M Občan Št. 1 9. seja občinskega sveta Odloženi prostorski in začetek proračunske razprave Na začetku zadnje seje občinskega sveta (22. decembra 1999) v letu 1999, ki je bila osma po vrsti, je Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor občine Kamnik, v imenu predlagatelja predlagal umik predloga odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega ift srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik z. dnevnega reda. Predlog, ki so ga svetniki sprejeli, je utemeljil s tem, da je bilo v javni obravnavi danih dodatnih 150 pobud in predlogov za dopolnitev predlaganega dokumenta Zato je župan sklenil ponovno razgrniti predloge za spremembe temeljnih prostorskih aktov za mesec dni in sicer od 7. januarja do 6. februarja 2000. Tako so svetniki sprejeli dnevni red, ki je obsegal 10 točk. Sejo sta vodila v prvem delu župan Tone Smolnikar, v drugem delu pa podžupan Tone Hočevar. Po pričakovanju (po dolgem času je namreč sejo spet snemala TV Im- pulz in bližajo se poslanske volitve) so svetniki posvetili največ časa proračunski debati. V svoji uvodni obrazložitvi je župan Tone Smolnikar poudaril, da s strani države predlagano 3,8% povečanje proračunske porabe v občinah ne bo prikrilo niti porasta cen. Dejal je tudi, da se bodo nedokončane začete zadeve skupaj z neporabljenimi sredstvi prenesle v naslednje leto, da bo imelo v letošnjem letu na področju družbenih dejavnosti prednost osnovno šolstvo. Za nadaljevanje prenove kamniškega kulturnega doma so namenili 60 milijonov SIT, ker sicer načrti ne bodo nikoli uresničeni Večino tega denarja naj bi pn-dobili s prodajo občinskih zemljišč. Čeprav so morali od prvega osnutka proračuna obseg želja zmanjšati že za 500 milijonov, pa vendar ne namerava groziti z odstopom pač pa racionalno pritiskati na državo, da bi za posamezna področja namenila ne- kaj več denarja Po dodatnih obrazložitvah vodij oddelkov Alojza Kolarja, za gospodarstvo in finance, Bojana Mlakarja, za okolje in prostor, Antona Kamina, za družbene dejavnosti in Ivana Pristovnika, direktorja občinske uprave, ki so med drugim poudarili, da nov zakon o javnih financah vzpostavlja enoten in pregleden sistem javnih financ (Kolar), da bo denarja za komunalo premalo (Mlakar), da bo treba v družbenih dejavnostih vzdrževati doseženi standard (Kamin) in da bo potrebno za upravo zagotoviti nekoliko več denarja zaradi uresničevanja pravic delavcev pri napredovanju (Pristovnik), je stekla kar nekaj ur trajajoča obravnava Delovna telesa občinskega sveta so osnutek proračuna v glavnem podprla brez posebnih pripomb. Odbor za proračun in gospodarjenje Z občinskim premoženjem (predsednik Ivo Nadaljevanje na 3. strani Blagoslov konj v Zgornjem Tuhinju Konjerejsko društvo Tuhinj je na Štefanovo pripravilo srečanje članov in ljubiteljev konj. Blagoslova, ki ga je pred cerkvijo v Zgornjem Tuhinju opravil župnik Mihu Kališnik, se je kljub slabemu vremenu udeležilo precej rejcev -nekateri z vprežnimi vozovi, drugi kot jahači - v povorki je hilo kar 31 konj. Prizadevne žene in dekleta so vsem prisotnim ponudila kuhano vino in odlično domače pecivo, ki so ga same spekle, srečanje pa se je nadaljevalo v gostilni pri Mež-narju, kjer so se udeleženci, gostje in sponzorji okrepčali s klobaso, za spomin pa so vsi dobili lična spominska darila. Konjerejsko društvo Tuhinj je bilo ustanovljeno leta 1997. Okrog leta 1970je bilo na območju k ni jevne skupnosti Tuhinj, ki je sestavljena iz več vasi in zaselkov in šteje okrog 900 prebivalcev, redno še okrog 115 do 125 konj za delo. Z uvedbo delavske avtobus ne proge se je veliko ljudi zapos Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila VELIKO .SEZONSKO ZNIŽANJE CEN OBUTVE IN TEKSTILA OD 20x DO 45^ OD 10. DO 30. JANAURJA lilo v tovarni, ljudje so začeli zapuščali kmetije, kupovali so stroje in število konj se je zelo zmanjšalo. Ostala pa je krma, primerna za konje, predvsem pa je ostala velika ljubezen posameznikov do konj, ki kar niso mogli preboleti, do konja ni več pri hiši. Beseda je dalu besedo in 11. januarja 1997 je bil ustanovni občni zbor Kiinjcrejskega društva Tuhinj, katerega sedanji predsednik je Alojz Jeras. Trenutno je v društvu včlanjenih 30 konjerejcev, ki imajo skupno 7.i konj. Društvo ima registrirane tudi tri žrebce za pripust. V okolišu, ki zajema področje Tuhinjske doline od Srednje vasi do Špitaliča, pa je skupaj okrog 90 konj. Udeležujejo se različnih prireditev (parada ob prazniku narodnih noš v Kamniku), hodijo na pohode (partizanski pohod na Slevec in Oseke), poleti organizirajo turno jahanje na Menini planini. Za člane so organizirali predavanje dr. Kosca o žrebitvi, s katerim bodo v letu 2(XX) nadaljevali. Spomladi pa bodo organizirali tečaj jahanja. V svoje vrste želijo pridobiti še nove člane, da bodo lahko svoje znanje in izkušnje z vzgojo in rejo konj še razšli,li. M. MOŠNIK Leto XXXIX Kamnik, 14. januarja 2000 NOVOLETNI SPREJEM PRI ŽUPANU SMOLNIKARJU Novoletnega sprejema pri županu Tonetu Smolnikarju so se udeležili tudi znani alpinisti, gorski reševalci, športniki, med njimi Janez Pod-jed, Marko Prezelj (na sliki zgoraj), Miro Kregar, Cene firiljc, Tomaž IIu mar (na sliki spodaj) v družbi z dr. Mirkom Juterškom, umetnostnim zgodovinarjem in Mihom Novakom, načelnikom upravne enote. Ob zaključku starega in najrraj. i pripravil sprejem, Di. leta je župan Tone Smolnikar v gostišču Mla rMt-ril m veti telektt ročju lemi. i nekateri športniki, Predstavniki slovet rkdanjiftre. tavniki dr onianjkanje sredstev. Ob tej priliki je med drugim dejal, da bi neka t o, dar jih ne misli ustaviti. Dirjali bodo naprej, da bi Vsem seje zahvalil za sodelovanje v preteklem le letu 2000. dosežke letošnjega leta, fjredvsem rejanja občine. Seznanil jih je tud, vanju jiotreb občanov, med njimi radi Kamničanom ustavili konje ven •isegli široko zastavljen in oddaljen cilj. in jim zaželel sreče in uspehov tudi v P. V. Podelitev priznanj za športne dosežke v letu }99 78 ur pred letom 2000, ko smo se vsi .še bali hrošča, so tudi kamniški športniki dočakali svoj veliki trenutek. V prostorih razstavišča Veronika so namreč najboljši športniki dobili priznanja za leto 99, njihovi športni pomočniki, funkcionarji, trenerji pa za dela v letih še nekaj let pred letom 99. Med najmlajšimi so med deklicami priz.nanja dobile Petra Jeras, Tanja Božič, med dečki pa Matevž in Jernej In, Peter Hribar in Miha Crnkovič. Petra Jeras (PK Kamnik), doma iz Smarma v Tuhinju pa tudi šolo obiskuje tam, je na plavalnem državnem prvenstvu v svoji tekmovalni kategoriji osvojila tri prva mesta (najhitreje je plavala v kravlu na 50 in 100 metrov). Poleg tega je dosegla še pet drugih in pet tretjih mest. Tanja Božič (SD Virtus), najuspešnejša varovanka Vladimirja Staniča, dobitnika diplome za delo v športu, trenira karate. Na državnem pr venstvu med starejšimi deklicami do 45 kg (borbe) je premagala vse in postala državna prvakinja. Tudi Petru Hribarju (PK Kamnik) so za naslov dr žavnega prvaka na 200 metrov prosto obesili okoli vratu zlato kolajno, priplaval pa si je tudi sedem srebrnih m (tiri bronaste kolajne na dražavnih prven stvih v 25- in 50-metrskih bazenih. Miha Crnkovič (TK Slazenger Kamnik), ki bo te dni dopolnil 15 let, rad udarja teniško žogico in to tako dobro, da je tretji na lestvici Teniške zveze Slo- venije do 14. leta. Na državnem prvenstvu se je prebil v polfinale tako posamezno, kot tudi v dvojicah, kar bi pomenilo 3.-4. mesto. Matevž in Jernej Irt (AMD Sitar Pncumatic), doma z Vevč, sta kljub devetim in enajstim letom predana motokrosu. V razredu podmladka do 80 kubičnih centimetrov je državni prvak Matevž, Jernej pa v kategoriji do 60 ccm. Med kadeti so priznanja dobili Matej Slapar, Rok Verbič in Gašper Scnica. Gašper (Vaterpolo klub Kamnik) je stalni član kadetske reprezentance, ki je avgusta na evropskem prvenstvu v Bolgariji osvojila peto mesto. Član lokostrelske reprezentance je tudi Rok Verbič (LK Kamnik); ki je bila na EP četrta, med posamezniki je bil deseti. Na državnem prvenstvu je med posamezniki (900 krogov) pristreljal tretje mesto, s klubsko ekipo pa je bil drugi. Njegov klubski kolega Matej Slapar je prav tako pripomogel k četrtemu mestu reprezentance na EP, dosegel še dva državna rekorda enega z ekipo ter osvo- jil dva naslova državnega prvaka, bil enkrat drugi, podobno kot lani, ko je prav tako dobil občinsko priznanje. Priznanji sta dobili dve mladinki, Tanja Marentič in Tajana Mlakar. Tanja (PK Kamnik) je v pretekli se zoni osvojila tri naslove državne prva kinje, na 100 in 50 metrov hrbtno in še tri druga in dve tretji mesti, skupai torej osem kolajn z državnih prven stev. Tajana je bila finalistka državne ga prvenstva mladink do 18. leta, z dobrimi nastopi na mednarodnih turnirjih pa je postala najvišje uvrščena Slovenka na lestvici ITF do 18 let in verjetno ste uganili, da reprezentanca ne more brez nje. Med mladinci so priznanja iz rok župana Smolnikarja prejeli Luka Prodnik, Grega Zore, Boštjan Les in Miha Radej. Miha (SD Kamnik), ki ima doma že dvoje takih priznanj, je vnovič trikrat postal državni prvak v samostrelu, zračni puški in tudi malo-kalibrski puški. Krono letu pa je dodal Nadaljevanje na 2. strani Naslednja, 2. Številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 27. januarja. Vaše prispevke pričakujemo najkasneje do srede, 19. januarja, oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 25. januarja. TRGOVIMA IH SERVIS ŠPORTNE OPRFMF na Perovem, ob kamniški obvoznici SERVIS SMUČARSKE OPREME Velika izbira smuči, vezi, smučarskih čevljev... «814317 3(97o ZNIŽANJE CEN ZIMSKIH ŠPORTNIH OBLAČIL IN OBUTVE PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK od 10. do 24. januarja bunde, hlače, puliji, puloverji Odprto od 83° do 19'°, sobota od 830 do i3h. 2 14. januarja 2000 AKTUALNO Kamniški OBČAN Podelitev priznanj za športne dosežke v letu '99 Nadaljevanje s 1. strani s sedmim mestom na svetovnem prvenstvu s samostrelom. Luka Prodnik (PK Kamnik) je na mladinskem državnem prvenstvu osvojil štiri prva mesta v delfinovem slogu (100 do 200 metrov), bil še trikrat drugi in šestkrat tretji, od tega dvakrat v absolutni kategoriji. Na mladinskem evropskem prvenstvu se je uvrstil v mali finale in zasedel 13. mesto. Njegov sosed iz Go-diča Grega Zore (Trsiport) je kraljeval v sestavljenih športnih panogah. V triatlonu in duadonu je osvojil naslov državnega prvaka, hkrati pa je zmagal v obeh panogah tudi v slovenskem pokalu. Malce višje v Crni je doma gorski kolesar Boštjan Les (Celecit team); državni prvak v krosu, najbolši v mladinski kategoriji je bil tudi v pokalu Ale-Adria. Priznanja je dobila tudi šesterica v članskih kategorijah; Andreja Mali, Renata Oražem, Urška Pogačnik, Marko Prezelj, Tomaž Humar in Roman Jelen. Urška Pogačnik (SD Kamnik) je na državnem prvenstvu z streljanju z zračno puško osvojila drugo mesto. Z malokalibrsko puško je bila dvakrat mesto višje, torej državna prvakinja, njena društvena kolegica Renata Oražem (SD Kamnik), doma iz Portoroža. Najlepši dosežek sezone le dosegla na svetovnem prvenstvu s samostrelom, kjer je z ekipo osvojila peto mesto. Kraljica tekaških smučin Andreja Mali (TSK Jub Dol) je poleg treh naslovov državne prvakinje dosegla zgodovinske rezultate na tekmah svetovnega pokala. Dvakrat je bila druga in enkrat tretja, v skupnem seštevku pa na 28. mestu. Andreja Mali pa je bila tudi ena od osmih nomini-rank za najboljšo športnico Slovenije. Marko Prezelj in Tomaž Humar (oba Planinsko društvo Kamnik) sta taki veliki alpinistični veličini, da ju ni potrebno posebej predstavljati. Prezelj se je povzpel na vrh Gjačung Kanga, 7952 metrov visokega vrha po še ne-preplezani severni steni, Tomaž Humar pa je bil prvi, ki si je upal sam vstopiti v osrednji del južne stene Dhaulagirija, po prvenstveni smeri priplezal spodnjih 3000 metrov stene, se povzpel do višine okoli 8000 metrov in živ sestopil v življenje. Roman Jelen (AMD Sitar Pneumaric), doma čar, Korošak), ki je osvojila ekipni naslov državnega prvaka v motokrosu. Priznanja za delo v športu za delo nad 10 let sta dobila Aco Jončeski (bil je igralec, trener in sodnik v odbojki, hkrati pa je še tajnik plavalnega kluba in tekmovalni sodnik pri plavanju) in Franc Zore (dolgoletni strelec, strelski sodnik in strelski delavec.) Nad 20 let so športu predani Franci Omcrzu, Demcter Sadnikar, Vladimir Stanič in Roman Radej. Športni pedagog Franci Omerzu je že dobil poseben dodatek k plači za 20 let delovne dobe, v športu pa je že od svoje predšolske dobe, ko je telovadil za telovadno nih tujih revij. Da je njegova življenjska bera popolna je napisal tudi knjigo Boks - skrivnosti plemenite umetnosti, pripravlja pa tudi boksarski muzej. Za konec moramo posebej omeniti še proceduralni del prireditve, ki jo je vodil odlični športnik Matic Romšak, priznanja je podeljeval župan Anton Tone Smolnikar, glasbeno spremljavo so dodali učenci glasbene šole pod vodstvom prof. Martine Golob-Bohte. Tisti, ki poleg telovadbe v šoli telovadijo tudi s svojimi inštrumenti po notah Havdna, Mozarta, Orzehovskega, Pozzolija, Avscnika, Slaka, Poljanska, Henčka, Janez Gale (levo), prejemnik plakete za življenjsko delo na področju boksa, je ob tej priložnosti poklepetal s prijatelji in znanci. Na sliki z Blažem Podgorškom. društvo »Partizan«. Kasneje se je posvetil rokometu kot igralec in trener. Z učenci pa je dosegel izredne uspehe na tekmovanjih v atletiki in orientaciji, celo na sam vrh v naši državi so se povzpeli njegovi varovanci. Demeter Sadnikar je bil 15 let predsednik v Smučarskem klubu Kamnik v njegovi najbolj blesteči zgodovini, zadnjih deset let pa je dejaven predvsem v Plavalnem društvu Kamnik, katerega rezultati so vidni tudi v zgornjih vrsticah. Karate pa je življenjski sopotnik Vladi-mirja Staniča, začel je trenirati leta 1978, bil dolga leta tekmovalec, asistent in trener v Karate klubu Kamnik. Zadnjih 11 let pa je vodja in trener karate skecije pri ŠD Virtus, kjer je kakovost te privlačne športne panoge dvig- pa tudi kakšno ljudsko urežejo, so zaigrali mali koncert v čast nagrajencem. To pa so bili Aleksander Kaste-lic, Domen Pinterič, Tamara Lah in Urban Brnot, Blaž Kladnik in Martin Zlobko, Samo Resnik, ('.rt Jamšek in Matic Smolnikar, Anja in Gregor Zabavnik. METOD MOČNIK KMALU KABELSKI INTERNET TUDI V KAMNIKU V lanskem letu je Zavod za razvoj kabelsko satelitskega sistema Kamnik (Zavod KKS)pri vzdrževanju in izboljšavah kabelskega razdelilnega omrežja na Kamniškem opravil veliko delo. Prav pred kratkim se je sedaj že več kot 4700 uporab nikom pridružilo še nadaljnjih f>etdeset družin v Črni. Druga, manj o/>azna, a intenzivna dela so tekla skozi vse leto. V glavnih linijah so zamenjavali ojačevalnike z novimi dvosmernimi, uspOSO biti je bilo treba povratni vod. S tem je Otnogot e na dvosmerna komunikacija, torej tudi od nas mimo drugih ufmrahnikov do sprejemne postaje KKS na Starem gradu nad Kamnikom, kij)a bo s povezavo v internet //ostala tudi oddajna postaja. V omrežju je že kar nekaj UPS naprav - to so tis te, ki zagotavljajo oh izf>adu elektrike tudi 40- do 50- minutno delovanje sprejemne postaje in posameznih ojačevalnih naprav na terenu. Poleg teh tehničnih izboljšav in razširitev omrez/e je lani Zavod jrridobil tudi državni Certifikat o skladnosti kabelskega omrežja z normativi. Po manjših zafAclih pri uresničevanju svojih načrtov je Zavod pred nekaj tedni pričel tudi s poskusnim vključevanjem v internet preko lokalnega kabelskega omrežja. Za sodelovanje je kol ponudnika Interneta jmdobil podjetje Soflnet iz Trzina. Že prvo poskusno vključevanje preko kabelskega omrežja v internet je uspelo, začrtana tehnična rešitev je povsem ustrezna in u/nirabna. Da nas poveže s svetovnim sjiletom, je Soflnet ustrezno opremil sj)rejemno postajo na Starem gradu in vzpostavil obojesmemo brezžično povezavo z Ljubljano. Medmestna povezava trenutno deluje s hitrostjo 8 milijonov bps (bitov v sekundi). V vodstvu Zavoda računajo, da bodo zdaj, ko je tehnično vse nared, že v nekaj tednih dobil tudi dovoljenje za opravljanje tovrstnih storitev, ki ga izdajo organi Ministrstva za promet in zveze. Kabelski internetski priključek na splošno pomeni za končnega ufmrabnika v primerjavi s klasičnimi modemskimi priključki veliko dejansko povečanje hitrosti prenosa podatkov in s tem hitrosti deskanja po svetovnem spletu. Kot vemo, običajni telefonski priključek omogoča dejanske hitrosti do okoli 50.000 hps, enojni ISDN priključek največ 64.000 bps, pri kabelski jmvezavi v internet j>a so realno možne tudi več k< loh ne poznamo več. Zavod je v lanskem letu na SVOji intemelskih straneh z anketo ugotavljal zanimanje za to možnost uporabe intemeta na Kamniškem. Za upora ho kabelskega intemeta seje izjavilo okoli 150 zainteresiranih Uporabnikov Ker je V anketi mogel sodelovati le manjši del prebivalstva, predvsem lis li, ki internet že uporabljajo, je dejansko zanimanje seveda še veliko večje prav tako, kol drugod po Sloveniji in v svetu. Ko se bomo odločili za kabelski pristop do Interneta, bo potrebno podpisali posebno pogodbo, ki ho tristranska, saj bosta ponudnika in sopodpisnika iako Zavod kks kol podjetje Softnet. A kaj konkretno naj hi uporabniki rabili, kaj dobili in jx> kakšnih cenah? Za priključitev našega obstoječega računalnika na kabelski internet potrebujemo poseben modem, ki f>a ima na tržišču dokaj visoko ceno in naj bi stal okoli 50.000 tolarjev (vse cene vsebujejo DDV). Priključnina na internet z vzgraditvijo omrežne kartice, kabli in drobnim materialom, tudi enkratni strošek, naj hi bila nekako 30.000 tolarjev. Mesečni stroški u/)o-rabe intemeta bodo za f>osameznike (fizične osebe) okoli 3.000 tolarjev mesečno. V to ceno ho vključenih 100 MU (milijonov bytov)prometa izven delovnega časa (delovni čas je od ponedeljka dojietka od K do 17. ure) in en elektronski poštni naslov. Promet med delotmim časom bo zaračunan posebej, prav tako tudi promet nad 100 \IH. /.a doplačilo bo možno imen tudi lastno domačo stran. Za podjetnike naj bi bile cene nekaj višje, vendar bodo lahko uporabljali višje hitrosti jnenosa podatkov (512 K bps), imeli bodo 20 elektronskih poštnih naslovov In lastno domeno. Zavod ima odslej povsem obnovljene domače strani na naslovu hltp://wu)w.kks-kamnik.si, pišete pa jim lahko na elektronski naslov injo<škks-kamniksi. BRANKO NOVAK Priznanja za športne dosežke v letu 1999 so med drugimi prejeli tudi alpinist Tomaž Humar in AMD Sitar Dunlop Hat ing. Kar trije člani ekipe so prejeli tudi posamična priznanja za izredne športne dosežke: Roman Jelen med člani (na desni spodaj) ter brata Jernej in Matevž lrt(v sredini z desne) med najmlajšimi. iz Pšate pri Domžalah, je zapisan motokrosu, kjer si je privozil naslov državnega prvaka v 125 ccm. Na finalu EP (drugorazrednega tekmovanja moto-krosistov) |e osvojil četrto mesto. Med ekipami so podelili troje pi-znanj. Ekipa dečkov OS Frana Albrehta (brata Kiirbus, Kozlevčar, Grkman, Cverie, Kozlevčar) si je to zaslužila za drugo mesto na državnem prvenstvu v skokih z male prožne ponjave. Mešana ekipa I K Slazenger dečkov in deklic do 14 let (Crnkovič, Pogačar, Cevka, Mulalič, Dovč, Jeras, Bartulac, Kokalj, Škoflek, Mlinar), ki je na ekipnem državnem prvenstvu šele v finalu klonila proti Mariborčanom. Ter AMD Sitar Pneu-m.itic (brata Irt, Jelen, Kampuš, Gcr- nil na najvišji državni nivo, predvsem tekmovalce v mlajših kategorijah. Zgled mlajšim pa že več kot 20 let daje tudi Roman Radej, strelec, mentor in aktivist v strelskih krogih. Plaketo za življenjsko delo pa je komisija za šport podelila zaljubljencu boksa Janezu Galetu. Že v mladostniški dobi so ga srbele pesti, aktivno je tepel nasprotnike po drugi svetov ni vojni, od leta 1949 dalje pa je boksarski sodnik in trener s štirimi diplomami. Bil je dejaven pri Odredu v Ljubljani, pri Prolctarcu v Zagorju, bi je eden od soustanoviteljev BK Kamnik leta 1968, kjer deluje kot tajnik in trener. Vodil je reprezentanco Slovenije, bil predsednik BZ Slovenije, organizator in celo dopisnik najbolj zna- Košarkarska »tekma tisočletja« V korist gradnje atletske steze OB BOŽČU IN NOVEM LETU STE NAS, DRAGI BRALCI IN POSLOVNI PARTNERJI. RAZVESELILI S ŠTEVILNIMI ČESTITKAMI IN VOŠČILI. ZA VAŠO POZORNOST IN IZRAZE DOBRIH ŽELJA, TAKO PISNE KOT OSEBNE, SE NAJISKRENEJE ZAHVALJUJEMO. Izdajatelj Kamniškega dvtana &\strica, d.o.o., Kamnik Z zvenečim imenom Košarkarska tekma tisočletja so poimenovali srečanje znanih Kamničanov in znanih Slovencev v košarki v soboto, II decembra, v telovadnici OŠ Marije Vere na Duplici Na pobudo Franca Orešnikn, predsednika sveta KS Duplica in občiaskega svetnika, je prireditev v svoj program uvrstil odbor za božično novoletne prireditve občine Kamnik. V kamniški ekipi so nastopili Tone Smolnikar, Franc Orešnik, Miro Mikuš, Jože Resnik, Andrej Vidic, Mark Kavčič, Damir Guberinič, Jože Zagore, Srečo Radulovič, Matjaž Hrastovec in Damjan Kavčič (kapetan ekipe). Med znanimi Slovenci pa so bili predvsem veterani slovenske košarke z nekdanjim kapetanom Olimpijc Dušanom Hauptma-nom na čelu: Dušan Šešok, Aleš Kravanja, Pavle Polanec, Goran Rih-taršič, Tomaž Prodan, Andrej Pav-čič in Marko Macura. V prvi četrtini (igrali so po 10 minut) so bili zagnani Kamičani boljši, saj so povcdli s 25:24, v drugi četrtini so razliko povečali celo na 56:46. V drugem polčasu pa so zaceli popuščati, saj so tretjo četrtino končali z 68:83, da bi na koncu igro zaključili s 93:114. lako. da je na računalniškem semaforju zmanjkalo mest za tromestno število. Med odmori so nastopile tudi navijačice OŠ Marije Vere in navdušile polno tribuno mladih ljubiteljev košarke. Dobro se je s svojim komentarjem med tekmo odrezal tudi osmošolec Miha Orešnik. Sicer pa si poraza naši niso preveč gnali k srcu. Pravijo, da so se držali olimpijskega načela, da je važno sodelovati, ne zmagati. Kot nam je povedal glavni pobudnik in organizator srečanja Franc Orešnik, je bil namen tekme predvsem podpreti prizadevanja OŠ Marije Vere, da bi čimprej prišla do atletske steze. Krajevna skupnost bo nakazala 100.000 SIT za izgradnjo športnih objektov v šolski sklad. Potrudili pa so se tudi učenci, saj so gledalcem na tekmi ponudili lične božične in novoletne okraske in voščilnice, ki so jih sami izdelali. In še nekaj izjav po tekmi. Dušan Hauptman: Tekma je bila kar težka, saj smo sc morali kar potruditi, da smo zmagali. To se je videlo še posebej v prvem polčasu dokler domačinom niso pošle moči. Nič jim nismo »šenka-li«. Dušan Šešok, predsednik KZ Slovenije: Domačini so igrali odlično in ni dosti manjkalo, da bi mi izgubili. Še posebej, ko je bil župan v igri, ste bili povsem enakovredni, ko je šel župan ven, ste pa zaceli izgubljati. Tone Smolnikar: Po tridesetih letih sem spet oblekel košarkarski dres, čeprav nisem nikoli intenzivno treniral. Mislim, da sem za publiko naredil veliko, kar je bil tudi moj cilj. Damjan Kavčič: Kar dobro smo sc jim upirali, glede na to, da so vsi dobri košarkarji. Naši fantje so odlično odigrali to tekmo, upam, da bomo šc kdaj kaj takega ponovili. Franc Orešnik: Jaz sem šel raje prej iz igre, da smo tako gostom poklonili zmago, kar se spodobi, čeprav je bil na koncu semafor premajhen ... Seveda vseh teh izjav, ki so jih tekmovalci dali pri skupni večerji v gostilni Mlakar, ne gre jemati čisto zares. F. S. Ekipa Kamničanov pred »tekmo tisočletja«. »Ali bo za tri točke,« sije po odločnem udarcu mislil pobudnik tekme Prane Orešnik, vendar ni bilo ... Kamniški občan Ustanovitelj Občim K;imnik. izdajati Ij Bistrica, dj&o, Kamnik Odgovorna urednica Saša Mejač, unfv. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vklk\ Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave na katere se na podlagi Zakona 0 DDV obračunava davek na dodano vrednoti po stopnji K%. Kamniški občan izhaja dvaknt mesečno v nakladi 10,200 izvodov in ga prejemajo VH gospodinjstva obfine Kamnik breptačno Naslov uredništva: Kamnik, Clnvni trg 24 (občina), tclJTaks: 0M/K.UM-.HI, 04I/M.2 4MI. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-601-7814% Ncnaroćenih čiankov in fotografij nc honoriramo. Rokopisov in fotografij nc vračamo tisk Delo T('K. d.d l.|uhliana Kamniški OBČAN URAD ŽUPANA IN OBČINSKI SVET 14. januarj a 2000 3 Odloženi prostorski akti in začetek proračunske razprave Nadaljevanje s 1. strani Stražar) je županu predlagal, naj do naslednje seje občinskega sveta pripravi specifikacijo prihodkov od ko-munanih prispevkov, prodaje Zgradb in prostorov ter od prodaje stavbnih zemljišč. Odboru se namreč zdijo li prihodki prenapihnjeni. Odbor za pod jctnišlvn in turizem pa jc predlagal, naj sc iz postavke promocijske turistične prireditve nameni Planinskemu društvu Kamnik 600.000 SIT, Turističnemu druStvu Motnik pa naj sc poleg predvidenih 50.000 SIT dodatno nameni Sc 150.000 SIT. Med svetniškimi skupinami je LDS predlagala, da je treba več denarja nameniti za delovanje gasilskih druStev. Po mnenju skupine SKD imajo družbene dejavnosti v predlogu proračuna predviden premajhen delež, občinska uprava naj bi bila deležna enakega povečanja kot večina ostalih porabnikov proračuna (3,8%). Iz predlogit tudi ni razvidno, kako bo občina zagotovila svoj del denarja (50%), če bo ministrstvo za kulturo za spomeniško varslvenc akcije res prispevalo 25 milijonov SIT. Mekinj-ski samostan potrebuje nekaj denarja tudi za obnovitvena delit, ne samo za proslavo 700-letnicc obstoja. CATV Impulz naj se sofinancira le programa CRPOV v Tuhinjski dolini. Z lastniki Maistrove rojstne hiše se je ttdba dogovoriti za čimprejšnjo prenovo. Skupina svetnikov SDS meni, da je osnutek proračuna preveč napih-jen in postavlja vprašanje, zakaj je za učitelje predvideno manjše povečanje plač kot za delavce v občinski upravi. Posamezni svetniki so v razpravi našteli veliko dodatnih nalog ki bi jih bilo, po njihovem mnenju, treba financirati iz občinskega proračuna. Iz obsežne razprave povzemamo le nekaj misli svetnikov. Tako jc podžupan Anton Hočevar (SLS) predlagal pomoč krajevnim skupnostim v Tuhinjski dolini pri urejanju cest, kot na primer v Prapre-čah. Bregu, Vascncm, Jastroblju itd. Brane Golubovič (LDS) se je zavzel za več denarja za prevoze otrok v šolo, pomoč pri pouku plavanja in smučanja in za ureditev otroških igrišč. Semprimožnik (LDS) je predlagal sofinanciranje izgradnje mrliške vežice v Motniku. OlofGrbec (LDS) je spregovoril o vzdrževanju športnih objektov. Franc Orešnik (SLS) je poudaril, da bo treba zaradi gradnje pri OŠ Marije Vere zagotoviti nadomestna parkirišča, pospešiti je treba tudi prehod dupliškega Nekateri svetniki so med odmorom komentirali predlagano izrabo prostora, ki naj hi jo vsebovale spremembe prostorskega dela občinskega plana, čeprav bo razprava podaljšana do 6. februarja. piek financiranja konkretnih akcij (snemanje sej), ne pa pavšalno. Denar, namenjen pospeševanju turizma, naj se nameni za konkretne naloge, nc pa samo za neko splošno promocijo. Po mnenju skupine SKD je treba podpreti nakup klavirja za glasbeno šolo, preprečili propadanje Maistrove hiše, preučiti, ali jc za prenovo poda v športni dvorani res potrebnih 50 milijonov SO" in podobno, Po mnenju svetniške skupine ZLSD naj bi konkretno zapisali, kako bo porabljenih 60 milijonov SIT, ki so predvideni za kamniški kulturni dom, podobno velja za sredstva iz kulturnega doma v last oziroma upravljanje krajevne skupnosti Duplica. Tatjana Rot (ZLSD) je podprla predlog za nakup klavirja za glasbeno šolo Kamnik in program oživitve Budnarjevc hiše v Palovčah. Po mnenju Marjete Humar (SKD) proračun namenja premalo sredstev za ureditev perečih problemov v kamniških mestnih krajevnih skupnostih. S tem je soglašal tudi Janez Kepanšek (SDS), ki pogreša več denarja tudi za ureditev cestnega prometa. Franc Spruk (SDS) je menil, da je osnutek predvsem izraz županovih osebnih hotenj, saj ima na proračun precej pripomb tudi koalicija. Čimprej bi bilo treba zgraditi že nekaj časa obljubljeno kegljišče v Kamniku. Ivan Sekavčnik (SKD) je menil, da bi morali za dejavnost KS nameniti več denarja. Za gradnjo pločnikov v Šmarci bi bilo treba prihodnje leto zagotoviti vsaj načrte. Kot je dejal Ivo Stražar (SKD) je treba ločiti stanovanjska sredstva od sredstev poslovnih prostorov. Več sredstev bi zahteval tudi nakup oblek za kamniške godbenike in prenova samostana v Mekinjah. Srečko Repanšek (SDS) je poudaril, da je treba podpreti akcijo za izgradnjo pločnika v Stranjah, ki jo je izdatno podprl tudi (,'alcit d. d. in asfaltiranje ceste do Okroglega Po mnenju Bojana Mlakarja bi upoštevanje vseh predlogov in želja svetnikov zahtevalo za komunalno infrastrukturo ne 38% pač pa kar polovico, če ne celo 60% vsega proračunskega denarja. Ustanovljena Agencija za razvoj turizma in podjetništva Ob drugi obravnavi odloka o ustanovitvi zavoda Agencija za razvoj turizma in podjetništva so svetniki sprejeli amandma svetniške skupine •SKD, da agencija lahko v okviru svoje dejavnosti ustanovi drug zavod ali podjetje, za kar mora pridobiti predhodno soglasje ustanovitelja Sprejet je bil tudi predlog Braneta Golubo-viča, naj bi z odlokom določili samo kot pogoj za imenovanje direktorja da ima kandidat poslovno sposobnost, ostale pogoje, ki jih mora izpolnjevali direktor, pa bo določal statut zavoda. S tema spremembama so svetniki odlok o Agenciji tudi soglasno sprejeli. Po drugi obravnavi jc občinski svet sprejel tudi odlok o odvajanju odpadnih in padavinskih voda v občini Kamnik. Pri tem so upoštevali amandma SKI), da mora konccsionar za slarc objekte in naprave v kanalizacijskem omrežju ugotoviti slanic in izdelati kataster. Pri drugi obravnavi in sprejemu odloka o pogojih, postopkih in merilih za podelitev koncesije za opravljanje javne gospodarske službe odvajanje odpadnih in padavinskih voda jc občinski svet sprejel amandma SKD, da mora konccsionar poleg praznjenja greznic in individualnih čistilnih naprav poskrbeti tudi za čiščenje oljnih lovilcev s kapaciteto dotoka nad 10 litrov na sekundo. Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe urejanje in vzdrževanje občinskih cest so svetniki sprejeli brez razprave, prav tako tudi odlok o pogojih za podelitev koncesije za opravljanje urejanja in vzdrževanja občinskih cest. Tudi MKK ima svojo vizijo ureditve Kamniške Bistrice Po dolgem času se je v petek, 26. novembra, spet sestal gospodarski odbor Meščanske korporacije Kamnik. Zal je moral ugotovili, da se le skoraj teto dni ni nič premaknilo pri vračanju nacionaliziranega premoženja. ()dloe be o vrnitvi približno 9% odvzetih zemljišč so bile sicer potrjene tudi na drugi Stopnji, a kaj. ko jim jc sledila tožba. Odločb za ostalih 90% pa še ni izda tih, čeprav bi bile lahko. Država pač Zavlačuje, kolikor le more in si prilaš f a denar, ki pripada MKK. Ta denar, ki sedaj ponikne v državni Proračun, bi se, če bi MKK spel po stala lastnica svojega nekdanjega pre '»oženja, vračal nazaj. Saj jc v statutu lepo zapisano: »Prihodki, kijih daj* skupno premoženje, se najprej razporedijo za gospodarno oplcmcni-tenJe trajnih dobrin (skupnih zemljišč m ostalega premoženja) in za stroške tekočega vzdrževanju. Eventualni ostanek prihodka, dobiček, pa skupščina r"Zporedi v rezervne sklade oziroma nameni novim investicijam, del pa kol dividende razdeli med elane... •t ena od stvari, kamor bi MKK na-menjala denar, je tudi ureditev same doline Kamniške Bistrice v turistično športno rckrcaiijsko gospodarsku ekološkem smislu. S tem hi lahko ideji " Kamniški Bistrici kol šjioiino-rekre- aeijski osi regije, o kateri je v 20. številki Kamniškega občana pisala mag. Marta Vahlar, vsaj v predelu doline Kamniške Bistrice, dali bistvene večjo širino in kvaliteto in, kar je še bolj pomembno, tudi realno možnost, to je denar, da se uresniči. Da je temu tako, govori tudi vizija razvoja MKK, ki med drugim zajema tudi razvoj turizma na tem območju in jo je MKK sprejela le prej, nazadnje pa na svoji skupščini v letu 1999. Glavni poudarki v tej viziji so: kot osnovo za kompleksno obdelavo je potrebno vzeti najmanj celotno območje Kamniške Bistrice, prav do najvišjih vrhov. Pri tem bi lahko bila kot ene od izhodišč tudi zamisel o ureditvi (ne samo proglasitvi!) celotnega osrednjega dela Kamniških Alp za krajinski park. Vendar tak krajinski park. da bodo v njem čim bolj usklajeni in teresi vseh, ki bodo prizadeti, tudi lastnikov. Še bolje bi pa bilo gledali na vse skupaj širše. To pomeni vključevanje tako same doline Kamniške Bistrice, kakor tudi Velike planine. Snovika. Ar hordama, samega Kamnika, reke Kamniške Bistrice kot šporlno-rekrc-acijske osi regije in še česa. Okvir bi bil v nuđenju celovite turistične ponudbi'; kopanje v termah, smučanje ali planinarjenje itd. za skupine in posameznike. Za ostala območja so že narejene razne idejne zasnove, za samo dolino Kamniške Bistrice se pa obdelujejo razne variante. Po dolini bi uredili sprehajalne poti in skupaj s planinskimi d ruši vi še bolje tudi planinske poli v gore. V dolini bi označili naravne in druge znamenitosti, uredili dostope do njih. Z gozdarji bi naredili tudi gozdno učno pot in obnovili gozdni park eksot. Omejili bi vožnjo z avtomobili po gozdnih cestah, zato pa jih več namenili kolesarjem. Tudi prostori z.a piknike in tabore bi našli svoje mesto. (irgaitizirali hi ludi razne športne prireditve, kot npr. plezanje po lednih stolpih, prosto plezanje itd. S sedanjimi upravljale! oziroma najemniki raznih objektov bi dosegli dogovor in tudi njegovo izvajanje, da se ne bi več dogajalo to. kar sc sedaj, da je osrednji turistično gostinski objekt, to je Dom v Kamniški Bistrili, zaprt skoraj pol leta.... Želeti je le, da bi iz vseh teh želja in načrtov le nekaj nastalo. Vendar samo Želje niso dovolj. Potrebno je narediti tudi konkretne korak*. In eden lakih jc prav gotovo tudi vrnitev nacionalizira-nega premož.ei ja Meščanski korporaciji Kamnik. B. PO I JAK Vi sprašujete, župan odgovarja M. Z. sprašuje, kako bo s financiranjem Kulturnega centra-muzeja Kamnik glede na to, daje Ustavno sodišče razveljavilo 27. člen zakona o financiranju občin in vrnilo financiranje javnih zavodov s področja kulture nazaj na državo? Občinski ljudski odbor Kamnik je na seji Občinskega zbora in Zbora proizvajalcev sprejel odločbo o ustanovitvi Muzeja Kamnik decembra 1961. Leta 1964 pa je Muzej Kamnik s spremembo ustanovitvene odločbe in s soglasjem Občine Domžale razširil dejavnost muzeja tudi za področje občine Domžale. Financiranje muzejske dejavnosti sla tako zagotavljali obe občini vse do prevzema celotnih obveznosti s strani Ministrstva z.a kulturo, z ukinitvijo samoupravnih interesnih skupnosti. V letu 1999 je novi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin v 27. členu prenesel financiranje redne dejavnosti javnih zavodov s področja kulture na lokalne skupnosti. V ta namen se je občinam povečala primerna poraba in sicer se je povečal delež dohodnine, ki pripada občinam s 30% na 35%, Kol župan sem bil IS. decembra I99H poklican na Ministrstvo za kulturo no podpis sporazuma o prevzemu financiranja javnega zavoda Kulturni center - muzej Kamnik. Ob podpisu sporazuma jc minister zagotovil, da bo še v letu 1999 sprejela mrežo pokrajinskih oziroma medobčinskih muzejev in ludi določen način sojimuic iran/a ob so- ustanoviteljskih pravicah in obveznostih države. Tako smo v letu 1999 celotne stroške poslovanja muzeja financirali sami, z. upanjem, da bo problematika sofinanciranja urejena tako, kot je zapisano v novem zakonu o varstvu kulturne dediščine. Žal v letu 1999 Ministrstvo za kulturo ni uspelo opraviti vseh obveznosti. Verjetno je tudi zato ali pa predvsem zaradi tega Ustavno sodišče razveljavilo znameniti 27. člen omenjenega zakona o financiranju občin in financiranje javnih zadovad •, pod roeja kulture vrnilo na resorno ministrstvo s I. I. 2000, Zato v gradivu občinskega proračuna za leto 2000 ni zasledili muzejske postavke. Minister z.a kulturo je občinam 28, decembra 1999 z dopisom dal izbiro: ali bodo (sofinancirale javne zavode s področja kulture, ali pa bo poskrbel z zakonom o izvrševanju proračuna za prerazporeditev sredstev v okviru financiranja občin. To bi pomenilo za bogatejše občine zmanjšanje dohodnine za 5%, za dotirane občine, kamor sodi tudi občina Kamnik, pa zmanjšanje sredstev za višino, ki bi jo določil minister glede na potrebo za financiranje zavoda, ki bo ponovno v pristojnosti ministrstva. Občina Kamnik je takoj sklicala sestanek županov vseh novo nastalih občin Domžale. Kamnik. Komenda. Lukovica. Mengeš, Moravče in Trzin in se skušala dogovoriti o načinu sofinanciranja Kulturnega eenlra-mu-zeja Kamnik, ki po organizacijski strukturi in v skladu z soustanovitelj-skimi akti še vedno pokriva področje obeh predhodnih občin Domažele in Kamnik oziroma na področjih vseh novih občin. Rezultat dogovorov so sicer izraženi nekateri interesi in možnosti o sofinant iranju bodočega medobčinskega muzeja, ki bi ga bili pod določenimi pogoji pripravljeni souslaruiviti in tudi sofinancirati. Sprejeti sklepi in slabi ča pa so premalo zavezujoči, da bi lahko Občina Kamnik prevzela obveznost financiranja zvoda tudi v letu 2000, saj ni nobene garancije, da se bomo uspeli tudi v resnici sporazumeti o soustanoviteljskih pravicah in obveznostih. Občina Kamnik bo v skladu s sprejetimi dogovori in stališči storila vse. da bodo čim prej zagotovljeni pogoji Za ustanovitev in sofinanciranje novega medobčinskega muzeju. Kabinetu Ministrstva za kulturo smo sporočili, da ne moremo pre vzeti obveznosti financiranja javnega zavoda Kulturni center-muz.ej Kamnik, dokler se ne sporazume-mo z ostalimi občinami o sofinanciranju skupnega zavoda. Zato pričakujemo, da bo v skladu z odločbo Ustavnega sodišču financiranje prevzelo Ministrstvo za kulturo. ANTON TONE SMOLNIKAR župan S sprejet jem odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča jc občinski svet na novo opredelil vse tri kakovostne skupine območij in pri tem upošteval izločitev območja nove občine Komenda Pri prvi obravnavi predloga okvirnega programa dela občinskega sveta za leto 2000 jc Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave, poudaril, da je predloženi predlog samo seštevek vseh doslej posredovanih predlogov delovnih teles in posameznih svetnikov, ki pa ga bodo do naslednje seje prečislili in uskladili. Marjeta Humar (SKD) je poudarila, da se s posamezno problematiko ne bi smeli samo seznanjati, pač pa naj predlagatelj pripravi tudi ustrezen predlog sklepov. K predlaganim temam programa 2000 je dodala še: spremembe odloka o občinskih priznanjih, sprejem odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov in poročilo o sanaciji škode zaradi poplav. Marjan Ber-gant (ZLSD) je predlagal, naj bi se občinski svet občasno seznanil z gos-podaikim položajem na območu občine Kamnik. Na pripombo župana Smolnikarja, da naj bi tudi svetniki sami pripravili kak predlog odloka sc je oglasil Ivo Stražar (SKD), ki je dejal, da je za strokovno pripravo gradiva odgovorna in plačana občinska uprava in da svetniki tega ne bodo počeli. Po mnenju Ivana Sekavčnika (SKD) naj bi v program vključili tudi sanacijo nevarnih mest na področju cestnega prometa. Ivanka Jerman (LDS) pa je predlagala razpravo o pojavih nasilja v družini. Občinski svet je v prvi obravnavi sprejel tudi odlok o ustanovitvi javnega zavoda Matična knjižnica Kamnik, ker Matična knjižnica s svojo dejavnostjo poleg območja občine Kamnik pokriva tudi območje nove občine Komenda Z odlokom pa se bo ustanoviteljstvo preneslo na obe občini. V letu 1999 občina Komenda na podlagi mnenja Službe za zakonodajo Vlade RS ni sofinancirala redne dejavnosti Matične knjižnice. Na podlagi sklepa 0 načinu sporazumne delitve premoženja se sredstva med soustanoviteljicama delijo v razmerju 85,67% občina Kamnik in 14,33% občina Komenda Ob zaključku zadnje lanske seje so svetnice in svetniki županu in občinski upravi pisno posredovali kar precej vprašanj in pobud. V skladu s poslovnikom bodo dobili odgovore do naslednje seje občinskega sveta Svetnikom in svetnicam je ob zaključku leta 1999 v imenu občinske uprave čestital Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave, in jim zaželel čimbolj uspešnega sodelovanja v le- tu 2000. Zupan Tone Smolnikar pa jim je ob koncu prvega leta dela novega občinskega sveta nazdravil na krajšem prednovoletnem srečanju v poročni dvorani. FRANCSVKTEIJ SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE KAMNIK - PONOVNA JAVNA RAZGRNITEV Občinska uprava je v sodelovanju s strokovnim izvajalcem Ljubljanskim urbanističnim zavodom pripravila spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986-1990. Razlogi za spremembo planskih aktov so bili predvsem naslednji: - pobude in želje številnih zainteresiranih občanov za načrtovane posege v prostor, ki jih veljavni planski dokumenti ne omogočajo; - predlogi potencialnih investitorjev glede spremenjene namenske rabe prostora; - pomanjkanje oblikovanih površin, ki bi bile namenjene gradnji stanovanjskih sosesk, drobnemu gospodarstvu, športnim in rekreacijskim površinam; - predlogi gospodarskih družb za zožitev zazidalnih otokov, namenjenih industrijski proizvodnji Poleg navedenih izhodišč so bile podane osnove za spremembe in dopolnitve planskih aktov Občine Kamnik, prav tako spremenjena obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje 1986-2000 (Uradni list RS, št. 11/99), v delu, ki se nanaša na zasnovo državnega energetskega in prometnega omrežja, zasnovo varstva naravne in kulturne dediščine, zasnovo vodnega gospodarstva, ter zasnovo poselitve. Pri pripravi planskega dokumenta so bili ob upoštevanju zakonsko določenih omejitev pri načrtovanih posegih na zavarovana območja (zaščitena kmetijska zemljišča I. kategorije, zavarovana območja obvodnega sveta, območja naravne in kulturne dediščine, itd), zasledovani prostorski parametri, s katerimi se želi posamezna ureditvena območja naselij razširiti za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov, in namembnostno preoblikovati in prostorsko razvrstiti območja, ki so bila dosedaj namenjena industrijski proizvodnji. Oblikovana in prostorsko določena so nova območja stanovanjskih sosesk kot možna poselitvena območja, namenjena sekundarnemu in terciarnemu sektorju, v nekaterih primerih pa namembnostno preoblikovani že obstoječi zazidalni otoki v okviru urbanistične zasnove Kamnika Podrobnejša vsebina predlaganih sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin je razvidna iz tekstualnega in grafičnega dela, ki je bil razgrnjen na sedežih posameznih krajevnih skupnosti. V postopku javne razgrnitve in javnih obravnav za posamezna makro območja v občini so bile na razgrnjeno gradivo ponovno podane številne pripombe tistih predlagateljev, katerih namer oziroma pobud ni bilo možmo iz takšnih ali pa drugačnih razlogov upoštevati, kot tudi podanih več kot 150 novih predlogov glede možnosti načrtovanih posegov v prostor V smislu določil Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, se je občinska uprava odločila, da ponovno izvede postopek javne razgrnitve in javnih obravnav, da bi celovito obdelali vse podane prostorske pobude kot tudi zaradi demokratičnosti do vseh tistih, ki lahko sodelujejo v segmentu politike urejanja prostora. Zaradi tega občinska uprava organizira ponovno enomesečno javno razgrnitev aktov, ki bo trajala od 7. 1. 2000 do 6. 2. 2000. V času trajanja javne razgrnitve, bodo potekale tudi javne obravnave in sicer za: 1. KS Špitalič, Tuhinj, Šmartno, Pšainovica, Sela, Srednja vas, v prostorih Krajevne skupnosti Šmartno, v četrtek, 27. januarja ob 18. uri. 2. KS Kamniška Bistrica, Črna, Godič, v prostorih Krajevne skupnosti Stranje, v petek, 28 januarja ob 18. uri 3. KS Motnik, zaradi specifične prostorske problematike, v prostorih Krajevne skupnosti Motnik, v ponedeljek, 31. januarja ob 18. uri. 4. KS Nevlje, Mekinje, Tunjice, Kamnik-Center, Kamnik-Zaprice, Kamnik-Novi trg, Kamnik-Perovo, Duplica, Podgorje, Volčji Potok, Vranja Peč, Šmarca, v prostorih Občine Kamnik, Glavni trg 24 (II. nadstropje) v torek, 1. februarja ob 18. uri. Pričakujemo, da se boste javne razprave udeležili v čim večjem številu in kreativno sooblikovali politiko urejanja prostora. ANTON TONE SMOLNIKAR župan občine Kamnik 4 14. januarja 2000 PO OBČINI Kamniški QbČAN Krajevna skupnost Šmartno se predstavi Drugo strokovno srečanje učnih podjetij Slovenije V četrtek, 16. 12. 1999, je potekalo 2. strokovno srečanje učnih podjetij Slovenije v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. Udeležila so se ga naslednja učna podjetja: Posita d. o. o., Ljubljana, A - music d. o. o., Ljubljana, Krpanova banka d. d., Ljubljana, Propaganda d. o. o., Ljubljana, 5-fon d. o. o., Ljubljana, 4-Ever d. o. o„ Radovljica, 3-Fashion d. o. o., Radovljica, Tarča d. o. o., Postojna, Učno podjetje Škojja Loka, UFl IZUM d. o. o., Kamnik, UF2 IZUM d. o. o., Kamnik, UF3 IZUM d. o. o., Kamnik, UF4 IZUM d. o. o., Kamnik. Med zgodovinskim izročilom in sedanjostjo V prostorih ZUIM Kamnik so nas pričakale kamniške mažuretke pod vod-st\'om naše dijakinje Katje Burja. Sledil je uvodni pozdrav direktorice ZUIM Kamnik Zdravke Slavec in ravnateljice Srednje šole Saše Markovič. Nato so dijaki preverili svoje strokovno znanje v kvizu. Najbolj uspešni so bili iz Centra slepih in slabovidnih iz Škofje Loke, drugo mesto so si delili dijaki in dijakinje iz učnega podjetja ZUIM Kamnik in dijaki in dijakinje učnega podjetja iz Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije iz Ljubljane. Kviz je popestrila dijakinja ZUIM Kamnik Monika Tratnik, kije predstavila svojo prvo zgoščenko: Sledila je predstavitev učnega podjetja IZUM d. o. o. Kamnik. Nato so dijaki in dijakinje predstavili svojo ponudbo na prodajno kataloškem sejmu. Mentorji in mentorice učnih podjetij pa so se pogovarjali o konkretnih težavah, ki zadevajo učna podjetja. Strokovno srečanje se je nadaljevalo z družabnim delom v kamniški piceriji Napoli. Taka srečanja so dobrodošla, ker razen širitve strokovnega znanja omogočajo poglabljanje medsebojnih odnosov in spoznavanje drugačnosti dijakov in dijakinj iz. raličnih srednjih šol Slovenije. AEENA KOCBEK ZVEZDANA HRIBAR RAJH Fructal namenil denarni prispevek društvu Sožitje Kamnik V Fructalovem obratu na Duplici pri Kamniku so se 20. decembra v navzočnosti kamniškega župana Toneta Smolnikarja srečali predstavniki'ajdovskega Fructala in društva Sožitje iz Kamnika. Namen srečanja je utrjevanje in poglabljanje sodelovanja med Fructalom in kamniško občino, kjer ima Fructal svojo proizvodno enoto. Ob tej priložnosti je predsednica uprave Fructala Cvetana Rijavec izročila društvu Sožitje denarni prispevek v višini 750.000 tolarjev, ki ga Fructal namesto novoletnih čestitk namenja za opremljanje Varstveno delovnega centra za duševno prizadete, ki ga društvo Sožitje ustanavlja v Kamniku. V imenu društva se je Fructalu za humano gesto zahvalila predsednica Metka Hribar, kije tudi predstavila aktivnosti društva in finančne probleme, s katerimi se srečujejo: Fructal je varovance društva Sožitje tudi obdaril, ti pa so ob novoletni jelki pripravili prisrčen kulturni program in predstavnikom Fructala izročili darila, ki so jih sami izdelali. Udeleženci srečanja so si ogledali tudi proizvodnjo v Fructalovem obratu na Duplici, kjer je našlo zaposlitev 130 delavcev. Tu poteka proizvodnja sirupov, polnjenje alkoholnih in brezalkoholnih gaziranih pijač ter predelava sadja v destilate. Združitev vseh teh dejavnosti na Duplici - proizvodnjo sirupov in polnjenje alkoholnih pijač je Fructal v kamniško občino preselil iz Ljubljane - predstavlja hkrati s posodobitvijo proizvodnje eno največjih Fructalovih investicij v lanskem letu, vredno 5.000.000 nemških mark. Cesta v Liplje je dokončana Tistim, ki rečejo »Liplje - kje je že to?«, ponavadi rečemo, da se to naselje nahaja nad Kozjakom, vasica šteje 5 hiš, zato je mogoče bolj nepoznana. Cesto in vodovod uporabljajo še 3 hiše, ki sicer spadajo v vas Veliki Hrib. Po cesti skozi Liplje lahko pridete v Rakitovec in dalje v Blagovico ali Zlato polje in Lukovico, ali pa jo peš uberete proti Šipku, Kekcu nad Kozjakom in dalje do Trojan. Na tej poti vas bo spremljal lep razgled na Tuhinjsko dolino in Menino planino. Naselje Liplje se razteza na nadmorski višini od 710 do 800 m, vpliv te višine smo krepko občutili prav na dan otvoritve asfaltirane ceste, 19. novembra lani, ko nas je zajel pravi snežni vihar z velikimi zameti, o katerem pa spodaj v dolini ni bilo niti sledu. Cesto smo pričeli obnavljati že leta 1991, ko so bila opravljena dela razširitve in utrditve cestišča na vsej 2700 metrov dolgi cesti. Naslednje leto nam je uspelo položiti asfalt na predelih z večjim naklonom, s čimer smo preprečili uničevanje že opravljenega dela zaradi padavin. Drugi del asfaltiranja je prišel na vrsto leta 1995, tretji, zadnji del do najbolj oddaljenih sosedov je moral počakati do pozne lanske jeseni, ko smo dobili velik del potrebnega denarja od KS Tuhinj, del od občine Kamnik, vsi krajani KS Tuhinj pa so ob akciji zbiranje prostovoljnega prispevka za asfaltiranje ceste v Liplje pokazali še posebno veliko razumevanja, tako da vaščanom Lipelj ni bilo treba še globlje seči v žep. Uporabniki ceste se vsem najlepše zahvaljujemo, kajti za tako majhno naselje, kot je vas Liplje, so bili stroški modernizacije ceste, ki smo jih vaščani doslej prispevali - več kot 63.000 nemških mark, zelo veliki. Ta posodobitev nam veliko pomeni, olajšana nam je pot v šolo, službo, do zdravnika in še kam. Pa tudi vzdrževanje ceste je odslej lažje. In kakšni načrti nas še čakajo v naslednjih letih? Predvsem vodovod, saj nam sedanji stari sistem porabi vse preveč vode za pogon črpanja in so zato ob malo večji suši naše vodovodne pipe suhe. Še marsikaj ho potrebno postoriti pri naših domačijah, da nasledniki ne odidejo tja, kjer je življenje lažje. Vabim vas, da si kak lep dan izberete za obisk našega dela Tuhinjske doline, kjer vam bo narava ponudila prelep razgled, svež. zrak, mi pa vam bomo nalili šilce domačega in z vami prijazno pokramljali. Za gradbeni odbor Liplje FRANC HRIBAR Konec leta 1999 so v krajevni skupnosti Šmartno v Tuhinju obeležili s prav posebno, zelo izvirno prireditvijo. V besedi in sliki so predstavili svoje vasi skozi pisano zgodovino do današnjih dni. 28. decembra zvečer so krajani vasi, ki spadajo v Smarsko krajevno skupnost, do kraja napolnili dvorano v kulturnem domu Šmartno in po Zdravljici Tu-njiskega okteta najprej prisluhnili besedam Toneta Rajsarja, predsednika sveta krajevne skupnosti, ki je orisal vse najpomembnejše pridobitve v zadnjih letih. Kot posebnost te krajevne skupnosti je predstavil grb in zastavo krajevne skupnosti. Na podlagi javnega razpisa v Kamniškem občanu so kot najbolj ustrezno izbrali idejo slikarja Petra Pečevnika. Večja in manjša smreka na beli podlagi naj bi simbolizirali preteklost in prihodnost vasi pod Kostavsko planino, knjiga pa prosvetno kulturno dogajanje skozi stoletja. Po predstavitvi pesmi o Tuhinjski dolini Franca Pavlica Brezovskega so sledili zanimivi zgodovinski orisi posameznih vasi, ki so jih zapisali v priročno broSuro z naslovom KS Šmartno se predstavi. Podatke o Gori je zbrala Štefka Legedič, o Buču Miha Močnik, o Sidolu Urška Vrankar, o Kostanju Uroš Razpotnik, vas Gradišče jc predstavila Barbara Virjant, Hrušev-ko in Podbreg Jože Korošec, Praproče in Ravne Marko Tre-bušak, Stcbljcvek Jože Arko, podatke o vasi Šmartno pa jc zbrala Štefka Legedič. Predstavitve zgodovinskega izročila posameznih krajev so se prepletale z zvoki harmonike mlade Mateje Gradišek, citer Nade Povšin in pesmijo Ttin jiš-kega okteta pod vodstvom Ane Stelc. Slišali pa smo tudi pesem Prav lepa šmarska fara domačina Marka Kersnika. V dvorani kulturnega doma so prizadevni organizatorji pripravili tudi manjšo razstavo slik O dogajanju v tej krajevni skupnosti skozi zgodovino. Ob tej priliki je krajevna skupnost Šmartno v sodelovanju s Turistično informacijskim centrom občine Kamnik izdala tudi barvno zloženko s kulturno zgodovinskimi spomeniki tega območja. K uspešni predstavitvi krajev- ne skupnosti Šmartno, ki ima velik pomen tudi za bodoči razvoj turizma na območju Tuhinjske doline, sta na prireditvi čestitala tudi župan Tone Smolnikar in direktor občinske uprave Ivan Pristovnik. FRANC SVETELJ Na slikah: Krajani, ki so napolnili dvorano kulturnega doma, so prisluhnili besedam Toneta Rajsarja, predsednika sveta KS, kije predstavil grb in zastavo šmarske krajevne skupnosti (levo zgoraj). NA KOSTAVSKI PLANINI Srebrna plaketa ZZB Cirilu Merčunu Spominsko srečanje 20. decembra 1999 na Kostavski planini je ponovno dokazalo, da so spomini na osvobodilni boj, na boj proti okupatorju in njegovim pomočnikom še vedno živi in ne bledijo. Še več, vsako leto se srečanja proti koncu decembra, ne glede na vreme, udeleži vedno več ljudi. Tudi tokrat je bilo tako. Nekaj sto udeležencev je prišlo iz različnih smeri, največ iz Tuhinja. Delegacija Kokrškega odreda: (z leve) Franc Štefe - Miško, Mirko Štirn, Ana Zupančič - Olga, Niko Valjavec. Prireditveni prostor je bil skoraj poln, ob tabornem ognju pa so se greli nekateri premraženi. Med udeleženci so bili nekdanji borci, ki so sodelovali v bojih na tem kraju, prišli so mnogi borci iz drugih enot in seveda tudi predstavniki Kokrškega odreda. Prišlo je veliko mladih, mnogo članov športnih društev, organizacij in drugi. Slovesnosti je prisostvoval tudi župan Kamnika Tone Smolnikar. Ob prihodu na planino so Tuhinjd ponudili žganjico, na voljo je bil topel čaj, za prigrizek pa dobre klobase. Organizatorji srečanja so pripravili zanimiv kulturni program. Sodelovali so pevci Solidarnosti iz Kamnika in recitatorji. O pomenu bitke na Kostavski planini in sploh o NOB, pa tudi o sedanjem (asu je govoril poslanci državnega zbora Maks Lavrinc Delegacije SO pred spomin sko obeležje položile vence. Posebno pozornost so prisotni namenili skupini konjenikov, ki so prijezdili mimo in prihodu športnikov-tekačev, ki so tekmovali po starostnih skupinah v organizaciji športnega društva Šmartno. Srečanje na Kostavski planini, ki so ga pripravili društva rezervnih častnikov, organizacija ZB in domaćini, bo vsem ostalo v prijetnem spominu skupaj s povabilom na ponovno srečanje. Stanislava Završnik-Brelec, članica ZB, je za to priliko v brošuro zbrala in uredila spomine borcev-partizanov o bitki decembra 1942 na Kostavski planini. Avtorica brošurice Bitka na Kostavski planini zasluži vse priznanje. Brošuric, ki jih je delila, je kmalu zmanjkalo, saj so jih želeli dobiti skoraj vsi, dobrodošla pa bi bila še mnogim drugim. Kalilo naletavanje snežink ob našem povratku v Tuhinj in na Laze je še polepšalo prijeten zimski dan ob skorajšnjem prihodu novega leta. STANE SIMŠIČ Krajevno združenje borcev in udeležencev NOB Kamnik je v četrtek, 16. decembra, pripravilo posebno srečanje s svojim članom Cirilom Merču-nom. Podpredsednik republiškega odbora ZZB Stane Kolman je Cirilu izročil srebrno plaketo ZZB Slovenije kot priznanje za njegovo nesebično delo. To izredno visoko borčevsko priznanje Slovenije mu je bilo podeljeno zaradi njegovega bogatega prispevka k razvoju borčevske organizacije, zaradi njegovega plodnega delovanja v času NOB in v povojni izgradnji in zaradi uspešnega posredovanja pridobitev NOB na mlajše rodove. Kot učitelj je vseskozi zagovarjal resnico o NOB, kije bila svetal primer boja proti okupatorju in njegovim sodelavcem. Ciril Merčun je bil rojen 2. julija 1909 inje v letu /999 praznoval svojo devetdesetletnico. Med drugo svetovno vojno je bil zaradi sodelovanja z NOB skupaj z ženo in hčerko izseljen v Srbijo, septembra 1944 se je priključil enotam NOV in se avgusta 1945 vrnil v Ljubljano. Vedno je bil pripravljen sodelovati pri postavitvah od umrlih. Tako je govoril na zadnji poti več kot 300 umrlim, od tega več kot 200 članom Zveze borcev. Slovesne podelitve plakete so se udeležili člani vodstva krajevne organizacije ZZB Kamnik, kamniški župan Tone Smolnikar je ob krajšem nagovoru Cirilu Merčunu izročil spominsko knjigo s čestitkami. Čestitkam se je pridružil tudi predsednik območne organizacije ZZB Kamnik Janez. Prezelj in vsi prisotni. Stane Kolman je govoril o vlogi organizacije ZB, o pomlajevanju in o zaščiti spomenikov NOB ter o predlogu, da bi bolnico Franjo uvrstil med Unes-cove spomenike. Ciril Merčun, vidno ganjen ob tem priznanju, se je zahvalil za izkazano pozornost in spregovoril o svojem življenjskem prepričanju, ki mu je ostal zvest vse do današnjih dni. STANE SIMŠIČ Stane Kolman (levo) izroča plaketo in diplomo Cirilu Merčunu (desno), v sredini je Danilo ( erkvenik, podpredsednik krajevnega odbora '/.Zli Kamnik. Kamniški OBČAN IZ DELA DRUŠTEV IN STRANK 14. januarja 2000 5 Pogovor članov kamniške ZLSD O tretji poti »V Združeni, listi socialnih demokratov smo prepričani, daje tO čas za spremembe v naši drž.avi in da imamo pogum povezati vse tiste ljudi, ki so jim blizu vrednote socialne demokracije v Sloveniji, Evropi in v svetit - gospodarski razvoj, demokracija, enakopravnost, socialna pravičnost in solidarnost in ki želijo te vrednote tudi uresničiti,« je poudarila predsednica območne organizacije ZLSD Kamnik Tatjana Rot-Djalil na nedavnem srečanju članov. Udeležila sta se ga tudi Angelca Murko Pleš, predsednica regijske organizacije ZLSD in dr. Igor Ijikšič, predsednik programskega sveta ZLSD Slovenije, ki je spregovoril o tretji poli stranke. Poudaril je, da usmeritev te poti pomeni iskanje izhoda iz. sedanjega položaja pri nas. V svojem zanimivem in privlačnem nastopu je primerjal iskanje te poli kar z dobrimi prednovoletnimi mo-Žički v oblakih, narisanimi na stenah dvorane kamniške knjižnice. »Mnogi bi radi, da natančno opredelimo, kaj je tretja pot. Tega namenoma ne bomo naredili, ker to ni intelektualistični projekt, temveč politični projekt, je projekt izgradnje notranjih svetov, motivacije slehernega še živega srčnega človeka na Slovenskem. Edino, kar jc skupno vsem, je ugotovitev, da se naprej ne da več tako...« pravi dr. Ijikšič. Dejal je, daje to iskanje novih poti v družbenem razvoju značilno tudi za druge dežele. Evropa se mora spopasti z novimi izzivi. Prilagoditi mora svojo politiko in izvesti institucionalne reforme, potrebne za širitev Evrope, ki bo demokratična in učinkovita. V razpravi so se dotaknili ludi naše zunanje politike in odnosov s sosed- njimi deželami. (fs) S srečanja članov kamniške /I,SI). POSIX)VN()-INFORMA( IJSKI CKNTKR OBČINE KAMNIK BRK/PLAČNO SVKTOVANIK IN INFORMIRAN 1K V letu 2000 nadaljujemo z brezplačnimi splošnimi svetovanji za podjetnike in samostojne podjetnike po navedenem razporedu in vsebinskih sklopih. I'ONKI)KI,IKK: »d 13. do 15. ure SVETOVALEC KNJIGOVODSKI: STOROVE IN SVETOVANJE TUR INŽENIRING. ANDRIJA JI RMAN. s.p. KJE: Glavni trg 23. Kamnik, tel.: 817-116 KAJ: Vodenje poslovnih knjig za samostojne podjetnike ter sploSni nasveti za samostojnega podjetnika v sistemu davka na dodano vrednost. l'ONKDK.IIK.K: »d 14. do 16. ure SVETOVALEC: NI K'LI I IS CONSULTING, d.o.o. Barbara Guzina, dipl. oec. KJE: Cankarjeva 3. Kamnik, tel. 817-529 KAJ: Svetovanje s področja delovnih razmerij, zaposlovanja in kolektivnih pogodh, davćno svetovanje TOKKK: od 10, do 12. ure SVETOVALEC: TRIVAI. KOMPOZITI, d.o.o.. Kudi Capuder, dipl. oec. Kil Rakovnik 3. Kamnik, tel. 812-076, taks: 812-294 KAJ: Svetovanje s področja priprave internih aktov druZhc (pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. pravilnik o plaćah, pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o računovodstvu). Zaposlovanje in odpuščanje delavcev (pogodbe o zaposlitvi, sklepi, programi pretežnih delavecv). Statusno preoblikovanje m prestrukturiranje družb, JI/REK: od IS. do 16. ure SVI POVALEC: DARINKA PRESI REN, dipl. oec. KJE:: Občina Kamnik. Glavni irg 24, soba 3.1 (II. nadstropje), tel. 818-163 KAJ: Informiranje o podjetniški zakonodaji (postopek registracije...). o možnostih in pogojih kreditiranja, o sejmih, poslovnih konferencah, o razvojnih spodbudah sklada za razvoj MG ter drugih skladov, svetovanje pri poslovnih načrtih. '■TOKKK: ori 16. do 17. ure SVETOVALEC: prof. dr. MARK OTTO KJE: Poslovno-informacijski center Občine Kamnik. Glavni Irg 23, Kamnik, tel. 817-443, 817-069 (predhodna najava) KAJ: Svetovanje s področja elektrotehnike, pomoč mladim inovatorjem žtREUA: od S. do It), uri: SVETOVALEC VARSTVO, d.o.o.. Malcj Skorjanc, inž KJE: VARSTVO, d.o.o.. Ljubljanska cesla 45. Kamnik, tel. 810-890 KAJ: Varslvo in zdravje pri delu. varstvo pred požarom, elektro • meritve, tehnični pregledi objektov. SREDA: od 14. do 16. ure SVETOVALEC: Ni K'LI us ( ONSUI'IING. d.o.o., Robert Potočnik dipl oec KJE: Cankarjeva 3, Kamnik, tel. 817-529 KAJ: Področje računovodskega informacijskega sistema, davčnega svetovanja, poslovnih načrtov, preverjanje podjetniške zamisli. Svetovanje s področja pridobivanja virov financiranja. SREJJA:i)d 17. do 19. ure SVETOVALEC: daj A ■/., il.o.o., Mirjana Zejnelagić, dipl oec Kil DATA-Z, d.o.o„ Ljubljanska 19a, Kamnik, tel.: 811-920, 812-094 KAJ: Področje vodenja poslovnih knjig, davčne zakonodaje, finance. SJiEl/Aiod 17.dnH.iiif SVETOVALEC: CORAL d.o.o., Kamnik, Karol Svctic KJE.: Poslovno informacijski ccnlci Občine Kamnik. Glavni trg 23, Kamnik, tel: 817-443 Zakon o gospodarikih družbah, gostinstvu, obrti, trgovini itd. Statusno ObUkovanjC poslovanja (pridobitev statusa samostojnega podjetnika za opravljanje pridobitne dejavnosti, pridobivanje dovoljenja za opravljanje pridobitne dejavnosti za osebne in kapitalske družbe). CEII« se odločimo, kako homo bolečino, ki nam jo življenje prinese, uporabili« Njegovo misel lahko poj mujemo na različne načine, vsekakor jut se nanaša na prijazne in občudovanja vredne ljudi, ki sem jih obiskala nekaj din pred božičnimi f)razniki. Naš svet se iz dneva v dan vrli hitreje skozi življenje drvimo z nadsvetlobno hitrostjo, pa vendarle nič ne ujamemo. Vedno želimo nekaj več, dokler... nekaterim srce (ali kaj drugega l ne pot t', da bi bik > pametno svoj način življenja make spremeniti in upočasniti. Če dobi drugo priložnost. Da je življenje res lepo, se ponavadi zavemo j)re-pozno. Življenje je čudovito, ustavimo se in ga odkrijmo. Nasvetu nismo samo za »dir kanje-, le/nvee da huli kaj lepega doživimo, vidimo, damo. tudi prejmemo Sele ko bolezen potrka na vrata, se začnemo zavedati, kako neprecenljive vrednosti je zdravje, Do tega spoznanja so prišli tudi elani Koronarnega kluba Kam nik, skupina srčnih bolnikov, ki radi v sa Upripomnijo, da imajo garancijski list, da so šli čez šok sobo. Člani koronarnega kluba so srčni bolniki, ki so uspešno preživeli srčni infarkt, za menjali zaklopite, dobili by-jiass ali sodijo v rizično skupino, kateri kardiolog svetuje vključitev v klub. Ob ustanovitvi leta 1981 na pobudo prof. dr. Irene in Dušana Hebra je klub v Ljubljani štel 44 članov, vendar se je številka hitro višala. Izleta v leto je bilo več prisotnih, ludi zakonskih parov, saj lo ni individualna, marveč družinska bolezen. Predsednik KK Kamnik g. Božo Kolenc se je s jirijaleljem pridružil Ljubljančanom, a sta kmalu ustanovila podružnico v Domžalah, leta /996 pa tudi v Kamniku, kjer je začelo 5 srčnih »be-težnjakov«, danes pa je v klubu včlanjenih /<> navdušenih članov, odtega l2telova dečih. Božo pravi, da je fino, če so v družini z boleznijo vsi seznanjemi. te kaj počnejo v klubu-' Marsikaj. Med seboj se zelo radi srečujejo, saj se zelo dobro razumejo, ker imajo enake ali podobne težave, <> katerih se lahko tudipo- govorijo in si svetujejo. Delijo se na lelova-deče in netelovadeče. vsak pa dela toliko, kolikor je zmožen. Osemdesetletniki vstopijo v »generalštab«, saj s svojo starostjo dokažejo, da se tudi s tako boleznijo da uspešo in dolgo živeti, To so prijetni, dob ro misleči ljudje, ki se znajo razdajali, zato tudi prejemajo. ljudje dobre volje m vedrega razpoloženja so zelo dejavni Dvakrat tedensko se srečujejo na telovadbi v Zdravstvenem do mu Kamnik, kjer simjmtična fiziotera-pevtka Saša bdi nad njimi kot angel varuh Zelo so hvaležni direktorju Zdrav stvenega doma dr. Breznikarju za naklo njenost, saj jim je ponudil prostore v /D. kjer se počutijo zelo varne, medicinska pomoč namreč ni zelo daleč. Na telovadbo ne pridejo zato, da bi šli domov utrujen lemvei veseli Medsebojna povezanost in skrb je močno prisotna; to pride do izraza še posebej takrat, ko posamezen član skupine zboli in ga člani obiskujejo, so v stikih in moralno oporo družini. Vsak mesec se odpravijo na izlet, kjer spoznavajo lepote Slovenije, preteklega julija so občudovali tudi naš kamniški konec. Dvakrat na leto se odpravijo na skupne počitnice, januarja v Šmarješke Toplice, aprila v Poreč, trikrat na leto j>a sepoveselijo na družabnih večerih. Poleti imajo počitnice, vendar jmnava-diže vsi nestrpni pričakujejo jesen, saj so se veseli in razpoloženi bolniki druženja navadili. Doma lahko tudi kaj preberejo, saj že leto dni izdajajo svoj mesečnik »Naš srček«, vsak mesec pa so jim na voljo predavanja priznanih zdravnikov specialistov, profesorjev, strokovnjakov za prehrano, o dejavnikih tveganja in drugih njim zanimivih področjih medicine, tečaji pr ve pomoči-oživljanja za svojce, šola zdravega življenja v Šmarjeških Toplicah... Zanimivo je nepisano pravilo, ki se ga v klubu držijo - v klubu se ne sjjrašujepo izobrazbi, ne sodi se delo političih strank, se ne vika in kliče se po imenu, kar še dodatno prispeva k sproščenim odnosom. V klubu je dobrodošel vsak srčni bolnik, še bolje, če je dobre volje, najlefjše pa je, če je pri-pravljen prostovoljno tudi pri čem poma gati. Dobrodošli so ljudje z različnimi zna nji, vsi prijazni in odprti ljudje Božo meni, da noben bolnik ne sme sedeti doma in čakali, kaj se bo zgodilo, saj so za to j »Micani dru; i Vsi v času ki jim je dan. lahko še mnogo doprinesejo, z dajanjem samega sebe se življenje zapolni, pri tem f>a predvsem naredi mnogo zase in svoje srce. Vsem, ki sle bolni, koronarci ne priporočajo sedenja doma in tuhtanju o bolezni vabijo vas, da se jim jmdružile in obljubljajo, da boste pozabili na svoje tegobe. Ostalim polagajo na srce, da se poskušajo izogniti stresnim situacijam, škodljivi hrani in kajenju, čejjravpo tihem ludi v klubu priznavajo kadilce, čef>rav morajo biti leti res v hudi ilegali. Ob prihodu novega tisočletja želijo srčni bolniki vsem zdravim veliko uspehu in zdravja, tiste, ki so bili že opozorjeni, j>a vabijo da se zglasijo vsak ponedeljek in sredo ob sedmih zvečer v telovadnici ZD Kamnik, kjer se bodo sprostili, nasmejali in si obogatili zdravje. Čeprav nisem srčni bolnik, se mi je vse to v uri, preživeli s čudovitimi ljudmi, res zgodilo. BOJANA Kil Ml SC Z leve proti desni: Božo Kolenc, Florijan Torkar, Terezija Okurn, Malo Jenko, Kudi Drnovšek, lj>jz,e Vrhovnik, Ivanka Jenko, Slavko Kibuš V Stranjah nadaljujejo tradicijo blagoslova konj na Štefanovo Konjeniško društvo Črna je letos le četrtič pripravilo obnovitev Starega običaju, ko so na praznik sv. Štefana blagoslavljali živino, med njimi tudi konje. Letos jim je sicer nekoliko nagajalo deževno vreme, vendar je navzlic temu h kapelici pod Stranjsko cerkvijo prijahalo preko 20 konjenikov iz Črne. Stranj, Križu. Komende in drugih krajev, od koder so člani Čmanjskega konjeniškega društva. Vse udeležence srečanja je pozdravil predsednik KS Črna Marjan Burjo, ki jc meti drugim dejal, dti je modernizacija kmetij skoraj spodrinila konja. Zato so se ljubitelji in rejci konj povezali v društvo, da bi ohranili to pit menilo žival, ki posluju ž.e redkost. Ker pa pri vsakdan jem delti s konji potrebujejo prikolico za njihov prevoz., so kljub (lokujšnjc mu finančnemu zalogaju s pomočjo članov društva in ostalih krajanov uspeli uresničiti tO z.a misel in prikolico tudi kupili. Zato se je predsednik društva zahvalil vsem. ki so pri lem kakor-kolipomagali Potem koje župnik Tone Brečan opravil obred blagoslovitve konj in nove pridobitve društvu, so se udeleženci v prostorih Karitasa id> skromnem prigrizku še dolgo pomenkovali o reji konj in izmenjevali izkušnje. Marjan Burja, predsednik konjerej-skega društva Crna, je v svojem nagovoru poudaril pomen takih srečanj ljubiteljev konj, zaželel vsem srečno leto 2000 in ponovno snidenje ob ohranjanju starih običajev Ina sliki Zgoraj). Sprevod konjenikov z državno in občinsko zastavo na čelu se je ustavil pri slranjski kapelici... (na sliki spodaj) F. S. 14. januarja 2000 POGLEDI Kamniški OBČAN Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Kamniška slikanica za dedka Mraza SE JE 0$TALO NEKAJ VREDNOT IZ SVINČENIH ČASOV T Tsemu hrupu in strahovom z ra-T čunalniškim hroščem tisočletja navkljub smo le preživeli prehod v novo leto 2000, čeprav je vedno več tistih, ki menijo, da bo tretje tisočletje nastopilo šele na silvestro-vo 2000. Torej se bo ves cirkus še enkrat ponovil... Da si bomo konec leta 1999 bolje zapomnili, so (doslej) anonimni avtorji pred novim letom izdali slikanico s podpisom Dinamika Kamnika itd., saj ta znani grafit še vedno kliče z ostanka zidu nekdanje Utokove konfekcije v Usnjarski ulici. Iz slikanice izvemo, kdo so »sponzorji« kamniške občine oziroma lupana Tontija Smolčija, kot mu pravijo v slikanicipa tudi to, da bomo v elitni soseski končno le prišli do lokala z najstarejšo obrtjo, kar je Temni valček le nekajkrat predlagal... Sicer pa »Soseske vaših sanj« pod Malim gradom, kot beremo v časopisih, ne bo telko najti, saj nanjo še vedno opozarja kali-pot ob kamniški obvoznici. Poleg Utoka nas tabla v isto smer napoti tudi k Alpremu. Če drugega ne, nas bodo vsaj te table spominjale na nekdanjo kamniško industrijo... V 7 moji torbi vsekakor ni mogo-V če mimo »tekme tisočletja«, kot so poimenovali srečanje košar- karjev - znanih Slovencev z znanimi Kamničani. Dinamika tekme je pokazala, da imajo naši funkcionarji, od občinarjev, bankirjev in drugih, odločno premalo kondicije, saj so mnogi le po desetih minutah omagali, seveda z izgovorom, da je treba gostom pač prepustiti zmago. Morda ne bi bilo napak, če bi vsaj vsak teden enkrat tekli na Stari grad ali pa celo na Veliko planino... ]\Jaši občinarji, še posebno tis-1 t ti, ki se ukvarjajo s komunalo, lahko samo hvalijo Boga, da nekdanja občinska uradnica, ki jim je nekoč delala sive lase, ni več naša občanka. Cankarjeva cesta in še marsikatera druga bi bila le zdavnaj zaprta za ves promet. Ona hi se polvilgala na teoretične grožnje Zelenih z državljansko nepokorščino in podobnimi teorijami, pač pa bi takoj ukrepala, kot je to storila v Črnem grabnu, kjer dela težke preglavice DARSu, županu Živku in še marsikomu. Zupan Tonti bi lahko dal za kakšno mašo v Tunji-cah, da mu ni bilo treba ponuditi odstopa, kot je to storil njegov kolega iz doline rokovnjačev... \Jajprej štalca, potem šele krav-L ▼ ca, si najbrž, mislijo vrli Šmar-čani sredi Tuhinjske doline, ko so nedavno razvili svojo krajevno zastavo in krajanom, pa tudi kamniškim občinarjem, pokazali svoj grb. Tako so prehiteli celo Komendčane, ki se še vedno matrajo z. grbom, čeprav imajo že leto dni svojo občino. Sicer pa je šmarski župan Tone potolažil svojega kamniškega kolega Toneta, naj ga nič ne skrbi, da bi se Tuhinjci kar takoj odcepili, saj imajo še veliko cest za asfaltirati ... Krištofov P epe II. Lahkopcrcsna demokracija je ob zamenjavi sistema odpihnila v stoletnem boju pridobljene delavske pravice. Socialnih dobrin, kot so bile regresi, trinajsta plaća, novoletne nagrade, izleti, pogostitve in podobnega ni već. Sedaj se sindikati in delodajalci prerekajo v zvezi z izdelavo osnutka Zakona o delovnih razmerjih, da zaposlenim odvzamejo Sc plačilo za prevoz na delo, regres za dopust, polurno malico in vse, kar je ostalo iz socialističnih časov. Sindikati sc dejstvu, da hočejo delodajalci po bližnjici v kapitalizem oz. sistem izkoriščanja, močno zopcrstavljajo. Pred dobrimi desetimi leti so sindikati in delovne organizacije organizirali pred novoletnimi prazniki razna srečanja delavcev, upokojencev, kulturno-zabavne večere z delavci, obdaritev otrok, tu VSE ZA TURIZEM IN CISTO OKOLJE - Ne, to ni izbruh vulkana na vrhu Planjave, pač pa (verjetno poslednji) prednovoletni indijanski pozdrav nekdanjega »stebra kamniške industrije«, ki danes proizvaja le Se dim in saje ... PLINIFIKACIJA IN ZMRZAL Zima, kolikor smo je letos že doživeli, je jiokazala, da je izvajalec asfaltiranja, povezanega s plinifikacijo, dokaj površno opravil svoje delo. Sliki novega asfalta s starim so na mnogih mestih naših ulic izvedeni slaho, nekompaktno, saj jih je že minimalna zmrzal, ki smo ji bilijmča minule dni, krepko odprla. V bodoče lahko [mčakujemo jiokanje in dvigovanje asfalta ob sličnih mestih, če ne ie lelos. pa zagotovo naslednje leto. Pišem v opozorilo pristojnim, daje treba izvedbo izvajalcu del reklamirali čepa sklenjena pogodba lega ni jmedvidela, je potrebno v občinskem proračunu že za prihodnje leto predvideli sredstva za sanacijo ulic oz. čimprejšnje zaliije stikov z ustreznim bitumnom, kjer bo lo še mogoče. Vse kasnejše sanacije bodo zaradi večanja poškodb še neprimerno dražje. Primerjava škode in koristi, ki ju je povzročila plinifikacija, sicer ni na mestu, ker enkrat je bilo potrebno ugriznili v lo kislo jabolko, jejia škoda na ulicah ogromna. Sodeč po finančni situaciji občine, kamniške uli ce vsaj desetletje ne bodo več takšne, kol so bile. Pa še nekaj me teži. Po načinu prekopavanja ulic kaže, kot da v Kamniku he jmznamo postopka in mehanizacije za vrtanje pod cestišči, ki ne poškoduje asfaltnega ustroja in ki ga že desetletje in več uporabljajo drugod, n/)r. v Kranju. Vedno in povsod le prekopavanje asfalta, pogosto po nefjotrebnem in večkrat prav kmalu po na novo položeni asfaltni prevleki. Ta zatem seveda ne more bili več takšna, kot je bila, ne pO videzu, še manj pO kvaliteti in le vprašanje časa in ostrine zime je, kdaj jo bo načelo. In vedno znova sc vprašam, kdo izdaja dovoljenja za lo početje in (di pomisli na škodo zaradi takšnega \mmilivnega načina dela, ki jo seveda plačajo ludi občani, ki s tistim prekopavanjem nimajo popolnoma nič. Sicer[>a tudi nekatere nove zgradbe kažejo, da lahko počenja-mo marsikaj, tudi arhitekturne »stvaritve«, ki sem jih zadnja leta videval le še v Sibiriji in nasploh sjnrninjajo na sovjetske po vojne komunistične dosežke. Da o fasadah v starem delu mesta ne govorim. Najlepše cveti na baje cerkveni Maistrovi hiši. Kaže pa, da so t)oleg delavskih množic v Kamniku povsem obubožali tudi nekateri mesarji. Ob takih manirah Kamniku ne morejo pomagati niti čudovi le naravne danosti, niti bogata kulturna dediščina. Veseli hodimo, da turistov ni, da turističnim vodičkam ni treba zardevati. IVO GAŠPHRtČ Za to ženo ni bilo božično obložene mize in tople izbe. in tam tudi izlete v tujino in še kaj. Novoletno vzdušje se je začelo po božičnem tednu in doseglo vrhunec na silvestrovo, ko si je vsak sam izbral kraj novoletnega praznovanja. V času, ki ga doživljamo, je vse to odvrženo na smetišče zgodovine. Delovni človek je zapostavljen in ponekod celo zelo poniževan, ker ni več samoupravljanja, ampak so delavce spremenili v tržno blago. Njihovo znanje in sposobnosti kupujejo na borzi dela. Preveč je v družbi grobosti, nasilja, izkoriščanja in drugih negativnih pojavov. Zaradi nereda v državi je večina ljudi žalostnih in razočaranih nad to našo demokracijo. Politiki in delodajalci bi sc morali zamisliti in odgovoriti na vprašanja, zakaj si je v mesecu novembru vzelo življenje 40 Slovencev in v II mesecih na cestah umrlo 290 ljudi. K tem žrtvam prištejmo Sc umrle naravne smrti, pa si potem lahko preračunamo, kdaj nas bo konec. Morda bo ob tem kdo rekel, da je to »samoupravna nostalgija«, vendar pa je res, ker navedena dejstva potrjujejo ankete Inštituta za ugotavljanje javnega mnenja. Mediji o socialnih in drugačnih krizah pišejo, slikajo, filma-jo m govorijo, kaj več kot lo pa nihče ne stori, kaj šele da bi pri-slopil k reševanju problemov. Kako grob je sistem in o tem, ko je »Bog denar«, naj pove eden od drobnih dogodkov, ki jih je vsak dan veliko in veliko preveč: Gasilci so gasili mestno stavbo. Ccz nekaj dni je dobila gasilska enota račun za plačilo porabljene vode. V gasilskem domu so izključili elcklirko, ker račun ni bil pravočasno poravnan oz. je bil poravnan z. zamikom nekaj dni. Ce taka dejstva primerjamo s stvarnostjo, si ne moremo najti opravičila za tako sebična dejanja. So pa še nekje svetle izjeme, ko podjetja nadaljujejo s tradicijo preteklosti. Vodilni se zavedajo, da bodo tudi sami ostareli in vedo, da jim bo toplo pri srcu, če se jih bo kdo spomnil. Redki so Sc primeri, da bi podjetje za novo leto obdarilo svoje upokojenec ali delavce. V Kamniku so šc izjeme in eni izmed njih sta Trgovsko podjetje Koćna in Svilanit. V bistvu ne gre toliko za bogato darilo ali pojedino, temveč gre predvsem za človeško toplino in pozornost do tistih, ki so ustvarjali, in tistih, ki šc ustvarjajo. Trgovsko podjetje Koč-na šc vedno vztraja pri tej lepi gesti, čeprav nima na pretek denarja, ker jc borba za kupca težka in zvita in vsako leto - to že 30 let - povabi svoje upokojenec na novoletno srečanje, kjer jih pogostijo. Tako jc bilo tudi to leto. Povabilu se je na sedež podjetja odzvalo okoli sto nekdanjih zaposlenih. Ob kozarčku vina so sc pogovarjali o delu v trgovini nekoč in danes. Direktor Kopušar pa jc imel za vsakega upokojenca in upokojenko prijazno besedo in stisk roke / zeljo še na mnoga leta in vsakemu je podaril tudi majhno darilo. ludi Svilanil šc vedno obdari upokojence in tudi redno zaposlene. Ne pozabi tudi na izdajo bonov za nakup tovarniških izdelkov po polovični ceni. Te ugodnosti v glavnem večina izkoristi, saj mnogim olajša nakup novoletne obdaritve. Tudi na otroke nikoli ne pozabijo, saj jih vsako leto obišče dedek Mraz. TO so primeri iz tako imenovanih svinčenih časov, v sedanjem času, času demokracije, pa v glavnem samo jemljejo. ALOJZIJ KONDA PISMA • MNENJA - ODMEVI - PISMA - MNENJA - ODMEVI 1 Zares in ne za šalo o vodovodu na Pšajnovici Pri prebiranju Kamniškega občana (2. december 1999) nas je zbodel članek Lepo je biti Thinc -111.. Na naslovu nas je prešinila misel o pomenu besede »Thinc«. Kdo so »Thinci?« Alije res pravi »Thinc« tudi »pisatelj« člankov (ker je to že tretje nadaljevanje), ki v Kamniškem občanu objavlja svojo »razpravo«, polno neresnic in sprenevedanj, o vodi oz. vodovodu na Pšajnovici? Nostalgično se obrača za trideset let nazaj, ko je bil zgrajen vodovod na Pšajnovici in od takrat naj bi voda neoporečna pritekala v domove. Žal smo pri prevzemu, (bil je v upravljanju KS) ugotovili, da se trideset let na vodovodu ni naredilo ničesar in da je v teh letih popolnoma propadel. Vemo tudi, s kakšno naglico se danes dogajajo spremembe in razvoj na vseh področjih, v gospodarstvu in kmetijstvu. Kmetijstvo je v tej idilični vasi prednostna panoga. Vse intenzivnejše obremenjevanje obdelanih površin Z naravnimi in umemimi gnojili z željo po čim večjem pridelku ima za posledico onesnaževanje površinskih in podtalnih voda. Poleg tega imajo v tej vasi tudi začetke turizma in gojišče divjadi. Vse to pa je nad vodovodnim zajetjem. Pisec članka najbrž ne ve. da v tridesetih letih upravljalci vodovoda niso uspeli sprejeti varnostnega pasu okoli vodovodnega zajetja in tako očuvati ie tako ogroženo zajetje pretežno površinskih voda. Po prevzemu in sanaciji kompletnega vodovodnega sistema in po prvih vodovodnih analizah pime vode (kemične, bakteriološke raziskave) je bilo očitno, da je voda oporečna glede na Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode. kar je bilo še izraziteje ob slabem vremenu. Da bi ohranili to vasico pred katastrofo, smo začeli vodo dezinficirati s klorom, ki se ie v osnovi dozira precej razredčen (količine rezidualnega klora v vodi so tako minimalne), voda pa je neoporečna in primerna za uživanje. Res je tudi to, da na lokaciji KS iščemo enomo zajetje za več zaselkov (globinsko zajetje) in bi tako odpadla posamezna zajetja, ki so ogroiena in vprašljiva glede kvalitete, pa še niso v našem upravljanju. Vse aktivnosti, ki so potekale in še tečejo v KS Pšajnovica, so kronološko zbrane tako v našem podjetju kot tudi v Občini Kamnik in je bila o njih obveščena tudi KS. Zato je čudno, da »član-kar« o »Thincih« o tem nič ne ve, ali pa noče vedeti; mogoče se mu ho tudi to »razjasnilo« potem, ko bo Pšajnovica dobila javno razsvetljavo. Komunalno podjetje Kamnik, d. d. Odgovor na članek »Kratke domače« Jožeta Uršiča v K.o. 2. 12. 99. Ker se je g. Jože v članku kar pošteno obregnil vame, bom kar se da na kratko odgovoril. Ampak ne tako po domače in kar počez kot g. Jože, temveč natančno in argumentirano. Najprej bom odgovoril na šest stavkov dolg odstavek, ki se tiče konkretno mene in v katerem je g. Joie nanizal kar 12, milo rečeno, neresnic. Za skoraj vse trditve je dokumentacija na vpogled v uredništvu KO. Takole: 1. Športna unija ie II) let ne obstaja več, »nov« naziv je Športna zveza (dokum). 2. Moj članek v Dnevniku niti slučajno ni bil žaljiv, ampak ko- rekten (dokum.). 3. Ta isti članek t objavljen 20. 1.99) ni bil napad, ampak odgovor na napad g. Močnika (njegov članek je bil objavljen prvi -30. 12. 98) ■ (dokum.). 4. 24 ur mega Sporta je bil naskok na slovenski rekord Čeri-na iz. leta 97 (726 km) in ne svetovni rekord (dokum.) 5. Da rekorda nisem zmoten doseči, je subjektivno mnenje g. Joieta. Če se deiju pomoči ne bi pridruiil te mraz (S °C), bi rekord padel, ker sem v prvih 12 urah imel prevoženih ie 396 km. V naslednjih 12 urah pa sem nato prevozil zgolj 2H0.6 km namesto v normalnih razmerah dosegljivih 330 (dokum.). 6. Do rekorda mi ni zmanjkalo 400 km, ampak točno 49,2 (726 - 676,8-49.2) (dokum.). 7. Da sem največji kolesar naše dobe, ni bilo nikjer in nikdar niti omenjeno niti napisano, v nasprotnem g. Joieta prosim za dokumentacijo. H. Projekt 24 ur mega športa ni hil noben cirkus in manipulacija, temveč športni dogodek, s ciljem postavili nove slovenske rekorde v teku in kolesarjenju v 24 urah (dokumentirano). 9. Športna unija ni bila sponzor prireditve (niti Športna zveza) (prosim za dokaz). 10. Močnik je članek, na katerega sem odgovoril, objavil v Dnevniku in ne v KO (dokumentirano). 11. V članku nisem udaril iz vseh topov, ampak sem odgovoril kulturno in na spodobnem nivoju (dokumentirano) in še to po predhodnem obisku in pogovoru pri Močniku doma, dne 10. I. 99, ko sem poskušal najti ozadje medijske kampanje proti meni. 12. Nikoli nisem sebe imenoval mega as, niti ni hilo to nikjer zapisano ali hilo rečeno (prosim za dokazilo). Tako g. Joie. V enem odstavku ste zapisali 12 trditev, ki ne držijo. Če bi se nadrobno sprehodili še po petih ostalih odstavkih, hi hilo že malce dolgovezno, ampak bom vseeno podal nekaj splošnih opazk. Vi trdite, da o športnih rezutalih Podpečanove ni mogoče veliko napisati. Močnik pa trdi ravno nasprotno - ona naj hi veliko naredila v kolesarskem športu. Hvalospev načinu Močnikovega pisanja je lahko zgolj vaša subjektivna ocena. Nekomu je ta stil pisanja lahko všeč, drugemu ne. ljudi ne morete posiljevali s svojim okusom. Trdite, da je Močnik športni novinar. Novinarstvo je poklic. Vaše trditve, da je Močnik športni novinar, so gola neresnica in zavajanje javnosti. Fant ima končano srednjo šolo in do novinarskega poklica mu manjkajo vsaj 4 leta študija. O njegovem poštenem pristopu pa tale dva primera: I. Konec leta '98 se je na podelitvi priznanj v Kamniku cel večer pogovarjal in družil (tudi) z mano s figo v iepu. kajti na Dnevniku je ie imel pripravljen sporni članek, ki so ga po njegovem telefonskem klicu dali v objavo (in na katerega sem jaz potem odgovoril). 2. Pred kratkim, ko sem nastopal na svetovnem prvenstvu v Ul-tramanu na Havajih, je poslal na Radio Slovenija novinarki Uršuli Majcen naslednje elektronsko pismo: »Uršula, če nasedaš vsem mogočim ultra prvenstvom v triatlonu, pa realni so vredni polku.... ti v športno (novinarskem) smislu zares ni pomoči.« Na podlagi take geste in »šolanega izrazoslovja« si ni leiko ustvariti svojega mnenja niti preprostemu bralcu, kaj šele poklicnemu novinarju! (dokumentacija je na vpogled). Gospod Jože. Svetoval hi vam, da razmišljate pozitivno, kako bostt sami kaj naredili v smeri napredka in raje ne trošite energije za metanje polen drugim pod noge. Vaša žena je svetovna veteranska prvakinja, njeno sodelovanje s .sponzorji pa (po njenem pripovedovanju meni) na najnižji možni ravni. Veliko dela vas it čaka. V glavnem so vse trditve, ki sem jih navedel, dokumentirane in na vpogled v uredništvu. Od nadaljnjih diskusij se ograjujem. Sploh pa se ho sedaj, verjetno, pod strokovnim peresom Močni ka znašel alpinist Tomaž. Humar. Tudi on si. po njegovih besedah, menda ni zaslužil vseh priznanj in vse slave, ki jo je požel. Tomaž pa bo na tako kampanjo verjetno odgovoril kot vedno - »nevoš-čljivost je slovenski nacionalni šport« ... Pa še prav ima. Triatlonec MIRO KREGAR Srečno v novem letu vsem, tudi tistim, ki uživajo v svojem miru in ne-delu. Odprto pismo varuhu človekovih pravic Kljub temu, da sem žc pred leti prišel do spoznanja, da je nastopanje posameznika proti sodnim ustanovam don-kihol-ski hoj z mlini na veter, se v podporo prispevkoma g. /•'. Oprav-ša in g. P. Ocepka, ki sta bila decembra objavljena v Delu in Kamniškem občanu, vseeno oglašam. Paradoksalno je, da se moram lotevali leme zaščite človekovih pravic in dostojanstva državljanov pred sodišči, ker hi jih morala prav ta ščititi. Po mojih izkušnjah pa v naši državi niso nikjer drugod na tako nizki .stopnji kot na sodiščih. Sam nisem študiral pravnih ved, mogoče je drugod po svetu stanje na tem področju prav takšno, na podlagi izkušenj pa trdim, da je birokratsko poniževalno in nehumano. Pravijo, daje pravo, po katerem sodijo pri nas, rimsko pravo, kaže pa, da so tudi postopki na sodiščih iz. Neronovih časov. Zaradi omejenega prostora le dva vzorčna primera, da ne ho izpad/o. da pišem neargumentirano, imam jih seveda več: 1. primer: Zgodi se, da pride na sodišče »izvršni predlog«, ki gaje napisal nek odvetnik za svojega »upnika«. V tem predlogu si naveden kot »dolžnik«. Sodišče, ne da hi zadevo najprej kakorkoli preverilo, udari na prejeli predlog svojo štampiljko ..SODIŠČI- DOVOLI PREDLAGANO IZVRŠBO« ter ga pošlje istočasno kot »dolžniku« tudi podjetju, v katerem si zaposlen, ker je pač prej omenjeni odvetnik v predlogu šablonsko navedel izvršbo z rubežem »dolžnikovega« osebnega dohodka. Če le v podjetju službe, ki so prebrale pošto, prispelo od sodišča, pravzaprav »upnikovega« odvetnika, osebno temeljilo ne poznajo, dobijo vtis. do si najmanj problemu lično oseba, če ne kar goljuf. Po postopku, ki ko v obrambo, ne kriv, ne dolžen, sprožiš, ko angažiraš svojega odvetnika (in ga kasneje plačaš), plačaš vse takse, porabiš za to nekaj dni dopusta in dokažeš, da nisi ničesar dolžan, le sodišče obvesti, da »upnik« umiku predlog za izvršbo. 2. primer: Sodnica v svoji Sodbi »v imenu ljudstva« izpusti kar cel segment, kije hil odprt in obravnavan na sodišču. Zaradi sistema vročanja sodb. ki ga ima sodišče, dobi sodbo le odvetnik, ki pa zaradi časovne odmaknjenosti obravnave, pozabljivosti, površnosti ali morebitne prezaposlenosti nima v spominu obravnavanih zadev v taki meri kol stranka, kiji gre za svojo pravico. In pn sodbe zaradi zamud pri posrednem vračanju nt dobi pravočasno, da bi opozorilo odvetnika na izpuščeni segment in ujela 14-dnevni pritožbeni rok. Prezrt segment v sodbi sodnice ima zaradi norimi vračanja sodi) uli pa nenormalnu kruli, ih pritožbenih terminov ..ti posledit o veliko materialno škodo si ranke I o je eno področje, ki zahteva zaščito temeljnih človekovih pravic in dostojanstvu pred sodišči. Drugo je sam sodni pošlo pek ter informiranost strank v postopku: Ko se naivno pošten začetnik znajde na sodišču in pmlno spozna, kako tu reči potekajo, je običajno že prepozno. To sr posebno, če ima opravili s premeteno in v sodnih postopkih izkušeno nasprotno .stranko, ktje pravočasno napeljala zadeve sebi v prid tako. da začetnik samo strmi od presenečenj zaradi polvarjanja resnice. Sodišče pa ne išče resnice, kot neizkušeni mislijo, včasih ji noče niti prisluhnili (lahko dokažem). Občani se pojavljamo pred sodišči krivi ali ne krivi, vsak, ki ga zadene ta usoda, enkrat prvič. Ne eni ne drugi pa večinoma ne poznamo nili osnov sodnega postopka niti svojih pravic in dolžnosti. Prepuščeni smo milosti in nemilosti sodišč ter boljših ali slabših odvetnikov. Zalo predlagam, da sodna oblast pripravi poljudno informacijo o sodnih postopkih, vlogah, pravicah in dolžnostih sodišča, strank ter drugih udeležencev v postopku. Takšno informacijo hi moral dohiti vsak, ko je v neki zadevi prvič povabljen ali pozvan na sodišče. V njej bi moralo biti preprostemu občanu razumljivo pojasnjeno, kaj je pravdni in kuj nepravdni postopek, vloga sodišč posameznih stopenj, vabilo, poziv, (ne)ude-ležha (in sankcije), pravila vodenja obravnave, pravice in dolžnosti sodišča, strank, odvetnikov in prič, pravila komuniciranja na obravnavah, vloga porote, priče, odvetnika in kdaj .so potrebni, obveščanje - kdo, kdaj koga in roki, pooblastilo, ki ga stranka podpiše odvetniku in odgovornost odvetniku, zapisnik obravnave, (ne)podpis, kdo ga lahko zahteva oz., dobi, sodbe in pritožbe ter roki. pojasnilo stroškovnika, sodne takse in plačevanje le teh, po možnosti pa tudi osnove cenika odvetniških storitev (v sodelovanju z. odvetniško zbornico), ker v nobeni odvetniški ali notarski čakalnici ne visijo za vpogled. Mnenja sem. daje lo najmanj, kar bi moralo pravosodje posredovali stranki, ko se ta v postopku prvič sreča z institucijo sodišča, saj od nas tehnikov zahteva zakonodaja navodila za najenostavnejši električni kavni mlinček, da kaj drugega nt naštevam. Kot že navedeno, sla primera zgoraj le vzorčna, ž.e iz. mojih sodnih izkušenj pa hi jih lahka noittl še kar nekaj. Zaradi enega od njih srni pred leli zahteval izločitev sodnice. Kljub njtni a vrnitvi zahtevka (absurdno je. da o lem odloča taista sodim a. si cer kot predsednica sodišča), sem se po drugi poti uspel izviti li njenih rok. In glej čudo. kar nismo mogli v Kamniku rešiti v več koi osmih letih, smo v Ljubljani opravili na dveh kratkih obrav- navali. Naj M za konce imve.rm sr na primer g. I'. Ocepka. Itezno poznam Zgodovino odnOSOV med sodim 0 m njim. / istO sudnicu sem imel opraviti tudi faz in niti slučajno ne verjamem, da «• je slučajno zmotila. In to prav pri g. P. Ocepku! So pač poklici, kječ lake pomote niso dopustne pa četudi gre za članico sodnega .sveta. Zato so ti poklici izredno dobro plačani in sodniki so to do-' segli. Po isti logiki bi se lahko usodno zmotil kirurg. Za razliko, od sodstva pa It Zdravstvo ie nekajkrat prevzelo odgovornost žil take reii. Ali bo lega kdaj zmožna pri nas ludi »roka pravice* I Kaze, da ji gre zelo težko od rok. IVO GA ŠPERlČ Kamniški OBČAN KULTURA 14. januarja 2000 7 ZA KULTURO JEZIKA O reklamnih geslih (1) Najbolj znana in lahko zapoimiljiva kamniška reklama je bila nekoć zapisana v prodajalni vina z otoka Visa (pri Janežiču): »Viško vino si kupite, z njim kolinepoplaknite!« Ta poved je imela vse značilnosti dobrega reklamnega gesla: obračala se je na potrošnike z velelnikoni druge osebe množine, lorej jih je pozivala k dejavnosti, in se rituala. Sodobna reklama tovarne Rta pravi podobno: »Sprostite svo je apetite in jih v trgovino napotile'." Reklamam smo od 80. lel naprej, zlasti pa v 90., zmeraj bolj izpostavi jeni tudi Slovenci. V razmerah, ko je moderni človek nenehno izpostavljen množici različnih informacij, se ponudniki blaga ali storitev znajdejo pred problemom, kako ustvariti taka sporočila, da bodo drugačna, nova, da bodo delovala na ljudi, jih prepričala, ustvarila potrebe po določenih izdelkih, storitvah. Reklamni jezik jc posebna zvrst jezika. Reklama je vrsta oglaševanja. Slovar slovenskega knjižnega jezika jo predstavlja kot de* .javnost: javno opozarjanje no kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, Z namenom pridobiti kupce, obiskovalec in kot besedno ali likovno dejstvo: takemu opozarjanju namenjeno besedilo, sliko. Reklame sledijo m se prilagajajo razvoju množičnih komunikacijskih sredstev: časopisje, radio, televizija, plakali, lelaki. elektronski prikazovalniki, internet. Glede na sredstvo razširjanja so sestavljene iz več elementov: besedilo, slika, človeški glas, razpoloženjska glasba, zvočna kulisa, ki ustvarja občutek realnega okolja, barve itd. Reklamno besedilo navadno vsebuje naslednje podatke: kdo izdeluje ali ponuja, kaj je tisto, kakšno jc, lahko tudi, kje je reklamirano na voljo. Dolžina besedila jc odvisna zlasti od sredstev, kjer je to objavljeno. Reklamno geslo je lahko del daljšega reklamnega besedila ali pa je samostojno, bodisi da se je že pojavljalo v daljšem sohcsedilu ali pa ne. Reklame so posredne in neposredne. Posredne so npr. športno ali kulturno sponzorstvo, nagrajevanje z avtomobili in različnimi izdelki pri nagradnih igrah, televizijskih in radijskih oddajah ipd. Neposrednih je več vrst: - logotip firme na zgradbi, kjer ta deluje, in drugod: na prevoznih sredstvih, stavbah, v sredstvih javnega obveščanja: - Stol; - Meso Kamnik; - Radio Veseljak; - Hyundai; - Zavarovalnica Maribor; - imena izdelkov: - Sprite, - Fanta; - ime firme, navadno logotip, s kratko oznako dejavnosti: Meni-na - tovarno pogrebne opreme; NT - transport, marketing, zastopanje; - ime firme, navadno logotip, / reklamnim geslom: ALUMINIJ MONTAL, d.d.. Komen, Vam odpira nov pogled v svet z okni/.../; - ime firme, navadno logotip, z geslom in daljšim reklamnim lx-sedilom:AM./V7-;Č// MF.Rt A TOR NA SVETU! KVAAA ? J a, prav zares! In prav danes. Danes in samo danes se odpira najsodobnejši Mercator center, večji od največjega Mercator ju. kije kdajkoli Stal na našem planetu in v njegovi bližnji okolici. Odslej se nakupuje v največjem Merca-lorju na svetu. Presenečeni boste nad svojim presenečenjem. Reklamna gesla ponujajo vrednote, ki jih je mogoče uresničili z nakupom reklamiranega. Te naj bi bile zlasti: - lepota, zdravje, vitkost: Hodile lepi; Postanite bolj vitki, lepši, zdravi/..d; - mladosten videz: - Storili smo vse, da bo vaša koža videli mlajša; - mladost, brezskrbnost: - Kupi si /.../ in tudi ti boš lak kot mi!^reklama jc podložena s sliko lepih, mladih, brezskrbnih ljudi, ki igrajo nogomet); - kakovost: /../ kakovost po posebno ugodnih pogojih; - Vsi so odlični! - kar po kakovosti presega vse drugo: - Najboljši par (čevljev); - kar je kakovostno, ker ni domače: Evropsko okno v slovenski dom; - V novem katalogu /Jvam predstavljamo oblačila, trende internacionalne mode; Švedsko znanje in kakovost; - /.../visoka nemška tehnologija; - kar jc kakovostno, ker je domače: - Prodajamo meso domačega izvora! - Slovenska trgovina s tradicijo; - Svežina izpod Karavank; - kar je kakovostno, ker se že dolgo uporablja in je zmeraj enako: - Vsako jutro. Že trideset let. No istem mestu. Ob isti kavici. /.../Za lepši dan; - kar ima ustrezno ceno, glede na različne vrste potrošnikov: -visoko: - Najdražje krilo, ki Ste ga kdaj kupili; - nizko ali Ugodno: - Kakovostno, hitro in pocei prodaja in montaža; Slogana ni. ker cena govori • 3,999.000,00 SIT; - tradicija: - Slovensko trgovina s tradicijo; S tradicijo v prihodnost; ' ncprimcrljivost z drugim iste vrste: - /../ časopis, kol ga še ni bilo; ' prodajna uspešnost - Najbolj prodajan model; ' uresničitev sanj, želj: - Moje sanje novo stanovanje; - Novi katalog /../ho izpolnil modne sanje; Pomagamo vam uresničili vaše želje in so nje!; uresničitev nemogočega: - Nemogoče jc mogoče; ' varnost: Ker je varnost no prvem mestu; ' visoka stopnja prijetnosti: - /.../slajša stran življenja; - ustvarjalnost: - Trgovina za ustvarjalne; ' raznovrstna, pestra izbira: - Pestra ponudba in izbiro velikosti; ' udobje; - /.../ dolenja udobja; - Udobno na poli, kar ne prinaša tveganja: - Nakup brez tveganja; ' varčevanje: - PVC okna iz energetsko najvarčnejših štirikoniornib profilov (...); - užitek: - V leni /.../boslc resnično uživali!; Uživajte v bogati izbiri: kar je prilagojeno polrosnikovcmu okusu: - Plesna šola po vašem okusu; kar ustreza različnim okusom: - Za še tako raznoliko skupino Iju ili; kar vzbuja zaupanje: Okna, ki jim lahko zaupate. kar je naravno: - /.../ v sodelovanju z naravo; kar je mogoče hitro dobiti: - Kakovostno, hitro in poceni prodaja in morila:u: - kar po velikosti presega vse drugo enake vrste: - Odslej se nakupuje v največjem /.../na svetu; Preprostost: - Preprosto, hitro in varčno; harmoničnost: - Harmoniju okusov; novost: - Novo Novo /.../Novo Novo; - Novo doživetje oblačenja; kar jc prirejeno za prihodnost: - Nova zasnova računalnika za novo tisočletje; Varčevanje za novo tisočletje; /.../pripravljeni na novo tisočletje; kar poveča človekovo vrednost, samozavest, mu daje višji položaj v družbi, povzroča zavist pri drugih: - Sosedje Vam bodo za kidali; izvirnost: - Izvirne ideje poganjajo svet; - jasnost cilja: - Ko veš, kam greš. itd. () drugih lastnostih reklamnih gesel pa drugič. v MARJETA HUMARJ Slovo dolgoletnega kapelnika Mestne godbe Kamnik FRANCI LIPIČNIK PREPUSTIL TAKTIRKO MLAJŠEMU Tradicionalni praznični koncert Mestne godbe Kamnik, kateremu smo lahko prisluhnili na praznik samostojnosti, je bil tudi tokrat zelo zanimiv dogodek, pa ne samo zaradi uspešne izvedbe koncertnega programa, temveč tudi predaje dirigentske Franci Lipičnik okronan za kralja polk in valčkov ... taktirke Francija Lipičnika, ki mu je služila kar 12 let, svojemu mlajšemu kolegu Roku Spruku. Prve tri skladbe, že skorajda železni repertoar naše godbe. Pozdrav iz Kamnika in Letni časi Francija Lipičnika ter Mala madžarska rapsodija, so še zadnjic od zvenele pod vodstvom g. Lipičnika, za požrtvovalno delo in požete sadove pa sp sc mu zahvalili godbeniki, župan Anton Tone Smolnikar in predvsem hvaležno poslušalstvo, ki mu je vedno rado prisluhnilo. Franci Lipičnik je eden najvidnejših in plodovitih slovenskih avtorjev, saj je napisal preko 400 izvirnih skladb za na- ... v svojem najljubšem elementu ... rodnozabavne ansamble, dvajset skladb za pihalne orkestre, okoli dvajset samospevov, več skladb pa je priredil tudi za trobilni kvintet. Franci se je rodil 27. decembra 1941 v Zagorju ob Savi. skozi življenje pa ga ves čas spremlja glasba, saj kot učitelj trobil predaja skrivnost glasbene umetnosti tudi mlajšim rodovom, sedajšnjim članom kamniške godbe, uživa pa tudi v lastnih glasbenih stvaritvah. Delo Francija Lipičnika z različnimi ansambli Franci je napisal veliko uspešnic in sodeloval z različnimi narodnoza bavnimi ansambli, kot so Nagelj, Stoparji, Ptujskih pet .. Pravi, da recepta za uspešnico nima, pomembno pa se mu zdi, da je v izražanju pristen, izviren in neobremenjen. Mogoče njegova uspešnost tiči za izkušenostjo, saj je že v mladih letih igral v različnih skupinah, leta 1968 pa je ustanovil Ansambel Francija Lipičnika, s katerim je veliko koncert i ral in pobiral na tekmovanjih nagrade vse do leta 19X0. Svoje uspehe je kronal leta 1996 na prireditvi Slovenski slavček, kjer je bil imenovan za slovenskega kralja polk in valčkov. Pedagoško delo v glasbenih šolah Kot glasbeni pedagog je Franci učil pravilnega igranja svoje učence najprej 17 let v Glasbeni šoli Zagorje, 3 leta v Glasbeni šoli Domžale in zadnjih 15 let v Glasbeni šoli Kamnik, kjer je bil 12 let tudi ravnatelj. Ravnateljevanje v Glasbeni šoli Kamnik Franci Lipičnik je bil v začetku šolskega leta 1984/85 imenovan za ravnatelja in to ostal kar celih 12 let. Začetki dela so bili težavni, saj je bila šola skromno opremljena z instrumenti, počasi pa so zaceli tudi z manjšo obnovo šolskih prostorov. ko lahko opozorili na resno stanje ustreznega prostora za delo z orkestrom. Že naslednje leto so dobili nove prostore nad razstaviščem Veronika. Navdušenje in delovna vnema sta kmalu obrodila sadove, saj so pripravili dva uspešna koncerta, jubilejni in Veselo v Kamnik, prireditev, ki je kmalu postala jubilejna. Preselili so jo v športno dvorano OŠ Frana Albrehta, kamor je Franci Lipičnik pripeljal tonskega mojstra Luznarja, ki je notranjost dvorane ustrezno akustično preuredil. Franci je vsem, ki so končali 4 letnike nižje glasbene šole, odprl vrata in jih povabil k igranju v godbi. Pravi, da je velikokrat zaradi tega načela trpela kvaliteta igranja, vendar se mu zdi, da je vsakomur potreb- Matična knjižnica Kamnik Moja najljubša knjiga V Sloveniji že tretje leto poteka akcija »Moja najljubša knjiga leta«. Izbirali bomo najljubšo mladinsko knjigo sloveaskega avtorja in najljubšo v slovenščino prevedeno mladinsko knjigo. Izbirate ju lahko v splošnih in šolskih knjižnicah. Vaše glasove bomo zbirali v Matični knjižnici Kamnik, kjer tudi na pionirskem oddelku lahko izpolnite listič za vaši najljubši knjigi leta. V decembru in januarju bomo tudi izžrebali nagrajenec in jih nagradili z lepimi knjižnimi nagradami Če želite razstaviti svoje najljubše knjige, pa se lahko oglasite na pionirskem oddelku MKK pri knjižničarki Tatjani Tratnik in dogovorili se bomo, kje in kako bo razstava potekala. Prvo leto jc za najljubšo knjigo v Sloveniji glasovalo 13.000 otrok iz 36 splošnih in 35 šolskih knjižnic v 46 krajih po Sloveniji. Najljubši knjigi leta 1998 sta bili NININA PRSNIKA DVA slovenskega pisatelja Bogdana Novaka in MATILDA angleškega pisatelja Roalda Dahla. Drugo leto pa je v tej akciji sodelovalo 17.000 otrok iz 30 splošnih in 63 šolskih knjižnic v .32 krajih po Sloveniji. Najljubše knjige leta 1999 so LAŽNIVA SUZI slovenske pisateljice Dese Muck, KOŠARKAR NAJ BO! slovenskega pisatelja Primoža Suhodolčana in spet MATILDA angleškega pisatelja Roalda Dahla. Pri glasovanju za vaši najljubši knjigi bi vas opozorila Se na to, da v izbor pridejo le tiste knjige, ki so izšle v zadnjih petih letih. Mladi bralci, veseli bomo vsakega vašega glasovanja Izid glasovanja moramo v Pionirsko knjižnico v Ljubljano sporočiti do 8. februarja 2000, svečana podelitev nagrad pa bo ob praznovanju mednarodnega dne knjig za otroke 2000, to je 2. aprila 2000. TATJANA TRATNIK najbolje se počuti med svojimi učenci. Kamniška podjetja so razumela njihovo stisko in jim pri obnovi pomagala. Vpis učencev se je počasi večal, zaposlili so nove učitelje in začeli povečevati število učencev na oddelku trobil in pihal, kmalu novih članov kamniške godbe. V času njegovega ravnateljevanja se je število oddelkov podvojilo, saj je bil cilj g. Lipičnika odpirati nove oddelke in dati čim večjemu številu otrok možnost glasbenega izobraževanja. Dirigent Mestne godbe Kamnik V letu 1986 je g. Lipičnik prevzel dirigentsko palico današnje Mestne godbe Kamnik. Godbeniki so po tihem dogovoru med predsednikom godbe Božom Matičičem in kapelnikom takoj zapustili prostore glasbene šole in se naselili nad Malcševo galerijo, saj so le ta- no dati možnost, da začuti, kaj nudi človeku igranje v orkestru Za svoje opravljeno delo je že v letu 1989 prejel občinsko priznanje za delo v orkestru in glasbeni šoli. Mag. Cene Matičič je v oceni kamniške godbe napisal, da je ena od značilnosti Lipičnika tudi ta da si za začetek nastopa vedno izbere primerno skladbo. Po mnenju njegovih poslušalcev to niso bile le začetne, temveč vse skladbe na koncertih V imenu bralcev Kamniškega občana se mu zahvaljujem za vse glasbene užitke, ki jih je podarjal iz leta v leto vsem svojim poslušalcem ter za navdušenje za glasbeno ustvarjanje med mladimi. Vsi pa mu želimo še veliko let igranja kot prva trobenta in častni član Mestne godbe Kamnik ter navdiha pri skladanju novih glasbenih del. (bok) matična knjižnica kamni k OBISKI PRA VUJ1ČARKE S POTUJOČO KNJIŽNICO Ponedeljek, 17. januarja, ob 17.30 v šoli Sela Četrtek, 20. januarja, ob 18. uri v šoli Motnik Ponedeljek, 31. januarja, ob 18. uri v kulturnem domu Laze Pravljičarka Jana Pogačar bo otrokom povedala pravljico SOVICA OKA. Cena pravljične ure: 400,00 SIT. Otroci, s seboj prinesite copate! TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, KAMNIK TEL.: 061/8391-470, FAKS: 061/818-119 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK, Japljeva 2, tel.:8391-612 Sobota. 15. ianuaria. ob 17. uri Cerkev Frančiškanskega samostana, Kamnik Ob tednu za edinost kristjanov: Grkokatolika liturgija in odprtje razstave ikon g. Mihajla Hardi Nedelja, 16, januarja, ob 19, uri Cerkev Frančiškanskega samostana, Kamnik Božični koncert Vokalno inustrumentalne skupine NOMos (Trst, Italija) to MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK, Ljubljanska 1, tel. 812-597 Pravljične ure v Matični knjižnici Kamnik Ponedeljek, 17. 1., ob 18. uri: Elmer(zal Epta) Ponedeljek, 24. 1., ob 18. uri: Čarobna krogla (zal. Epta) Ponedeljek, 31. 1., ob 18. uri: Igralna urica s knjigo Igralne ure z BIBAMI za predšolske otroke od 3. leta dalie Vsako sredo od 10. cjo 11. ure v dvorani knjižnice. Vodi Helena Sterle. Pravljične ure v ŠMABCI Vsak drugi četrtek, ob 18. uri, v kulturnem domu Smarca Vodi Jana Dolenc to KULTURNI CENTER KAMNIK, Muzejska pot 3, tel.:817-647, 817-662 Grad Zaprice Razstava ŽLAHTNI PURGARJI KAMNIŠKI - najpremožnejsi meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja. Odprto: od torka do sobote od 9. do 12 ure in od 16. do 18. ure, nedelja od 10. do 13. ure. to BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA, Zg. Palovče 5, tel.: 812-062, 041/545-580 Nedelia. 23. ianuaria od 14. do 18. ure Prikaz izdelovanja TRNIĆEV. Prikaz bo vodila: ga Rezka Mali iz Godiča, oz z Gojške planine Vstopnina: 200 SIT 8 14. januarja 2000 OB PREHODU V NOVO LETO Kamniški OBČAN PRAV POSEBEN DAN NA OŠ TOMA BREJCA 14. december 1999 bo vsem na OŠ Toma Brejca Kamnik ostal kar nekaj časa v spominu. Učenci 5. in 6. razreda so imeli dopoldne kulturni dan pod mentorstvom priznane ohranjevalke slovenskega ljudskega izročita, Ljobe Jen-če, na temo adventnega časa. V popoldanskem času smo pod okriljem dobrodelne prireditve in božičnega sejma uživali vsi - zaposleni, starši in seveda učencu Zaposleni zato, ker smo videli, da naš trud ni zaman. Starši, ker so videli, kaj vse znajo njihovi otroci in seveda učenci, ki so Z veseljem prodajali izdelke, ki so jih izdelali v šoli in tudi doma. Največ veselja in zadovoljstva pa je v prireditev vnesel skrivni gost Tomaž Humar. Verjetno nam je vsem ostal globoko v spominu njegov stavek: »Poslušajte srce in pojdite po poti, kot vam jo narekuje.'* Tudi zvečer smo se imeli prijetno - takrat pa so imeli zja to razlog upokojeni sodelavci naše šole. Povabili smo jih v zbornico na klepet ob kozarčku in manjšem prigrizku. Želimo si, da bi tudi v prihodnje izvedli še kakšen podoben dan, ki je drugačen od vsakdanjega »drvenja« iz učilnice v učilnico. Zavedamo se, da je bila celotna organizacija obsežna in zahtevna, vendar ko je vse mimo in pogledamo vse zadovoljne obraze, nam ni odveč preživeti kakšno dodatno uro v šoli ali narediti kaj doma - tako zaposlenim kot tudi učencem. Ravnateljica OŠ Toma Brejca, METKA MURN lisli, ki nimajo nič ali le malo, lahko spoznajo dobroto nekoga, ki jim prinese dar. Čajanka, ki jo v prednovolctnem času že pet let pripravlja ga Marta Grkman, je letos dobila drugačen naslov in namen. Ob podpori ravnateljice in z vztrajnim delom Marte je ideja rasla se razvijala in dobila večje razsežnosti. V Soli je kar nekaj učencev, ki se zaradi pomanjkanja denarja ne morejo udeležiti dnevov dejav- nosti. Da bi pomagali tem učencem, smo sc odločili, da priredimo dobrodelni koncert s čajanko. Vabila smo razdelili med učence naše šole in med nas toplo povabili otroke, starše, babice, dedke _ Koncert sc je začel v soju sveč in božične glasbe. Na koncertu so nastopili zbiralka ljudskih pesmi ga Ljoba Jcnčc, Kamniški koledniki, pevski zbor Glasbene šole Kamnik z zborovodjo Ano Štele, skrivni gost Življenjska sreča je sestavljena iz trenutkov - majhnih, hitro pozabljenih dobrotljivosti, kot so poljub ali nasmeh, prijazen pogled ali iskren poklon. S. T. COLERIDGE Dobrodelni koncert za iskrico v očeh Približeval se je čas, ko otroci že nestrpno pričakujejo novo leto in vse, kar je povezano z njim Čas, ko Otroci so z navdušenjem pozdravili alpinista Tomaža Humarja. Prav vsak je želel njegovo fotografijo ali vsaj podpis. Učenci in učiteljice OŠ Toma Brejca so v šolskih prostorih pripravili božični sejem, na katerem so prodajali lastne izdelke s pohvale vrednim namenom. Izkupiček bodo podarili svojim socialno ogroženim sošolcem, ki se jim ne morejo pridružiti pri različnih šolskih izletih. Nad čudovitimi izdelki je bilo navdušenih veliko Kamniča-nov, predvsem starši učencev. (bok) in učenci naše šole, flavtistka Man-ca Čalič, trobentar Aljaž Vctcrnik, harmonikarja Urban Vctcrnik in Bojan Bizjak, pianista Laika Rcpanšck in Nina Orchck ter sestri Rca in Se-raja Šribar z violino in kitaro. Bogat aplavz je požel skrivni gost Tomaž Humar. Učenci so napisali zgodbe z naslovom Kdo bo prebudil kamniško Veroniko. Pisci najizvir-nejših zgodb so bili nagrajeni s knjiž- Šolsko telovadnico smo napolnili do zadnjega kotička. ni mi nagradami - Maja Slokan, Jani Rokavcc, Blaž Galjot, Manca Galjot, Mitja Kozolc in Uroš Lojk. Pred koncertom in po njem je potekal sejem voščilnic in drobnih daril, ki so jih izdelali učenci. Denar, zbran z. vstopnino in prodajo daril, smo namenili našim učencem. Ko sedaj razmišljam o koncertu, sejmu in vsem, kar je bilo povezano z njim sem sc spomnila besed, ki sem jih nekoč prebrala: Dar je dar, ko povezuje, združuje. Kadar ustvari neko srečanje, ohranja prijateljstvo in zaupanje. Na koncu ni bil najbolj pomemben denar, pomembno je bilo, da je prišlo veliko ljudi, ki so s tem pokazali, da so z nami in nas podpirajo. Želimo si Se čimveč takih druženj. TATJANA PIBERNIK Novoletna čajanka na OS Toma Brejca Bil je torek, 14. 12. 1999. Mamico sem kar naprej priganjala, naj pohiti, saj bova drugače zamudili, in prodali bodo že vse novoletne voščilnice. Mami jc bila že kar malo živčna, a jc na koncu lc popustila. Pred telovadnico jc bilo zbra- nih že veliko ljudi. Najprej sva si ogledali čestitke in mami je pri vsaki mizi kupila eno, saj je tek-la, da mora vsak razred nekaj zaslužiti. Seveda so mi bile najbolj všeč naSc, delo 3. B razreda Nato pa sc jc v telovadnici začel program. Pred vhodom jc učiteljica Mojca pobirala vstopnino in ta denar naj bi bil namenjen tistim otrokom, katerih starši ne morejo plačevali izletov. Stoli v telovadnici so bili že vsi zasedeni, zato smo morali stati. Jaz sem si poiskala svoje prijateljice in se zrinila čisto spredaj. Najprej jc ravnateljica spregovorila nekaj besed in nato se jc začel program. Otroci so peli, igrali na klavir in kitaro. Najboljši sta mi bili sestri črnki, ki sta zelo dobro igrali, ludi pevski zbor mi jc bil všeč. Podelili so nagrade za najboljše spise z naslovom »KIX) BO PREBUDIL KAMNIŠKO VF.RONIKO.« Najbolj so me ganile besede gosta Tomaža Humarja, ki jc lepo povedal, da izberi pot, ki jo govori srce. Otroci so sc tako rinili k njemu, da sem na koncu ležala na tleh, ker so me podrli. Kmalu sc je program zaključil in odpravili smo sc domov, pa čeprav bi jaz Sc ostala. NAJA KKPRC 3. B Božiček je obiskal otroke v bloku na Tunjiški 2B Že nekaj dni pred božičem je 19 otrok naših otrok, torej vnučkov, dobilo v roke lična vabika z naslednjo vsebino: V čarobnih božičnih dneh pridne otroke obišče Božiček in prinese darilca. Vabim te, da se poveselimo skupaj v nedeljo, 26. decembra, ob 17. uri v pritličju bloka. - Lepo te pozdravlja tvoj Božiček. Kaj takega se v našem bloku še ni zgodilo. Smrečica v pritličju bloka, okrašena, Izbrani izdelki- kot se spodobi, jc t utripajočimi lučkami še bolj podžigala veselo pričakovanje. In potem je prišla nedelja, siva, deževna, zgodaj sc jc stemnilo. Pa otrokom ni bilo mar za čemerno vreme, že pol ure pred napovedanim prihodom Božička so sc s starši zbrali na stopnišču, veselo čebljali in čakali. Natanko ob sedemnajstih jc Božiček stal na pragu. Lepo je pozdravil otroke, sedel v fotelj in potem se je začel najbolj veseli del srečanja - razdelitev darilc, ki so otroke lepo zavita čakala v Božičkovi vreči. Vsakdo, razen najmlajših seveda, jc zapel ali povedal pesmico, mi pa smo jih nagradili s ploskanjem. Kako veselo so žarele oči tem našim malčkom! Potem je Božiček šel, z obljubo, da se drugo leto spet vmc. To pa še ni bilo vse. Kar naenkrat so se na mizi znašli narezek, potica, sok in rujno vince, da smo si nazdravili še starši, dedki in babice, da bi bilo srečno in zdravo leto 2000 in da bi se v bloku še naprej dobro razumeli. Ob zvokih kitare smo prepevali in se veselili v pozni večer. Zunaj pa je veselo plapolala zastava v čast dneva samostojnosti. ANICA GLADEK Božiček z balonom v ZUIM glasbeni stolp GRUNDIG MJ9-C, 2x60W, 3xCD.........................VtjvMU" video kasete _ _„ 180 - 240 min. grl 3kcs že od.......................l«199v» avdio kasete 60 - 90 min. grt 5 kos. že od............................... stojala za CD plošče in audio kasete že od...................................................................... visokotlačni aparat za pranje _ _ _ Bektra Beckum, z grelcem, HD 100 HV.. 119%99Q»< velika izbira wc desk m-mm že od..................................................................YMk*| wc splakovalniki a.||| | odlična ponudba keramičnih umivalnikov j znižanje opuščenega programa svetil "9VAl i I Kovinoplastika Lož ter kuhinjskih nap Burja I In številni drugi izdelki po najnižjih cenah doslej! -10% pri gotovinskem plačilu - 5% pri obročnem odplačevanju METALKA TRGOVINA ^ METALKA BLAGOVNICA METALKA KAMNIK (m) TRGOVINA Kamnik. Sutro 37. t»l 061,811 555 UizXZ^3u Takole so se na stopnišču bloka stiskali okrog Božička, najmlajši obdaro-vanec Jaka, star fl mesecev, pa se je v njegovem naročju počutil kot doma. Pred božičnimi />razniki je božiček s Pelrolovim balonom sf>et obiskal otroke v kamniškem Zavodu za usj)osahljanje invalidne mladine. Na športnem igrišču v f>arku zavodu so ga fmčakali številni gojenci .s svojimi učitelji. Ko je iz košare jmd balonom najmlajšim izročil velik f>aket z božičnimi darili in še vsakega posebej obdaril s sladkarijami, je želel še nekaj otrok z halonom f)oj>cdjali f>od nebo, a ga zračno vozilo ni več ubogalo. Zato je ostal kar na zemlji. Halon je sj>ravil v avto in se odjieljal novim dogodivščinam nafjroli... F. S. PRAZNIČNI DECEMBER V»ROtLETU« Lutkarice enote »Rožle* z dedkom Mrazom. Za nami je še en />raznični december V naši enoti »Rožle« smo ga skušale vzgojiteljice in [>omočnice vzgojiteljic naredili še holj čarobnega in veselega. Pripravile smo praznični program, ki je potekal skozi ves mesec. Za začetek smo seveda okrasile igralnice in Stopnišče vrtca. Kol j/r-vi nas je obiskal čarodej, ki nas je vse očaral s svojimi čarovnitkimi triki. V svet glasbe nasje s svojimi pesmimi jtojniljala Melita Osojnik in nas na koncu tudi skušala naučili jiesmico o škratu Arielu. Vzgojiteljice SO za otroke pripravile lutkovno predstavo o Rdeči kaj>ici, kije vse navdušila. Nato smo seveda nestrpno /mčakovali, kdaj nas ho obiskal dedek Mraz in končno smo ga tudi dočakali. V košu je prinesel darila za naše otroke in v zahvalo smo mu zaj>eli na vse grlo jiesmico Siva kučma, bela brada... Vnaša družbo srno v popoldanskem času povabili otroke s starši na likovno delavnico. V igralnicah smo imeUpripravljen raznovrsten material. Izdelovali smo okraske iz slanega tesla, zvezde iz/>af>irja in mo-žičke iz malo tršega papirja Starši so StrigH, lepili in //omagali svoji/rt otrokom. Ob zaključku so izdelke odnesli domov in prepričana sem, da so jim prišli Še kako />rav za jiraznično okrasitev doma. Urez j/lesa v lako j/razničnem časti seveda ne gre. Mladi glasbenik nas je razveseljeval s svojim igranjem, šef/reden j/a smo se zavrteli, smo skupaj zaj)eli nekaj jiesmic. December je hil jirijeten in veličasten mesec in })re/>ričana sem, da smo ga hj>o preživeti SREČNO! Vzgojiteljica: EDA ČADEŽ Kamniški OBČAN OB PREHODU V NOVO LETO 14. januarja 2000 9 Pester zaključek leta 1999 Gašper, Miha, Boltežar... Z ansamblom Nagelj in ognjemetom v leto 2000 Številne prireditve, predvsem za najmlajše, ki so jih v drugi polovici decembra s sodelovanjem odbora za božično novoletne prireditve pri občini Kamnik pripra- vom leto 2000. Čeprav božično novoletni sejem na Glavnem trgu ni bil dobro obiskan, tako s strani prodajalcev kot s strani obiskovalcev, saj je ve- Pogledi na praznično osvetljeni Kamnik. vile naše kulturne ustanove in društva, so letos potekale v znamenju pričakovanja leta, ko je enojko s tremi deveticami zamenjala dvojka s tremi ničlami ali ko na.i bi, po mnenju nekaterih, stopili v tretje tisočletje. Zelo dejavne so bile zlasti dramske skupine in pevski zbori na naših osnovnih šolah. Prizadevni organizatorji so uspeli izpeljati načrtovan zelo pester program, čeprav Ro morali zaradi slabega vremena nekaj prireditev, ki so jih nameravali izvesti na Glavnem trgu, prenesti v dvorano galerije Veronike. Tu so odprli tudi razstavo del kamniških likovnikov z naslo- čina od devetih stojnic bolj ali manj vse dni samevala, bi verjetno kazalo s to zamislijo nadaljevati. Seveda z določenimi dodatnimi napori za pridobitev ustreznih ali boljših ponudnikov blaga na stojnicah in seveda za primerno dogajanje na Glavnem trgu. Uvodne takte v slavje zadnjega večera starega leta so nekaj po deseti uri zvečer zaigrali muzi-kanljc domačega narodno-zabav-nega ansambla Nagelj s humoristom Francem Pestotnikom-Pod-okničarjem. Tja do polnoči so bili obiskovalci prireditve, ki jo jc pripravila občina Kamnik, bolj redki. Ob polnoči, ko je zbranim Kamničanom čestital in nazdravil k novem letu 2000 župann Tone Smolnikar in jim zaželel veliko sreče, zdravja in uspehov, pa se je trg do kraja napolnil. Mnoge je na Glavni trg pritegnil napovedan velik ognjemet, ki so ga delavci KIK-a nekaj po polnoči začeli spuščati s Starega gradu. Mnogim se je zdel kar zanimiv, drugi pa so ob tako okrogli obletnici pričakovali več. Žal ga prebivalci južnega dela Kamnika zaradi goste megle, ki je pokrivala mesto od Zapric navzdol, niso mogli videti. Zato pa je bilo veliko opazovalcev ognjemeta na Žalah, saj je bilo tod na severnem delu mesta povsem jasno in res lep pogled na osvetljeni Stari grad in na kamniške planine. Čeprav tudi tokrat nismo mogli brez metanja petard in drugih privatnih ognjemetov, pa se je tokratno praznovanje in z njim tudi osrednje kamniško silvestrovanje, kot je dejal komandir kamniških policistov Jože Ivkovič, ki je prav tako dočakal novo leto sredi Kamnika, končalo mirno brez kakršnihkoli izgredov, pretepov in podobnega. V novo leto z okroglo številko sc lahko vstopi samo enkrat v življenju, zato tudi kar nizke temperature, ki so se gibale tja do deset stopinj pod ničlo, niso mogle zadržati številnih Kamničanov, da ne bi tega redkega dogodka proslavili tudi na kamniških ulicah. Vseeno je ali se temu dogodku reče začetek novega tisočletja ali pa se bo ta začetek, kot menijo nekateri, zgodil šele čez eno leto... FRANC SVETELJ Že od nekdaj je bilo treba paziti na novoletni dan, da ni bilo pri hiši prepira, nesreče, če pa je še sonce posijalo, potem je bilo vse v redu, saj »kakor na novo leto, tako vse leto«, uči stari pregovor. Vso srečo pa nam po novem letu zaželijo ko-ledniki, fantje, ki so od hiše do hiše hodili z godci in peli pesmi ko-lednice. Koledo-vanje je zelo stara šega na naših tleh in izvira iz predkrščanske dobe... Ta praznik so nekdaj Rimljani pra-znovali zelo burno, z glasnimi obhodi, pesmijo, plesom, s hruščem in truščem, ki naj hi prestrašil zimske demonske sile. Te rimske kalen-dae so se na našem ozemlju združile s slovanskimi obredi ob času umiranja starega sonca Svaroga in rojevanja mladega sončnega boga Svarožiča, na običaj pa je vplivalo tudi krščanstvo. Na predvečer sv. treh kraljev so srečo želeli tudi trikraljevski koledniki, ki so ta večer hodili od hiše do hiše z veliko zvezdo, pritrjeno na palici. To naj bi bila zvezda, ki je kazala pol sv. trem kraljem in jih pripel'jala v Betlehem. Taka in še mnogovrstna s O verska obredna praznovanja slovenskega naroda na ta dan, tretji sveti večer. Obredi so pol ni skrivnosti, kakor križi na vratih. I rije so. Vsakemu stanu pišejo svoj krit. Prvi križ je namenjen gospodarju. Pr\'i je bil pri jaslicah gospodar, varuh sv. družine, Maksim Gaspari: Koledniki. Jožef. Previdnost mu je naložila težak križ- Čudovita mu je bilo razodetje, kdo je Marija, zaročena mu devica, kdo to dete-Mesija zaželeni, pričakovani, ki bo Izrael odrešil. Stanovanje v hlevu, negostoljubni Betlehem, ki ni imel prostora za sveto družino. V možu se dviga odpor in grozi Betlehemu, Marija ga tolaži z vso svojo skromnostjo. Tako prvi križ gospodarju, ženi in družini. Pravijo, da noben gospodar, nobena žena in družina ne gre skozi življenje razen s križem na rami. Vsaka pa se pod to težo ruši in trga, če ne zajema v najhujših trenutkih moči s križa. Drugi križ pastirjem, za stan dninarja, hlapca, dekle, malega preprostega človeka, proletar-ca. Ta slan je drugi prihitel k jaslicam. To je slan preproste vere, brez knjig in učenosti, brez imenitnosti. Toda v njem tiči večna želja po velikem, po čudežnem. Tudi za te je križ, ki jim ga nalaga življenje. Obup jih peha v upor, v besno divjanje, a križa si vendar ne otresejo z rame. Vse revolucije so priča. Tretji križ pa pripada modrim ali učenim. To so zvezjdoslovci. Vse je preračunano, vse izmerjeno, tek in čas zvezd na minuto natančno. Šli so za neznano zvezdo, našli jaslice in dete ter mu darovali zlata, kadila in mire. Trije križi na vratih, trije simboli stanovom. Vsakemu stanu svoj križ, družini, delavcu in učenjaku. V krščanstvu resnična in pravična učenost ne more drugam, kakor k Bogu, čeprav včasih tudi skozi zablo-de. Na predvečer sv. treh kraljev verne družine spet kropijo in kadijo po hiši. Nekdo izmed družine hodi od vrat do vrat. Z blagoslovljen/} kredo zaznamuje vsaka vrata, v veži, kuhinji, shrambi in hlevu. Povsod se vrstijo in blestijo trije križi, ki jih ne sme zarisati nobena roka. Le čas jih zbledi, dokler ne izginejo sami od sebe. G+M+B. A. SARNA VSKY Ljudska glasba v Budnarjevi hiši Ljudska pevka I joha Jcnče je deljsko popoldne, 12. decembra, zbranim v Budnarjevi muzejski s predstavitvijo pesmi naših pohiti v Zg. Palovčah polepšala ne- krajin v vsej svoji narečni govo- rici. V prijazni kmečki izbi je ob prepevanju in pripovedovanju o starih običajih prikazala stara ljubitelji starega slovenskega ljudskega izročila so srečni, da narodovo bogastvo tudi po zaslugi Ljobe Jenče in Ive Šuhelj ne bo utonilo v pozabo. ljudska glasbila in zvočila in nanje tudi zaigrala. Po koncertu je upraviteljica Budnarje-ve muzejske hiše Iva Šubelj Kramar zbrano druščino pogostila s pristno domačo hrano. V Budnarjevo muzejsko hišo ste spet vabljeni v nedeljo, 23. januarja, ko bo od 14. do 18. ure planšarica z Gojške planine Rezka Mali izdelovala trniče. Ob slovenskem kulturnem prazniku pa bo v nedeljo, 6. februarja, literarni večer z razstavo škofjeloških kruhkov, čas pričet ka programa tega dne bo objavljen v Kamniškem občanu v programu prireditev v prihodnji številki Kamniškega občana. _ VERA MEJAČ Od zunaj je ta večer pritiskal mraz na duri, zato so obiskovalci radi posedli k topli krušni peči. Tudi H0-letna Angela Beilec iz Zg. Palovč 3 (na desni) je zanimiv program pozorno spremljala in se vključila v skupno prepevanje trikraljevske kolednice in drugih slovenskih ljudskih pesmi. °^^/n vwtvw.va-al.si Sprejemamo rezervacije za apartmaje JgjBgdu in v Blejskem Vintparju. Iva Šubelj Kramar, upraviteljica Budnarjeve muzejske hiše, se je ie večkrat potrdila, da ni samo ljubiteljicu starega ljudskega blaga, gUisbe, pesmi in govorice, ampak tudi pristne domače hrane, ki jo sama pripravi v stari črni kuhinji s krušno pečjo in jo zna tudi prijazno postreči. 10 14. januarja 2000 NAŠ POGOVOR - ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Pogovor z v. d. ravnatelja Glasbene šole Kamnik Pavletom Merljakom »VSAK GLASBENIK JE TUDI PEDAGOG« Pred nastopom službe ravnatelja Glasbene šole Kamnik (GŠ) ste oziroma še sedaj poučujete predmet nauk o glasbi. Kako so vas v novi, vodstveni poziciji sprejeli Vaši sodelavci? V GŠ Kamnik poučujem že 12. leto, že prej pa sem poučeval na drugih šolah, med drugim v Šolskem centru Rudolfa Maistra ... Mislim, da tu, v Glasbeni šoli, nisem tako neznan, saj je velika večina tistih, ki so obiskovali glasbeno šolo, bila tudi mojih učencev. Upam. da me poznajo kot dobrega učitelja. Sedaj, ko sem prešel v novo službo, službo, kije mnogo bolj za-htevnačnie je velika večina mojih sodelavcev kot vršilca dolžnosti ravnatelja pozitivno sprejela. Vsi snu) ljudje in vsem ne morem ugoditi, čeprav si prizadevam, da bi bil pravičen in vzpodbujajoč pedagoški vodja za vse sodelavce. Po vaši izobrazbi ste komponist. Zanima me, kako ste se znašli v učiteljski vlogi, saj je delo komponista bolj individualno. Ne bo držalo, da komponisti nimamo zveze s pedagoško sfero. Pa še kako jo imamo! Moram poudariti, da smo v času študija kompozicije imeli pedagoške predmete, saj je bilo takratno vodstvo Akademije za glasbo mnenja, da se velika večina glasbenikov slej ko prej sreča I pedagoškim poklicem. Biti zgolj ozek solist ali komponist je nenavadno, ni v naravi glasbenika. Vsak glasbenik je, če hoče ali ne, tudi pedagog, svoje glasbeno znanje mora znati prenašati tudi na druge. Če je v temi tudi strokovno podkovan, toliko bolje. Zavedal sem se, da bom moral na svoji poklicni poti tudi poučevati, zato sem si prizadeval poslušati predavanja tudi na pedagoškem oddelku AG, zlasti predavanja za poučevanje v glasbeni šoli. Predavanja sem z veseljem poslušal, danes pa to znanje še z večjim veseljem uporabljam. Kot komponist ste prav gotovo tudi skladali. Kje lahko slišimo vaša dela oziroma kje so bila že izvajana? Nekaj mojih skladb je bilo izvajanih. Posnete so na zgoščenki, dva samospeva je zapela gospa Se mera Hederovič, eno izmed skladb za godalni trio je posnel Godalni trio Radia Slovenija in jo lahko občasno slišimo na Radiu Slovenija. Nisem človek, ki bi se silil v ospredje, tako da moje skladbe niso zelo izvajane, mogoče kje v lokalnem krogu. Si vzamete čas za skladanje? Sedanja služba mi vzame ogromno časa, saj sem velikokrat tudi po 12 ur v hiši, zato mislim, da je odgovor precej jasen. Za skladanje ostane premalo časa, zahteva celega človeka, popoln mir, urejenost in zbranost pri ustvarjanju. Če tega ni, ne delaš kvalitetno. Dostikrat mije žal, še posebno takrat, ko se zavem, da se mije porodila zanimiva ideja, ki je ne Pavel Merljak utegnem zapisati in oblikovati v zaključeno celoto. Za seboj imate že dolgoletne pedagoške izkušnje. Kolikšen pomen ima, po vašem mnenju, glasba in v tej povezavi glasbena šola za razvoj otroka? Vloga glasbene šole je, zlasti pri glasbeno nadarjenem otroku, zelo pomembna. Pomembno je, da otrok pride k učitelju, ki si bo prizadeval z njim in iz njega izvleči največ. Bojim se, da gre ves svet, ne samo glasbeni, v pretirano iskanje izredno sposobnih posameznikov, ki se jih »forsira*, pozablja pa na osebnost tega posameznega otroka. Tako nekateri Žal postanejo ozko usmerjeni specialisti, v življenju pa so dokaj nebogljeni. Po mojem mnenju je naloga glasbene šole ne samo vzgoja profesionalnih glasbenikov, ampak predvsem ljubiteljev glasbe, takih, ki bodo s srčnostjo, pa četudi samo zase, izvajali glasbena dela. Glasbena šola je pomembna, saj vzgaja glasbeni občutek, veselje do glasbe. Najpomembnejše vloge v glasbenem razvoju otroka pa ne more imeti glasbena šola, temveč se oblikuje že v zibelki. Če starši svojim otrokom z veseljem prepevajo, če otroci doživijo veselje zvočnega oblikovanja v družini, potem lahko glasbena šola to osnovo, ki Nazdravili med prvimi v Sloveniji Potem ko je v kriškem zvoniku odbila ura polnoč in je nastopil tret-ii novembrski četrtek, je komend-ski dekan g. Nikolaj Pavlic na dvorišču Čubrove gostilne blagoslovil sod mladega francoskega vina z imenom Bcaujolais (božole), komendski Zupan Tomaž Drolec pa je skupaj z gostilničarjem Mihom zabil pipo v sod, iz katerega je kmalu priteklo danes že slavno mlado rdeče vino. Tako so ponazorili običaj, s katerim kmetje v južni Franciji, v pokrajini Bcaujolais. vsako leto na drugi četrtek v novembru začenjajo prodajo tega mladega vina v 190 deželah po vsem svetu. Kot je povedal enolog Rajko Zličar iz mengeškega vinskega butika Vivat, je zaradi lepe sončne jeseni in dolge vegetacije to eden najboljših letnikov, vsekakor pa ga bo v tem stoletju težko ponoviti, jc v Sali pristavil. Grozdje, ki je dalo vino temnorde-če barve, ki po aromi spominja na CcSnjo oziroma višnjo, so začeli trgati že 7. septembra Zdaj ga ji h m«« en glaZck al dva ... sta zapela in zaigrala kamniška kolednika Janez Majccnovič in Tomaž Plahutnik. nekaj svojih pa je urczal tudi Janez Vrenjak-Stcgn. Čeprav je prav ta dan prvič letos močno snežilo, so si obiskovalci te zanimive prireditve, med njimi je bil tudi kamniški župan Tone Smolnikar, ob luSčcnju vročih kostanjev nazdravili z novo nastavljenim vinom in pritegnili Janezu Majccnoviču v tisti znani narodni Kolkr kapljic, lolko let. Bog nam daj na svet živet... KRANC SVETEI..J je po naravi dana, čudovito oblikuje, saj imamo znanje, da to lahko storimo. Starši to počnejo spontano in prav je tako. Najhujše je, če se z otrokom nihče ne ukvarja, kajti njegove dispozicije je potem težko izoblikovati. Pomembno je tudi, da se pri otroku najprej preizkusi sposobnost dojemanja in se to razvije naprej. Glasba je zelo abstraktna tva-rina in otroci so jo sposobni dojemati šele takrat, ko tudi v polnosti dojemajo abstraktno mišljenje, občutijo in sprejemajo jo Že prej. Še enkrat poudarjam, da imajo bistveno vlogo pri glasbenem razvoju že starši. Vaš predhodnik, g. Janez Krt, se je zelo zavzemat za razširitev in prenovo prostorov GŠ Kamnik. Imate namen nadaljevati njegovo delo? Mojega predhodnika zelo cenim in spoštujem, saj je bil od-ličep pedagoški vodja. Nedvomno želim, koliko je v mojih močeh, njegovo delo nadaljevati, glasbeno šolo želim kvalitetno nadgraditi tako v pedagoškem delu kot tudi v razširitvi naših prostorskih zmožnosti, ki bi nam olajšate normalno delovanje. Bojim se, da so naša prizadevanja prinesla manjši rezultat, kot bi ga sicer. Prizadeval sem si opomniti odgovorne, naj vendarle prisluhnejo potrebam naše glasbene šole. S prenovo, ki jo je idejno zasnoval moj predhodnik g. Janez Krt, bi v zdajšnjem obsegu dobili možnosti za normalno delo. Zaželeno bi bilo tudi, da postane dvorana GŠ, kije na čudoviti lokaciji, glasbeno-kulturno središče. Pridobiti bi bilo potrebno dvorano za primerno število ljudi, okoli 300-400. Sedaj koncertiramo v zelo utesnjenem prostoru, ki se nahaja na vrhu stavbe, kar tudi s tehničnega vidika ni primerno. Zavedam se, da sta v stavbi dva uporabnika, vendar mislim, da hi z ustreznimi predlogi, ki hi jih moral podpreti tudi naš ustanovitelj, prišli do ugodne rešitve problema, seveda z ne previsokimi stroški in tudi ne v tako oddaljenem času. lansko šolsko leU> ste na novo odprli pevski oddelek. Kdaj bo prišel na vrsto orgelski oddelek? Verjetno se tu ponovno pokaže problem s prostorom ali s kadrom ? S kadrom ne, saj imamo na naši šoli dva profesionalna organista, ki sedaj poučujeta klavir, ker pač orgel ne moreta. Vizija je, da bi imeli v bližnji prihodnosti tudi orgelski oddelek, vendar je ta pogojena s prostorskimi možnostmi. Kupiti moramo ustrezen inštrument, ki mora imeti ustrezen prostor. Dejstvo je, da bomo imeli normalne možnosti šele takrat, ko se bo stavba glasbene šole prenovila. Ste seznanjeni z očitki, da nekateri zaposleni v GŠ Kamnik nimajo ustrezne izobrazbe? Kakšna so merila za učitelja, ki poučuje v glasbeni šoli? Za učitelja je merodajen zakon o glasbeni šoli oz o vzgoji in izobraževanju. V glasbeni šoli lahko poučujejo učitelji, ki dosegajo ustrezno izobrazbo za svoj inštrument. Če je za inštrument dosegljiva visoka izobrazba, je zahtevana le-ta, če je srednja, potem uči učitelj s srednjo izobrazbo. Glede očitkov o neustrezni izobrazbi nekaterih pa hi rekel sledeče. Marsikateri učitelj ima priznano ustrezno iz.obaz.bo zaradi bogatih pedagoških izkušenj, kijih je v dolgoletni praksi dosegel. To mu priznava zakon in ni v moji pristojnosti, da nekoga postavim na cesto, če ste imeli to v mislih. Vse zaposlene vzpodbujam k čim višji kvaliteti, stalnemu strokovnemu izpopolnjevanju ...Nekateri so nad tem navdušeni, ostale bom o tem moral še prepričati. Primeren trenutek, da spregovoriva o dosežkih vaših učencev. Teh je bilo v koledarskem letu 1999 res kar nekaj. Izpostavil bi oddelek ciler in republiško tekmovanje solistov in komornih skupin, kjer smo dosegli kar nekaj lepih priznanj. Pomembno je bilo tudi tekmovanje mladih glasbenikov dr. Roman Kla-tinc v Mariboru; oba naša klavirska dua sta dosegla bronasto plaketo. Pred kratkim sta se naši učenki udeležili tudi tekmovanja v Hamburgu, kjer smo bili dobro opaženi. V zadnjem času smo imeli tudi nekaj odmevnih nastopov, v letošnjem letu pa nas ponovno čakajo pomembna tekmovanja, na katera se že zavzeto pripravljamo. Učenci glasbene šole velikokrat sodelujejo na prireditvah in koncertih po vsej kamniški občini, sama šola pa ima tudi primerno dvorano. Kakšna je udeležba? Pri tem bi bil rad malce piker. Po mojih opažanjih, opažanjih mojih predhodnikov ter kronike so naši nastopi zelo dobro obiskani v naši dvorani. Zdi se mi, da je naša dvorana največja, kar jih obstaja v Kamniku, pa čeprav je relativno majhna, saj vanjo sprejmemo le do 150 ljudi. Ta dvorana je relativno dobro obiskana, nastopi drugod pa občutno slabše. Živite v Ljubljani. Spremljate glasbeno življenje v Kamniku ? V kolikor mi dopušča čas, se udeležim tudi kakšnega zanimivega glasbenega dogodka v Kamniku. Mislim, da so kamniški glasbeni večeri na dovolj visoki ravni, da bi bili lahko deležni boljšega obiska. Verjetno je problem slabe udeležbe res v prosio ru, pomanjkanju parkirnih prostorov ... Se enkrat poudarjam, da Kamnik nudi dovolj kvalitetnih koncertnih dogodkov, zakaj je situacija takšna, kot je, pa je že stvar drugih. Kako združujete ravnateljevanje z zasebnim življenjem ? Ha. Naj ostane ha. Hvala za pogovor. BOJANA KLKMKNC NASIN strokovnjak na SCRM Jeseni smo dijaki Šolskega centra Rudolfa Maistra in zunanji vedoželjneži poslušali predavanje posebnega gosta iz ZDA, prof. dr. Dušana Petrača - uslužbenca elitne vesoljske družbe NASA. V letošnjem letu se je na j>odročju astronomije v Sloveniji veliko dogajalo. V Prekmurju je bil viden popolni sončni mrk, v Mariboru jcpotekal' simjmzijo Hermanu Potočniku - Noordungu, ka terega se je udeležil tudi dr. Pelrač. Na povabilo prof fizike in astronoma Vrankarjaje bil znanstvenik /umovno med nami. Po pouku smo dijaki najmlnili šolsko jedilnico, kjer je dr. Pelrač pričel predavanje o nam najbližjem in poleg Zemlje najprimernejšem [ilanetu za življenje, Marsu, leta 1976 sla sondi viking, ki sta jmstali na Marsu, poslali veliko pO-snetkov />rašne in s skalami jtosejane površine. Kasneje seje zgodilo, da seje ena od ameriških sond na poti proti Marsu izgubila v vesolju, ruska iz leta /996 pate kmalu j>o vzletu eks/dodirala. Dr. Pelrač nas je [mzval, naj pridno študiramo, da se ho naša generacija okitila s pristankom na rdečem planetu To so mikavne zamisli, kij>a pri danšanjem naj>redku sploh niso nemogoče, saj že letijmtti imjntzanlnemu Saturnu zadnja velika sonda Cassi-ni. Cassinije na j>oti že poldrugo leto in bo ob pristanku na Salur nu leta 2(X)4 poteg f>laneta in njegovih ohročev raziskoval tudi Sa-turnov satelit oz. luno Titan, ki ima gostejšo astmosfero kol Zemlja. Na tako dolgi poti sonda rabi za gorivo radioaktivne elemente. Na to so Greenpeacevci z demonstracijami jired izstrelitvijo Prof. dr. Dušan Pelrač v sredini, na desni prof. Ijtjze Vrankar - astronom in organizator srečanja ter dijaki • člani krožka RAK: zadaj proti desni Jure Ijenarčii, Tilen Travnik, Petra Jakovac, spredaj ljeon Šimenc. ludi opozorili Pri tako ogromnem projektu seveda sodeluje strokovno in finančno veliko držav. K velikim f/rojektom />aje veliko pripomogel Slovenec Herman Potočnik ■ Noordung z znanstveno knjigo Problem vožnje f>o vesolju. V njegovi knjigi so bile med drugim tudi zamisli in načrti o vesoljski postaji In kot še en dokaz hitrosti nafiredka in pa kot zanimivost: 27. avgusta 1929je veliki znanstvenik Potočnik umrl in tudi na isti dan, le sedemdeset let kasneje, leta /999, je. svoje pO-slanstvo zaključila velika ruska vesoljska /lostaja Mir. Naš gost iz Nase je končal [predavanje s koncem Mira. Vesoljska jioslaja, ki je 77.700-kral obkrožila Zemljo, j>ri tem jo je obiskalo 100 različnih astronavtov, med njimi tudi Američan slovenskega rodu. Na Miru SO imeli tudi požar, a na srečo so se od Mira mirno poslovili Dijaki pa se nismo takojposlovili oddr. Petrača, amjiak smo izrabili priložnost in z Vprašanji potešili nevednost o brezmejnem vesolju. Seveda smo se na znanstvenikov /prihod še posebej pripravili Člani šolskega astronomskega društva RAK z inlervujem, v katerem smo izvedeli, kako priti v mogočno vesoljsko družbo NASA ali kako jiostati astronavt,... izvedeli pa smo nekaj več o Potočniku, ki ni bil samo genij, amf>ak izredno zanimiv tudi kol človek. Kako in zakaj, j>a bo med drugim objavljeno v drugi številki šolske revije AslroMaister. Ob 19. uri je imel doktor jnmovno predavanje v avli šole za vse ostale, kijih zanima vesolje in teh res ni bilo malo. Predavanje se je tudi tokrat zavleklo, za tO /m so bili krivi tudi poslušalci in njihova zanimiva vprašanja, upravičeno lahko upamo, da bo prof. Vrankarju čez dve leti jnmovno uspeh pripeljati Naso na ŠCRM. Leon Šimenc, 4. d ŠCRM Dušan Lipovec razstavlja v galeriji Neptun Dekan Nikolaj Pavlic je blagoslovil prvi sodček slavnega francoskega »božuleja«... V galeriji NEPTUN na Cankarjevi 7 v Mekinjah je bila 6. decembra 1999, na Miklavžev dan, odprta razstava likovnih del akademskega slikarja Dušana Lipovca. Razstava bo na ogled še ves januar 2000. Na otvoritvi sta nastopila glasbe na skupina^Neme priče (Igor Griv šelj, Mare Škraba, Zdravko Koželj in Dare Kovačič) in duet kitar Bor &Vito. • Odprtja so sc udeležili tudi eminentni slovenski likovni kritiki: dr. Milček Komclj, dr. Mirko Juter-šck, Jože Hudcčck in drugi. Galerija Neptun jc v zgradbi, ki stoji na temeljih nekdanje znamenite letoviške vile Neptun, ki jc bila del nekdanjega še bolj znamenitega kamniškega letovišča in zdravilišča Kurhausa, ki jc ponesel slavo Kamnika daleč prek meja nekdanje Kranjskc. Parkovni kompleksi s kopališči, osrednjo zdraviliško stavbo, len luškimi vilami in paviljoni in drugimi pritiklinanii so se raztezali od današnjega Maistrovega mostu do 1'r.išiiikarjevega dvorca nad Mekinjami. O pomembnosti kamniškega Kurhausa govori tudi podatek, da Vila Neptun, kot je upodobljena v knjigi Ljudevita Sti-asnya KAMNIK (Zemljepis-no-zgodovinski opis) iz leta 1X94. ga jc leta IKK,!, kmalu po izgradnji, obiskal cesar Franc Jožef, ki naj bi po nekaterih podatih celo prespal v vili Neptun. Največji razcvet je Ktirhaits doži vel v času Avstro-Ogrskc, v obdob JU, ko je bil njegov lastnik in upravitelj Alois Prašnikar. Po prvi sve tovni vojni je začelo zdravilišče pro padati, po drugi svetovni vojni pa jc bilo povsem uničeno in prczidano. Razstavo sem poimenoval 9+9+9, ki simbolizira letnico 1999 iztekajočega sc tisočletja. Obenem pa da seštevek število 27. Razstava predstavlja pregled mojih del v sedemindvajsetih letih, saj sem se pred 27-mi leti vpisal v 1. letnik slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in diplomiral prav tako pri sedemindvajsetih letih. Pregledna razstava jc razdeljena na sklope: Kamniški pogledi. Figu ralika - akti in portreti, < >KI( ibje ab slraktne krajine in Neptunov koti i'ck, slikovna dokumenti i|a o vili Neptun in kamniškem Kurhausu, instalacija - polpredhodniki. DUŠAN LIPOVEC Kamniški OBČAN PLANINSTVO - ŠPORT 14. januarja 2000 11 Srečanje s planinskimi jubilanti Plansko društvo Kamnik pripravi vsako leto srečanje z aktivnimi Člani in društvenimi de-lavci-jubilanti. To je prilika /a zahvalo in skromno pozornost. Taksno srečanje je bilo 20. decembra 1999. Vsi povabljeni so se z veseljem odzvali vabilu, srečanje sc ni udeležil le Janez Mi-helič zaradi bolezni. Slavko Rajh, predsednik PD Kamnik, je z zadovoljstvom ugotovil, da je kamniško planinsko društvo v mnogočem vključeno v življenje kamniške občine in da so jubilanti s svojim prispevkom pomagali tudi pri oblikovanju vsebine dela društva predvsem pa so bili zelo prizadevni pri številnih prostovoljnih delovnih akcijah. Vsem jubilantom jc Slavko Rajh izročil spominske krožnike. Člani, starejši od 80 let, Nace Golob, Jože Janežič in Adolf Ravnik (zaradi bolezni je bil odsotne Bine Benkovič) so prejeli praktična darilca, nekdanji sodelavki Vera Albreht in Tončka Radeč pa sta dobili knjigi s planinsko tematiko. Pogovor jc bil zelo prijeten, udeleženci so obujali spomine na mnoge planinske akcije, ki so sc jih udeleževali in hkrati ugotavljali, kaj vse bo Se potrebno postoriti. Srečanja sta se udeležili) tudi člana Upravnega odbora društva Dušan Štefula in Stane Simšič. Zadovoljni so se razšli in si še voščili vse lepo v prihajajočem novem letu. STANE SIMŠIČ Na sliki z leve: jubilanti Matevž Košir - 70 let, Metod Humar - 60 let, Francka Mihelič - HO let, Ivo (iašperič - 60 let, Ciril Simičak - 70 let in Janez Pod-jed - 60 let. Alpinističen krst na Kamniškem sedlu Čeprav vreme v soboto, II. decembra, čez dan ni bilo najlepše, se jc proti večeru v hribih celo zjasnilo. To je bila šc posebna nagrada za okoli 50 obiskovalcev koče na Kamniškem sedlu, ki so s svojo prisotnostjo počastili alpinistični krst oziroma »sprejem«, kakor temu po domače rečejo alpinisti. Po daljšem času je kamniški alpinistični odsek spet dobil novega alpinista. To je Blaž Vrabce, ki jc sicer uradni državni izpit za alpinista opravil spomladi, na sedlu pa jc uspeSno prestal Se vse preizkušnje pred strogo in neizprosno komisijo. Koča jc bila prav za to prireditev posebej odprta. Uspešen tečaj za varnejšo hojo v hribe pozimi V dneh 15. in 19. decembra jc VOK Kamnik organiziral tečaj za varnejšo hojo v hribe pozimi. V sredo sta bili predavanji o zimskih nevarnostih in o opremi, v nedeljo pa vaje na plazu pod Brano nad Studencem in vzpon na Kamniškega dedca, na katerega je priplezalo enajst ljudi. Čeprav vreme in razmere niso bile ravno najbolj ugodne, so bile tako vaje v močnem vetru in nato vzpon po zasneženih pobočjih in skalah posebno doživetje zimskih hribov. Če mogoče koga zanima še nadaljnje izobraževanje ali pa samo zimski obiski hribov (lahko tudi turno smučanje, bivakiranje in podobno), pa tudi vzponi na Veliki Klck (Grossglockner), Mont Blanc ali Sc kakšen drug vrh, treking v Himalajo ali kam drugam, Potem naj pokliče Marjana Krcgarja (817-039) in se z njim dogovori za podrobnosti. Bojč Po svetovnem prvenstvu v ultra triatlonu Da sem sc pripravil k pisanju lega dopisa, sem potreboval kar nekaj časa. Od tekmovanja, ki sem se ga udeležil in predčasno končal, sla minila že skoraj dva tedna. Dva ledna, kista mračna in temačna, kol le malokatera v mojem življenju. Na to svetovno prvenstvo v ultra triatlonu (Ill.TKAMANll) sem odšel s pojiolnico, za katero sem vedel, da mi je garancija za odlično uvrstitev in nekakšna krona mojemu I 5-lelnemu delovanju v triatlonu. Od prvega triatlona v Sloveniji 1, 1984 do danes sem nastojnlnavečkol 100 tekmovanjih, od tega 1'4 Ironmanih širom svela. Za mano so štiri 24-36 urna kolesarjenja, trije mesa Mat Ioni, nastopi za slovensko reprezentanco v Ironman triatlonu od njene ustanovitve 1. 1994, osvojitev ekipne medalje na evropskem prvenstvu, zmaga na najvišjem triatlonu na svetit Inkumunu, v letošnjem letu pa septembra na EP na Nizozemskem (na 14mojem Ironmanu) postavitev osebnega rekorda (8 ur 52 min.). Življenjska Ji >rma pred tremi meseci in vse te večletne izkušnje so mi bite garancija, da bom na lem svetovnem jirvenstvu stal na stopnic kah. V same prijma ve v jesenskem času sem vložil ogromno časa, energije in denarja, pa še srečo sem. imel z indijanskim poletjem, da mini bilo treba bežati na priprave v tople kraje Ker sem zares verjel v odlično uvrstitev, sem s pomočjo Telekoma Slovenije od pri tudi svojo spletno stran na inlenielu (unvw.krcgar.lelekom.sit in s prijateljem in spremljevalcem Ivom Tomcem pripravil vse potrebno za on4ineprenos slikovnega in tekstovnega gradiva na to spletno stran. Vse Je delovalo odlično - mogoče celo preveč. Nasa Stranje bila servisirana dvakrat dnevno s slikovnim in tekstovnim gradivom, organizator pa je imel zgolj objavo rezultatov in še to spoldnevno zamudo Tudi jaz sem deloval odlično. Po /davanju na devetem mestu. pO prvem kolesarjenju pa že na petem. Drugi dan kolesarjenja sem. napredoval ha drugo mesto. Vodeči Američan je imel pred nosi pred mano 1.31 ure, kot slab tekač pa je napovedoval čas dvojnega maratona (84 km) od 7.40-7. SO. Takojpo/irihodu v cilj kolesarjenja sem za novinarje izjavil, da naslednji dan več kol 6.15ne mislim leči, realnopd sem pričakoval čas okoli 6 ur. In tu je bila mogoče moja napam. Američani, iznajdilelji triatlona m IS lel nepremagljivi, so se tudi na ultra zadevah začutili ogrožene. Zadnjih pet let jih ni v ospredju ne na Ironmanih ne na olimpijski distanci, ki bo na sporedu vSidnevu. In po slabi uri mi je sod nik prijazno razložil, da sem zaradi štirih voženj v zavetrju diskvalificiran. Urez opozorila na tekmi, po 200 kni solo vožnje. Sesul se mi je svet. Prva dva opomina sla bila do sojena celi grupi, lakoj bo startu pri vulkanih, kjer smo pO bregu na vzdol prvih 40 km drveli 60 km/h-ok, čeprav se tekmovalci že tukaj niso strinjali z odločitvijo Naslednja dva opomina pa po vsem nemogočo pri tretjem sla hi la med mano in šl. 193, za katerim, naj hi se vozil preblizu, /X) zapiskih mojih spremljevalcev vedno dva tekmoval ca, nato jut sem vse prehitel in sem na mestu, kjer so mi dosodili četrti opomin (spel za št. 193) vozil spredaj, minuto /»vil ostalimi (vodeči. Američan pa S min. pred mano). Kljub pomoči sotekmo valcer v prepričevanju sodnikov, do je odločitev skrajno krivična in zapiski neresnični, je bil ves trud zaman. Sodniška odločitev je bila dokom na ni mi hiln dana uili moi nosi pisne pritožbe. Sedaj s pomočjo dveh ameriških Slovencev (dr. Vračko in dr. Cokan) še ugotavljamo pristojnost in legitimnost sodnikov, ampak to je vse ŽepOStfestuni Priložnost zamujena, ne vrne... Zmagal je Američan Ničkles, s časom teka 7.44, Bilo je dovolj, daje obdržal prednost pred Litvancem in Kanadčanom, že Mleta do sedaj mu to ni uspelo, luni je zmagal Nemec, letos />o so vsakršno presenečenje prat u h "as no elimin irali. Kaj bom storil sedaj, mi še ni jasno. Vem, da nt kom a svetu, ven dar hi se rad že končno zjutraj zbudil in mi ne bi bila hrva misel ta diskvalifikacija in rad hi šef v trgovino in mi ne bi bito treba petim znancem odgovorili na vprašanje: »Ti, pa kaj je bilo?« Po predčasnem kom u sem si rekel, da me ne vidijo več. Amen čani so mi s svojo narejeno prijaznostjo že od nekdaj zopmi, pred dnevi pa sem. i) biltenu Triatlonske zveze Slovenije prebral misel Nemca Thomasa Heilriegla, zmagovalca Ironmanu llaivaii '97, ki pravi: »Ni sramota pasti, sramota se je ne pobrati t* In verjetno ho res treba razmišljali v tej smeri. Hvula za moralno podporo! TRIATLONEC MIRO Smučarski tek Andreja Mali na pragu stopničk svetovnega pokala BALiAGRSC GENA a i C i i VELE, MILAX, LEVČEK, BANKA KOPER, KAJTNA Udeleženci tečaja na vrhu Kamniškega Dedca (1583 m) Strelske novice Veteransko državno prvenstvo - Državno prvenstvo za veterane jc letos organizirala Mestna strelska zveza Ljubljana. Tekmovanje je bilo v sredini oktobra, Kamnik pa je imel svojo žensko in moško ekipo. Malo strelskih družin šc premore aktivne strelce veterane, še posebno pa veteranke, kar pomeni, da ima Kamnik že dolgo zgodovino, vseskozi pa dosegajo strelci vidne uvrstitve. REZULTATI: Veteranke - puška: 10. mesto Marija Podgornik -156 krogov 12, mesto Julka Flerin - 145 16. mesto Pavla Košir - 93 Ekipno so zasedle 2. mesto. Veterani - puška: 4. mesto Franc Zadergal - 176 12. mesto Edo Hrovat - 164 19. mesto Peter Bertoncelj - 153 Ekipno so zasedli 3. mesto. V Kranju je 23. in 24. oktobra potekal I. turnir lige za mlajše mladince. Nastopili so Jure Ugovšek in Simon Podgoršek s puško ter Blaž Burja s pištolo. Jure se jc uvrstil na 11. mesto s 366 krogi, Simon je bil 22. s 339 krogi, Blaž pa je zasedel odlično 4. mesto s 332 krogi. IRENA RADEJ Kitzbuhel, mestece na Tirolskem, pozna domala že vsak otrok. Čez nekaj dni bo tam na sporedu že 60. smuk s Petelinjega grebena, najbolj elitna in prestižna smukaška prireditev smučarske sezone. Priložnost običajno dan kasneje dobijo tudi slalo-misti, ki so bili od časa Bojana Križaja, Jožeta Kuralta, Roka Petroviča in sedaj Jureta Koširja & CO vedno tudi z našim zmagoslavjem. Mi smo mondene ulice Kitzbuhla spoznali že v predno-voletnem vzdušju. Petelinji greben smo pustili pri miru, ljubše so nam varne ravnice. »Sedaj je konec romantike, eno poskočno, da jim pokažemo, kaj smo in koliko veljamo,« je v ljudski šoli, kjer so bile nastanjene reprezentance in vodstvo tekmovanja tretje nočne šprinterske tekme za svetovni pokal v smučarskih tekih, dejal slovenski smučarski tekač Matej Soklič. Besede so bile namenjene reprezentančnemu kolegu Mateju Jakši. ki je v glasbenem razredu sedel za klavirjem in igral Balado za Ade-lino, eno najbolj priljubljenih skladb glasbene šole. Verjetno, da ni bolj taktnih besed, ki bi bolj simbolično odr- ažale dogajanje, ki se je na ulicah avstrijskega mondenega mesteca odvijala nekaj ur kasneje. Že drugo leto zapored so bile ulice Kitzbuhla namesto za večerne sprehode smučarjev namenjene le tekačem na smučeh. Za švicarskem Engel-bergom, nemškem Garmisch-Par-tenkirehnom, kjer so bile tekme v ponedeljek in torek, 27. In 28. decembra, je za konec serije prišel na vrsto tudi Kitzbuhel ... Na tri glavne ulice v centru mesta, v doložini 700 metrov so navozili vsaj pol metra snega na debelo, kar znese vsaj 2400 kubičnih metrov utrjenega snega. Namestili so ograde, da se tekači in obiskovalci ne bi po pomoti »srečali« v kakšni bleščeči trgovini. V popolni karavani svetovnega pokala se je za točke svetovnega pokala in 50.000 švicarskih frankov potegovala tudi Andreja Mali. Kamniška smučarska tekačica je sezono začela zelo obetavno. Od začetka sezone le na dveh tekmah, ko je bila nad 34. mestu, ni uspela do točk svetovnega pokala. V Sappadi na najbolj tradicionalni razdalji 10 km (ki je bila dolga leta edina razdalja olimpijske prezkušnje deklet) je osvojila 15. mesto. Z dekleti je osvojila osmo mesto v ženski štafeti (četrti čas predaje) in z Našato Lačen na sprinterski štafeti parov osmo mesto. Zaradi tega je bilo pričakovanje božične šprinterske turneje še toliko večje. Engelberg, klasična tehnika, zelo težko proga pod skakalnicami. 26. mesto je bilo za Andrejo le dokaz, da se najboljšim lahko približala v katerikoli disciplini. Klasična tehnika v Sprintu je bila na sporedu sploh prvič. Okolica "olimpijskega stadiona v Garmisch-Partenkirche-nu je v snegu pričakala karavano svetovnega pokala smučarskih tekačev naslednj večer. Na drugi tekmi šprinterske turneje so se pomerili na 1500 metrov dolgi progi v drsalni tehniki. Po pričakovanju je mnogo višje tudi Andreja Mali in pristala je na sedmem mestu, potem ko je bila v kvalifikacijah dvanajsta. Progo, ki je bila zaradi novozapadlega težkega snega še težja sta dobila Es-tonka Kristia Šmigun in v foto-finištu Nemec Peter Schlickenre-ider, le centimeter pred Norvežanom Havardom Solbakkenom. »Jutri bo nov dan in noč,« je dejala Andreja po tekmi, na kateri je izločila tudi najboljšo Nemko Henkel in mlado Rusinjo Julijo Čepalovo, ki sodi med deset najboljših na svetu. Rezulat pove še več. 1. Kristina Šmigun (Estonija) - trenutno druga v svetovnem pokalu, 2. Bente Martinsen (Norveška) - vodilna v svetovnem pokalu, 3. Katerina Neumanova (Češ- ka), 4. Anita Moen (Norveška), 5. Olga Dannova (Rusija), 6. Ron-naug Schei (Norveška), 7. Andreja Mali (Slovenij), 8. Beckie Scott (Kanada)... je bil vrstni red v Ga-Pa. In Kitzbuhel? To je teren, kjer je lani Andreja na primierni tekem osvojila fenomenalno drugo mesto, zato so bila pričakovanja višja. Najprej je vse tekače (95) in tekačice (45) čakal kvalifikacijski tek na 700 metrov dolgi progi, en krog. Rezultati: Moški: 1. Soklič (Slo), ženske; 1. Moen, 2. Sorkmo (obe Norveška) 3.Mali (Slov.9. La-risi (Slo)... In Slovenija je bila za vso tekaško srenjo tisti večer verjetno daleč največje presenečenje. So merilne naprave zatajile? To in še kaj so se morda spraševali v tujih ekipah. Če je senzacijo pripravil že nogomet, ki smo ga imeli za najbolj balkanski šport, kjer Slovenci ne bomo nikoli uspeli, je sedaj tu še smučarski tek. Narod- ni šport Skandinavcev in Rusov, šport, ki velja za najtežjo vzdrž-Ijivostno disciplino na svetu. In še večja senzacija je to, da tek, ki je dolga leta v Sloveniji veljal za čisto izgubo čas, denarja in še česa, dominira v Kitzbuhlu. Prav zaradi tega se je v naše tekaške vrste vnesel malce večji nemir, saj smo na pragu največjega ekipnega uspeha slovenskega teka. Ponovno je oživela glasbena soba, polna opreme, oblačil, smuči francoske in slovenske reprezentance in na tleh tudi nekaj blazin, ki so svojo vlogo odigrale pri masaži. Hodnik je bil poln seviserjev, tekmovalcev, tekmovalk. Začelo je močneje snežiti, kar je v vrstah trenerjev in serviserjev naredilo novo obsedno stanje. Katere smuči, katero mažo, kaj bo čez dvanajst minut. Vsi nekaj hitijo, le tekači se startno listo koncentrirajo za nove teke. Andreja je v rokah maserja reprezentance povsem mirna. »Sranje« je v nemščini rekla Isabel KI;ur. ko si je na rezultat-ski listi ogledala nadaljnji razpored dvobojev na izpadanje. Za nasprotnico je dobila Andrejo Mali. Žal so prav smuči v največji meri odločale, ko sta Lucija La-risi in Matej Soklič izpadla s svojima nasprotnikoma Rusinjo Svet-lano Nagejkino in Švedom Brin-kom že v prvem svojem dvoboju, čeprav sta bila njuna tekmeca mnogo počasnejša v kvalifikacijah. Upe avtobusa slovenskih navijačev je reševala le še Andreja Mali. Najprej je »pohodila« Čehinjo Kocumovo, nato je prišla na vrsto Isabel in gladka uvrstitev med osem najboljših. Naslednja nasprotnica je bila Norvežanka Ronnaug Schei. Odločen Start, vodstvo do zadnjih metrov, ko je Norvežanka prihitela iz ozadja. To je že pomenilo sicer izpad iz. nadaljnega tekmovanja, vendar peto mesto v svetovnem pokalu in izenačitev petega najboljšega rezultata kariere (in 1000 SCF). V finalu so tekle le Norvežanke Schei, Martinsen, Moen, Sorkmo.« »Po eni stran sem razočarana, po drugi zadovoljna. Nekaj napak v tehniki, tudi zaradi utrujenosti in poraz z Norvežanko meje stal liste pike na i. Vem pa, da sta peto in sedmo mesto iz Ga-Pa lepa rezultata,« so prvi vtisi po treh napornih dneh, med katerimi so prepotovali tudi 480 km v slabem vremenu. In bilanca skopaj 102 točki svetovnega pokala in trenutno 13. mesto v generalni razvrstitvi, kar je pomenilo tudi mesto v »rdeči« skupini svetovnega pokala, ki ima plačane stroške bivanja in poti s strani prireditelja tekme svetovnega pokala. METOD MOČNIK 12 14. januarja 2000 KRONIKA - ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Iz decembrske kronike kamniške policijske postaje V leto 2000 le s pokanjem in v rožicah... Zadnji mesec leta 1999 je bilo zaznamovanih kar 82 prometnih nesreč, kar je za 26 nesreč več kot predlanskega decembra. Seveda ti podatki Se vedno veljajo za območje kamniške in komendske občine, ki ju pokriva kamniška policijska postaja. Nesreče so imele za posledico pretežno materialno škodo (80), nesreč s smrtnim izidom pa na srečo ni bilo. To kaže, da so vozniki prilagodili hitrost slabim vremenskim razmeram (sneg, poledica, megla) in je prišlo le do lažjih trkov in do poškodb pločevine. Na področju javnega reda in miru so decembra naši policisti zabeležili 42 kršitev, kar je za šest kršitev manj kot decembra prejšnje leto, od tega je bilo razgrajanj in drugih kršitev največ v zasebnih prostorih (18), na ulicah 16 in v gostinskih lokalih 8. Torej pričakovanje leta 2000 le ni imelo posledic, kot je bilo pričakovati glede na nekatere napovedi udara računalniškega hrošča in celo kar konca sveta. Policisti, ki so nadzirali javni red in mir ob silvestrovanju na prostem v Kamniku in v Komendi, razen pokanja petard in nekoliko pretirane opitosti posameznikov niso ugotovili kakih hujših kršitev. Zato pa so močneje »udarili« storilci kaznivih dejanj, ki so ta mesec zagrešili kar 57 kršitev kazenskega zakonika, leto poprej pa za deset manj. Najbolj »delavni« so bili tatovi, ki so zagrešili 20 »navadnih« tatvin, 4 tatvine avtomobilov, 7 vlomov v avtomobile, 9 vlomov v hiše in druge objekte itd. Policisti so zabeležili tudi eno kaznivo dejanje zoper življenje in telo ter varnost ljudi ter dvoje dejanj ponarejanja denarja. Med prometnimi nesrečami naj omenimo nesrečo, ki se je zgodila 4. decembra popoldne, ko je 20-letni R. M. iz Žalca vozil osebni avto z neprilagojeno hitrostjo na cesti Kamnik -Ločica in zato trčil v nasproti vozeči tovornjak. Pri tem se je R. M. poškodoval, nastala pa je tudi materialna Skoda za približno pol milijona SIT. 7. decembra okrog 19. ure sta se zaradi neupoštevanja smeri vožnje na Vrhpoljah zaletela dva voznika in se pri tem huje poškodovala. Avtomobilski tatovi so zaceli /. akcijami že v začetku decembra. Tako so v noči z 2. na 3. december neznani storilci na Tunjiški cesti v Kamniku ukradli osebni avto Renault Laguno, reg. št. U H3-50J, kovinsko modre barve. 6. decembra KRONIKA V decembru so se poročili: - KUMP IGOR, trženje žit, Ljubljana, Jamova c. 62 in SA-V1Č MOJCA, vodja nabave, Ljubljana, Kunaverjeva ul. 9 - ROMŠAK JANKO, sam. podjetnik, Laniše 5 in HLADE VERA, prodajalka. Križ 21 V decembru so umrli: - VRHOVNIK JOŽEF, upok.. Križ 43, star 75 let - REMIC ANA, roj. Grkman, upok., Križ 18, stara 73 let - HAFNER FRANC, Suhadole 64, star 49 let - JEMEC APOLONIJA, roj. Podbregar, kmečka upok., Ljubljana Moste-Polje, Klopce 5, stara 97 let - OCVIRK FRANČIŠEK, upok., Kamnik, Jakopičeva ul. 13, star 65 let - HOČEVAR JULIJANA, roj. Vošnjak. upok., Vrhpolje pri Kamniku 194, stara 72 let - BARLIČ IVAN, upok., Oševek 7B, star 87 let - KREGAR STANISLAV, Kregarjevo 19, star 59 let - KERŽIČ ANGELA, roj. Kepec, upok., Šmarca, Pot iz vasi 7, stara 67 let - URŠIČ FRANČIŠKA, roj. Kočar, gospodinja. Spodnje Stranje 24, stara 54 let - GOLOB MARIJA, roj. Tome, upok., Gozd 18, stara 86 let je neznani storilec v Mostah ukradel tovorno vozilo Peugeot Boxer bele barve, reg. št. J5-25A. 23. decembra je neznani tat v Mostah ukradel avtomobil Mitsubishi Pajero, reg. št. U 71-71R. 19. decembra ponoči so bili na delu vlomilci v avtomobile, saj so iz avtomobilov na Kranjski, Zikovi in Tunjiški cesti v Kamniku pokradli vse, kar je bilo vrednega. II. decembra ponoči je neznani vlomilec iz gostilne v Tuhinjski dolini odnesel ali odpeljal za okrog 325.000 SIT alkoholnih pijač in cigaret. 13. decembra ponoči so iz trgovine z. oblačili v Podgorju tatovi odnesli za okrog milijon SH oblačil. 23. decembra ponoči pa so se lotili gostinskega lokala v Šmarci in s seboj odnesli za okrog 50.000 SIT cigaret in gotovine. Med pretepi so policisti 9. decembra posredovali v gostinskem lokalu Rodeo v Komendi, kjer se je pretepala skupina petih pijanih gostov. Lahovčana so morali zaradi poškodb prepeljati v Klinični center. Drug pretep pa se je zgodil 17. decembra v Domu v Kamniški Bistrici, kjer so sc pretepali trije pijani domačini. Dva najbolj vročekrvna so policisti obvladali in ju odpeljali na iztreznitev na Povšetovo 5 v Ljubljano. (fs) Zanimiva najdba 31. oktobra 1999jebila prisestopu zzahodnega vrha Planjave (2394 m), približno 120 m pod vrhom, vgruščnatem v žlebu pred večjo votlino, ki je pravzaprav brezno, najdena železna ost puščice. Take najdbe so v Julijskih Alpah precej pogoste, v Kamniških pa bolj redke, posebej še na takih višinah. Kako je ta konica prišla tako visoko? (dede na samo mesto najdbe, kije od zgoraj navzdol bistveno laže dostopno kot pa od spodaj navzgor, je zelo verjetna razlaga, da jo je tja gor oziroma dol prinesla ranjena žival, gams ali kozorog. Puščica jo je morala zadeli tako, da je udarila v kost, vendar ni izpadla. Sam vrh osti je namreč malo zakrivljen. Tako jo je bežeča žival prinesla do mesta, kjer je nato verjetno tudi ostala. Strokovnjaki so ugotovili, da naj bi bila ta konica iz 9. do 10. stoletja n. š., torej mora bili stara med 1000 in 1200 leti. To Je za tako majhen in nezavarovan železni j>redmel zelo velika starost saj običajno takšne reči na zraku hitro rjavijo in propadejo. Verjeten vzrok, daje ta ost še vedno dobro ohranjena, je, da je konica narejena iz »samorodnega« železa, morda tudi meteorskega, ki bistveno manj rjavi kot običajno železo. Najdba te konice pa dokazuje še nekaj. Po naših hribih so se že zelo dolgo jjred nami po-tikali »planinci«, in to tudi zelo visoko. Zelo verjetno je, da so na vseh vrhovih, ki so biH dostopni za štirinožne živali, že zdavnaj slali ludi ljudje. BOJČ Planjava, slikana iz Kamnika. Puščica kale mesto, kjer je bila najdena konica puščice. Izvrstni rezultati kamniških kegljačev Kakor smo žc večkrat povedali in zapisali se kamniški kegljači, člani, članice, kadeti in pionirji na domače tekme in treninge vozimo v Ljubljano. Klub temu, da že tretje leto nimamo svojega kegljišča, smo šc vedno v vrhu slovenskega kegljanja, čeprav si mnogi v Kamniku želijo, da bi že bil čas, da prenehamo z aktivnostjo. Vendar mi se ne predamo in šc z večjim zanosom, voljo, ljubeznijo do kegljanja delamo in živimo naprej, čeprav, moramo priznati, z nemajhnimi problemi. V lanskem letu smo imeli že več kot upanje na naš boljši jutri prav zaradi obljub vodilnih ljudi na Občini, da bo kegljišče najkasneje do konca leta 2001 in da bo sam župan vrgel prvo kroglo na novem kegljišču. Toda streznitev je prišla zelo hitro. Sezona 1998/99 za moško člansko ekipo jc bila z vidika rezultatov zelo uspešna, saj se jc uvrstila v 2. slovensko ligo. Pri tem uspehu so sodelovali: Aleš Proscn, Brane Potočnik, Brane Mihajlov. Drago Flerin, Marjan Bele. Marjan Dolin-sek. Rudi Vidic, Slavko Šuštar, Voj- ko Poljanšck in Vido Hančič. Dva tekmovalca Brane Potočnik in Drago Flerin sta v povprečju presegla mejo 870 podrtih kegljev in da je imel peti igralec v ekipi višje povprečje od 840 podrtih kegljev. V 2. ligi zahod so v zelo ugodnem položaju po jesenskem delu prvenstva 1999/2000, saj pride na domače kegljišče večina konkurentov, ki so trenutno višje uvrščeni. Druga članska ekipa pa tekmuje v prvi ljubljanski ligi zelo us- pe.šno, tekmovalci pa s : pripravljajo za vstop v prvo ekipo. Vrstni red ekip v 2. ligi moški zahod po jesenskem delu: L Brest 9 6 1 2 44 : 26 18 13 2. Coma Medvode 9 6 0 3 43 : 29 14 12 3. Kočevje 9 5 0 4 45 : 27 18 10 4. Lokomotiva 9 5 0 .4 . 38 : 34 4 10 5. Calcit Kamnik 9 5 0 4 34 : 38 -4 10 6. Slovan 9 4 1 4 36 : 34 2 9 7. Mehano Izola 9 4 0 5 33 : 39 -6 8 8. Prosol-Stiking 9 4 0 5 30 : 42 -12 8 9. Gorica-Tčkslilna 9 3 0 6 34 : 38 -4 6 10. Domžale 9 2 0 7 21 : 51 -30 4 Tudi ostali dečki in deklice so se zelo dobro uvrstili glede na možnosti treninga, vendar na žalost niso posegli po medaljah. KAKO DOBRO POZNAMO SVOJO OBČINO? Tokratno vprašanje ni bilo težko, saj sliko, ki je bila objavljena v prejšnji številki, vidi v naravi lahko vsakdo, ki se pelje po cesti iz. Duplice proti Mengšu. To je Šmarca, pravzaprav del vasi s cerkvijo sv. Mavricija. Ta je bila omenjena že leta 1526 v znanem zapisniku cerkvenih dragocenosti. V letu 1895 jo jc prizadel potres in je bila nato prezidana, v zadnjem času pa še obnovljena. Da so tu že davno bivali ljudje, dokazujejo tudi leta 1939 od-kopana prazgodovinska kamnita rezila in puščica. Naselje je že zelo staro in še vedno raste. Po- zidava sc širi naprej, tako da. je praktično prav do Domžal žc bolj ali manj strnjeno naselje in tisti, ki ni tod doma, če ne bi bilo napisnih tabel, sploh ne bi vedel, kdaj sc začno Nožice oziroma domžalska občina. Od tod je bil doma tudi narodni heroj Mirko Jerman in glasbeni delavec Si- mon Punčuh. Žreb je izmed pravilnih odgovorov izbral odgovor Marice Kovač z Ljubljanske 8 v Kamniku, ki prejme knjižno nagrado v Kočnini knjigarni na Ljubljanski cesti. Tokrat pa sprašujemo po imenu naselja, ki je sestavljeno samo iz nekaj posameznih hiš, kmetij, a je, čeprav je zelo majhno, vseeno precej poznano. Svoj (»dgovor, to je ime kraja, pošljite na Kamniški občan, (davni trg 24, Sl-1240 Kamnik, da ho tam do četrtka, 20. januarja 2000. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje Kočna Kamnik. Ženska ekipa, katere glavni pokrovitelj jc ETA Kamnik in ludi nosi njeno ime, tekmuje v I. B ligi. Po zelo uspešnem prvem letu, ko smo ostali brez svojega kegljišča, so ostale v prvi ligi. V naslednjem letu pa jim to ni uspelo, kljub doseženim ekipnim rekordom z. 2517 podrtih kegljev in dobrim posameznim rezultatov okoli 460 podrtih kegljev. V tekmovalni sezoni 1999/2000 pa so že takoj na začetku popravile svoj ekipni rekord na 2540 podrtih kegljev. Čeprav se je med pripravami poškodovala njihova najboljša tekmovalka, so z rezultatom v danih okoliščinah zadovoljne. Za KK ETA Kamnik tekmujejo: Boža Mahat, Damjana Pirman, Joži Šuštar, Joži Vidic, Kscnja Prosen, Lidija Pirman, Marija Korošec, Olga Starovasnik in Simona Hren. VRSTNI RED KKIP V I. B LIGI ZA ŽENSKE 1. Brest 9 8 0 1 52 20 32 16 2. Konstruktor 9 5 2 2 44 28 16 12 3. Slovan 9 6 0 3 37 35 2 12 4. Ljubelj 9 5 1 3 43 29 14 II 5. Miroleks 9 5 1 3 41 : 31 10 11 6. Trebnje 9 4 1 4 37 35 2 9 7. Fta Kamnik 9 3 2 4 35 37 -2 8 8. Prosol-Stiking 9 3 1 5 29 43 -14 7 9. Rudar 9 2 0 7 27 45 -18 4 10. (lini Miklavž 9 0 0 9 15 : 57 -42 0 V Celju je bilo IX. decembra finale državnega pionirskega prvenstvi! za dečke in deklice v dvojicah in posamezno. Naši dečki in deklice so sc odlično tivislili. Na posameznih tekmovanjih jc sodelovalo prek 150 tekmovalcev. Za končni rezultat se je seštevalo 5 boljših rezultatov od 7 turnirjev, ki so potekali po različnih kegljiščih po Sloveniji. Državna prvakinja z. zlato kolajno v kategoriji 1.3 do 15 let je poslala Damjana Pirman v hudi konkurenci s celjskimi in ljubljanskimi kcgljačicami (na sliki v sredini). Državna prvaka z. zlato kolajno v kategoriji dvojice do 9 let posamezno sta postala Gašper Kurkcljca in Matic Šuštar (desni na sliki). LEON PIRMAN ■ Kamniški QbČAN Igra naša vsakdanja MED MLADIMI 14. januarja 2000 »O otrocih vlada vsesplošen molk. Razočaranje otroka pa je prvotno besedilo vsega živi jenja; morda se po dolgem romanju izpremeni ali izbriše posamezna beseda, morda se malo predrugači slog - ampak prvotno besedilo ostane in je vsem oCito...« V teh Cankarjevih besedah je Alenka Puhar našla naslov za svoj Oris zgodovine otroštva na Slovenskem v 19. stoletju. Njena knjiga govori o otroškem razočaranju, ki jc greh zoper naturo, ogoljufanih otroških sanjah, ki sc pričnejo pretakati v njihova teiesa in v duha, da lahko, ko odrastejo. Otroci so oh razstavi igrač zelo uživali izjavijo o sebi; »Iz take smo snovi kot hude sanje!« In beseda o zamolčanem nam da vedeti, da jc molk pomenil neko vrlino, da so bile stvari, o katerih so preprosto niso pogovarjali. Otroci, otroška igra, igrača, tako zelo nezanimivo, tako zelo zamolčano. Na lov za skrivnostjo zamolčanega se je podala Alenka Puhar, na lov za zamolčanim, ki je obviselo nekje v /raku ob ne do konca izrečenem, nekje za ravnanjem naših prednikov, podala se je skozi misel in pogled otroka 19. stoletja. Kakšen jc priden otrok? »Priden otrok je najprej tisti, ki kmalu zaspi in veliko spi, a malo joka. Pri enem letu je priden tisti, ki je kmalu shodil in je vse, kar mu dajo, srednje aktiven in uboga na prvo besedo. Malo jokati in tki t i mir. Med 3. in 4. rojstnim dnevom otrok - poleg pridnosti mora začeti tudi delati. 5, 6, 7 let star otrok je že predvsem delaven in marljiv. Poleg tega mora biti otrok vesel in v radost staršem. Priden otrok kakršnihkoli let se mora predvsem podrejati. Na dnu teh zahtev je temeljna zahteva - čimprej mora nehati biti otrok. In sam svoj. Samosvoj v slovenščini pomeni izključno negativen Pojem. Otrok, ki jc svojeglav, ki izraža svoja čustva, otrok, ki ne zmore ali noče potešiti potreb svojih staršev, ni nič prida otrok. Svojim staršem povzroča sive lase. Zato potrebujejo Starši pridne in ne pametnih otrok. Pridnost pa v tem kontekstu pomeni zatreti lastne misli in čustva, ker je to v interesu nekoga drugega. Če otrok ni priden, dela sive lase svojim staršem, to Pa pomeni, da staršev nima rad, kajti ljubezen je pridnost, podrcdljivost, poni/ "ost. Zato je bil ponavadi kaznovan z, občutki krivde. Ne prestrašite se, šc vedno sem pri Alenki Puhat in Prvotnem besedilu življenja. Pa preskočimo. Kaj je tis '"- kar nas spominja na Otroštvo. Mojc, tvoje, vase, na se. Igra, igrače, razposajen smeh, drobne nagajivosti, ki smo jih hote ali nehote us- pičili drugim, morda drobne solze prvega razočaranja ali iskrivega veselja. Vsako otroštvo nosi svojo igro in piše druge zgodbe. Ni srečnega otroštva brez igre in igrač. Ko opazujemo otroka pri igri, se nam odpira nov svet, svet, iz katerega smo izšli tudi sami. Tako ali drugače. Svet igre je tako drugačen, tako poseben, tako nenadomestljiv. Igra je glavna dejavnost naših otrok, otrok preko igre izpolnjuje svoje težnje in želje. Velikokrat jc potrebno malo, da sc naredi veliko. RAZSTAVA IGRAČ V VRTCU MOJCA je rasla. Skupaj z otroki in starši. Rasla je kot mlado drevo, ki komaj lovi svoje hitro rastoče veje. Hude sanje, ki jih poznamo samo iz zgodb, smo spreminjali v bele sanje, sanje o belem oblaku, oblaku, polnem pristne otroške domišljije. Igrače, ki smo jih zbirali in zbrali za razstavo, so bile na pr vi pogled vsakdanje, tako zelo znane so sc nam zdele. Pa vendar so igrače zelo ležko dosegljiva in malo ohranjena stvar, ki sc je pri pospravljanju najprej »znebimo« ali pa lepše - podarimo nekomu drugemu. Tako nepotrebne se nam včasih zdijo, tako zelo nepomembne. Saj smo jih vendar že prerasli. A prav za vsako od teh igrač, ki se je znašla na naši razstavi v vrtcu, se skriva druga zgodba, ki je edinstvena in neponovljiva. Zgodba nekega otroštva. V tem je čar starih igrač. Morda so se tudi naši starši počutili tako kot jaz, ko sem iskala svoje stare igrače in ob vsaki najdeni občutila prav posebno doživetje. Spomin na nekaj, kar sem že pozabila ali pa shranila globoko v sebi. In morda drobno razočaranje ob ugotovitvi, da čeprav nisem imela veliko igrač, Sc teh nimam več veliko. Kot da sem Selc sedaj odkrila njihovo pravo vrednost. Zato vidim pomen tega predvsem v spoznanju, da so tudi igrače del zgodovine naroda, del kulture, del etnografskega izročila posameznega naroda. Ni naključje, da se prava razstava igrač odvija v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Igrača predstavlja prikaz življenja v določenem obdobju, določen segment kulture, s tem pa pridobi dokumentarno vrednost. Zato je dobro, da se zavedamo pomena igrač in otroške igre. Igra jc definirana kot osnovna otrokova dejavnost, vsaj tako pravijo in prav je tako. Ig- Poročilo z 10. nacionalnega otroškega parlamenta raca pa je osnova za igro. Lahko bi rekla, da jc igra kompleksna človekova dejavnost, saj se človek igra skozi celotno življenje. Vsak nosi v sebi del svojega otroštva in prav v vsakem od nas se skriva otrok. O igri so govorili mnogi pomembni učenjaki, in ob tem je Kant razložil, da je igra sama sebi namen, kajti nima nobenega drugega cilja. Gestalt teorije pa pravijo, da je igra način raziskovanja sveta in s tem tudi način prilagajanja svetu. Igra jc način samopotrjevanja, pravi Chalcati. medlem ko od psihoanalitikov slišimo, da je igra način prilagajanja družbi in s tem način zadovoljevanja življenjskih potreb. Piaget meni, da je igra dejavnost, ob kateri otrok operira s predmeti in Vigotski. ki pravi, da je igra dejavnost, v kateri sc izpolnijo otrokove želje. Lange trdi, da je igra določeno dopolnjevanje, z igro človek dopolnjuje tisto, česar ne more doseči. Otrok sc igra, ker sc razvija in se razvija, ker sc igra... V sliku z. igračami otrok spoznava oblike, barve, velikost, ugotavlja, kako se preoblikuje, razvija si miselne sposobnosti, razvija si sposobnost opazovanja, si uri pomnjenje... Igra je pomembna za razvijanje otrokovih čutil. Komensky poudarja, da kolikor več čutil sodeluje v predstavi, toliko več možnosti je, da predstavo obdržimo. Z igro si otrok razvija govor, sc SO-dali žira, se uči dajati, prejemali, deliti, sodelovati z drugimi, se nauči upoštevanja pravil. V igli se izoblikujejo različne vloge, se izgrajuje skupina, se uveljavlja skupinska dinamika, se pokažejo lastnosti skupine in vloge posameznikov v njej. V igri prihaja do konfliktov in preko igre sc jih otrok uči razreševati. Otrok se igra različne igre z različnimi otroki. Uči se strpnosti. Veliko je stvari, ki jih otroku nudi igra in igrače. Razstava igrač, ki se je odvijala v vrtcu Mojca v Kamniku, je samo odgrnila tančico, morda za določen čas potisnila naša razmišljanja v svet našega otroštva in naše igre. Tudi to je način, da se približamo svojim otrokom. S tem, da jih spošiu-jemo, da znamo spoštovati in ceniti njihovo igro. da preko igre stopimo do naših otrok. Pa ni vedno potrebno veliko, tudi centi igrače pri tem ni tako bistvena. Igrača je lahko samo ti roben kamenček, ki ga poberemo ob cesti ali pa stara kuhinjska krpa in navadna lepenka. Potreben je odnos, način in predvsem spoštovanje naših otrok in njihove igre. Zato se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pomagali, da smo v vrtcu Mojca odkrili delček preteklosti in ga povezali s sedanjostjo. Preko razstave igrač se je povezalo mnogo misli, idej, želja. Le tako lahko uspešno plujemo naprej. Na belem oblaku otroške domišljije. ALENKA JEVŠNIK V ponedeljek, 6. decembra, je v državnem zboru Republike Slovenije potekal 10. nacionalni otroški parlament. Na njem se je zbralo veliko število mladih parlamentarcev in parlamentark iz vse Slovenije. Njihova naloga je bila predstaviti delo in sklepe, ki so jih določili na občinskih in regijskih parlamentih Delo V parlamentu je potekalo prav tako resno kot takrat, ko v njem sedijo naši politiki. Delovno predsedstvo so sestavljali Peter. Urša in Špela /'<» tek in delo v parlamentu je rodil roditelj mladin ske oddaje Jasno in glasno - Nejc Sedej. V državnem zboru sta se mladim parlamentarcem pridružila tudi predsednik Državnega zbora Janez Podobnik in ljubljanska županja Vika Potočnik. Tema letošnjega parlamenta je bila Imava se rada ■ spolnost in aids. Kadar govorimo o spolnosti, ne mislimo le na spolni odnos, kontrat epdjo, spolno prenosljive bolezni, spolno in telesno dozorevanje, delovanje spolnih organov, spočetje, amf>ak tudi na odnose med spoloma, delitev vlog med družinskimi člani, ljubezen, zaljubljenost, nosečnost in rojstvo otroka, duševno in socialno dozorevanje, mladostniške težave, nevarnost spolnih zlorab in podobno. Stališča tii mumijo mladih Kamničanot je v Ljubljani nastopal učenec Q? Marije Vere Gašper Papež. Mladi parlamentarci so nadvse odkrilo spregovorili o temi. kije za marsikoga še vedno velika neznanka. In kakšni so bili njihovi sklejri in ugotovitve f>o dveumi izčrpni razpravi? ■ Da se o spolnosti, odnosih med Spoloma, sf>ol-nih boleznih in kontracepciji jiremalo sj>roščeno pogovarjajo, tako v šoli kol doma s svojimi starši, saj se v večini vsi izogibajo takim f>ogovorom, če je le mogoče. Največ informacij si izmenjajo />rav sami med seboj. Zalo so sj>rejeli sklep, da naj bi v šolah uvedli več ur rednega pouka o spolnosti, da naj bi se v okviru šole ali mladinskih centrov izvajale najrazličnejše delavnice, na katerih bi se lahko odkrilo po-govarjali o odnosih med sfmloma, na šoli bi lahko izbrali tudi učitelja, ki bi mu zaujiali svoje težave, imenoval naj hi sc mentor dobre rol/e ju hi jim pO magal j)ri reševanju najrazličnejših problemov, uvedli naj bi tudi skrinjice, v katere bi lahko odlagali svoja tprašanja jiredvsem tisti, ki si ne ujiajo vprašali naravnost in bi nanje j>olem dobili ludi ustrezne odgovore. - Ugotovili so, da bi bilo tudi za starše potrebno organizirati različne delavnice in izobraževanja, da In jih naučili, kako naj se pogovarjajo s svojim otrokom, saj se ponekod dogaja, da otroci več vejo o tej temi kot njihovi starši. Vodilo teh delavnic naj bi bilo z znanjem proti predsodkom. ■ Želijo, da bi imeli v zdravstvenih domovih ]jo-svetovalnice za mlade in ginekološke posvetovalnice, ki bi bile namenjene samo mladostnikom in bi jim omogočale zasebnost. ■ V knjižnicah naj bi na mladinskem oddelku uvedli Jjosebne kotičke, v katerih bi bila zbrana literatura o spolnosti. - Na internetu bi bilo jiotrebno pottavtlt nekaj s/delnih strani, ki bi omogočale mladim zastavlja nje najrazličnejših tprašanj in na katera bi dobili tudi ustrezne odgovore. - Tudi mladinski tisk naj bi vseboval več informacij na to temo. Na televiziji jxjgrešajo več lenuil-skih oddaj, ki bi govorile o sjjolnostt. ■ Velik jnoblem v Sloveniji so tudi kondomati, saj jih je premalo. Želijo si, da bi jih bilo več in bi bili postavljeni na bolj dostopnih mestih, j>red šolami in na krajih, kjer se zadržujejo mladostniki. Tudi ceno kondomov bi bilo potrebno znižali, saj za mlade jjredstavlja velik strošek. - V Sloveniji narašča ludi število sjjolno zlorab Ijenih otrok, zato so jnedlagali, da bi le otroke še bolj zakonsko zaščitili, zanje naredili več centrov, v katere bi se lahko zatekali j/o pomot, jiredvsem pa hi bilo potrebno otroke že zgodaj seznaniti in naučiti, kako naj branijo svoj jaz. Predlagali so tudi, da bi 6. december proglasili za dan proti vsem zlorabam otroka in kot znak zavedanja tega problema naj bi si ta dan vsijmj/eli modro jtenlljo. -Potrebo čutijo tudi po vzpodbujanju tolerantnosti do istospolno usmerjenih ljudi in bolnikov, ki so zboleli za aidsom. Razpravo so zaključili z željo, da hi se čim več njihovih sklepov uresničilo in da hi odrasli jrrisluh-nili njihovim mnenjem in jih tudi ustrezno upoštevali. Za temo 11 nacionalnega j/arlamenta so izbrali delovni naslov: Sodobne težave otrok in mladostnikov, kjer naj bi se pogovarjali jiredvsem o odnosih, odvisnosti, jmtiskih družbe in idolih. Naše druženje smo slovesno zaključili z veliko slavnostno torto in čestitkami Gašj>erja Paj>eža ob deseti obletnici otroških parlamentov z željo, da bi se še velikokrat lahko srečali ter jasno in glasno sjjregovorili o problemih in težavah, ki tarejo otroke in mladostnike. In naj končam z mislijo: Spolnost je del našega vsakdanjega življenja, zalo imate mladi prav: O sj>olnosti se moramo pogovarjati! In zato najjioslane osnovno vodilo vsake ga izmed nas odgovornost do samega sebe in drugih, do svojega zdravja in zdravja ljudi, ki so nam blizu. Zapisala mentorica šolske skupnosti učencev OŠ Marije Vere: Katarina Komatar Karateisti Virtusa uspešni na mednarodni tekmi __. -»_____i___----::u ,,, i,...,,.,1, ,. Konji, konjiči, indijanska vas in še mnogo drugih igrač seje znašlo na razstavi igrač v vrtcu Mojca V soboto, 11. decembra 1999. je v Trbovljah potekalo mednarodno tekmovanje v karateju. Tekmovanja sc je udeležilo 70 ekip iz. Hvaš-kc, BiH, Slovaške. Makedonije in Slovenije. Kamniške barve so zastopali tekmovalci Karate sekcije Vir-lus Duplica: ROK KLADNIK v kategoriji dečki - 45 kg, borbe TANJA BOŽIČ v kal. deklice -45 kg, borbe, SAŠA GRILC v kat. ženske -55 kg, borbe, URŠKA GRILC v kat. ženske -55 kg, borbe. TI LEN ČADEŽ mladinci -60 kg, borbe, MEVLUDIN MEHOVIČ mladinci - 65 kg, borbe. (JKEGOR GREGORIČ člani -78 kg, borbe, in STANKO ČESEN člani - 78 kg, borbe. Rok je v prvem kolu premagal Davida Jakopiča (Mladina - Hrvaška!, v drugem kolu pa izgubil borbo z Marijcm Matijcvičem Croatia - Hrvaška) in se je uvrstil na 16.-32. mesto med 68. tekmovalci. Tanja jc izgubila borbo z Anjo Bevc iz Žalca, tako da je ostala brez vidne uvrstitve. Njena borba jc bila dobra, vendar premalo natančna, zato je dobila kar nekaj kazenskih točk zaradi kontakta, to pa jc bil tudi razlog, da je borbo izgubila. Saša in Urška sta prav tako izgubili borbo že v prvem kolu. V preveliki želji po uspehu jc Mevludin napravil veliko napak izgubil žc prvo borbo in dobra uvrstitev je šla po vodi. Tilen sc je zelo dobro boril. Na svojem prvem mednarod-■ nem tekmovanju in je najprej premagal slovenskega, nato pa še hrvaškega tekmovalca, v četrtfinalni tekmi pa je izgubila z Borisom Ma-rohom (Krško - SLO) in sc v skupini 26. tekmovalcev uvrstil na 5.-8. mesto. Stanko se je izvrstno boril. Najprej je premagal slovaškega, nato pa Sc hrvaškega tekmovalca, v borbi za tretje mesto pa je iz- gubil z Christianom Kajtno (SLO) in se je uvrstil na 5.-8. mesto. Gregor se je prav tako odlično boril. Iztržil je dve zmagi, v četrt finalu pa je izgubil z hrvaškim tekmovalcem (Rubič) in je na koncu zasedel tudi 5.-8. mesto v skupini, v kateri je tekmovalo 36. tekmoval- cev. Z uspehom svojih tekmovalcev so v društvu zelo zadovoljni, saj se je pokazalo, da se lahko merijo tudi na mednarodnem področju in hkrati dosegajo lepe rezultate. To pa je tudi vzpodbuda za še boljše delo in udeležbo na še katerem od takih tekmovanj. B. S. NEMŠKO-SLOVENSKO PODJETJE S PODROČJA KOVTNSKH PIGMENTOV VABI K SODELOVANJU 1. REFERENTA ZA RAČUNOVODSTVO (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) 2. STROJNEGA MEHANIKA-VZDRŽEVALCA (za nedoločen čas) Od kandidatov pričakujemo: pod točko 1: V. stopnjo strokovne izobrazbe - ekonomska smer, pasivno znanje angleškega oz. nemškega jezika, znanje osnovnih prog. orodij (Word, Excel), zaželene izkušnje na področju materialnega poslovanja pod točko 2: IV. stopnja strokovne izobrazbe - poklicna usmeritev strojne smeri, zaželena dodatna znanja: izpit za hidravlične in pnevmatske naprave, izpit za varilca, zaželene delovne izkušnje Vaše ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave pričakujemo na naslov: Kamnik-Schlenk, d.o.o.. Fužine 9, 1240 Kamnik. Podjetje Rodex, d.o.o. išče mladega, urejenega in komunikativnega fanta iz okolice Domžal ali Kamnika za delovno mesto komercialista za prodajo novih in rabljenih vozil. Kandidati morajo izpolnjevati naslednic pogoje: - končan.i srednja šola V. stopnje - aktivno znanje angleškega ali francoskega jezika - poznavanje dela z računalnikom v okolju Win-dows, (Word F,xcel) - odslužen vojaški rok Delo je za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev. Pisne prijave nam pošljite na naslov: Rodex, d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje 14 14. januarja 2000 Kamniški OBČAN 0 na Bevkovi 38 v Kamniku, tel.: 839 21 28 (nad zdravstvenim domom) OBLAČILA Zfl BODOČE MAME IN MALO ŠIRŠE DAME znamk Labod, Acman, Nicole, Leny jeans... Še posebej pestra izbira bluz! Odprto od 9. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure SUMA PROJEKT d.o.o. Moste 80 f, KOMENDA tel.: 061-843-280, 041-325-685 faks:061-843-285 gorenjski Franc.Poglajen@siol.net POPOTNIK Organiziramo raznovrstne prevoze po vailh željah In potrebah z udobnim mlnlbusom do 8 oseb. Popeljemo vas na nekajurne ali celodnevne izlete po Sloveniji z ogledom naravnih in drugih znamenitosti, v hribe, na smučanje, nočno smučanje, v toplice, na razna nakupovanja, na zabave, poroke, sejme, razstave, obisk cerkva, svetih maš... V prijetni manjši skupini do osem ljudi lahko resnično doživite prijeten izlet. V zimskem času vas bomo popeljali na izlet v Brežice s kopanjem v Termah Čatež, v CHimlje s kopanjem v Podčetrtku, v slovensko Istro, na Brezje-Bled, v Idrijo, na nakupovalne izlete vPalmanovo v Italijo in v Celovec ter še kam. Pokličite nas, da vam podrobneje predstavimo nate pestre programe In skupaj oblikujemo Izlet po vaših ieljahl PONOVNO ODPRTA OKREPČEVALNICA, »PRI PODK Kamnik, Trg svobode 1, tel.:817-184 HJŠ^ vas vabi na malice, kosila, sladice in prijetna srečanja. Veselimo se vašega obiska vsak dan od 8. do 21. ure, C^Jfr ob sobotah od 8. do 16. ure, ob nedeljah od 11. do 16. ure. SKODA SKERJANEC POOBLAŠČENI PRODAJALEC in SERVISER VOZIL ŠKODA Krumperška 21 (na poti iz Domžal proti Ihanu) S 710-340 NAGRADA ZA ZAUPANJE PRI NAKUPU VSEH MODELOV FELICIE! Obiščite nas od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro, ob sobotah med 8. in 12. uro. Kon Tiki Šolar d.o.o, SOLARNA TEHNIKA • ELEKTRONIKA Ljubljanska 21/K (TP CENTER DUPLICA), tel.: 810-380 VARČNO OGREVANJE NA PLIN Z UGODNIM KREDITOM do 500.000,00 SIT (TOM+3%) - ne glede na višino kreditov, ki jih že imate! - plinske in oljne peči BUDERUS, VIESSMAN, JUNKERS, VAILANT, HYDROTERM - sončni kolektorji, toplotne črpalke - sončne celice za pridobivanj elektrike Posamezni elementi ali izvedba na ključ KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Kliniko za male živali smo preselili na Ulico padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta je vsak delovnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na novo telelefonsko številko 061/16-55-120. ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 IZVAJA IZOBRAŽEVALNE PROGRAME • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI: - ekonomsko-komercialna šola (V. stopnja) - trgovska šola (IV. stopnja) - začetek v februarju 2000 - diferencialni program; ekonomsko-komercialni tehnik, V. stopnja (3+2) - začetek v februarju 2000 Pogoji za vpis: - končana trgovska šola - vsaj dober (3) uspeh v 3. letniku - vsaj ocena dobro (3) iz slovenskega jezika v 3. letniku - usposabljanje računovodij V/1 (400 ur) - gostinska šola: kuhar, natakar, IV. st. (dokvalifikacija in prekvalifikacija) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... - Seminar za tajnice: Moderno delo z računalnikom • USPOSABLJANJE ZA DELO - EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - seminar: računovodstvo malih podjetij - seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - varstvo pri delu in požarno varstvo - seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - tečaj strojepisja - tečaj skladiščnega poslovanja - tečaj za voznike viličarjev - tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki . PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj • OTROŠKI PROGRAMI: - jezikovni - računalniški • TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafična dejavnost d.o.o., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure in na telefonskih številkah (061) 711-082 In (061) 712-278. TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 814-348 UGODNA PONUDBA! SIT SIT - olje Cekin, 1 1 169,90 - pomfri, 500 g 129,90 - olje Friola, 2 1 379,90 - kumarice Aneta, 680 g 119,90 - kislo zelje, 1 kg 100,00 - kompot ananas, breskev, 840 g 179,90 - fižol rjavi, beli, 450 g 59,90 - riž Splendor, 1 kg 139,90 - pomaranče, 1 kg 119,90 - alpsko mleko 3,2 m.m., - rolada, 3 okusi, 250 g 129,90 Lj. ml., 1 1 129,90 - namaz Nussenia, 400 g 199,90 - oranžada Nara, 2 1 179,90 - barcaffe, 100 g 139,90 - pivo Pils, 0,66 1 119,90 - kava Slovenka, 500 g 449,90 - whisky Black Jack, 0,75 1 999,90 - testenine Fidericci, 500 g - brisače 2/1 109,90 + 20% gratis 99,90 - toaletni papir ekološki 10/1 219,90 - mesni narezek, 150 g 119,90 - Ariel, 3,6 kg 1.159,90 Ponudba velja do prodaje zalog. V našo trgovino ste povabljeni vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Zaposlimo delavca - ključavničarja z znanjem C0_ in elektro varjenja. Tel. 739-130. ZIKOVfi UL. 4. KAMNIK 061 814 515 - 041 519 094 RAČUNOVODSTVO. KNJIGOVODSTVO, DflVČNO SVETOVANJE nudimo vsem oblikam dražb, s.p. in društvom. AVTOBUSNI PREVOZI & IZLETI & TURIZEM Marjan Vrankar Buč 20, Laze, tel.: 061/847-203 Kamnik, Novi trg 26 A, tel.-faks: 061/817-767 Vozimo na enodnevne NAKUPOVALNE IZLETE v soboto, 22. januarja, na Madžarsko v Lenti, v soboto, 29. januarja, v Munchen, vsako prvo sredo v mesecu pa peljemo v Trst. Vozimo tudi na enodnevne smučarske izlete. lili POLIGLOT SOLA ZA TUJE JEZIKE DOMŽALE Ljubljanska 110 TEL./FAKS: 061/723-089 TEČAJI TUJIH JEZIKOV NEMŠČINA - ANGLEŠČINA - ITALIJANŠČINA VPIS: od 20.1. do 3. 2. 2000, od 9h do 13h in od 16h do 1830. PRIČETEK: 9. FEBRUAR 2000 VODENJE POSLOVNIH KNJIG za samostojne podjetnike Letno poročilo: - bilanca uspeha - bilanca stanja - davčna napoved vam nudi strokovno Knjigovodski servis, tel.: 839 22 85 041/831 970. RTV - HiFi SERVIS POPRAVLJAMO TUDI NADOMU! POPRAVILO RAČUNALNIKOV KVARK d.o.o.. Ljubljanska c. 21e. KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) ZNANJE JE POT DO USPEHA... v v RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so: WINDOWS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU.. Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Ugodnosti: Tel./taks 713-660 -10% popust nudimo za skupine E-posta: cliptcclip-domzale.si - 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom In Studentom —, - delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja 11S B> povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. V«, i AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA POSUDBA: - žita (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - umetna gnojila - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo - JABOLKA ZA OZIMNICO I. in II. kvalitete - VSE ZA KOLINE - MOKA tip 500, SLADKOR - semena za ptice UGODNE CENE RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE, primernega tudi za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale teU 712-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h~18h torek, petek 9*-l2h -_--._ Kamniški OBČAN 14. januarja 2000 15 PRODAJA, MONTAŽA, PRENOVA IN SERVIS OKEN, % NOTRANJIH IN m : VHODNIH VRAT TER SENČIL IZ PROGRAMA JELOVICE. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO. predstavništvo TRZIN O JELOVICA tdleS ^J"^,^ faks: 714-873 Roteče mislim, prisluškujem, kdaj spregovoril bo tvoj glas, resnica žal je kruta ta, da več ne vrneš se med nas. ZAHVALA Nenadoma nas jc v 76. lelu starosti za vedno zapustil nas dragi mož, ata, stari ata, last, brat in stric P»/ JOŽE VRHOVNIK st. s Križa Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se ludi patru Miroslavu za lepo opravljen obred, pevskemu zboru Solidarnost, pevski skupini EKCCE, ZB Komenda in IHJ Komenda. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Tončka, sinova Brane in Jože z družinama in drugo sorodstvo Kri?. Podgorje, december 1999 V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal in čeprav spokojno \/>iš. Z nami kakor prej živiš. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, ata, brala in strica TONETA PREZLJA iz Podgorja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in vsem drugim, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter nam ustno in pisno izrazili sožaljc. Posebna zahvala velja osebju bolnišnice Golnik in Zdravstvenega doma Kamnik, posebno pa patronažni sestri Anici. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za odigrano pesem slovesa. Žalujoči vsi njegovi November 1999 V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori ■ in tvoj nasmeh med nami Živi. ZAHVALA V 64. letu življenja nas je veliko prezgodaj zapustila draga žena. mami, babi. taaCa ni sestra MILENA SKERJANEC z Duplice Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poli Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. mase. Zahvala velja tudi g. župniku iz Sniarce, pevcem Lire in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči vsi njeni December 1999 Težka jc bila tvoja pot po smrti moje mamice in tvoje iene. Praznine ni Zapolnila nili velika Ijuhczcn do hčere in vnukinje. Napravil si usodni korak, ki le jc. upam. Zopet .hhžtil s tvojo ljubljeno osebo. Počivaj v miru in sožitju. ZAHVALA Zaradi hude stiske nas je zapustil oče. dedek, bral in stric FRANC OCVIRK Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, znancem za ustno Izraženo sožaljc, cvetje in sveče. Posebno sc zahvaljujem gospodu župniku iz Kamnika za čudovit obred pri pogrebu mojega očeta ter pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: hči Albinca z družino in drugo sorodstvo l>uplica, Podgorje, Rakovnik, december 1999 STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15" sreda od 7* do 17h Velika \z\?\ra barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... V naših srcih ti naprej liviš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami livi. (Josip Murn) ZAHVALA * H9> Trn A m Po hudi bolezni nas je v 69. letu zapustil ii.i ■ dragi BOGOMIL I $ m STEKLASA iz Mekinj Iskrena hvala vsem. ki ste nam ob boleči izgubi stali ob strani, izrekli sožaljc, darovali cvetje, sveče in za svete mase ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, dr. Logarjevi in sestri Darji, osebju bolnišnice Golnik - oddelek 200. g Marjanu Petcrnelu, g župniku in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči vsi njegovi November 1999 Pri nas doma je utihnila njegova harmonika, ni več pesmi... Ostala Je le tišinu, ostali so spomini... ZAHVALA V 60. letu življenja nas je mnoj-n prezgodaj zapustil nas dragi mož, oče, stari ata, brat in stric STANE KREGAR s Kregarjevega 19 Iskrena hvala vsem. ki ste nam ob boleči izgubi našega očeta stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrekli sožalje in ga tako Številno pospremili na njegovi zadnji poti Posebno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, dr. Ambroževi, l'P Kamnik. ZSAM Kamnik in njihovemu govorniku za poslovilne besede, gospodu župniku iz Stranj za lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo, pevcem iz Stranj, Hranelu in Brigiti za zapete žalostinke in organistu. Hvala tudi harmonikarju za zaigrano melodijo. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi December 1999 En sončni sij, en topel dan iz tal izvabi cvet krasan; en črn oblak, en nočni mraz -in sin je cvet na večni čas. (S. Gregorčič) V SPOMIN 16. januarja mineva 9 let. odkar nam je kruta usoda iz naše sredine vzela dragega GREGORJA URŠIČA Njegov prezgodnji grob je naša nezaceljena rana. Spomin na leta, ki smo jih preživeli skupaj, bo vedno grel naša srca Vsem, ki sc spominjate našega Gregorja, obiskujete njegov prezgodnji grob, mu prinašate cvetje in prižigate svečke v spomin, iskrena hvala. Vsi njegovi Stahovica, januar 2000 Prazen tlom jc in dvorišče. ^a«*aw naše oko zaman le išče. M m ni več tvojega smehljaja. le tlelo tvojih rok Ostaja. ZAHVALA § Ob betlehemski lučki, v vonju kadila na sveti većer nas je za vedno zapustila naša skrbna in dobra žena, mamica in stara mama FRANCKA URŠIČ rojena Kočar Hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste prispevali, da je bilo neno zemeljsko slovo že doživetje vstajenja. Žalujoči vsi njeni Sp. Stranje, december 1999 Samostojnega KLJUČAVNIČARJA VARILCA, starost do 30 let, zaposlimo redno ali honorarno. Mušič, Mengeš, tel.: 0417757-610. Mali oglasi: Pogodbeno želimo sodelovati z avtoelektričarjem, ki je mobilen in fleksibilen. MBB, d.o.o. Gorenjska cesta 2od, 1234 Mengeš tel.: 061/737-641. V Tuhinjski dolini nudim oskrbo konj v boksih ali sto/išiih I el.: 061/ 647-722. Instrukcije angleščine in matematike za srednje in osnovno šolo. Prva informativna ura brez-plačna. Tel: 83-92-017. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-157, 041/322-571. (iarsonjero v Kamniku, 34 m1, oddam. Predplačilo. Vseljivo takoj. Tel.: 815-373. Hrošč 1200 J, letnik 1976, registriran do H/2000, prodam. Tel.: 713-901 (iarsonjero ali manjše stanovanje v Kamniku najamem. Telefon: 331-534. AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (y gasilskem domu) Nova telefonska številka 83 91 383 GSM: 041/715 455 odprto: 9*- tr, i§m s* sobota: 10"-12". Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Pomislite, kako trpela sem in večni mir mi zatelite. ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustila nasa draga mama, babica, prababica, laća, sestra in teta JULLJANA HOČEVAR z V rhpolja 194 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti in se poslovili od nje. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala pevcem in g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Posebej se zahvaljujemo osebju ZD Kamnik za lajšanje bolečin naši mami v zadnjih dneh njenega življenja. Žalujoči vsi njeni December 1999 In tvoj obraz, svetal, smehljajoč, Bog ve, kje se smehlja sedaj, tn kakor topol trepetajoč vprašam v duši; Prideš nazaj? ZAHVALA V 68 letu življenja nas je zapustil naš dobri mož. ata, stari ata, brat. stric in tast JOŽE LEVEČ st. iz Zg. Tuhinja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožlja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Kališniku za poslovilno mašo. dr. Ahlinu za zdravniško pomoč, g. Hribarju za poslovilni govor ter pevcem za lepo petje. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Zg. Tuhinj, december 1999 Pralen dom je in dvorišče. na.fr oki, zaman te išče. ni več tvojega smehljaja, utihnit je tvoj glas. bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vt*di tja. kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še liviš. V SPOMIN / \ H 4. januarja je minilo leto dni žalosti, bolečine in trpljenja, odkar si mnogo prezgodaj odšel od nas v večnost naš nepozabni mož. oči in ata SLAVKO PIRNAR Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem poslednjem domu in mu prižigate svečke Vsi njegovi Kamnik, januar 2000 V srcih naših Še liviš, a oddaljen si tako... in to boli, strašno boli... ZAHVALA Ob smrti našega moža in očeta FLORJANA PRELESNIKA iz Stahovice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveCe in za svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Antonu Berčanu za lepo opravljen pogrebni obred, g. Francu Uršiču za tople in ganljive besede slovesa, pevskemu zboru ter KO Kamniška Bistrica. Žalujoči njegovi najbližji December 1999 Združeni NAPREDEK • KOČNA • TABOR Vroče cene v prehrambenih trgovinah družbe Vele OLJE RASTLINSKO SONČNI CVET 1 I, steklenica RIZ SPLENDOR 1 kg TESTENINE AUDISIO 5oo g, špageti SOK JABOLKO NEKTAR 1 I PRALNI PRAŠEK ARIEL 5,4 kg PVC, 2 vrsti cena za kos S 2 in I .o M E o o "O .■s E T3 VROČA CENA posezonsko znižanje cen oblačil W "^H ' mP' L * > od 10, do 24. 1. 2000 v vseh tekstilnih prodajalnah družbe Vele VELE prijeten nakup EVmbrož anan ZNIŽANJE CEN ZA VOZILA L. 99 DO 230.000 SIT Zaloga vozil jc omejena. NOVI FIAT PALIO VVEEKEND ^ Oprema: 2x zračna vreča, servo volan, centralno zaklepanje, el. stekla, blokada vžiga, barvni odbijači... Cena '99: 1,990.000 SIT + DARILO MOŽNOST BREZOBRESTNEGA KREDITA POL-POL PRODAJA VOZIL: tel.: 064/425 540 in 425 542 SERVLS VOZIL: tel.: 064/421 193 in 064/421 141 Mali grad - Kamnik SOSESKA VAŠIH SANJ SE GRADI! Izjemne kreditne možnosti • Ugodnost za mlade družine velja v mesecu januarju 2000 • Vljudno vabljeni k razgovoru na obe naši lokaciji -2? ijjjjjjl Pestra ponudba stanovanjskih prostorov od 30m2 dalje • parkirna mesta v kletni etaži • možnost izbire finalne obdelave prostorov 1 O. nrilaclim 1% popusta! LJUBLJANA, Kersnikova ioa Vsak delavnik od B"^", Sobota oo 8M-i3H Telefon: 061/ 133 5040 Zli. inženiring d.d. KAMNIK, Usnjarska ulica 6 Vsak delavnik od 9H-14H, Sreda od gH-i7M Telefon: 061/ 817 523 |~T/r KMETIJSKA TRGOVINA y|Q J KUDROVEC, d.o.o. Kranjska cesta, ob spodnji železniški postaji Kamnik, tel.: 813-938 VSE ZA VRT IN KMETIJO Vam poleg rednega prodajnega programa KRMIL in ZIT nudi še: - kolofonijo (celo ali strto), salamurin -naravna čreva za klobase, naravne goveje danke, naravne mehurje, umetna čreva za salame, več vrst elastičnih mrež za meso - tehtnice, mesarske kljuke, mesarice, žage za kosti, vrvice za salame, spile Na zalogi različne LOPATE ZA SNEG, SOL ZA POSIPANJE, HRANA ZA MALE ŽIVALI IN PTICE... BELA in ČRNA FOLIJA 2, 4, 6, 8 m... Ugodno: IN0X SODI različnih velikosti ZELO UeOOMO - SLADKOR tO kg, SO kg Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13* ure. Kamniški OBČAN 8 061/83 91 311 041/662 450 AHAČIČ SERVIS TRGOVINA Domžale, Prešernova 1/a, tel. 061/722-107 faks: 061/719-475 prodajalna izdelkov gorenje MILLENIUM HIŠNE CENE barvni T V »oren je. 51 trn pralni stroji sušilni stroji hladilnik K 29« (2841) \uradni štedilnik s sttklnkcramičnn ploščo 88 Sil od 56.<>7