnega nax-oda in jih upreči v en sam politični voz. Vse dosedanje izkušnje in zdrava pamet pravijo, da je to popolnoma nemogoče in tragično je za Mussolinija, ki je nedvomno eden najmogočnejših in najjasnejših duhov sedanje dobe, da tega ni doumel ali pa ni imel moči, da bi to spoznanje nasproti svpjbn pristašom uvel javil. 1 -o- jVsi nefašustični listi ustavljeni. j Rim, 3. nov; — Vlada je u-'stavila sjedeče liste: Mondo, Risorgimcinto in Voce Republi-cana v Rimu; Stampa in Cor-riere di Torino v Turinu; Avan-ti, Unita, II quarto stato, Bat-taglie sindacali, Pungolo v Milanu; Ordine nuovo, Cittadino di Brescia v Bresti ji; Gazzetti-no v Benetkah ; Corriere dol Mattinoi v VeronL -o- Vandalizem. V bojih za Koroško 1. 1919 je padel v Goricah pri Borovljah poročnik Pavel Sirnik. Da se vsaj nekoliko obdolžijo njegovi žrtvi, so Slovenci v Štaj-rarjevo hišo v Goricah vzidali spominsko ploščo. Neki zli k ovci so sedaj to ploščo oskrunili, hoteč iz nje izklesati napis. O dogodku poroča zadnji "Koroški Slovenec." V noči od 16. na 17. oktobra t. 1. je prišlo z avtom 8 do 9 oseb od nekod ter začelo izklesavati spominsko ploščo. Izklesali so jo na pol. Zavedni slovenski fantje, ki so to opazili, so javili zadevo takoj orožnikom v Kožentavri, ki so dotične junake pri delu zasačili in pri priči aretirali. Van-dalsko delo, nevredno velikega kulturnega nemškega naroda, so opravljali med pol 2. in pol 3. uro ponoči in bi bili ploščo ■ gotovo sneli, da niso bili zasa-čeni. Sumi se, da so bili Celov-' čani in eden iz Gorič. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se posluiite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj poši- Preganjanje slovenskih listov, dl Iz Slovenije ne pride v Jtali- st jo več nobeden list. Primorec si nima več nikakega vira, .da bi sr se točno informiraj o razmerah ti v Jugoslaviji, ne ve več, kaj se n< godi z njegovimi prijatelji, sa znajici in sorodniki. Kateri Pri- nj moreč nima danes v Jugoslaviji pi znancev, sorodnikov, bratov, n< sester? Pomanjkanje listov iz M Ljubljane se čuti toliko bolj ec danes, ko je izdajanje potnih n< listov ustavljeno. Niti domači ^te 1 slovenski listi ne morejo več m i prinašati točnih vesti iz Jugo- si j slavije, ker nimajo na razpola- vi I go slovenskih listov. Celo v u-redništvih italijanskih listov to- V žijo, ker nimajo več listov iz Jugoslavije; saj so skoro tudi |st vsi hrvatski prepovedani. V Tr- r stu je na pr. mnogo poročeval- Ci cev italijanskih listov, ki čaka- rj jo na jugoslovanske liste, da y poiščejo v njih kako vest in jo ^ pošljejo svojim listom. Ko za- j. vozi brzi vlak iz Ljubljane v j Postojni, ga italijanska policija n ■ kar naskoči; 4 policaji v civilni jy ■ obleki, finančni stražniki in železniška milica. Posebno stika- ■ jo po listih. Ni čudno, da mora ■ ostati vlak (direttissimo!) celo j( uro na postojnski postaji. Na j-j Primorskem se ne godi dosti S( ; boljše. Mari mislite, da zado- g • stuje, da gre list skozi cenzor- r ■ ske roke na podprefekturah in s ! prefekturah? Nad tem cenzor- c ■' jem v mestu so še po deželi: ) slovenski list sme zapleniti po- ^ " štar, karabiner, fašistovski taj- g " nik in vsak fašist sploh. V zad- j " njem času se silno množijo pri- ^ tožbe naročnikov, ki ne preje- s maj o listov. Krivdo navadno j J zvračajo na upravo lista! — j Reklamacije upravništev listov ^ na poštna ravnateljstva ne iz- j dajo nič. Naročniki zahtevajo £ a naročnino nazaj. Škodo mora f " končno trpeti le list in s tem je ( namen teh šikan dosežen. ] ' T—--f Italijanski fašizem. < i Italijanskemu fašizmu je iz , a i vsega početka manjkala pfo- ( '"j gramatičnost, vsaka ufejena, j logična miselnost. Nastal je v el viharnih dneh svetovne vojne, . zamišljen izključno kot arditi-zem, kot organizacija krdel ^ najdrznejših, ki naj brez ozira .j na zakone poneso bojno bak-ljo, kjerkoli bi se pokazala mlačnost, omahovanje pri za-sledovanju italijanskih nacijo-r_ nalistično - imperialističnih ci-rj ljev. V nemoralnih vojnih in 0_ revolucionarnih časih utegne taka organizacija v odločilnih e. trenutkih pomeniti rešitev. Ta-ko se ima Italija dejansko fa-a_ šizmu zahvaliti, da je dosegla )rj v svetovni vojni maksimum •e- svojin nacionalističnih teženj ,ni (pri čemer zlasti ne smemo po-;a- zabiti na Reko!) in da je zadu-ta šila slepo revolucionarno hote-;a-i nje svojih proletarskih množic, to«! Toda enega fašizem ni znal: lo- ni se znal iz arditizma prerodi-bil ti v normalno demokratično na stranko, ki bi odgovarjala ča-ct* sovnemu duhu in razvoju kulturnega syeta. Uveljavil je v ljali po teh-le cenah: 500 Din ___________;.......—S 9.45 1,000 Din .....................$ 18.60 2,500 Din _________________$ 46.25 5,000 Din ___________________$ 92.00 10,000 Din .................-..$183.00 100 lir _________________$ 4.75 200 lir ____________________$ 9.20 . 500 lir _________________$22.00 1000 lir ............................$43.00 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po oožti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite naj ZAKRAJŠEK & ČEŠAR" 455 W. 42nd ST.. NEW YORK. N.*. AMERIKANSKI SLOVENEC V Parizu je rumunska kraljica 1 govorila s princom Karlom, " nato pa takoj odpotovala v Rum unijo. — Ileana je imela ljubčka v Ameriki. % —O— C Pariz,, Francija. — V sredo večer se je rumunska kraljica Marie odpeljala iz Pariza v Ru-munijo. V Parizu je imela dolg pogovor s svpjim sinom, princom Karolom, kaj sta govorila, je za javnost tajnost. Poldrugo uro sta bila zaprta v sobi sa- g( ma ,nihče ni slišal njun pogo- b ivor. Kraljica je podala le o kratko izjavo svojim prijate-1 n ljem predno je vlak odšel, iz 2 te kratke izjave se pa da toli- š ko sklepiati, da ni dosegla v n razgovoru s princem, kar je š nameravala — nami'eč, da bi ji obljubil, da se ne bo vmeša- p val v notranje ruraunske z^ide- v ve, ko ne bo več kralja Ferdi- s nanda med živimi. 1 j Med drugim je r^kla kralji- g ca svojim prijateljem, da je s stališče Rumunije silno težav- j oo. A mnogo težkih časov smo g že preživeli, upam, da bomo t tudi te. Tako je govorila kra- s ljica svojim prijateljem, j j Diasiravno je kraljici znano, t da je Ferdinand zelo bolan, c vendar je nameravala ostati dva dni v Parizu, pred odho-' dom v Rumunijo. A ta načrt je opustila, ko je dobila, takoj ko je prišla ▼ Pariz, pismo Ferdinanda, sledeče vsebine: "Nestrpno Te pričakujem, ne po- ' čutim se dobro.'^ Pismo je bilo pisano s črnilom, očividno, se je kralju od slabosti tresla roka, ko je napisal teh par vrstic. Ko je kraljica pismo čitala, so ji stopile solze v oči. Kraljica je prispela v Bukarešto v so-; boto zjutraj. < , Poročilo pravi, da bi kralj i rad videl svojega sina — biv- j Sega prestolonaslednika, princa Karola. To željo je izrazil pred generalom Mircescu-jem, ki Je tfumunski vojni minister, 10 prijatelj ICarola. Vse to pa iz vfclike misliti tistim, ki se bojijo, da bi se princ vrnil | - New York, N. Y. — Nič ni tako skrito, tla bi ne bilo oči-, to. Prišlo je na dan, da je prin-cezinja Ileana zagledala v A-| meriki svojega "princa", ki ji je bil prav všeč. Bilo je na pr-1 J vem plesu, ko je prišla kralji- j j' ca semkaj, katerega so priredi- j 11 visokim gostom na čast, *• West Point kadetje. Dva sta' e bila določena kot spremljeval- , ca za princezinjo — eden iz-mej njiju se ji je pa tako do-( j padel, da ni mogla prikrivati.] Ta je poročnik W. J. Glasgow, ^ s katerim sta se sprehajala po e vrtu, ko so drugi plesali, pa tudi potem sta se parkrat na skrivnem sestala. Kako je se-* daj, ko ju loči luž^ — poročilo si ne pove. Naš STENSKI KOLEDAR in !" lift "AMERIKANSKI SLOVE- 9- VEC" j, pmmmmo božiomo i* rilo za svoje« v starem kraju! lic Slika nam predstavlja Mrs. (j. Terezijo Werner, kateri je Ru- ro dolfo Valentino, umrli kino- jn igralec zapustil premoženje, vredno blizu milijona dolarjev. jn Mrs. Werner je prispela nedav- b( no iz Italije v Los Angeles, kjer ]a se bo morala pred sodiščem bo- ol jevati za dedščino, ker je ne- S't varnost, da bodo oporoko raz- jo i veljavili. ni KRIŽEM SVETA. I _ p of I Pariz, Francija. — Ker sta '. i jr Zizi in bivši rumunski prestolo-! naslednik Karol Rumunca, pa-riško sodišče ne more odločevali o tožbi Zizi, ki zahteva od p- Karola 10 milijonov frankov ^ I odškodnine in njegovo ime svo- ^ ,jemu šestletnemu sinu. Sveto-vali so ji, naj toži v Rumuniji, j£ 'tam pa tudi ne more, ker je bil s'( Karol izgnan iz domovine. v — Chicago, 111.— Miss Alice s-Gamble toži Clifforda Meurs, višjega uradnika Roger Croker v , Coal kompanije za odškodnino -, v znesku $250,000, ker ji je r dvoril, ni ji pa povedal, da je a že poročen. Osem mesecev jo . je vodil za nos, predno je spo-i znala, kdo je on. — Benton, 111. — Guy Steele, j - star 46 let, je paclel v 600 čev- s i ljev globok šaft v rudniku. Bil r - je na mestu mrtev. ( » — Los Angeles, Cal. — Mrs. ^ - Charlie Chaplin, žena zname- j. si nitega kino-igralca, je odšla od ] . njega; seboj je tudi vzela oba f S otroka. Rekla je, da se več ne r 3 povrne, zahteva ločitev zako- i v na. Pravi, da ne more več pre- : v našati Charlijevega početja. > Charlie pa zahteva, naj se z o- t - trokom vrne. Ženica bo zahte- i 0 vala poleg ločitve zakona tudi e milijon dolarjev odškodnine. _o_ •j ANGLEŠKA MORNARICA. v London, Anglija. — Prvič v teku dveh stoletij, je angleška > mornarica brez rezerve. Kajti, o, razun štirih, je vse bojne lad->a je, ki so bile v akciji v svetovni al vojni, vrgla med staro šaro, di kot nerabljive. S tem pa seve-d- da ni rečeno, da bo tako osta- ■ lo in bo prepustila drugi državi meato — kot gospodarica morja. Mesto teh, bo dobila ai dva najsilnejea stroja — ladji, e. Nelson in Rodney, ki bosta o> :a premij en i 'k 18 palČnimi topovi a- v treh stolpičih. Drugi teden bosta že oddani mornarici. 1 Pryi in najstarejši slovenski list ,,, v Ameriki. Bfr-" Ustanovljen IeU 1891. f i-- Izhaja Tsak dan raznn nedelj, pon-jleljkoT in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. .Telefon: Canal 0098, Za celo leto Z« pol leta Naročnina: ..$5.00 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo; Z* celo leto __________6.00 Ea pol leta-----------3.00 Slovenec Tke first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday. and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office; 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 'Phone: Canal 0098. Subscriptions: •or one year $5.00 . 2.50 ror half a year__________ Chicago, Canada and Europe: For one year__________6.00 For half a vear--------3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-fclitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu (s čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa «e ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate lilt plačan^ Obnavljajte naročnino točno ,ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office St Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879. O'l •• /-"I v • • • bituacija v Grčiji. kako je neki jezdec, ki je, uganjal razne burke na konju, prav pošteno padel. No, sem si mislil — za mene je tudi go-tpvo bolj varen stol ali pa lesena kobila, kakor pa pravi živi konjiček. Meni so najbolj dopadli na razstavi ovčji psi, ki so tako lepo znali skupaj spraviti ovči-ce, njim izročene v varstvo, da se je bilo v resnici za čuditi. Pa tudi največ ljudi je bilo vedno tam okoli. Med obiskovalci sem opazil tudi skupino ljudi, ki so govorili meni nerazumljivi jezik, dasiravno govorim devet šprah po kranjsk, ki pa so bili vsi nenavadno veliki, vitki, s črnimi lasmi; merili so gotovo vsak po več kot 6 čevljev. Po oblekah sodeč, so bili premožni ljudje. Med njimi je bilo tudi par žensk, ki pa so se le malo razlikovale od naših, le nohtov niso imele tako dolgih in na obrazih naravno, ne pa kupljeno rdečico. Ko sem šel iz razstavnega prostora, sem si mislil, v Ameriki je res vse mogoče. Kje drugje bi bilo mogoče za vse to tako izborno poskrbeti, kakor je to mogoče v Ameriki! Gotovo ne pretiravajo, ako rečejo, da je to ena izmed največjih živinskih razstav na svetu. Drugičšekajveč. -O- IZ URADA MATERINSKEGA DRUŠTVA. Chicago, 111. Tem potom se uljudno vabi vse članice tega društva, da bi se kolikor mogoče vse udeležile sv. zakramentov: v soboto, dne 4. decembra bo sv. spoved in v nedeljo zjutraj ob pol 8. uri pa sv. obhajilo. Zberemo se v cerkveni dvorani zjutraj ob četrt na 8.; naj bo vsaka tukaj in ne pozabite društvenih znakov s seboj vzeti. Po večerni pobož-nosti pa vse na letno sejo dol v cerkveno dvorano. To ni moj ukaz, ampak ja vaša obljuba in dolžnost. Dosti jih je še, ki niso plačale letnih asesmentov. Prosim vas, vprašaj se vsaka sama sebe, ako si tudi med tistimi? In za pokojno sestro Urš. Katich naj tudi vsaka poravna tisti mali prispevek, da se ob koncu leta zamore lepo knjigo uredili. — Še enkrat prosim, storite svojo dolžnost. Zvečer, katera le more naj pride že ob četrt na 8. v cerkev, ker se bo molil rožni venec, kakor navadno. S sesterskim pozdravom, M. Kobal. -o- ALI STE VI že dobili krasen stenski zemljevid? Kaj čakate? Na delo! Pridobite Araer. Slovencu enega novega naročnika, pa ga bote dobili! KAMPANJA SLOV. PODP. DRUŽBE SV. MOHORJA. Chicago, 111. Jesenska doba nam je dala slovo, nastopila je zima. To je tisti čas, ki nas kliče k društvenemu življenju, da se pripravimo in navdušujemo za bodoči dobrobit celokupnega članstva. V Chicagi smo Slovenci preskrbljeni z raznimi svetnimi in podpornimi društvi. Enega pa imamo, katerega. namen j'e združevati vse slovensko katoliško ljudstvo v Chicagi in ko ga boste spoznali, se seznanili z idejo te organizacije, tedaj boste brezdvomno vsi delovali za ta plemeniti načrt. Kmalu bo pet let, ko se je zbralo dobro misleče katoliško moštvo in ženstvo, katerih namen je bil postaviti temelj sa-jmostojni podporni organizaciji, ki jo poznarrto pod imenom: Slov. Podp. Družba Sv. Mohorja. Kot mlada cvetka raste krepko in se lepo razvija. Ni pa bilo pri ustanovitvi, kakor tudi ne pozneje brez težav in žrtev. Tu in tam so se pojavile osebe, ki so jo hotele izkoriščati in ji škodovati. Prvi dve leti po ustanovitvi je bilo zelo živahno, najbolj pa to leto — 1926. Število novo pristopivših članov (ic) je nad 200. Meseca aprila se je začela z navdušenjem kampanja za pridobivanje novega članstva. Predsednik sam se je postavil kampanji na čelo in tudi mnogo storil za pridobitev novega članstva. Tem potom poživljam še vse jtiste, ki gledate le od strani, da ipristopite k naši veseli družbi, jko je vendar tako mala meseč-iyna, samo 50c na mesec, v slučaju bolezni dobite pa $7.\)0 tedensko, smrtnine pa toliko dolarjev, kolikor je članov pri društvu ob času smrti člana. i Priglasite se za pristop pred Silvestrovim večerom, kajti takrat bo nekaj prav zanimivega in veselega za Slov. Podporno Društvo sv. Mohorja, ko bo petletnica odkar družba obstoji. , Opozarjam vse članstvo na letno sejo, ki se vrši 5. decembra popoldan v dvorani sv. -Štefana. Volil se bo odbor za leto 1927. Nekateri pravijo, saj je vseeno, če se ne udeležim. Ni res tako. Pomislite, da je vseh članov dolžnost, da se sej udeležujejo, zlasti pa še, ko ge voli odbor. Zavedajte se, da je velike važnosti, kakšni možje so na krmilu, zato je dolžnost vsakega, da pride in odda svoj glas za tistega, ki je po njegovem mnenju najbolj sposoben, na ta način bo vsem ustreženo. Zatoraj udeležite se polnošte-vilno in volite take, ki so s srcem za družbo in njen napredek. Torej, ne bodite zaspanci, temveč marljivi delavci za večjo Slov. Podp. Družbo Sv. Mohorja. Z bratskim pozdravom, F. Primožich. -o- Prijatelji in somišljeniki držite se gesla: vsak naročnik naj pridobi enega novega naročnika v zaključni jubilejni kampanji! Prvotna poročila, da so republikansko stranke pri grških volitvah dne 7. novembra dobile 60—70'/ večine in potemtakem odločilno porazile monarhiste, so se izkazale kot netočne. [Vlada jih je očividno prenaglo spravila v svet, kar je v razburjenem pričakovanju volilnih izidov pač razumljivo, a malo koristno. Sedaj so znani rezultati, ki se morejo imenovati definitivne. In sedaj se vidi, da so rezultati daleko manj ugodni, nego se je moglo sklepati po prvih vesteh. Republikanci so dobili mnogo manj glasov in manj mandatov, kakor so jim jih prisodila prva poročila, monarhisti pa so dobili precej več. In spričo tega se razmerje med obema taborama izpremeni zelo neugodno za celokupno politične) situacijo na Grškem. Razmerje političnih strank v novem parlamentu bo približno sledeče: Venizelisti, ki so nastopili pod imenom liberalne u-hije, a sestoje iz koalicije več frakcij, v prvf vrsti po obeh glavnih strank, ki stojita: prva pod vodstvom Kafandarisa, druga pod vodstvom Mihalakopulosa, s^o dobili 112 mandatov. Druga najmočnejša republikanska stranka je republikanska unija, ki jo tvorijo levi ali ekstremni republikanci pod vodstvom Papa-nastazia; priborila pa si je le 21 mandatov. Monarhisti se od 1. 1922 niso udeleževali volitev v znak protesta proti republikanskemu prevratu. V volitvah 7. novembra so dobili intransigents monarhisti, takoimenovana ljudska stranka, stoječi pod vodstvom Tsaldarisa, 61 mandatov; ti stoje na osnovi zahteve po takojšnjemu povratku monarhije. Druga rojalistična stranka, ki je pod vodstvom generala Metaxasa, je dobila 50 mandatov; ona sicer ne zahteva takojšnje uvedbe monarhije, marveč želi na temelju republikanske državne u-redbe izvesti politično pomirjenje in gospodarsko konsolidacijo Grčije. Toda načelno je tudi ta stranka monarhistična in Me-taxas je svoj čas izvršil prevratne poskuse v korist kraljestvu. Ostale stranke so prišle v skupščino le z neznatnim številom mandatov, od katerih jih odpade nekaj na monarhistično, nekaj na republikansko stran; vrh tega je v parlamentu 8 komunistov. Iz navedenega je jasno razvidno, da imajo v novem parlamentu, ki ima skupno 287 članov, republikanci sicer majhno večino nad monarhisti, toda tako neznatno, da je komaj možna njihova vlada. Vrh tega so med republikanci samimi tolika nasprotja, da ustvaritev koalicije, republikauske koalicije, ni tako enostavna stvar. Zato se smatra, da bi bilo pritegniti metaxi-ste, ki niso izrecno proti taki kombinaciji; ali stvar republike bi &e s tem malo ojačila. Situacija na Grškem je ostala tedaj zelo neugodna. Nove volitve bi bržkone prinesle rojalistom še več mandatov, ker so jim zadnji uspehi pogum še podžgali. Na drugi strani pa vojska sedaj nikakor ne bo hotela popustiti monarhistom; tega Kondilis, ki spada med oficirje, gotovo med najzmernejše elemente, ni prikrival pred volitvami. V Atenah se je nenadoma pojavil general Plastiras, fanatičen republikanec in preizkušen revolucijonar in njegov prihod se smatra kot afront vojaštva zoper možnost političnega preokreta na desno. Tako sto,ji Grčija morda pred novimi notranjimi komplikacijami. NA ŽIVINSKI RAZSTAVI V CHICAŠKI KLAVNICI. Chicago, III. O, boy — tako sem djav, ko smo se z Jackson Park Express presvičali na Indiana Ave., na posebno progo, ki pelje v Union Stock Yards. Ker sem prejšni večer malo potegnil in sem bil še (zaspan, sem nekoliko zadremal v elevetru. Kmalu me pa nekaj zbrihta, da sem postal živ in poskočen — namreč bolj ko smo se bližali klavnici, tembolj je "dišalo" — o, kako "prijetno," m . . . hm; neke frajlice so tudi nosove vihale in moko po obrazu tresle, da bi se jih ne bil prijel duh — pravi štokjardski duh. Pa kaj se hoče, vse ne more po rožicah dišati. Ko se srečno pridrenjam do blagajne, odrinem pol dolarja in hajd na razstavni prostor. Gneča je bila povsod, kamor se je človek obrnil. Znašel sem se med ljudmi, za kamere nisem vedel, so li milijonarji ali reveži — vse skupaj je bila ena velika mešanica. Ko tako stojim in ogledujem junčke, teličke, krave in bike, pa tudi iskre konjiče, so me ljudje kar nosili. Rad bi bil namreč prišel do tistega prostora, kjer kažejo, kako se iz nič lahko napravi lepo polje, kakor je bilo rečeno. Imam namreč dve pedi zemlje pred mojo šendo za premog, rad bi videl, da bi mi kaj neslo, da bi ne stalo kar tako za prazen nič. No, pa tistega prostor^ nisem jmogel najti. Pač pa sem videl, kako je neki spreten mesarček z nožem rezal meso, in sicer res prava umetnost, kajti ni bilo več videti drugega, kakor sama kost in žile, a ta coprnik je s tistega kosa dobil še prav lep košček mesa za guljaš. Največ heca je pa bilo, ko je neka frajlica z dolgimi nohti, našminkana, rekla svojemu spremljevalcu, da ji dopade tista krava, ki je malo šekasta: "O, Joe, isn't that cow a peach?" Njen spremljevalec jo začuden pogleda — ljudje, ki so stali okrog, so se začeli smejati, sam nisem vedel zakaj, a ko bolj natanko pogledam tisto šekasto kravo — sem prišel do spoznanja, da ni krava — ampak bik. Aha, toraj zato tak smeh. Morete si misliti, da sta jo frajla & Co. urnih krač popihala in se pomešala v gneči, da ju ni dosegel krohot, kajti smeha ni hotelo biti konca. Tako vam povem, konjički pa že taki, kar v duhu sem se vid,el, kako bi jaz jezdil takega vranca, mislil sem si — tako bi se postavil kakor naš stotnik Rev. Mažir. Ko tako premišljujem, pa tam v areni nekaj zašumi, se ozrem in vidim, MESTNE VOLITVE NA ELY. Ely, Minn. Dne 7. decembra se bodo vršile mestne volitve za tri alder-mane in župana. Pred par tedni so imeli Slovenci svoj shod, da so s? izbrali svoje kandidate. Za župana je bil brez opozicije nominiran sedanji župan W. Hanson, kateri je bil tudi posetil zborovanje in se za izkazano prijaznost napram njemu prav uljudno zahvalil slov. občinstvu. Mr. Hanson je storil v dobi svoje administracije, tekom dveh let, veliko dobrega za slovenski narod v Ely. Ravno zaradi tega si je nakopal nekaj neprijateljev pri drugorod-cih, kateri nas zavidajo. Vsled tega je dolžnost slov. občinstva, da takega moža obdrži v županskem uradu. Na zborovanja sta bila nomi-nirana dva slovenska kandidata za aldermane, in sicer Frank »Verant ml. in Ivan Tavžel. Dolžnost veže vsakega Slovenca in Slovenko, da odda svoj glas slovenskim kandidatom; vsi predsodki naj pri takih prilikah izostanejo, kadar gre za splošno korist in čast našega naroda v Ely. Člani kluba. -o- KAKO SE KOMANDIRAJO V ELKHARTU. Elkhart, Ind. Nimam namena s temi vrsti-Icami opisovati naših tukajšnjih novic, pač pa bi Vas prosila, g. ;urednik, nekoliko prostora, da ^izrečem javno zahvalo vsem tistim rojakom, ki so me na Za-jhvalni dan in na dan 251etnice jmoje poroke tako veselo presenetili. Dasi mi moža že nad |tri leta krije zemlja, vendar moja družina in dobri prijatelji niso pozabili tega dne. Da mi prikrijejo vse priprave, so me zvabili popoldne v So. Bend, kjer smo obiskali neko poljsko družino, ki nas je nad vse lepo sprejela. Ko smo se vrnili zvečer domov, zapazim z začudenjem polno avtomobilov okrog hiše, v hiši pa celo množico ljudi. Ob obloženi mizi je stala krasna električna svetilka, ki so jo pripravili meni v dar. Vsa ginjena in osupla nad tem pogledom nisem vedela, kaj bi izpregovorila in kaj bi naredila, zlasti še, ko mi moj sin poda v roke srebrni krožnik !v spomin. Ginjenje pa je priki-pelo do vrhunca, ko stopi predme 121etna hčerka družine Oblak, ki mi s preprostimi, a v srce segajočimi besedami čestita k temu dnevu ter mi poda šopek cvetic. Nobeno oko ni pri tem prizoru ostalo suho. Iskrena hvala vsem, zlasti tebi, deklica mala, kakor tudi celi družini Oblakovi, dalje družinam Val. Prijatelj, Frank Kavšek, Mih. Terlep, Jim Pajk, Gabriel Smole, Fr. Smole, L. Zakrajšek, Gore, Miklič, Oc-virk, Arko, L. - Udovic, Jim Hostnik in Urban Snajdar. Vsem ostajam hvaležna in v prijateljstvu do hladnega gro-j ba, Antonia Terlep. ' kih bolečin samo za tiste, ki trpe vsled revmatizma ali neu-ralgije in ne rabijo Trinerjev Liniment. To je izborno zdravilo tudi proti oteklinam in u' trujenim mišicam. "New York. 3. now. Trinerjev Liniment jc rabil praški nogometni kl«b A. C. Sparta na svoji turi v A' meriki z najboljšim rezultatom. J. Spindler, vodja." Večji zavoji po 50c v vseh boljših trgovinah zdravil. Rev. Alexander Urankar, O.F.M.: ANČKA POMARANČKA. Komaj sem spregovoril z njo nekaj be-feedi, je bila huda name. Povedal sem ji pravljico: Tam za tremi gorami in tremi vodami raste lepo drevo. To drevo ima lepo listje, izpod listov pa kuka lep, prelep sad, rumen ko žarko soln-ce. Čudijo se mu ljudje in obstajajo . ,■. Pa se je lepo uro pf-ipeljal mimo kraljevič in je obstal, kakor so drugi ljudje obstali, in se je čudil, kakor so se drugi ljudje vedno čudili, kadar so hodili mimo lepega drevesa z zlato jabolko. Kraljeviči so iz čudnih krajev doma in znajo velfRo jezikov, poznajo (udi jezik rastlin, živali in kamenja. Kraljevič je prašal drevo: "Lepo drevo z lepinti listi in lepo zlato jabolko, kako ti je ime?" "Za pomarančko me je Bog krstil, ko me 'je ustvaril," je odgovorilo čudežno drevo. "Glej, glej, kako lepo ime ti je dal. Ali imaš kaj sestric, ti, prečudežna pomaranč- ka? Kako, da te je posadil Bog v to puščavo tako samo? Kaj te nima prav nič rad? Skoraj bi rekel, da si se mu kako zamerila. Povej mi, povej, kedaj si se mu zamerila." Čudežno drevo pa se je ustrašilo: "Ti, ali si angel božji, ali si angel črnih moči?/Kako moreš drugim v srca gledati? Jaz sem se Bogu zamerila — odpusti naj mi Bog oni greh! Davno je že tega. Ti pa, človek s črnimi očki, povej mi preje, ali si angel božji in si prišel, da me znova preizkusiš, ali si angel od/spodaj in pod čepico svojo rožičke nosiš?" "Le brez skrbi sestra pomarančka," je rekel kraljevič, "nisem ne angel božji, ne angel od spodaj, sem samo navadni kraljevič. Pa to na uho, da me ljudje slišijo. Ti še ne veš, kako je danes hudo na svetu. Ne marajo več kraljevičev in kraljev. Kar kamenjali bi jih sredi ceste, če bi se kje pokazal. O, časih je bilo drugače. Pa kaj bi tožil! Imel sem piščalko, piščalko mi je dal oče, da bi se naučil vladarske pesmi in bi potem nekoč ljudje plesali po taktu te pesmi. Prišla pa je čudna ženska — vojska ji pravijo in je preslepila mojemw očetu pa-vič. Pa to na uho, da me ljudje ne slišijo. Ti pa so prišli in ga vrgli s trona, meni so vzeli piščalko in sedaj oni ljudje piskajo na mojo piščalko in svet pleše po njihovih Melodijah. Ali ni to žalostno, jaz hodim po tujih krajih s pastirsko palico v rokah in planšarskim klobučkom na glavi, mesto da bi nosil žezlo, mesto da bi nosil krono. Zasolzila se je pomarančka in je dejala: Žalostno je to, kako so ravnali s teboj, preljubi gospod kraljevič, dvakrat bolj žalostna je tvoja zgodba od moje. Nisi je zaslužil, jaz sem jo zaslužila, kazen. Tako pa je bilo z menoj, poslušaj: Ko sem bila še pridna stvarca božja, poslušna in' pokorna Bogu ter človeku, gospodarju svojemu, kakor so še sedaj poslušne in pokorne druge stvari, sem živela po vseh krajih, na jugu in severu. Trta, jablana in češnja so mi bile sestre, senčni gpzdje so mi bili bratje. Pa me je Bog pognal v te vroče kraje. Kaj misliš kraljevič, zakai me je nagnal? Zato me je nagnal, ker sem se prevzela. Mojemu gospodarju se je lepi večer narodilo dete. Prišel pa je drugo jutro gospodar in je sedel v mojo senco ves motnjav, kakor da bi imel čudne misli. Prašam ga: "Kaj misliš, gospodar in si beliš glavo?" "O pomarančka moja, nekaj sem v škripcih. Pa ne vem, če mi boš mogla kaj svetovati," se je razveselil gospodar. "Zakaj pa ne," sem se postavila jaz. — "Kaj misliš, da sem tako avšasta? Nisem ne." "No, če nisi avšasta, pa mi povej, na katero ime naj krstim hčerko, ki se mi je na-rodila to noč." "Ej gospodare." Nisem pa še spregovorila, ko je gospodai1 šftiil pokoncu, da sem se kar ustrašila: kaj sedaj? Prst je držal na čelu, skrčil čelo v tri strašno modre in učene gube in je dejal: "Jaz, jaz sem šema avšasta. Kaj, da st nisem preje zrajtal. Že vem, kako bom napravil. Tri sestre ste. To-le Vam povem. Katera mi do jutri zjutraj porodi lep sad, po njej bom imenoval svoje dete." In pri tem sklepu je ostalo. Češnja je dejala: moj je že domalega zrel, jabolka je dejala: jutri gremo v junij, ono-le jabolk«' ki gleda proti sencu tam na vrhni veji jutri zrelo, moje ime dobi dete. Jaz sem P2' bila zavistna, vedela sem, da moje ime ne bo dobila, ker sem bila ravno brez sado^' Čakaj, bom že nekaj napravila. In kaj se^ napravila, kraljevič. O, ne obsojaj me, kc» sem grdo ravnala! V oni noči, ko je jabl*' na zatisnila svoje oči v trden pokoj, setl1 ukradla jablani najlepše jabolko in je obesila na svojo vejo. Pride drugo jutro gospodar in komaj je pogledal, je zapazil ukraden sad. Ni spoznal', zato je vesel vzkliknil: pomaranč; ka bo dete moje! Tedaj pa je zagrmelo P1 belem dnevu in iz groma, je stopil Bo£-Bog je spregovoril s strašnim glasom: ka si pomarančka, ljubljenka! Najlepši s«'1 ( sem ti dal, pa greš in ga drugemu Icrad0*' Poberi se-v tuje kraje in nikdar "se nu vrni več! To naj ti bo v kazen in zahvali* mi, da te nisem še bolj kaznoval! — 7 a tlej sem tukaj, kraljevič. Ali ni žalost'1' zgodba moja." (Dalje prih.) f 1 GLASOVI IZ MRZLE MINNE-SOTE. Buhl, Minn. Gotovo si rojaki po drugih naselbinah mislijo, da je nam ' v Minnesoti zamrznila tudi tinta, ker so tako redki dopisi iz naših minnesotskih naselbin. Temu ni tako. Le zaposleni smo vedno s to in ono rečjo, na pisanje se pa pozabi, j Z delom.gre pri nas bolj počasi, ker rudniki obratujejo največ poleti. Po zimi pa počivajo. Zdaj obratuje samo en rudnik, ki je pod zemljo, i Tudi pri nas v mrzli ^Minnesoti se pridno oglaša gospa Štorklja. Pri družini Mr. Jože i Špolar je pustila čvrstega sinČ-, ka in še tri druge družine je obiskala, katerih imena ne j vem. Rojak Ignac Hegler, ki sta-, nuje tukaj že okrog 24 let, je moral te dni na operacijo v bolnišnico vsled neke notranje poškodbe. Operacija se je dobro obnesla in je upati, da bo kmalu doma. Hrvat John^Spolič si je zlomil nogo in se nahaja tudi v bolnišnici. V zelo kritičnem položaju je tudi naš rojak Anthony Mihel-čič, starejši sin družine. Ima srčno bolezen in zraven ga muči zadnje čase še vodenica. Dal Bog, da bi dobri fant okreval in se povrnil k svojim starišem! Pozdrav vsem čitateljem! Poročevalec. ____ _ PRAVA POT. V temnih nočeh kažejo pot avijatikom poštnih aeroplanov mogočni žarkometi. Ako iščete pravo pot, ki bi vas obvarovala mnogih zdravstvenih neprilik-vas bo žarek izkušnje privedel k Trinerjevemu grenkemu vinu, k najzanesljivejšemu želodčnemu zdravilu, ki izčišča odvajalne organe, pomaga prebavi in omogoča pravilno funkcionirati ledvicam in jetrani in s tem utrjuje ves sistem. 1 steklenica .25/fžSiH'Kr ce proti prejemu 15c, ki j'11 pošljite na Joseph Triner Co.» '1333 S. Ashland Ave., Chicago-111. — December je mesec veli- Ženski svet, ^-j Slovenska žena. Barberton, O. Čakam in z zanimanjem zasledujem ženski kotiček v Am. Slovencu, ali se bo katera iz naše naselbine odzvala zgorajšne-mu kjicu. Pa čudno, da danes še nisem videla nikakega odgovora iz našega Barbertona, saj nas je precejšne število žensk tukaj. Kaj je vzrok, ne vem, ali so roke prezaposlene, ali pa ni poguma med nami? Upam toraj, da ne bo nobena vzela za slabo, če se jaz oglasim ter javno povem svoje misli glede Ženske Zveze in združitve. Naslov zgorajšnemu članku je prva napisala žena Slovenka, gospa Mary Prisland, katera je že večkrat v javnosti pogumno nastopila ter skušala braniti žensko čast. Dolžne smo ji hvalo in priznanje, kajti takih žena je malo, zato se mi zdi povsem pravično, da povem, da se popolnoma strinjam ž njo in z vsemi, ki se za to zanimajo. Kajti združitve je nam Slovenkam zelo potreba. Pojdimo z duhom časa naprej in ne bodimo vedno zadnje. Zdi se mi, da smo kakor nekak "privesek" človeški družbi in čula sem na lastna ušesa, ko se nam je očitalo od nekatoliške strani, da celo katoliška vera zaničuje in ponižuje ženo, kar pa ni res, saj je Bog v raju kači rekel: ONA, namreč žena, bo te*bi glavo strla! S temi besedami je menda hotel pokazati, da je tudi žena del božjega stvarstva, da ima tudi žena svojo zelo važno nalogo v življenju. Bilo bi torej zelo potrebno organiziranje združitve, da bi tem ložje to nalogo spolnovale, pa bodisi doma pri družini, ali pa v javnosti. Nekateri so mnenja, da če bi se ženske združile ali organizirale, da bi s tem moške nekako ponižale. Nikakor ne. Mož je le mož in tudi nič ni napačno, če mu žena sledi in hoče pomagati pri vseh njegovih delih z namenom mu olajšati skrbi. 'Upati je torej, da nam naši možje ne bojo nasprotovali, če nam že nočejo pomagati. Še bolj nespametno bi seveda bilo, če bi kako kritiziranje prišlo od ženske strani. Pomislimo, žensko polje je veliko a prazno, treba ga je obdelati, zato, katera ima kaj zmožnosti, jo veže dolžnost, da se oglasi s kakim dobrim navodilom. Seveda, če bi se res ustanovila ta prepotrebna Zveza, nam starejšim ne bi dosti ali pa mogoče nič koristila. Gotovo pa ne bi škodovala onim, ki pridejo za nami. Česa je pa dandanašnji bolj potreba, kakor poduka razuzdani mladini? Ali ni žalostno, ko se potaplja v valovih hudobije toliko mladenk? Ali ni naravnost podlo, če se mladenka že pri svojih 15 ali 16 letih sramuje govorice svoje matere ter se zabava in išče družbe med tujci? Torej žene! če je pregovor, ki pravi, da že»a podpira tri vogale pri hiši na mesti, skrbimo, skušajmo jih res držati, da nam bi bilo pa ložje, je treba, da se združimo in taka Zveza nas bi mogoče bolj držala skupaj in gotovo se ne bi toliko .naših deklet razgubilo med tujci. Zato želim vsem, ki se zato zanimajo, kar največ poguma in krepko naprej do zaželjene-ga cilja. Vaš trud gotovo ne bo brez uspeha. Če pa slučajno zaostane, ste pa le pokazale dobro voljo k napredku in to je tudi hvalevredno! Z rodoljubnim pozdravom, Jennie Ožbolt, Barberton, O. -o- "SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA." Sheboygan, Wis. Ker se je ravno v Sheboyganu sprožila prva misel za ustanovo ali Zvezo slovenskih žena in deklet, smo se požurile, da bo tukajšna ppdružnica imela številko 1. Dne 1. decembra zvečer smo imele skupni sestanek ali shotl v naši šolski dvorani. Mrs. M. Prisland nam je razložila namen in pomen tega sestanka. Razgovarjale smo se, zakaj bi bilo priporočljivo in potrebno, da se tudi me Slovenke združimo ali organiziramo. Prišle smo do zaključka, da le v slogi je moč in v složnosti je prijateljstvo in napredek. Navdušenje je bilo neprekosljivo. Izvolile smo si začasni odbor, in ko se enkrat spelje poslovanje naše Zveze v pravi tir, bomo zborovale vsak mesec. Sedaj pa, dekleta in gene po slovenskih naselbinah, začetek imamo. Vse na. delo, katera ima le iskrico narodnega ponosa in zavednosti v sebi, se bo gotovo z veseljem pridružila in agitirala, da bo naša ženska organizacija ena največjih in najuglednejših tujerodnih zvez v Amer4ki. Začasni odbor podružnice Slovenske ženske zveze št. 1 ALI SI TI ŽE VOLIL(A), ZA PETKRATNO ALI SEST-KRATNO IZDAJANJE "AM. SLOV." — AKO NISI SE, POSLUŽI SE TAKOJ TE GLASOVNICE. GLASOVNICA Podpisani Vaš naročnik (ca) glasujem: za šesto številko Amer. Slovenca na teden in obljub- □ ljam, da bom svojo naročnino $6.00 letno redno plačeval (a) ter povsod in ob vsaki priliki agitiral za list in skušal vse svoje prijatelje pridobiti za Amer. Slovenca. zunaj neznanih vzrokov pojema in hira. Saj v današnjih časih niso tako redki slučaji; da se ta ali oni družinski član od-tujuje družinskemu življenju, da ima zanj le posmeh in iz tega lahko izprevidiš, da nima več smisla za družinsko življenje. Tu je treba poiskati vzrokov za ta pojav, posebno pa je treba premisliti, ali ni današnja doba sama oni vir, iz katerega prihajajo ovire razvoju družinskega čuta, ali niso morebiti tudi še druge sile soudeležene pri tem uničevanju družinskega smisla in čuta. Ko pa so najdeni vzroki tega uničujočega dela, pa je treba najti nasprotnih moči, ki bi bile zmožne družinski čut na novo poživiti. Za to delo pa je treba pritegniti vse moči, ki se že udejstvujejo pri splošni družinski vzgoji. Kje naj torej iščemo vzrokov za oškodovanje družinskega življenja in smisla zanj? Kako to, da je mnogo mladih ljudi izgubilo nagnenje in veselje za družinsko življenje, izgubilo smisel za družinsko srečo? Odkod to, da nekateri o-četje in matere ne najdejo več v družinskem življenju svoje bistvene življenske naloge? — Kako, da pri možu in ženi od danes opažamo tako malo FRESH FLORIDA ORANGES Sveže pomaranče iz Floride zaboj $3.00 tri sto "lepih komadov. Sadje je zdravo in garantirano, ako ne ugaja vrnemo denar. Mi plačamo eks-press. Zaboj pomaranč je lepo božično darilo; Z naročilom pošljite denar. ACME FARMS, Gainesville, Florida. WWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWW1 zmožnosti za izvrševanje nalog v družini? Ali je morebiti to v zvezi z razvojem naše sodobne mladine? Ali ni v vsej sodobni družbi tako mnogo družini tuje in sovražne tendence? Ali niso v naših ljudeh ostale nerazvite moči in sile, ki pomenijo za človeštvo življenske moči? — Vsa ta vprašanja se porajajo pri razmotrivanju sodobne družine. Razmišljajmo o njih in skušajmo polagoma odgovoriti na nje! ODDA STANOVANJE 8 SOB flat z električno lučjo, kopel, peč, pripravno za rooming house, $45. 3-4-5 sob flats kurjava v stan. $18—$20—$25> 1950 Milwaukee Ave._57s,t je sledeči: Mrs. J. Godez, predsednica; Miss Mary Talli, podpredsednica; Mrs. Joseph Repenšek, tajnica; Mrs. George Er-(žen, blagajničarka; Mrs. John Susha, organizatorka; Mrs. Anton Brezovnik, organizatorka; Mrs. Marie M. Prisland, zastopnica. Odbor. -o- PODRUŽNICA SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V CHICAGI \ USTANOVLJENA. ' TAKOJ PRI USTANOVITVI SE JE VPISALO 35 ČLANIC. Na povabilo v Amer. Slovencu se je v sredo, 1. decembra 1926, ob 8. uri zvečer zbralo v šolskem poslopju nepričakovano lepo število rojakinj iz Chicage in okolice. Ko se jim je pojasnilo par točk, kak namen da bo imela Zveza, so bile vse navzoče za ustanovitev podružnice. Vpisalo se jih je takoj 35. Vladalo je veliko navdušenje in vse kaže, da se bo sedaj začelo pravo prijateljsko in družabno življenje v Chicagi. 1 Izvolil se je začasni odbor, in sicer: Predsednica Mrs. Fannie Jazbec, tajnica Mrs. Magda Brišar, blagajničarka Mrs. Jennie Stayer. — Sklenilo se je, da se skliče skupni sestanek' slovenskih žena in deklet iz vseh slovenskih naselbin na nedeljo, 19. decembra 1926 ob pol 4. popoldne v veliki šolski dvorani, West 22nd & So. Lincoln Sts., Chicago, 111. Na tem sestanku se bo volil glavni odbor, in naredil se bo program, po katerem bo delovala Zveza. Vabijo se torej na »ta sestanek vse Slovenke iz vseh slovenskih naselbin. DRUŽINA. 5 ROOM FLAT, stove ht. lepe sobe svetle, $38. 2637 S. Millard Ave. _58-s,t,sr STANOVANJE 6 sob kurjavo v stan. lepa transp. prilika. 3725 Christiana. __55-S,t,sr pa tudi Dobri 5 SOB, $35. kurjava v stan. centr. kurjava, ne z otroci ljudje naj vprašajo. 6436 Grove Ave. 51-s The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele »veta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, pred*ed. MALI OGLASI. H I i E IN LOTE. NOVI DOMOVI. Ne plačujte renta! Kupite si eno od mojih dvonadstropnih poslopij, ki so zidana in moderno.. Imajo 4-4 sobe in klet. — Eno poslopje iipam na vogalu pripravno za takojšno selitev; hrastov finiš, zidan sprednji porč in zadnji v steklu. Ulica je tlakovana in plačana. Poslopja so na Kenneth Ave. (44th Court) in 30. cesta. Pridite gotovo si jih ogledati. Samo $2500 takoj, ostalo na odplačila. Cena $12,500. Spomladi bodo veliko dražji. Jos. L. Donat, lastnik 2300 So. Central Park Avenue, _Ph. Lawndale 3603 t do t HIŠA 24 STAN., blizu 47th vzh. od Michigan Ave. Cena $74,000. Takoj $10,000. Washington, Douglas 8172. __32-tdot 4 FLAT MODERNO POSLOPJE, južnozapad. vogal Rockwell in 60th-Ph. lastnik Stewart 5123 Mrs. John- son.__20-1 do t MODERNI BUNGALOW, 5 sob, blizu L. C. Depot. $7500, takoj $750, ostalo mesečno. Vprašajte: 311 W. 109th PI. Pullman 2787. 23-todot BEVERLY HILLS, proda za vsako cepo hišo zidano, lota 62j/xl42, poldrugo letb staro. Gotovo bo dopad-lo ,ko vidite. Vseskozi moderno. Garaža za 2 kari. 10541 Drew/ Bever-ley 5615._35-p,s,t SJUNGALOW 5 SOB, w. ht., ognjišče; lep prostor ,proda, ker odpotuje iz mesta. Box 94, La Grange, 111. _;__„40-p,s,t BUNGALOW. 5 SOB ht. w. lit., tudi zamenja za prazni prostor, na lahke _obroke. 2444 N. Mason Ave. 41-p,s.t ZA TAKOJŠNO PRODAJO $55,00, hiša moderna 6 sob,, lit. w. na novo dekorirano, porč v steklu, garaža za 3 kare, lota 25x125, improvements plačane. 7024 S. Marshfield Ave. — _Rep. 1290.______________ 54-s.t.sr UGODNA PRILIKA. ROOMING HOUSE, 1150 E. 47th St., 63 sob za 24 stan- po 2-3-4 sobe, popolnoma opremljeno, ,wat. ht. povsod. iy2 leta lease. $9600 na obroke. Drexel 1716.________20-tdot ZA 1N V EST AC IJ O 6 a DELO DOBI dekle. Vi govori-angleško za domače delo. Mrs. Corngold, 11021 South Park Ave. Pul. 4933. ____________53-s,t„fir DELO DOBI DEKLE za splošno gospodinjsko delo, kuhati ni treba, mala družina. 2423 N. Kedzie.. L___________t___ '__<__56-s,t,sr DELAVCI za nakladati na trucke dobijo delo zjutraj ob 6:30 na 2830 W. Vati Buren Ave.____59-s,t„s,r ,____AVTOMOBILI NA PRODAJ. MOON TOURING California streha A. 1923 opremljena v dobrem stanju 7. novimi gumijami. Samo $225 na obroke. 6905 S. State St. 47-s do s Širite in naročajte "Amerik. Slovenca!" Ljubezen v družini je ona prvotna moč, ki daje družini pravi smisel. Smisel za družinsko življenje prejme otrok ta-korekoč že z materinim mlekom. Raste pa tudi z otrokom vred, bodisi, da je ta v zgodnji dobi samo . prejemajoči član družine, bodisi kot sodelujočemu družinskemu članu ali celo kot novemu in tvornemu či-nitelju v novi družini. Vse telesne, duševne in duhovne vrline neguje, razvija in uporablja družina kot svojo skupno last, mnogo bolj pa jih pre-snavlja, preoblikuje in odelaja naprej v novo družino. Zbujanje in negovanje duševnega ibogastva, ki vedno krepkeje oprijemlje moč in lepoto dru-jžine, je en del družinskega ,dela, močno sodelovanje v družinskem življenju do zrele samostojnosti družinskega smisla pa druga stran družinskega dela. Oboje pa je bistveni del ^vzgojne naloge na doraščajo-cem rodu naših družin. Smisel za družinsko življenje je torej nekaj bistvenega v vsakem človeku; je pa to nekaj tako notranjega v vsakem posamezniku, da do te korenine z golo .besedo ne prideš. Pač pa na vnanjih pojavih kmalu spoznaš, če je ta čut za družinsko življenje obolel in če zaradi na Francoski apical Erckmann-Chatriamj Poslovenil AL B. Govorili so tudi, da je cesar pri Wachau zmagal nad Rusi in Avstrijci, da pa mu to nič ne koristi, ker se nasprotnik ne umakne, ampak čaka velikih ojačenj. Kar se tiče Mocker-na, se je vedelo, da smo izgubili kljub lepi obrambi Marmonta: sovražnik nas je stri s svojo premočjo. Ta dan sm'o si izvojevali samo to korist, da smo si odprli pot za umik proti Erfurtu, kajti Giulay se kljub vsem naporom ni mogel polastiti mostov čez Elstero in Pleisso. Vsa armada od prostaka do maršala je bila tega mnenja, da smo zelo na slabem in da se moramo čimprej pričeti umikati. A cesar je mislil drugače: morali smo ostati na mestu. Ves 17. oktdber se nismo ganili in nismo oddali niti enega strela. — Nekateri so govorili o prihodu generala Reynierja s šestnajst tisoč Saksoncev, odpad Bavarcev pa nas je poučil, koliko smemo zaupati svojim zaveznikom. Proti večeru se je zvedelo, da se vidi prihajati severno armado preko breitenfeldske gorske planote — to je bilo za sovražnika šestdeset^tisoč mož več. Zdi se mi, da še vedno slišim preklinjanje, ki je letelo na Berno-dotteja,.in jezno vzklikanje tistih, ki so ga poznali, ko je bil še priprost častnik republike. Govorili so: "Za vse se ima zahvaliti nam. Z lastno krvjo smo ga napravili za kralja — zdaj pa prihaja, da nam zada zadnji udarec!' Po noči smo se splošno pričeli pomikati nazaj: naša armada^se je čedalje bolj zgoščeva-la okrog Lipskega. Potem je naenkrat zopet vse utihnilo. A to nas ni oviralo, da bi ne premišljevali. Vsak si je mislil na tihem: "Kaj se zgodi jutri? Ali bom še videl luno, kako plava izza oblakov, kot zdaj? Ali bodo še bleščale zvezde mojim očem?" Ako je človek opazoval v temni noči tisti velikanski krog ognjev, ki nas je obdajal skoro šest ur naokoli, si je moral reči: "Zdaj .je proti nam oborožen ves svet . . . vsi narodi zahtevajo naše uničenje . . . ničesar več nočejo slišati o naši slavi." Potem pa je vsak pomislil, da je vendarle čast biti Francoz in da moramo zmagati ali pa umreti. Pred ognjem in tatovom j so naše varnostne skri-) / "" njice vedno varne. V hi niih lahko hranite vse \ i V .^ffifi liS^ffiri' SVOJ'e vrednostne papir-V BI nš ie» »varovalne police Si iS H Sftelp=== zemljiške prepise, bon-B SB! Rt S-ffi de in 8Ploh vse, kar je IHHi ® lallftil S3 ji vredno hraniti. Iste so E SIR] BI Rt iil va vam vedno dostop- fflMMKM! JbsLM , ne med uradnimi tira- li®)^!®® BI RIBI BSfeWS mi od 9. dop. do 3. pop. B PTOt' mali najemnini za ^ na *et0- ključe ^fflWHfflyif^ljl M if B Hlpllfflil hranite vi, tako da brez vašega ključa skrinjice nikdo ne more odpreti. V ° - ^ " Tudi so Vam na raz- polago brezplačno privatne sobice, kjer lahko brez motenja in vmešavanja od strani drugih pregledate svoje papirje aH pa odstrižete obrestne kupone na svojih bondih. Naši uradniki so vam z veseljem na razpolago pri posvetovanju radi nakupa vrednostnih papirjev, kojih obrestna mera je višja od navadnih vlog in kojih varnost Vam ne bo delala skrbi. V vseh denarnih zadevah obrnite se z zaupanjem do nas-Naš kapital in rezervni sklad znaš,a več kot $740.000.00. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILL. Wm. Redmond, predsednik Chas. G. Pierce, kasir Joseph Dunda, pomožni kasir v^OOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO\ ! Artistične fotografije — Najnovejši okvirji. g POSEBNO POZORNOST DAJEMO SKUPINAM. S ILLINGTON STUDIO of PHOTOGRAPHY | J. F. Glomb, lastnik | 2006 WEST 22nd STREET S CHICAGO, ILL. § Phone Ganal 1807 2 Kopiramo in povečujemo slike, slikamo tudi na roko 5 v črnih in belih naravnih barvah. Izdelujemo vse kar § spada v to stroko.— Slike jemljemo doma in zunaj. 9 Prinesite filme v izdelavo — Zaloga kamer in kodakov. 5 <>0<>00<>000-<> XIX. Med takimi mislimi je napočil dan. Nič se še ni godilo. Cebedej mi je rekel: "Kaka sreča bi bila, ko bi sovražnik ne imel poguma, da bi nas napadel!" Častniki so govorili med sabo o premirju. Proti deveti uri pa so pridirjali nazaj naši o-gledni jezdeci in javili, da se je sovražnik pričel gibati na vsej črti. Takoj nato se je tudi pričelo topovsko streljanje na desni ob Elsteri. Mi smo bili že oboroženi in smo mar-širali čez polje proti Parthi, da se vrnemo v Schonefeld. Tp je bil začetek bitke. Na višinah pred reko so dve ali tri divizije čakale sovražnika. Njih baterije so bile nameščene med polki, kavalerija pa ob bokih. Čez ostrine bajonetov je bilo bolj zadaj videti Pruse, Švede in Ruse, ki sy v globokih, trdno sklenjenih kolonah prodirali od vseh strani, da ni hotelo biti konca. zimske usnjate telovnike, zimske srajce in spodnjo obleko, kape in klobuke, in vsakovrstna obuvala se dobijo vedno po najzmernejših cenah v slovenski trgovini TRGOVINA Z ME ŠANIM BLAGOM — OBLEKAMI IN OBU VALI. Roža sveta 502 — 10th STREET WAUKEGAN, ILL. je ime našemu prihodnjemu romanu, ki ga bomo začeli v krat-kem objavljati v našem Ustu. Na to krasno nadvse zanimivo povest so nas opozorili Se številni, in to že par let nazaj. Pa na vrsti so bile druge in zato ta zanimiva povest prihaja šele sedaj na vrsto. Roman "ROŽA SVETA" je skoz in skoz zelo napet roman. V povesti Igrata glavna vlogo viteza in pa "Roia sveta". Drzo-viti pohodi teh dveh vlteaov v najnevarnejše ln najtajnejše kota za Rozomundo, ki je postala ujetnioa turšldh velikih vtarjov in drugih, delajo povest tako zanimivo, da Sitmtelj pričakuje nestrpno vsakega nadaljevanja. Resnično tako zanimive povesti doslej še nismo imeli. Vsakogar, ki ima količkaj veselja do čitanja opozarjamo na to povest, da jo naj čita od kraja, da mu ne bo žal pozneje, ko mu bodo drugi pravili o zanimivosti tega romana. Ker pride povest na vrsto v kakih dveh ali treh tednih zato prosimo zlasti gg. zastopnike-(ce), kakor tudi vse agitatorje v tej zaključni jubilejni kampanji, naj sedaj prMno aglflrajb za nove naročnike, da bodo Isti že deležni tega zanimivega romana. bo veselo proslavljen pri mnogih družinah, le tedaj, če se bodo spomnili na nje rojaki v, Ameriki. Pomagati potrebnim, je ena izmed najlepših čednosti; pa tudi to si zapomnite, da če pošljete denar pred prazniki je veliko bolj vpoštevan, kakor po praznikih; zato ne odlašajte s pošiljatvijo. Dostavljanju denarnih pošiljatev dajemo posebno pozornost in skrb, ter zasiguramo vsakogar, da se gotovo izplača popolna vsota naslovniku, in to v najkrajšem času. Z ozirom na naš veliki promet, in ker imamo zveze z največjimi bankami ▼ Jugoslaviji, vam lahko nudimo najnižje cene. Tisti pa, ki bi radi prebili božične praznike v Jugoslaviji, priporočamo, da se obrnejo za tozadevne informacije za potovanje na naš potovalni oddelek. * Vsem Slovencem in bratom Hrvatom se priporoča za ..obilni obisk! Dobro meso se dobi - - samo v dobri mesnici! O tem so prepričane vse gospodinje, da se pri nas dobi vedno najboljše »veže meso vseh vrst, kakor tudi prekajeno meso, perutnino ali druge vrste meso. Izdeljujemo prave KRANJSKE DOMAČE KLOBASE, krvave in mesene/narejene po domačem receptu. Se priporoča v naklonjenost KASPAR AMERICAN STATE BANK 190D Blue Island Avenu« Chtea^o, fll. ________ . . ——————j-!-----Tifiirmniii--1---imr . __u 1 .1 iiu~i ti h n t SIGURNA BANKA ZA VLAGANJE VASlH PRIHRANKOV. Največja slovanska banka V Amcfffki. Math Kremesec sfcmwsKi mesar. 1912 WEST 22fntl STREET CHICAGO, ILL. Bataljon se je takoj umaknil s ceste ter se fe prezentiranimi puškami razvrstil pod cesto. Nekaj minut nato so gardni grenadirji na konjih pridirjali mimo s pestmi ob bokih. Vsi bo bili pravi velikani z visokimi škornji in visokimi medvedjimi kapami, ki so segale do pleč, da je bil videti samo nos, brki in oči. Ob njih pogledu je zadovoljen vsak rekel sam pri sebi? "Ti sp naši . . . vrli dečki!" Komaj so švignili mimo, se je pokazal generalski štab. Mislite si stoinpetdeset do dvesto generalov, maršalov, ordonančnih in drugih višjit častnikov, ki so jahali na čilih konjih in sp bili tako polni zlatega vezenja in redov, da je bilo komaj mogoče spoznati barvo njih uniform. Nekateri so bili dolgi in suhi s ponosnimi obrazi, drugi majhni in zastavni z rdečimi tobrazi, še drugi z iskrečimi se očmi in orlovskimi očmi so sedeli na konjih ravni kot ka-meniti kipi — bil je to lep in obenem' grozen pogled. Med vsemi temi vojskovodji, pred katerimi jje že dvajset let trepetala Evropa, pa je na-pttavljal name največji vtis Napoleon s starim klobukom in sivim plaščem. Še danes ga vidim, kako je jahal mimo nas s, široko, močno brado in med pleči skritim vratom. Vse je kričalo: "Živio cesar!" — On pa ni čul ničesar , . . toliko se je zmenil za nas kot Za pohlevni dež, ki je škropil na nas. Z nagubanim čelom je motril prusko armado, ki se je razvrščala ob Parthi, da podpre Avstrijce. Tak, kakor sem ga videl tisti dan, mi je ostal v spominu za vedno. 2e četrt ure se je bataljon zopet pomikal naprej, ko mi je rekel Cebedej: "Ali si ga videl, Jože?" "Seveda sem ga," sem odgovoril, "in se ga bom spominjal vse svoje žive dni." "Čudno," je pristavil moj tovariš. "Človek bi mislil, da ni zadovoljen • • • Tisti dan po bitki pri Wurschenu je bil vendar videti tako vesel, ko nas je slišal kričati "Živio cesar!" in tudi generalom je šlo na smeh. Danes pa vsi delajo take čudne obraze ... Saj je vendar davi rekel stotnik, da smo zmagali na oni Strani Lipskega." Marsikdo si je tudi mislil tako, pa ni povedal. Loteval se nas je nemir in skrb . . . Polk smo našli pod milim nebom utaborjen' tfva streljaja daleč od zeljnatih vrtov. Bataljon se je postavil na griču na desni strani ceste, Na vseh straneh je bilo videti, kako so brezštevilni menažni ognji dim valili proti nebu. Še vedno je škropil tenek, mrzel dež. Moštvo je s prekrižanimi rokami posedalo na tornistrih okrog ognjev in je bilo videti vse zamišljeno. Častniki so se družili v gruče in se razgovarjali. Od vseh strani je bilo slišati govorico, da take vojne še ni bilo ... da je to uničevalen boj . . . da bi sovražniku nič ne pkodilo, ako bi bil premagan, in da nam hoče samo pomoriti čim več ljudi, ker dobro ve, da mu nazadnje vendarle ostane štirikrat do petkrat več moštva in da tako ostane zmagovalec. BOŽIČ V JUGOSLAVIJI Zimske suknje in obleke ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA 1 • Sreča v nesreči. ' "Vaza, ki si jo ubila, Mary, stane 100 dolarjev. Jaz jih ne bom trpela, ampak tebi bom od plače odtegnila vsak teden po 2 dolarja, dokler ne bo škoda poravnana." "O, hvala Bogu," reče Mary, "zdaj imam vsaj stalno službo!" I KVALITETA — TOČNOST ! — POŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitk ceste I CHICAGO, ILL. 1 i—----■ -^uuu—?. Modemi svet. Ona: Pojdi vendar k brivcu, da ti ostriže lase. O11: Kaj pa misliš, da bom izgledal kakor ženska? RADA BI IZVEDELA, kje se nahaja moj brat Anton Novak, doma iz vasi Malikoren t št. 11, fara Krka pri Zatični. V . Ameriki je črez 20 let in svoje-časno je bil v Joliet, 111. Prosim, če kdo ve, kje je, da mi naznani, > ali naj se pa sam oglasi na naslov: Mrs. Anna Novak, 5118 Miller Ave., Maple Heights, / P. O. Bedford, O. ' Katoliško stališče in evolucija. Takozvani ' "napredni" elementi, s katerim nazivom se nadevajo kaj radi naši slov. so-ciji, svobodomiselci in kajpada tudi newyorski postarani liberalci, kaj radi večkrat očitajo katoličanom, da je katoliška 'cerkev nazadnjaška' ter da ovira vsako znanstvo. Pravijo tudi, da je sv. pismo v diametral-jnem nasprotju z nauki evolucije itd. i Da to, kar trdijo v takih, slučajih proti katoliški cerkvi, daleč ne odgovarja resnici, najbolj potrjuje izjava, ki jo je podal te dni Msgr. Louis J. Nau, rektor semenišča Matere Božje v Cincinnati* O., v imenu duhovniške konference, ki se je sestala te dni v tamošnji de-kaniji in se dalj časa bavila izključno z vprašanjem nanašajoče se- na stališče katoličanov do evolucije. Izjava govori: "There is nothing in the first two chapters of Genesis, rightly interpreted, which precludes the hypothesis of evolution as understood by modern science, reservations being ^made for the evolution of the human bo&y. "The words 'day,' 'morning,' 'evening' are metaphors or analogies. A critical study of the text, which is replete with anthropomorphism, shows the well-founded probability of this assertion. "A study of the text shows that the order of sequence in which the different categories of beings are created is not chronological but philosophic. This does not destroy the historicity of the text. "A pedagogical reason underlies the choosing of the six days,'namely, to inculcate the precept: 'Keep holy the Sabbath day.' This preqept is truthfully taught whether we hold that God chose to create at six different intervals of time, or revealed "the creation in the imaginary of six days to the human author of this passage. "We are not driven to a forced interpretation by modern science. Not a few of the fathers, among them principally St. Augustine in his work, 'Genesis ad Litteram,' held that they are free thus to interpret the'chapter. St. Thomas, though he inclines personally to the literal meaning, grants that the metaphorical interpretation is perfectly licit, and admits that is is 'more reasonable and more available to combat the cavillings of the unbeliever.' (II Sent. Dist. 12, I Art. 2 and 3.) j "The doctrine of St. Augustine concerning'seminal causes' shows plainly the thought that he was free to defend the proposition; there is nothing in 'Genesis' which demands the interpretation that species |were created in the fixed condition of to-day. St. Thomas hypothetic'ally (namely, if science can prove that there are new species) holds the same view (Summa, Quest. 73, Art. land 3). "Modern science proves poly-phylogenesis rather than mon-ophylogenesis. Mendelism has proven that inheritance characters are internal, and that neither environment, nor environment together with natural selection, can account for evolution. / "Monophylogenesis (one trunk line) cannot account for the jumps from an organic matter to organic life; from invertebrate to vertebrate; from mere vertebrate to the mammal state; from fish to amphibians; from reptiles to birds; in plant life, for the sudden appearance of angiosperms. "Polyphylogenesis (many trunk lines) would account for this, given a Creator who put the seminal potency into these ' various phylons and by His concursus allowed the progressive development into the fixed species of today.. "Genesis, 1, v, 27, the solemn manner in which 'bara,' created, is thrice repeated and chapter ii, 7a, 20b, 21, 22, 23, seems to indicate a direct and immediate intervention of God in the formation of the human body. Science, anatomy, physiology, psychology indicate the impossibility of evolution of the human body from the brute. "The doctrine of the descent of all mankind from Adam and 1 Eve, underlying the doctrine of original sin, seems to demand 1 a separate creation. It is hard-' ly conceivable that only two human bodies -evolved from 1 the brute with a fitness to receive a human soul. The hypo-' thesis that it was given to : many, and that all but two ' were whisked away to Heaven ' or to Mars, or perished in the 5 last ice age, has no foundation ! in fact'or in theory. • "It seems we must grant that ;man inhabited the earth some 1 twenty to thirty thousand years ' before Christ. The figures in " jthe genealogies from Adam to Noe, and from Noe to Abra- ■ ham, have not been preserved ■ uncorrupted in the Hebrew, : Samaritan, or Septuagint texts. ■ As these figures are merely incidental to revelation we can [ hold that the Holy Spirit did ' not guard them with the same vigilance as the substantial content matter of revelation," ; To je stališče katoliške cerkve do evolucije, ne pa ono, katero ji neprestano vsiljujejo ' razni socialistični in svobodo- - miselni obrekovalci. ■ ■ •- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA." ........■■■■mami1.........................................................................11,11 umu [pisano polje]