«3%haja trikratnaiecUn: i> lore K, četrtek, soboto.
$stsiie<L three times aueak Tue* clajj,Th xvrStL 5cdurdatj.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO
ŠTEV. (No.) 50.	~	----
chicago, ill., četrtek, 26. aprila — thursday, april, 26, 1923.
leto (vol.) ix,
ZAKON 0 MINIMALNI
PLAČI.
Pariz. — Politični odnošaji mej obema državama so jako
Najvišje sodišče Zedinjenih inape|e h? ^ se	se na Lo"
zanski konferenci se poostre.
Državni krogi v Parizu so ozlovoljeni nad vztrajnostjo Turčije pdede Česterjevih koncesij, ki
držav je proglasilo protiustavnim zakon za delavke v distrik-tu Columbia. Dvanajstero držav je vzakonilo slične posta-
KRATKE AMERI-
ŠKE YESTI.
ve, takozvane "Minimum Wage yh.K tako tajn0 Tur«ia dala Laws," s katerimi se določa, da iZ?d'"}e'Vm urzavam. Tudi Ita-
delavka mora prejemati najmanj l'ija . kaže sv°i,°. ^oljnost, po zakonu določeno mezdo. Od- Ve"dar "e V tol,kl raerl kot An" ločba najvišjega sodišča Zedi-njenih držav, ki se tiče le zakona za distrikt of Columbia, utegne seveda vplivati tudi na slične zakone v drugih državah ; radi tega je ta odločba izzvala mnogo komentiranja v javnosti.
"Razsodba, da je minimalni Washington, D. C. — Posta mezdni zakon protiustaven, tre-lva- ki prepoveduje v državi Ka-ba smatrati za veliko nesrečo,^lifornija zemljiško lastnino in ki je zadela delavke v Zedinie- jnajemnino rumenemu japonske-nih državah." trdi Mary Ander- mu plemenu, je prišla na dnevni son, ravnateljica ženskega ura-ired najvišjega zveznega sodišča da, ki spada pod U. S. Depart- v Washington^ ment of Labor. "Oni izmej nas, i Državna postava Kalifornije ki poznavajo in-dustrijalne raz- pravijo razni pravosodni vešča-mere. v kolikor se tičejo žensk (ki, da ni v skladu z zvezno postavo in je baje v protislovju 14. dodatku naše konšthucije, ki govori o teh zadevah ravno nasprotno, namreč: "Da vsaka o-seba naturalizirana ali pa rojena v Zedinjenih državah in ki je podvržena sodni oblasti se sma-' dr^avtjann Zetitnjenih držav. Nobena država v uniji nima pravice napraviti in vsiliti kake zasebne postave, ki bi krajšala te imunitete državljanom Zedinjenih držav, kakor tudi ne kratiti kakemu državljanu pravice do svobodnega življenja, lastnine ali enake zaščitne soanijske pravice."
Na podlagi tega dodatka k naši ustavi se upirajo Japonci. v Kaliforniji proti zasebni državni postavi države Kalifornija, ki je sprejela svoječasno postavo za svoj teritorij, da noben, ru-menokožec ne more postati lastnik ali pa najemnik kakega zemljišča v njenem teritoriju.
Kalifornija je poslala najboljše advokate, mej njimi tudi generalnega državnega pravdnika Webb-a k razpravi, ki se te dni vrši v Washingtonu glede te a-fere. Webb je povdaril pred najvišjem sodnikom Taftom takole : "Belokožni ljudje se nočejo družiti z rumenokožci, Japonci, ki s silo derejo v Kalifornijski teritorij, kupujejo farme in belo-kožce namenoma spodrivajo, ker hočejo Kalifornijo popolnoma kolonizirati s svojim plenom. Ko ti silijo naprej se moramo belokožci umikati. Mi pa odločno povedano tega nočemo, ker ljubimo svoja lastna rojstna tla."
Stvar je zelo komplicirana, ker 14. dodatek k ustavi in zasebna tozadevna Kalifornijska postava sta si v protislovju. Vendar upati je. da se bo našlo pot k rešitvi v zadovoljstvo kalifornijskih belokožnih državljanov. Lastni državljani bodo nazadnje tudi zvezni vladi vsekakor bolj pri srcu, kakor azi-
jatska rumena plemena.
-o-
stamboulski zmagal pri volitvah.
Sofia. — Bolgarski vodja a-grarcev sedanji ministrski predsednik Stamboulski je zmagal pri narodnih volitvah za parlament z dve tretjinsko večino. Stamboulski je obljubljal pri a-gitaciji. da bo delal za revizijo ustave in zmanjšanje politične moči kralja, ki je bil dosedaj še vedno absoluten gospodar pri vseh kočljivih zadevah.
glija in Francija.
STRAH PRED JAPONCI ¥ KALIFORNIJI.
— Državni kabinet je odločno sklenil, da»bo branil pravice Zedinjenih držav do koncesij, ki
Slovenca ustreljena
v clevelandu.
Zadnji teden se je dogodila v Euclid, Ohio blizu Clevelanda velika tragedija. Neki vpijanjeni Hrvat Peter Sokaš je ustrelil, ker ni mogel dobiti od Mr. in iih je prejel ameriški admiralj Eli Radiča obnove "second Čester od Angorske vlade. Ad- m°rgage-a" oba. Mrs. Radič je mi raki Česterju se bo poverilo ustrelil najprvo, zatem je ustre polno moč, da zastopa interese Zedinjenih držav na Lozanski konferenci.
— Državni department je ob-
JUGOSLOVANSKE NOVICE	NA
KITAJSKEM.
Shanghai. — Nad Kitajsko se zbirajo novi oblaki mqščanske vojne. Dr. Sun Yat Sen je s svojo armado že v boju za dosego
lil v glavo še Mr. Radiča in za tem je pognal krogljo še sebi.;
Mrs. Radič je podlegla ranam in j je je pogorelo do tal; uničena je umrla zadnjo soboto opoldne, j bila krma in več poljedelskih enem imenoval posebno komisi-1 Mr. Radič pa v nedeljo. Mrs. Ra-j strojev. Požarna bramba je 6-jo, ki bo šla v Mehiko preiskava- ^ič je sestra dobro znanega ro- genj omejila in obvarovala o-ti tamošnje razmere glede urad- )aka Mr. John Drašlerja
Črne koze v Belikrajini. Kakor poročajo iz Belekrajine, se širijo tamkaj črne koze, ki so baje zahtevale v Gribljah že šest žrtev. Bolezen se je pojavila tu- 1 kontrole nad južnovzhodnem
delu Kitajske. Drugi spopad grozi mej generalom Wu Pei Fu in Čangsolinom, ki zna nastati vsak trenutek. Na vseh straneh je opaziti zadnje dni velike vojaške aktivnosti.
di v Brodu pri Metliki.
Požar v Mengšu. V gospodarskem poslopju posestnika Josipa Kralja v Mengšu je 4. apr. zvečer izbruhnil požar. Celo poslop-
v Zedinjenih državah, so se za vedali že mnogo let nazaj, da velika večina žensk v industriji ne dobiva nti od daleč plače, ki bi zadostovale za vzdržavanje primernega življenskega standarda. Tekom zadnjih štirih let je Women s Bureau mezdne razmere glede več kot 120 tisoč žensk in našli smo, da So tisoč od teh je zaslužilo manj kot $16. na teden in da več kot 30. tisoč jih zasluži manj od $10. na teden. Upali smo, da u-vel javi jen je minimalnih mezdnih zakonov bo eno izmej sredstev za zboljšanje tega položaja. Dobro nam je znano, kaj so taki zakoni storili v distriktu Columbia in drugje. Znano, da je povprečna mezda za ženske v nekaterih državah, ki nimajo takih zakonov, znašala manj. kot je minimum, ki ga dovoljujejo zakoni v državah California, Washington, Oregon in v distriktu Columbia. Znano tudi. da so nekateri napredni delodajalci v mnogih krajih zagovarjali minimalni zakon kot sredstvo za stabilizacijo industrije in ustanovitev resnično visokih standardov v industriji.
Kaj naj bo naš prihodnji korak? V tem trenutku je težko še kaj reči, ali zdi se mi. da je tu troje sil, ki utegnejo kaj storiti v tem pogledu. Javno mnenje je morda najmočnejša 'zmej teh treh sil, in se lahko zanašamo na to, da bo javno mnenje v teku časa odločilo, da nikak delodajalec nima moralne pravice, — pa naj mu tudi najvišje sodišče daje legalno pravico — da bi plačeval ženski manj kot mezdo, zadostno za življenje. Napredni delodajalci, katerih je hvalabogu tudi precej v tej deželi, bodo, kakor upamo, prepovedali nauk, da najslabše plačani delavci niso nikakor najce-neji delavci, dočim morajo delavke same imeti prilikoTJda pokažejo, da so vredne svoje pla-ce.
Tako trdi ravnateljica ženskega urada in to popolnoma pravilno !
-o-
mussolini dobil zopet zaupnico.
Rim. — Politični boj, ki je nastal v italijanskem parlamentu red par dnevi mei raznimi po-itičnimi frakcijami, je polegel zbornica je glasovala z veliko večino za zaupnico ministrskemu predsedniku Mussoliniju. Tako bo Mussolini še en čas jezdil vladnega šimeljna.
nega priznanja od strani Zedinjenih držav. Upati je, da se bo mej Z. D. in Mehiko našlo- pot do sporazuma, ki bo vodil do 11-radnega priznanja sedanje me-hikanske vlade.
—	Harding je včeraj v posebnem govoru podal javnosti vzroke, ki silijo Zedinjene države na delo za svetovni tribunal. Kljubtemu, da je Harding ves navdušen za tak mej narodni tribunal, v javnosti ni videti nika-kega zanimanja za stvar.
—	Iz Springfielda, 111. se poroča, da je guverner Small razpisal nagrado $50. za vsakega izmej treh zločincev, ki so včeraj pobegnili iz državne kaznilnice v Jolietu. Zasledovalci so mnenja, da so kaznjenci pobegnili v Chicago.
—	V New Yorku so aretirali včeraj nekega kubanca Picardo Del Valle proizvajatelja sladkorja v Kubi. Aretiran je bil radi goljufije, ki jo je vršil po mestu New Yorku. Od neke Julia La Vin je izvabil 52 tisoč dolarjev za neke nič vredne listine.
—	V Seattle. Wash, so povišali vožnje cene na mestni poulični železnici. S 5c. so dvignili na 8c. za potnika. Meščani so se nad obvestilom razburili in protestirajo. trdeč, da povišanje ni bilo potrebno.
—	Požar ie uničil včeraj v Indianapolis, Ind. veliko tovorno postajo 4'Big Four" železnice. Zgorelo je mnogo tovornega blaga. Materialna škoda- znaša nad t5o tisoč dolarjev.
i — V Chicago so potrošili prodajalci žganja in opojnih pijač nad dva milijona dolarjev, za podkupljevanje javnih uradnikov. To poroča prohibiciiski direktor Rescoe Andrews. To po-kazuje. da srebro ni zlato marsikatera usta zamaši! ' — Blizu Willughby Split, v Virginiji je zadnji pondeljek padel ob morskem obrežju morski zrakoplov. Pilot in en mornarni-ški častnik sta se na mestu ubila.
—	Velika avtomobilska nesreča se je zgodila v Elmwood, O-hio, ko je na križišču "Big Four,: železnice zadel brzovlak v neki avtomobil, v katerem so se nahajali štirje potniki. Avtomobil je bil ves razbit in vsi štirje potniki so bili na mestu ubiti.
—	V St. Helens, Oregon je u-ničil velika skladišča lesa požar onaotne Columbia County Lumber Co. Več kot za 300 tisoč dolarjev vrednega lesa je zgorelo. Požar pravijo, da je bil zaneten po zlobni roki.
—	Vrhovni sodnik Zedinjenih držav Taft je včeraj obolel in je moral izostati od važnih obravnav, ki so na dnevnem redu najvišjega sodišča. Zdravniki trdijo, da bo" kmalu okreval in da je le lahko prehlajen.
—	Iz Wausau, Wis. poročajo, da reka Wisconsin stilno narašča. Voda je poplavila že več milj zemlje in železniška proga Milwaukee & St. Paul je pod vo do najmanj za dva čevlja.
Bradley-a, 111., ki se je udeležil pogreba. Doma je bila iz vasi Lašče pri Borovnici na Notranjskem. Sorodnikom izražamo ob tej priliki naše globoko sožalje! Pokojnici pa R. I. P.
N0YA METLA V CHICAGO BOLJŠE POMETA.
Chicago, III. — Tako številnih avtomobilskih nesreč nima zaznamovati menda nobeno drugo mesto na svetu kot ravno Chicago. Od 1. januarja pa do danes je zaznamovanih 187 smrtnih slučajev. Koliko je bilo pa ranjenih pa sploh statistika ne
P red včeraj šnrm je novi policijska načelnik Collins izdal o-stro odredbo vsem stražnikom, da se mora aretirati vsakega, ki se ne bo držal nove prometne postave. Takoj naslednji včerajšnji dan je "bilo baje na sodniji pred mestnim sodnikom John Bugees do 500 obtožencev, ki so grešili zoper novo prometno postavo. Po večini so bili obsojeni na denarno globo in sicer od $5. pa do $175. kakor je bil že slučaj. Več jih je bilo obsojenih tudi v zapor.
no. Naproti so jim šli v velikem številu do Bleiweisove ceste mož, žene, fantje in dekleta. Veliko narodnih mož in fantov v narodnih nošah na konjih, dekleta peš, žene na vozeh. Spremljala jih je med pokanjem tudi domača godba. Bil je lep pogled na pestro množico in na prav lepe v simbolizmu slovenstva o-venčane zvonove. Ko je sprevod prišel do farne cerkve je eden izmej faranov imel lep govor, nakar je šel sprevod ob zvokih godbe med razobešenimi zastavami do župne cerkve. Tu je neki deček imel pozdravni de-Z novo ostrejšo prometno od- Jklamačijo in domači pevski zbor redbo, ki jo je izdalo policijsko je menjale se z godbo odpel tri nacelstvo proti blaznim avtomo- lepe in pomembne pesmi. Ljud-bilskim dirkačem se mora stri- stva se je nabralo silno veliko, njati vsak pameten človek. V j downtownu — v
sploh človek ni bil
• * . . - " t * — — ~
cerkvi s:, kanonik dr
grožena sosedna poslopja. Domneva se, da je zlobna roka zanetila požar.
Napad na cestr. V noči od sobote na nedeljo na velikonoč, je v Spodnji Šiški neki vojak, ki je imel glavo zagrnjeno z zimsko suknjo, nenadoma potegnil samokres in ustrelil v nekega mimo prihajajočega železniškega uslužbenca. Krogla
NEMŠKI KANCELAR CDNO TRDOVRATEN.
Curzon je s svojem govorom iz-val nemške državnike. — Belgijci in Francozi prišli do nespora-
zuma.
Berolin. — Nemški državniki, se ie odbila kj so se bavili zadnje dni z iz-
ob listnici in časopisih, ki jih je'delovanjem reparacijskih pogo-
imel napadeni v prsnem žepu in obtičala potem v desni roki. Napadalec je bil aretiran, železniški uslužbenec pa prepeljan vT bolnico.
Novi zvonovi na Viču. V nedeljo dne 25. marca so imeli na Viču izredno lepo slovesnost. Dobili so tri nove zvonove, ki
jev. da bi se iste predložilo bodisi direktno ali indirektno Franciji, so radi Curzonovega govora, ki je pred par dnevi napadel nemškega državnega kan-celarja, da zavlačuje reparacijske predloge odločno proti Curzo-nu, kot da on nima ničesar za Odpraviti z nemškimi zadevami.
Lord Curzon je povdarit; tfa če sedanji nemški kancelar noče slišati in pospešiti korakov za poravnavo mej Nemčijo in Francijo glede reparacije, se bo apeliralo na nemški narod, da si izvoli druge predstavnike, ki bodo pri volji sodelovati za mir.
Belgijci ozlovoljeni.
London. — Iz zanesljivih" krogov se poroča iz Belgije,, da so belgijci ozlovoljeni, zlasti zato, ker je Belgija ves tovorni promet, ki je preje -šel* skozi Belgij o čez Antwerpen v svet izgubila, ker ga Francija obrača skozi svoj teritorij. Na dnevnem redu mej belgijci in francozi pa so še druge razne reparacijske
raz-
. ,	„	.	. , podrobnosti, ki so začele
ni bilo moc naprej po cesti.I	1
^r^rlini inpita ' -r. i i	, t i avojevati oba naroda,
srcu 1111 mcbid Popoldne so zvonove blagoslo-
varen pred | Po blagoslovu pa je imel avtomobilisti, če je hotel čez ce-
srovor v
sto. Najsi je bilo na ulicah pol- M. Opeka, ki je slikal zvonove no občinstva ali ne dirkači so kot prijatelje, tovariše, sodruge, poetih svoje -avtomobili tjaven-! spremliajoče človeka ob njego-dan m ljudje so se v strahu raz-lvih najvažnejših življenskih do-kropljevali v takih slučajih kot godkih, vabeč ga na delo in mo-prestrasene kokoši če kdo zavo- jjtev .Zatem so potegnili zvozi mej nje. Koliko smrtnih ne- nove v ZVOnik in na večer so že sreč se je že zgodilo samo v tem potrkavali na dva na veliko ve-
letu pokazuje dovolj žalostno gori omenjeno statistično poročilo sodnije same.
Blazne dirkače je prav lahko ozdraviti z ostrim kaznijam. Poslati jih za par mesecev v zapor, pa naj bo to bogatin ali revež, pa se bodo v prihodnje lepše obnašali s svojimi avtomobili. So že slučaji, ko šofir ne more pomagati ko se zgodi nesreča, toda slučaji, kakor so bili v zadnjem času v našem mestu so bili to slučaji, ki so bili skoro lahko rečeno nalašč povzročeni. Za take neukrotljive avtomobi-liste pa se naj pridno^rabi novo metlo, ki izborno*pometa. kakor to ze pričajo včeraj-šnji slučaji- —
selje faranov. Zvonovi so stali okoli 600 tisoč kron.
Prihod kraljice Marije na Bled. Kakor nam poročajo iz Beograda, pride kraljica Marija na Bled morda že v prvi polovici, vsekakor pa v drugi polovici meseca junija. Dotlej mora biti zgrajeno poslopje, ki je zidajo za dvorcem. V tem poslopju bo nameščena kuhinja, razne shrambe in stanovanja za slu-žinčad. Poslopje bo stalo okroglo tri milijone kron.
Uršulinska cerkev v Ljubljani je dobila dva nova zvona. Posvetil ju je na uršulinskem vrtu I prevzvišeni gospod škof dr. An-1 ton Bon. Jeglič v nedeljo 25. m. m. ob treh popoldne. S posvetitvijo je bila združena ljubka slo-
francija sprejela sub- V"nost" Velikodušnima dobrot-t^m/%	nikoma, ki sta samostanu
Novi izgredi v Duesseldorfu.
Duesseldorf. — Železniške straže so sinoči aretirale tri iz-zivače, ki so izzivljali francoske vojake, ki so stražili železniško progo. Več mladih fantov je predvčerajšnjim popoldne demonstriralo in prepevalo izzivalne pesmi. Vojaštvo je nastopilo in demonstrante razpršilo. Smrtnih slučajev ni bilo in niti ranjen ni bil nihče.
zgg^ širite list edinost
venčno predlogo.
• Pariz. — Francoska zbornica je odobrila subvenčno predlogo za podporo njene trgovske zbornice. Svota, ki je določena za ta namen je 110 milijonov frankov. V glavnem bo šla ta podpora za prekooceanske parnike.
preskrbela zvonove, naj obilo povrne Bog!
Nesreča s patron o. V Tokav-čevem pri Rogatcu se je igral- s patrono osem-letni deček Jožef Mašera. Patrona je eksplodirala ter fanta težko poškodovala. Spravili so ga v celjsko bolnico
DENARNE POMJATYE.
Včerajšne cene so bile jugoslovanskim dinarjem:
~ ioo — Din. ......$ 1.35
500 — Din.......$ 5.90
1000 — Din. ...... $11.60
2500 — Din.......$29.00
5000 — Din. ______$57 00
Za italijanske lire:	/
50 — Lir ........ $ 3.25
100 — Lir ________ $ 5.75
, 500 — Lir ........ $27.00
1000 — Lir ........ $54-00
Pri večjih svotah, la presegajo 20 5 tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo Se posebni popust Predno pošljete denar črez druge tvrdke se spomnite na naše podjetje, ki bo Vam poslalo Val denar v stari kraj ceneje in hitreje, kakor kje drugje. Naše cent so vedno najnižje 1
Vse pošiljatve naslavljajte na: BANČNI ODDELEK EDINOST xt49 W. aand. St. Chicago, I

EDINOST
(UNITY.)
Uhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday. PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
x«49 West aand Street, CHICAGO, ILL. ______Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo	Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3-Oo
Za Združene Države za pol leta................................$1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto________$3-5°
Za Chicago, Kanado in Evtropo za pol leta ....	$i.7S
JUBSCRIBTION: For United States per year ...........!..	$3.00
For United States for half year........................$1-5©
For Chicago, Canada and Europe per year..	$3.50 _"__Chicago, Canada and Europe for half year..	$1.75
ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE
PLAČAN LIST.
———--x______
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg teg* tudi vaš "STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne ▼ torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne.
Entered as second class matter October nth 1919, at P®st Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879.
"Liberal league".
nja — v vseh naših uradih in proti njej more biti vsak pošten in pravičen državljan!
Šesta točka: — "da se zabrani nepotrebno trošenje v vladni administraciji po znanstvenih metodah, kakor ilustrirano v narodnem proračunu." Proti tej točki tudi ne more biti ugovora, ker v. administracij i se v resnici čestokrat trosi denar, ki bi ga ne bilo treba. Ali pa se trosi za take namene, ki so nepotrebni, za namene, ki bi bili pa potrebni in koristni pa včasih tudi naša država nema pare. Toda stvar je ta. Spočetnike te nove politične liberalne lige je treba poznati. Svojemu programu so dali gla vo patrijotizma, ta vleče. Noge pa so mu naredili iz varč* nosti, kar znači zadnja točka. Kakšno je pa srce? Ta je pa čisto njihovega tipa. Ta bo gojih misli in iste pošiljal glavi in nogam. slednja, bosta sužnji srca. Stvar je nerejena umetno, namreč na način da bi vlekla.
Kakšen političen namen ima ta liberalna liga nam še ni podrobno znano. Ali misli ali ne poseči v širšem obsegu v politični metež našega ameriškega političnega življenja še ni znano. Vendar sklepajoč iz programa se lahko trdi, da mislijo, Njili program je ugoden za njih, zato so ga skovali. Je pa nasproten vsem revnejšim slojem naše države, zlasti pokazuje. da bi rodil grenke posledice za delovno ljudstvo. Zato bo tudi delavstvo prav gotovo napovedalo odločen boj proti tej ligi. ki hoče ustvariti s svojim programom nič drugega, kakor edino močno zaščito verižništvu in samopoljubnemu koristolovstvu kapitalistov Delavstvo menda ja ni tako nespametno, da bi pomagali kapitalistom kovati suženjske verige za njih same! Zato boj na celi črti novi "liberalni ligi!"
"Iv************************
t K SLOVENSKIH NASELBIN. i
«ft _
+	^ Ufc ^	t
"Liberal League" — po naše liberalna liga — je novo dete, ki se je jodilo te dni na vzhodu. Ime samo že pove in tudi pokazuje, kako srce ima to dete. Niso nam še poznani ustanovit, te novopečene politične organizacije, vendar po njih programu jih ni težko spoznati. Njih program je označen na kratko ta-ko-le:
Čas je tu!
1.	da
se obnovi in upostavi rešpekt do postav in zakonov.
2.	da se ustavi vmešavanje vlade v vsake domače razmere našega življenja.
3.	da se vzdrži individualizem — zasebnost.
4.	da se reši našo vlado od nadvladanja organiziranih manjšin, ki delujejo za interese posebnih grup in razredov.
5.	da se potrdi pravico ljudskim zastopnikom, da smejo voliti po svojem lastnem prepričanju in razsojevanju.
6.	da se zabrani nepotrebno trošenje v vladni administraciji po znanstvenih metodah, kakor ilustrirano v narodnem proračunu.
K temu programu te nove liberalne lige naj bo nam dovoljeno spregovoriti par besedi, kajti tiče se vsakega ameriškega državljana zlasti pa nas revnejšega delovnega ljudstva.
Liberalna liga obstoja večinoma iz samo liberalno mislečih ljudi. Kaj je liberalizem smo pojasnili že večkrat. Liberalizem je svobodomiselstvo, tega poznamo še izza dni, ko smo ga gledali doma na Slovenskem. Liberalec je strog materialist in logično temu individualist — zasebnik — kapitalist. Vsi svetovni kapitalisti v veliki večini so sami framazoni, ki kot taki na podlagi svobodomiselskega evangelija poveličujejo predvsem samega sebe — a za srečo svojega bližnjega ne dajo počenega groša. Framazonu, kapitalistu evangelij ljubezni: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe," ni znan. Svoboda duha misli in poveličevanje samega sebe jih od tega odteguje, da se ne morejo prilagoditi tej, morali, ki je edina družabna vez v družbi. Logično temu delujejo za same sebe in to v vedno večji meri, da že ogroža obstoj ostalih revnejših slojev v družbi. , Da pa bomo dokazali, da so v tej novopečeni organizaciji kapitalisti v ozadju, hočemo pregledati njih program malo bolj natančno. Prva točka: "da se obnovi in upostovi rešpekt do postav," je zelo patrijotična. Proti tej menda ja noben človek ne bo. Za to točko se je in se tudi vedno bo podpisal vsaki pravi
Amerikanec z obema rokama če. potreba. Toda, naši kapitali- W	________
sti so navihani ljudje. Pričenjajo z patrijotizmom vse povsod ; nost večkrat kaj iz našega kro-!re krave aJl druge goveje živali seveda na način, ki je njim v korist. Vendar, da je prva točka h	jNa ^opališče jo bomo večkrat
' Danes Vam povem, da se po-1?0^"0 ob »edeIJah zavili, ki
■n.jje kakor gaj. Takega pokopali-
Ameriki
Leadville, Colo. — Vaš časopis je med ljudstvom najbolj priljubljen. Imamo Slovenci več časopisov, a te raznoličnosti kot jo kaže "Edinost" nima noben drug list.
V Edinosti pišejo naši najboljši pisatelji n. pr. Rev, Alojzij Kuhar, ki študira v Parizu, Rev. George Trunk, ki je že doma za Mohorjevo družbo napisa Ij nebroj zanimivih 'knjig1 in naš apologet Rev. Hugo Bren. Dve najboljši pisateljski moči, ki ste skoro neizčrpljivi sta Rev. John Smoley in Ksaver Meško. Ker je na^l najboljši katoliški list tako skrbno urejevan tako zanimiv in raznoličen ga ljudje tudi v teh naših gorah nestrpno čakajo. Ko ga dobe v roke, pre-bero prav vsega od prve vrstice na prvi strani do zadnje na četrti strani.
Jaz začasno stanujem pri našem rojaku Franku Zaitz v prostorih za njegovim salonom, ki je na Chestnut cesti. Prav vsaki dan se posebno zvečer zbirajo v salonu dobri možje, ki se zabavajo po težkem delu v topilnici na razne najine.
Poleg drugega veselja, se razveseljujejo tudi s tem, da jim eden ali drugi glasno čita list Edinost, zlasti imajo radi. ako je kak dopis iz Leadville. Zato
naravo in bodo lovili ribe, ki so, kakor sem čul najbolj okusne ribe v državi Colorado. A te ribe vloviti ni tako lahko, kot bi kdo mislil. Na koncu vrvice mora i-meti vsak ribič navezane posebne vrste mrtve muhe in žuželke, ako ni teh, ne ujame nobene ribe. Te muhe prodajajo po večjih prodajalnah v Denverju, izgledajo ravno tako, kot vidimo te vrste živali po raznih muzejih. Torej poleti bomo lovili ribe in vozili se bomo po jezerih, ki jih je vse polno okrog našega mesta. To bo življenje povsem drugačno kot v Clevelandu. Pa z otroci bomo šli ven iz mesta in bomo moško hodili po leadvill-skem "bulevarju." ki je blizu mesta. Skušali bomo loviti tudi ribe. ako ne bodo nagajive, kakor nam zatrjujejo stari izkušeni ribiči.
Okolica Leadville je jako krasna. da si le malo ven iz mesta, te objame zeteni gozd smrek in borovcev. V teh gozdih kar mr-tgoIi divjih zajcev. Zopet se nam obeta zabava. Lovili in streljali bomo zajce in naši mesarji bodo za nekaj časa morali ukiniti prodajo mesa. ker bomo dan za dnevom jedli Te ribe in zajce. Kaj ne. kako bo fletno in Iušt-no, ko bo meso zastonj, pa bolj-
bom jaz skrbel, da prinese Edi-|še meso ko* meso od	sta"
samo maska za katero je skrito drugo naturno lice koristolov-^ stva, sedaj vemo. Vendar za prvo točko smo vsi!
Druga točka. Kaj pa ta pravi? Poslušajmo: " — da se lista vi vmešavanje vlade v vsake domače razmere našega življenja." Tu prihaja na dan že bolj naturno lice sebičnežev. Kaj naj se pa razume pod besedami "v razmere našega življenja?" Nič drugega kakor to le: Kapitalisti namreč hočejo, da se jih pri raznih verižniških naklepih pusti lepo v miru in ne nadleguje z raznimi investigacijami. kakor se to dela sedaj — dasi še ne zadostno — ampak, da se jim pusti proste roke, da bi lepo sami delali, kakor bi hoteli. Sladkorni magnatje in drugi, ki so bili zadnje čase zaloteni pri mastnem verižništvu so najbrže glavni spočetniki te nove liberalne lige.
Tretja točka: — "da se vzdrži individualizem." Za individualizem se ne poganja nihče bolj kakor bogatini, ki hočejo, da ostanejo vse dobičkanosne naprave in obrti v privatnih zasebnih rokah. Nihče bolj ne nasprotuje socializiranju kakšnih naprav ali obrti, kakor r,avno individualist!-. Tudi na tej točki je opaziti samo kapitalistično perje.
Četrta točka : — "da se reši našo vlado od nadvladanja organiziranih manjšin, ki delujejo za interese posebnih grup in razredov." Ta točka je pa zelo komplicirana. Vendar v njej. je opaziti tudi kapitalistično željo do hegemonije — nadvlade. Toda kljubtemu, vsaj dokler so v državi politične stranke je ta točkuj. neizpeljiva.
Peta točka: — "potrditi pravico ljudskim zastopnikom, da smejo voliti po svojem lastnem prepričanju in razsojevanju." Ta točka pa odkrito povedano, ako bi prišla v veljavo bi ščitila umazano korupcijo po vseh javnih uradih naše države. Voliici, ki bi izvolili v kongres svoje zastopnike bi ne mogH prisiliti svojih zastopnikov, da bi glasovali, kakor bi zahtevali voliici, pa naj bi se jim to tudi preje obljubovalo od strani zastopnikov predno bi jim bili poverjeni mandati. Bogatini bi jih kadar bi se šlo za njih koristi lahko bogato podkupili in ti bi glasovali, kakor^bi hoteli, ker pravico bi imeli glasovati, kakor bi hoteli, ker pravico bi imeli glasovati, kakor bi sami hoteli po lastni volji. Ta točka bi bila največja zaščita korupcije — podkupova-
lagoma tudi od nas poslavlja zi-»'~
ma. Po mestu so ulice že popol- šča še n,sem nikier v
noma ciste snega, na strehah ga je stopilo gorko solnce, le za kakim vogljem ga je še majhen kupček. Ljudje so že začeli delo na vrtovih in sejejo semena raznih cvetic.
Pripovedujejo mi, da bo v par mesecih jako lepo tukaj, ko bo-
videl. Prav za prav je gozd in v tem gozdu počivajo naši rajn-ci. Gozd pa ni neurejen, ampak v tem gozdu so 'avenue in roadi' velike ulice in male ulice, na o-beh straneh teh so pa grobovi in bomo svojelastno' ustavili avtomobile, kadar bomo šji čez
do pred vsako hišo imeli cel vrt's,avno "avenue ' na kakl stran" samih ro/ in rožic Na to lepo,skl "road- ' v Clevelandu so s cveticami posejano gorsko me- nam na roko "policmani na steče pa bodo gledali gorski ve- koni|h" ,n so "stavili ves pro-likani pokriti z večnim snegom lmet< ko Je ma,a šolska mteligen-in čuvali bodo, da se ne prikrade ca od sv" Vlda korakala čez ce-od maja do oktobra kaka strupe- ,sto- V Leadvillu Pa sta me*da na sapa, ki bi namah zamorila isamo dva "policmana". avtomo-cvetice in dala celi pokrajini tu-Ibllov Pa Par sto< razvidno, da v žno. mrtavško lice.	'	("bulevarju ne bosta mogla nam
Začelo se bo tu prav kmalu |P°?agati; zati°	na svoI°
zopet bujno življenje, ko bodo vnovič začeli obratovati v treh
lastno roko skrbeli za se.
jamah,
'Sedaj že čistijo jame in odpel javajo vodo in ljudje mi pravijo, da bode treba do 600 delavcev, ki bodo kopali zopet razno rudo.
Mi Slovenci najbolj to želimo, da bi se v nanovo otvorje-nih jamah pokazale zopet bogate zlate žile, potem bi mi zopet napredovali in marsikateri rojak, ki je zapustil Leadville in šel v Salido, Pueblo, Denver in Cleveland, bo prišel nazaj, ko se bo za Leadville zopet začela "zlata doba."
Ljudje bodo šli ven v prosto
Mi Slovenci imamo svoje lastno pokopališče sv. Križa, Angleži imajo pa sv. Jožefa. Angleži imajo tudi napeljano vodo na svoje pokopališče, da poleti škropijo grobove, na katerih raste vse polno cvetic. Mi smo se že domenili z njimi, da bodo napeljali vodo tudi k nam, da bo lepo zelenela trava in cvetice na grobovih ne bodo zvenele. Sicer pa odkar je v angleški cerkvi za pastorja Father Stern, so Angleži z nami zelo uljudni in prijazni. .Obljubili so tudi nam, da bodo majnika priredili velika narodno veselico v prid naše nove cerkve in Father Stern že-
Še enkrat Bučkavič in še nekai
rt M TPTTWV
g. M. trunk.
Bolj in bolj prihaja na dan, da je tragedija, ki se je-odi la koncem marca v Moskvi s katoliškimi duhovniki nad pretresljiva. Vračajo se časi prvih krščanskih mučenikov S ^ cerkev plaka z mučeniki, a se veseji. Kri, smrt, spone, ječa ^ * ke, trpljenje se meša z radostnim junaštvom, s tihim, a prisr"" nim vesel-jem in vse se končno izvije kakor solnčni dan iz ne teme ter izveni v triumfalni slavospev. Pobesneli komunist" zaman.je vaš krik, vaše ukanje! Katoliškega junaštva mučen"' štva še ni premagal svet, tudi vi ga ne boste. Vaša zmagovalna pesem jc nfrtvaško hropenje. Pritlikavci, palčki ste, pa jurišate na — obre, velikane. Nihilisti ste, ničesar nimate, brez idej ste prazni nič je vas, pa hočete ubiti idejo,,duha, Boga samega! V5a ka vojska nekje in nekaj časa zmaguje. Tudi vi ste navidezno zmagali. Ali kako dolgo bo done* vaš krvavi slavospev? San^tm martvrum — s t; m en christianorum, kri rodi. Ubijate, streljat uklepate v težke okove, zapirate v strahovite ječe, a že daneš je kri rodila na stotine, stotisoče novih junakov, vaša krvava fronta se je zredčila. vaš krik straši, pri vas ostane le smrt-pogin !
O pravem, svetem mučeništvu morem danes pisati, ko je prišlo na dan. kar sem mogel prej le slutiti. Izrazil sem v prvem članku dvom. da bi bili nadškof Ceplak, vikar Bučkavič in driH katoliški duhovniki, ki so bili postavljeni pred moskovske "sodnike," izdajice. špijoni. uporniki. Slutnja se je uresničila Zid Radek in sluga Čičerin sta sicer zelo otepala okrog sebe in se hudo sklicavala na suvereno "vlado," a godi se jima ^o pri-slovici: "Kdor kriči, je izgubil." Morda ne vse, a mnogd je prišlo na dan. in to, kar je prodrlo, žično omrežje rdeče cenzure zadostuje, priča, jasno priča, da se je komunizem — nered zagnal na katoliško cerkev, ker v njej jo v prvi vrsti utelesnjen vsak red. Tako je, nič drugače.
Poslušajmo, kaj poroča posebni dopisnik Francis McCul-lagh v New York Heraldu z dne 6. aprila t. I. Članek je naravnost pretresljiv. Porabim le to, da dokažem istino moje slutnje, namreč da o kakih političnih zločincih pri ruskih katoliških duhovnikih ni duha ne sluha. Dopisnik pristavlja, da piše le to, kar je sam videl in slišal in se ne sklicuje morda samo na kako govorjenje. Pravi, da ni prijatelj Poljakov in ne siinpatizira z njimi, to se pravi v tem slučaju, ne simpatizira s katoliki. "For the Polish priest." piše, "put on trial here I had no personal feeling and I should not have hesitated to denouced these priest if it had been to my satisfaction they had plotted against the Soviet Government on behalf of Poland. But having carefully listened to all the evidence I am convinced these Petrograd priest never engaged in any plot against the Soviet Government. The persecution was on religious grounds alone. It is the first item in a program for the destruction of Christianity in Russia."
In dalje piše: "Krylenko, who conducted the persecution, and Gelkin, the presiding judge, made this perfectly clear. They asked every one of the clerical prisoners wether they had taught the catechism to children, and every prisoners answered "yes."
They then read the Bolshevist law. which makes it a crime to impart religious teaching to any one under 18 years old, and asked each prisoner if the would continue to teach catechism. The reply in every case was "yes/' always delivered in a firm tone and sometimes accompanied by a smile — a smile of pity, In fancy, for the ignorange of a man who would ask such a question of priest who had remained with their flock in Petrograd during the fast five years of terror."
Jasno ko bett dan. Pa bodo kričali vsi rdeči prijatelji krvavih moskovskih Židov: "Zakon, zakon . . . Bolshevik law... kako. da učite, ko ne smete . . .!" Kričačem daje odgovor Spa-sitelj sam : "Idite in učite," in odgovorili so jirfi že davno ap> stoli: "Boga treba bolj ubogr.ti ko ljudi . .
Prav značilno piše omenjeni poročevalec še dalje: "And, to the surprise of the Red judges, they the priest would not promise to cease saying Mass. (Rdečkarji in senator Borah, tu pa ni niti kakega Bolshevist law!) This case, however, does not concern Roman Catholics alone. It concerns all religions, including the Jews. It is a crime under the Bolshevist law to impart religious teaching to any person under the age ob 18 years, each though the teacher be the mother and the pupil her child. (Živela rdeča svoboda!) This law therefore strikes at all religious and at one of the most sacred right of parents."
Še vsak volk se. če treba, obleče v ovčjo obleko. Pa bi se svobodni boljševiki ne! Zato piše poročevalec, Iki je vse videl in slišal :
"The trial, as I have shown, was a religious trial and-nota political one. though the persecutor tried hard to make out it was political."
O tem "persecutorju" pravi McCullagh : "Of all the bloodthirsty wild beast I have ever set eyes on, Krylenko is the worst"
Samo človek, ki se je izpremenil v beštijo, more početi kaj takega, kar se je izvršilo med ploskanjem drugih beštij koncem marca -v Moskvi, a enako lahko trdim, da more tudi le skozin-skozi podivjan človek tako početje zagovarjati.
Beštij a vedno besni preden pogine.
Strašno žalostno poglavje je to. v slovanski zgodovini, a me ne prestraši: Kri — rodi! Slava slovanskim mučenikom!
lo podpira to podjetje. Torej na
pokopališče jo bomo z otroci
večkrat mahnili in se v bližini
v gozdu igrali. Ker pa otroci kakor je vsakemu znano, da hoče jesti vsakih pet minut, bomo pred odhodom kupili kruha in drugega peciva pri Franku Zait-zu, ki ima tudi pekarno in iz najčistejše bele moke peče fini kruh da se ne bo zgodilo kot se je v Clevelandu, ko smo že hodili 1 uro, da se je sredi mosta na Superior na cesti 105 oglasil 5-letni f<Tami": "Jaz sem lačen."
Z otroci imamo različne igre. Najbolj jih elektnzira igra, ki je v tem: Na eno dolgo palico
se obesi kaka že ubita posoda. Ta se postavi v večji oddaljenosti od otrok. Nato si zavežejo z belo ruto oči, otroku. Parkrat se ga zasuče in nato postavi v isto smer, kjer je ona obešena posoda. Ako pride do nje. pa u-dari posodo, dobi 2 centa, mislim, da navdušuje za to i? napravita 2 centa. To se "d-njajo otroci in prosijo" jaz father, o Father" in mi palico -rok vlečejo.
Take igre bomo imeli po' tudi v Leadville. Otroci se veselijo, ko sem. jim že po^ da bomo šli ven -iz mesta, {Dalje na 4- strani.)

"EDINOST"
Gud morning mister editor! No, kaj so pa tko dobre vole dons. Tko veselga obraza pa še niso imel odkar jeh poznam. Ampek mister editor to veselje jeh bo kmal minil. Vi se še ne zavedate ne, kaj ledje miseljo o vas. Pa aarad mene si naj holt ledje mislejo kar čjo, ko bi ;e jest ne biv zraven v smolo pršu, ko b se že ne šlo tud za čast moje osebe. Ker pa prtem zlo moja čast trpi sm pa take vole, de b jeh za pete prjev, pa žnjim vse
sm jo prmahti pred stanu van je ata Zafrknika. Poringu sm za zvone in ata so prtekel odpirat. Že na njih obrazu sm vidu, de j m nekaj ni prov. Ko sm vstopu zagledam v sobi še štir druge muje prjatlčke. Bli so: Žajčk, Mulek in Zgunka Navak. Nc vsedi Pavle so velel ata nekam osorno. Precej sm vedu de se je moglu prot atatu nekaj našpilat, toda kaj, tega nejsm vedu in ferbe me je tko gnov, de kar sedet nism mogu prgmah. Zgunko m je pa tko meru s sujem očmi, kokr Krilenko nadškofa Zeplia-ka v Moskvi. "Sapramiš in nazaj," sm djav v sujm srcu: "to pa ne bo nič kaj preveč dobrga, kokr izgleda. Ko tko premišljujem se že ata oglasjo in pravjo:
"Ti Pavle! Jest sm te pokli-cav zato, de daš ti nam suj na-tančn odgovor. Al veš kaj si ti nam obljubu v zadnjič, tie ne boš nič več prpodvov tistm edi-toFju na 22- strašni, ki ne zna jezika za zobmi držat? Al se ti misliš z nas zmeraj take afne guncat? Povej mi zdej tukej vpričo vseh nas!"
"Jemnasta ata kaj se je pa zgudlu?" sm ga prov brumno vprašu.
4'Kaj? Ti me sedaj še vprašuješ, kaj se je zgudlu? Ti sale-bolski Pavle Ti. Najraje b ti jih naštu po srbsku 25 po ta zadnji," je zakričav na ves glas.
Men so šle pa lase že v left, ker Zgunka se je že veseliv, de me bo mazu po srbsk. "Nikar ne bodte ledje taku brezmiseln.
suje sovražnike omlatu. No, pa'počakajte de vam dam suj od-de ne bote tko debel gledal, kot bk nove jasle, bom povedu za-
kaj se gre. To pa seve strim pod pogojem, de dvignete sujo desnico v left in prisežete, de bote to stvar zase obdržal, če ne je to zadna novica, k jo vam še kdaj povem.
Vidjo stvar je ta. Na Lawn-dale so mel te dni suj sestank, ki so se ga udeležil vsi moj pr-jatl od ata Zafrknika pa dol do, škarjarja Muleka. Z atatom sm ravno prej po telefon tokav in so djal: "Pavle popoldne bomo imel prinas mali party, če ti čas psti pridi kaj na okrog." No aj-ston, ker res nism imev nikamr za jet sem se odloču, de posetim moje cartane prjatle na Lawn
govor.
"Na dan s tistm tujem odgovorom," je "zakriču Zgunka ves hripu, ker je biv glih prejšn večer z Minka na veselic "čmr-lu."
"Naj bo v imen božjim," sm djav. Ko sm to zgovoru je že za-kriču Zgunka in na drug stran pa ata Zafrknikov oba h krati: "V čegavm imenu?"
"V božjem," pravm še enkrat.
1 'Od božjih imen ne boš tu nič gobezdov!" so se zadrli vsi Mulek. Zajčk, ata in Zgunka. "Mi ne poznamo nič božjega, mi smo božji sami!" so še prstavl ata Zafrknik.
"Če hočeš, da boš z nami čreš-nje zoba v, potem postani naše
vaP* se je prov osorno zadrti Mulek. Ostali pa so skočil s su-jeh sedežev in so kričal: "živo rdeča farbca!"
Za božjo voljo kaj bo pa zdej, sm sam pr seb djav. Tu le ne bo neč kaj prida. Tak so k gadje. Kmal se spet ata oglasijo in pravjo:
"Pavle poglej kolk trubla s ti nam že naredu. Posebn f)a tist tuj editor tam na 22. strašni. Poglej imel smo suj lep miljon-ski fondek, kako lep je biv, ki je vsebovov skoro 60 tavžent tolarju. V njem pa je blu plača najmanj za kakih 5 miljunov. In vse to b se blo še dosegel, ko ne bi biv ti odpirav sujeh širokih ust tam k jeh nej potrejba. Šu s k tistmu tujmu editarju pa smu vse potrabezlov, kar s zvedu od nas. Potem je tist tuj prjatu potrabezlov v sujih caj-tungah, de sm potvarjalec. Le kaj tu njega skrbi, če jest tukaj potvarjam rokopise in če pri-krojujem vse po svoje, kokr men bol-jš paše? Al misliš ti Pavle de sm jest taku neumn, de j se bom dajav ukazevat od naših zarukaneh kranjcu k prpa-dajo k naš jednot? Ti so irhbodo taku plesal, kokr bom jest godu. To si zapomni ti in tist tuj editar na 22. strašni. In če jest farbam krajnee in Štajerce to tebe neč ne briga in tvojga aditar-ja ne! Ko b ne blo tistga tvojga tditarja b jest vidš Pavle ne dobiv 80 protestu zadnji teden od raznih članu in društev.^Si-cer mi je malo mar. Zmetal sem jih v koš, kakor po navadi. A to ti povem, da tega je kriv samu tist tvoj prjatu na 22. strašni. Zatu sm take vole, de b najrajš sklicu krajnske lawndalske klane skupej pa b šov nad njega."
"Da tako je tako!" so pritrdili ostali.
"No le nič ne bodte hudi!" sm djav prov ponižno. 4'Jaz ga že naučim tistga mojga prjatla, de bo Vam aav gmah." In res kmal sm se pošlovu in dons sm pa k njem pršu zarad tega.
Zdej mi pa oni povejo, kakšen
človk so, de ne morjo movčat* iir sujga jezika za zobmi držati AJ; oni mislijo, de jest nem prpov-dujem take osebne stvari zatuv de jeh oni potem drukaja v njefr-ne cajtenge? Al me čjo res pr-pravt na tu, de jeh bonr enkrat prjev in jeh s hlač stresu? Za božjo volo, če mi oni še enkrat kaj takega povzročijo potem sva pa za zmir skoz! Le> naj si to dobr zapon%nijo!
Zdej morem pa kar pree naprej, se mi nastrašansfc mudi, morem še tren kečat za v New York. Od bratca Petra srp dobiv brzojavko, de je silno bolan. Poročil prav, da je obolel na možganih— se je prvec napil mun-šajna! Zdej pa morem jet revčka obiskat. Dokler se ne vrnem pa z Bogom!
Vaš Pavle.
IŠČE SE DELAVCE.
Mizarje m druge izdelovalce lesenih predmetov. Morajo biti izkušeni. Sprejme se tudi par začetnikov. Stalno delo pri popravljanju klavirjev — pianov. Vprašajte pri:
The Cable Company, 2214 So. Paulina St. CHICAGO, ILL.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem cenjenim naročnikom ki prijateljem našega lista po državi Pennsylvania in New York uljudno naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. .Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse, kar je v zvezi z listi Edinost, Ave Maria in Glasnikom P. S. J.
Vse naše naročnike prosimo, da mu gredo pri tem njegovem delu za katoliški tisk na roko in mu pomagajo širiti list, ki se bori za delavske koristi in za razširjanje katoliškega prepričanja
Upr. Edinosti in Ave Maria.
VARČEN NAROD
ale. Solnce je šlo že za gore, ko barve! Ta barva je rdeča bar-
VABILO
K.
GLEDALIŠKIMA PREDSTAVAMA
kateri priredi
Slov. podp. družba "Sv. Mohorja"
V Cerkveni dvorani Sv. Štefana
NA LINCOLN IN 22nd PLACE.
V nedeljo, 29. aprila 1923
točno ob 2:30 popoldne. Igri se vprizorita samo enkrat ob .gori označenem času.
V stopnina 50c. za otroke 20c.
VLAGA PREVIDNO
IN INVESTIRA RAZUMNO V
Kaspar State Bank
NAJVEČJI JUGOSLOVANSKI BANKI V ZEDINJENIH DRŽAVAH

1900
Pod državnim in vladnim nadzorstvom in
Chicago Clearing House Ass'n.
BLUE ISLAND AVENUE, vogal 19. ulice. CHICAGO,	ILLINOIS.
KAPITAL IN PREBITEK
$1.250,000.00
PRODAJAMO ŠIFKARTE za vse parobrodne družbe za v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo prošnje (affidavi-te) za priseljence, ter pošiljamo denar v staro domovino najceneje "in najhitreje.
r::
VSPORED PROGRAMA:
1.	Pozdravni govor.	.
2.	Igra: "KAKERŠEN GOSPOD — TAK SLUGA" veseloigra v
dolgem enem dejanju.
OSEBE:
Muhič Milan, poročnik .. „....................... Mr- John Stare
Matiček, njegov sluga ............................ Mr- Joe Fajfar
Salič Jovo, poročnik ...............................u n r
Butec Lipe, rekrut ...............................Fr?n£ Mah
Nežika, kuharica ................................Miss Mici Koporc
pl. Radenski, graščak ................................Joh* Je"C
Ema, njegova hči ..............................Miss MiH,e Kozjek
Medvedar. hišni gospodar ....................Mr. Louis Zelezmkar
3.	"Meh za smeh." prinese ga na oder Ribničan iz Ribnice.
4.	Igra: "KJE JE MEJA?" burka v enem dejanju.
OSEBE *
Matija Križ, polgruntar .........................Mr- John fajovec
Marija, njegova žena ........................Miss Brigita Spenko
Polona, njegova hči ...........................Ana Koporc
Blaž Kraž, Križev sosed ...........................Mr- John Simec
Zveriga, uradniški sluga ..................Mr. Frank Avguštin, ml.
Režiser, pri ofceh igrah .........................Mr. Martin Cvenk
5- Po igri se vrši domača zabavna veselica s plesom v šolski dvorani. Za ples bo svi rala najboljša godba. Pripeljite svoje prijatelje na veselico, na kateri bo obilo razvedrila in užitka.
Vse prav uljudno vabi
ODBOR S. P. DR. SV. MOHORJA.
Dramatičnim klubom in društvom
naznanjamo, da smo prejeli te dni iz starega kraja več originalnih krasnih novih gledaliških iger, ki bodo jako primerne za naše amerikansko-sloven-ske dramatične odre. V kratkem bomo pričeli objavljati v našem listu krasno šaloigro:
"BABILON

Ta igra je krasna veselo-ig^a in kot nalašč za naše gledališke odre.
Cenjenim društvam naznanjamo, da bomo tiskali nekaj več številk vsake izdaje, v kateri bo pri-občevana gori omenjena igra. Katerim društvam se bo dopadla bodo lahko naročili od nas vse številke, v katerih bo cela igra, in tako jim ne bo treba prepisavati igre, kar povzroči mnogo dela, ampak bodo samo izrezali uloge iz lista in iste razdelili mej igralce.	v tiskovna družba edinost.
NEKAJ ZA VSAKO H1S0.
PREBERITE NASLEDNJJi OGLAS PAZNO
IN GOTOVO BODETEL"n£ŠEJ nekaj, KAR BO DOBRODOŠLO, VAŠI HIŠI.
POSEBNOSTI ZA KUHINJ<Dk
Ravno ob sedanjem č&su so kuharice najbolj v zadregi glede tega, kaj naj- kuhajo, da ne bi dajale vedno eno in isto na miza j One vedda ima dobra večerja veliko besedo pri: vzdrževanju soglasja in zadovoljnosti v hiši. Da jiin pomagam pri tej težki nalogi, jim tu nudimo tr«kaj pripomočkov:
SUHE GOBE..Dobit sem zopet večjo količino dobrih zbranih suhi & gob iz Ljubljane v začinjenih plehnatih škatJjjih. V vsaki en funt ali več okusnih, ročno zbremifii, suhih gob. Nudim jih v nakup po znižani ceni;- $1.00 za šfcatljo, 5 škatelj za $4.50 in 10 škatelj za $8.50. Pri večjem naročilu posebne cene. Poštnima vračunana.
Da ne bodite v zadregi, kako se te gobe pripravijo, pošljem 2 vsakim naročilom potrebna navodila. — Rojakinje—kuharice, sezite po njih, in nikoli ne bodfa*e v zadregi, kaj bi skuhale, kajti gobova juha,, gobov zos, gobova salata, gobov rižot, gobov "ajmoht" iz teh gob, bo zadovoljil najbolj zbirčna usta.
IZLUŠČENE OREHE sem dobil iz starega kraja; lepi so, suhi in okusni. Ne bo Vam žal, če jih naročite, kajti Vaša orehova potica, orehovi štruklji, in orehova jedila bodo povečala Vaš gospodinjski vpliv v Vaši hiši. Funt teh orehov pošljem s poštnino vred za 65 centov, 5 funtov za $3.00» 10 funtov za $5.50.
STAROKRAJSKE JEDILNE DIŠAVE IN PRIMESI &o potrebne našim kuharicam, kajti brez njih ne morejo napraviti jedi, da bi imela "naš okus." Najvažnejše med njimi so: Španski žefran, majaran, šatraj, lorberjeve jagode, lorberjeva peresa, muškatov oreh, muškatov cvet, importirana ogrska paprika, žbice, cimet, mak. Zavitek vsakega teh predmetov stane 25c. s poštnino vred.
SUHE ČEŠPLJE (slive). Importiral sem večjo količino pravih bosanskih sliv. Rečem Vam, da so iste nekaj posebnega za kuho. Dočim so ameriške večinoma preparirane s kemikalijami, da ob-drže vodo in težo, so bosanske skozinskoz pristne, vsled česar skoro še enkrat toliko zaležejo, ker Vi kupite samo substanco, a vodo imate doma. Ne bo Vam žal, ako jih naročite nekaj Zapokovane so v zabojih od 50 funtov. Nudim jih Vam po ioc. funt, to je, $5.00 zaboj. — Prevoznina ni vračunana.
PRAVE IMPORTIRANE BRINJEVE JAGODE Vam nudim v nakup in sicer v vrečah od 100 funtov. Cena je $500 za vrečo. — Prevoznina ni vračunana.
ROŽICE IN PRAVI RUSKI ČAJ imam tudi v zalogi ter jih razpošiljam v zavitkih od 35c. s poštnino vred.
KNAJPOVA DOMAČA ZDRAVILA.
Skrbite, da bo Vaše telo zdravo in sveže, ter
da bo tako v stanu odbijati napade nevarnih boiez-ni. Slaba prebava, zasližena prsa ali vrat in druge take navidez malenkostne bolezni čestokrat pripravljajo pot hujš in nevarnim. Knajp nudi vspeš-na zdravila za take potuhnjene bolezni. Vsaka hiša bi morala imeti zbirko njegovih najvažnejših zdravil vedno pri roki, da jih ni treba šele potem na-ročevati, ko je potreba že tukaj.
Najvažnejša med Knajpovimi zdravilnimi rastlinami so: Aloja, angelika, arnika, bezeg, borovnice, brinjeve jagode, dobova skorja, enejan, galun. grško seno, haba{, hvošč ali preslica, sladki janež, roža sv. Janeza, kamelice, kafra, koprive, krčna trava, lanena moka, lapuh, lučnik, meta,, močvirna detelja, motovilc, omela, pelin, pibrov koren, po-vojček, trpotec, revar ali divji regrat, rožmarin, ši-pečje jagode, smetlika, tavžentroža, trnovčev cvet, trobentica, truškavec, vijolica, vinska ruta, žajbelj, žoltilo. — Škatlja posameznih teh predmetpv stane 25 centov s poštnino vred.
Dalje Knajp priporoča tudi razna olja, kakor: -brinjevo olje, kafrno olje, nagelnovo olje, mandelno-vo olje, oljčno olje. Stekleničica stane 35c. skupno s poštnino.
Kdor naroči vsa navedena zdravila — rastlin in olja — naenkrat, mu jih pošljem za $10.00. Poštnino plačam jaz.
Z vsakim naročilom pošljem tudi spis: Kaj pravi Knajp o uporabi teh zdravil.
NA PRODAJ IMAM TUDI:
T. Importirane lončene in porcelanaste pipe (fajfe), importiran tobak za pipe in cigarete, kakor tudi cigaretne papirčke-
2.	Slovenske gramofonske plošče, gramofone, piane in šivalne stroje.
3.	Razno zlatnino, kakor ure, verižice, prstane, brazletne, jedilno orodje itd.
4.	Vsakovrstno obleko, dežne plašče, čevlje, klobuke, blankete itd.
Ako še nimate mojega kataloga s slikami, pišite še danes ponj. Pošljem ga zastonj.
Naročilom priddliite poštni ali ekspresni money
order, znamke ali denar. ZA OBILNA NAROČILA SE PRIPOROČA I„__1 AT^'Z STATION D. BOX 8.
Joseph V Ogne, new york, city.
AWAWiWWAWAWATm f A r A'•> r ii fit- X-i rat* riii-Vifiiii-ii r.
_______^
'EDINOST"


"MALENKOSTI"
ROMAN V ŠTIRIH DEtoH. Španski spisa\ p. L. Coloma iz IXntt&he J Jezusove. \ Prevedel Paulus.

Leopoldina. Pastor,jamica štiridesetih krt, možatega obnašanja, čednega »obraza in izobražena, je pospravljala kos*za kosom sladčice in^ecivo in^e razgovarjala z Don UCazimirotn, Pan-tojas, postarnim šolskim ravnateljem. Razpravljala sta vvažno vprašanje, ali je beseda Istamvaj — ravnokar so ga polagali v psedmestj Salamanca — moškega ali ženskega spola. Kakorkoli se je zvijal Don {Kazimir, t^eopolnida je jttnaško iici odločno« trdila in zagovarjala, da je tramvaj moškega spola.
Vsa družba }a je pritegnila in oblekli -so tramvaju ma&ice hlače — tudi Fernando CaHarta in Gorito Sarrdona nn resnoVtii markiz de Butron, mekdaj mkiistro plenipoteociario, sedaj pa tfeej še gastronom-strokckvnjak. Mg2 je bil izredno kosmat v lice kraljiea Izabela ga jt v šali imenovala Robinzona, češ, da si ne\, more drugače predstavljati zrw*iega samotarja »a ^aptfcščenem otoku, "kakor z obrazom in brado svojega plempotoenciarija.
Naježil je kosmate-obrvi, nekaj časa molče motril pepel svoje fine sr*iodke, nato pa je brez pvehoda prešel s "tramvaja" na visoko pcffitiko, svoj priljubljeni ptedmet. Vsi so ga pazno poslušali, ko je s temnimi barvami in-premišljenimi potezami slikal dnevni politični položaj. Vedel je prav dobro, da so dame španske grandeze desna roka vsem politikom, ki želijo obnovitev burbonske krone, in štel si je v svoje dolžnost, da podžiga in vodi vnemo teh velejasnih senor.
Tužno sliko je podajal markiz: kralj je osamljen, ministrske krize se podijo druga za drugo kakor vročinski napadi, ttf*or divja po deželi, trgovci v Madridu so napravili vstajo in pobili okna alkaldu. Par dni poprej, dne 18. junija, je razgrajala tolpa mestne sodrge po ulicah, razbijala šipe in svetilke ter preprečila slovesno razsvetljavo, s katero je mesto hotelo slaviti obletnico vladanja Pija IX. Med tem časom pa je nešteta množica vseh barv in strank v parku ''Buen retiro" ploskala satiri "E1 principe Lila", ki je smešila vladarja v vlogi z imenom Maccaroni I.
Te razmere so bile prav po volji damam sarega španskega plemstva, zakaj vse to je pripravljalo ugodna tla obnovitvi burbonske vlade, ki so za njo tako vneto delovale.
Toda — temen oblak straši na obzorju, tako je pripovedoval Butron in dal svojemu zaraslemu temnemu obrazu še temnejši izraz ter namršil obrvi: na severu se dvigajo karlisti fn na vseh koncih dežele grozi revolucija. Težko bo, oteti tolikim požrešnim žrelom edini, tako zaželjeni grižljaj.
"Obnovitev burbonske krone je gotova stvar," tako je končal markiz s proroškim glasom, "toda prišli bodemo do nje le
po lužah krvi---V duhu vidim, da se bliža Španiji vnovič
leto 1839. z vsemi svojimi grozotami---"
Senore so se preplašile in' s tihim, pridržanim glasom so se začele meniti o giljotini ----Umreti, tega jih je bilo groza. Kaj bi naj pač vedele te ženske o smrti? Poznale so jo kvečjemu iz predstav kraljevega dvornega gledališča---
Dukesa je začela z boječim glasom pripovedovati, da je videla V Londonu v p^aleriii madame Tussant giljotino, pod k3-
tero je padla glava Ludovika XVI. Senora de Lopez Moreno Se je prijela za debeli vrat, kakor bi že čutila na njem smrtno o strino. Leopoldina se ni čisto nič vznemirila. Ko bi bilo treba umreti za domovino, bi umrla, kakor svojčas Charlotte Cor-day, je pravila, poprej pa bi še spravila s sveta pol stotine brezvestnih Maratov. Carmen je vzdihnila in tiho vprašala, ali taka smrt na giljotini napravi velike bolečine?
"Občuti se same hlad jeklene ostrine." se je oglasil nekdo v ozadju z globokim, votlim glasom.	11
ZAJTERK! KOSILO! VEČERJA!
Te tr i potrebujemo sleherni dan. Da se pa oskrbi dobro in okusno zajterk, kosilo in večerjo, je potreba dobiti kakih dobrih stvari, zlasti dobrega mesa itd. Tega pa dobite najboljšega, če ga greste kupiti k;
MATH. KREMESEC
SLOVENSKI MESAR
1912 West 22nd Street,	Chicago, IIL
Phone: Canal 6319.
Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu pre-kajeno meso in prave domače
" Kranjske klobase," doma narejene po slov receptu. Gospodinje zapomnite si to!
DOMAČE PIY0!
Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS:
"HMELJ IN MAT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO!
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno.
MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik 1942 W. 21st Street,	CHICAGO, ILL.
Vsi so * f*nestrašeni obrnili. Mislili so, da je prišel ^atn Robespierre iz -grdba, ^pripovedovat svoje izkušnje.
Ali videli so samo Don Kazimira Pantojas. Nasmejal se jim je, držal pe jj* z eno-r6ko za grlo, z drugo pa je drobi! zajčka, iz saksonskega porcelana fino izdelanega, ki je stal poleg ne^ štetih drugih trmetnrn in drobnarij na majhni mizici v kotu. Dobri mož je imel -navado, 5a je zdrobil in potrl v svoji razmišlje-nosto vse, kaT rmo je prf3k> med prste; dolge kakor špargeljnova
stebla. Nadeli so -mu bili rzato priimek "el ciclon iiterario" _
literarni ciklon (Vilrar)..
Šaljive besede tega :liierata so pregnale družbi težke misli in pogovor se je otwrifl na -veselejše stvari.
V salon je pridrvela kdkor vihra Izabela Mazacan, ponosna, s prešernim pogledom, -napol visoka dama. napol breztidna koketka. Lovski pes Diana:jo'je spremljal.
Poljubila je dukesn roko. slekla eno rokavico in hlastno izpila dva požrrka čaja.
"Butron, smodkor je rekla in z izkušenostjo veterana je vrgla nepričakovano. brez uvoda.-med družbo bombo:
"Imenovana je -nova -dvorna dama---"
Iznenadena je planila v-sa dnržba s svojih sedežev in čudovito naglo je izginil dukesi glavobol Križem so letela vprašanja.
"Katera je? Kdo je?"
In zares, katera bi bila -pr-evzela ffco mesto, saj so vendar španske plemkinje bile vnete prtetašinje Alfonzove in so prezirale kraljico Marijo Viktorijo, tujko, in dvorna dama bi smela poslati le "una grande."
"Rt kaj." je vzkliknila dukesa. ^^ena kakega polkovnika izpod AMcoleje bo---"
"legata meščanka." je ugibala Carmen.
"Mfes Zaeo, slavno jahalka." je pripomnil Gorito Sardona. *
"Ne. fie." je odgovarjala Tzabela. "plemkinja španske grandeze je."
Novo iznenadenje! Vzkliki nevolje. Resni diplomat Butron je nagubančil čelo:
"Ni mogoče! Ni mogoče!"
"Morebiti je kaka grandinja iz provinci), brezstidnica, ki je mi ne poznamo," je rekla Leopoldina Pastorjeva.
"Ne. ne. grandinja je iz prestolnice in čiste krvi! Čudno se mi zdi, da je ni tukaj . . ."
IZ SL0Y. NASELBIN.
(Nadaljevanje s 2. strani.)
skopni sneg in se bomo igrali. Pa pridni so ti otroci. Vi ne veste, kako radi hodijo k nauku, ob 2 popoldne od nedeljah in že znajo precej dobro slovensko govoriti in moliti, ko prej niso skoro nič znali. Prejšni gospodje so jih večina poučevali v angleščini, a jaz sem šele novodo-šlec v Ameriki in ne znam tako spretno sukati jezika v ustih kot oni, ki so v-Ameriki študirali in znajo dobro angleško. Ker sem Še vedno zaveden Slovenec in se bojim, da bi jezika ne pozabil in ker je naša fara sv. Jožefa emi-nentno slovenska fara, zato poučujem* večina vse v slovenskem jeziku. Ko bom znal pa angleško, ne bom preziral tega modernega jezika, ampak bom o-troke tudi v angleščini poučeval.
Glede zidave naše nove cerkve pa Vam povem, da vsa stvar še precej dobro napreduje. Še so razvaline, a posvetujemo se vedno, kako bi polagoma začeli. Domenili smo se. da bomo prav kmalu očistili oni prostor in nato začeli kopati, da napravimo dobro utrjeno podlago novi cerkvi. Poleg tega pa zmeraj naprej nabiramo denar pri domačih pri Angležih in pišemo za pomoč na vse plati. Polagoma se svota viša in očividno je z nami božja pomoč.
Vse naše dobrotnike in one ki z nami drže, iskreno pozdravljamo in obljubimo, da bomo še zanaprej vsaki večer v zasilni cerkvi za nje molili.
Rev. John Miklavčič.
poldne sv. mašo zadušnico v slov. cerkvi sv. Štefana. Odtara na Ressurection pokopališče na Summit. Pogrebne obrede je o-pravil Very Rev. Hugo Bren. Pogreb je bil jako veličasten* katerega se je vdeležilo več društev, h katerim je pripadala po~ ko j niča. Žalujočemu soprogu in vsem sorodnikom izražamo še enkrat naše globoko sožalje. Po-kojnici, ki je legla v tako rani grob pa raj in pokoj!
— Prihodnjo nedeljo priredi družba sv. Mohorja dve krasni gledališki veselo-igri: "Kakršen gospod — tak sluga" in "Kje je meja?". Po igri pa se vrši v šol ski dvorani družbena domača, zabava in ples. Na igri in veselici bo obilo zabave in razvedrila. Občinstvo se vabi k obilni udeležbi!
-o
-o-
POZOR IGRALCI HARMONIK
Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako ka-korsi kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantirano, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem
ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O.
V zalogi imam tudi vsakovrstne LUBASOVE HARMONIKE.
Chicago, 111. — Na kratek obisk je prišel te dni Rev. Luka Gladek, slov. župnik iz Steelto-na. Pa. Č. g. si je ogledal tudi našo tiskarno in se o isti jako pohvalno izrazil. Obiskal bo tudi sosedne naselbine Waukegan in Joliet.
— Pogreb Mrs. Eme Račič, o katere smrti smo že poročali se je vršil zadnji pondeljek do-
J. K05MACH
1804 w. 22nd St. Chicago, IIL
Rojakom se. priporočam pri nakupu raznih
BARV, VARNIŠEV. ŽELEZ-TA. KLTUČA-VNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvan ie hiš zunai
in znotraj, pokladam stenski papir.
Naiboliše delo, nainižie cene.
Roiaki obrnite se vselei na svoieea roiaka!
IZ DUHOVSKIH KROGOM
V.Pittsburghu, Pa. je vodil v prvi polovici tega meseca sv misijon Rev. Dr. Srečko Zam-jen z jako povolinim in velikim-vspehom. Istotako fie da^ priložnost rojakom po večih mani-ših naselbinah po Pennsylvania ji, da so opravili velikonočno dolžnost.
—	V So. Chicago so imeli teden o priliki tamkajšnega farnega "žegnanja" sv. Jurija 49-urno pobožnost. katero je vodit deloma domači župnik in Rev. P. B lan ko Kavčič. O. F. M* Sklepno pridigo pa je imel Ve-
i ry Rev. Dr. Hugo Bren. O. R. M. iz Chicago. Vspeh pobožno-j sti je v verskem oziru velikan« ski.
—	Rev. P. Kazimir Zakraj-
šek, O. F. M. župnik slovenske župnije sv. Štefana v Chicago, ki je obolel in odšel v bolnišnico sv. Antona že pred dobrim terl-nom, je okreval in pride iutri domov iz bolnišnice.
—	Rev. John Miklavčič slov. župnik iz Leadville, Colo, po-»oča. da delovan je za zidavo nove cerkve dobro vsneva in. da bodo v kratkem pričeli z gradnjo nove hi£e božje. Blagemu gospodu želimo kar naiveč božjega blagoslova pri težavnem in mukotrpnem delu. Priporočamo* pa tudi vsem blagim čitateljem. da podarijo kak dar za zidavo nove slov. cerkve v Leadville. kjer jim je upepelil požar krasno cerkev.
Hudomušneži govore o oljnatem kralju John-D. Rocklefeller-ju. da ne spravi samer- miljone dohotkov vsak mesec, ampak kupuje tudi gasolin za svoj auto po ceni, ki njega stane. Torej sreča odspred in zadej.

■
\n EXTRA Balr%^tHvesDo«ble Ufear
i POVABLJENI STE
, da pridete v našo trgovino in si ogledate naše bogate zaloge vsakovrstnih oblek, narejene v vseh modah in velikostih!
Za može in mladeniče.
OBLEKE Z ENIM IN DVOJNIM HLAČAMI
najnovejše mode, ki jih imamo na izbiro sedaj v naši trgovini, na različne načine narejene in v različnih barvah. Pridite v našo trgovino in našli boste fino izbiro, kjer si boste lahko izbrali obleko, ki bo vam krojila in ugajala. Mi krojimo obleke, da prija natančno vsaki postavi. Pri nas dobite obleke za vsako postavo, malo ali veliko, po sledečih zmernih cenah
$22.50, $25.00, $30.00, $35.00, $40.00 in $45.00.
j
V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne.
1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street.
List Edinost
je last, slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI.
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj I
NASA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočam«, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno odraste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi!
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi
TISKOVNA DR. 'EDINOST
1849 W. 22nd Street Chicagro. 111.
Pfione: Canal 0098.



-
l

*