Uveljavljanje delegatskega sistema v delu skupščine občine Ljubljana - Šiška UVOD Temelje delegatskega sistema in delegat-skih odnosov sta postavili zvezna in republi-ška ustava ter ustrezni zakoni, ki obvezujejo skupščino družbenopolitičnih skupnosti, da v praksi izvaja delegatski sistem in uresni-čuje delegatske odnose. Rqpubliška ustava opredeljuje delegatski sistem kot osnovo skupščinskega sistema predvsem v členih 156., 160., 161., 165. in 166., ki se glasijo: Delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbeno politionih organizacijah oblikujejo svoje de-legacije zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in organizirane udeležbe pri opravljanju funk-cij skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Izhajajoč iz interesov in smernic temelj-nih samoupravnih organizacij in skupnosti in upoštevajoč interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene interese in potrebe, določa delegacija temelj-na stališča za delo delegatov v skupščini in za njihovo sodelovanje pri odločanju. Delegacije so dolžne o svojem delu in o delu delegatov v skupščini poročati temelj-nim samoupravnim organizacijam oziroma skupnostim in so za svoje delo odgovorne tem organizacijam oziroma skupnostim. Delegacija sodeluje z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za-radi sporazumnega oblikovanja skupnih re-šitev o vprašanjih iz pristojnosti skupščine in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena. Ofganizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva ozirorrta organizacija sindikata je dolžna, da s svojo dejavnostjo prispeva, da delegacije in delegati lahko kar najbolj od-govorno opravljajo svoje delo. Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi statuti in samoupravnimi sporazu-mi podrobneje določajo pravice, dolžnosti in odgovornosti za delo delegacij in delegatov ter pogoje za njihovo delo, v skladu z za-konom oziroma statutom občine. Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o ka-terih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v. skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in s temeljnimi sta-lišči delegacij oziroma družbenopolitičnih or-ganizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju. Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu obveščati delegacije in temelj-ne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale, in jim je odgovoren za svoje delo. . Vsak del^at v zboru ima pravico dajati predloge zakonov oziroma odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovne-ga področja zbora, predlagati zboru, naj ob-ravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov ali na delo upravnih organov. Delegat v zboru ima pravico obrniti se na izvršni svet ali na. predstojnike ustreznih upravnih organov z vprašanji, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristoj-nosti kot tudi zahtevati pojasnilo od pred-stojnika upravnega organa, ki mora dati delegatu zahtevano pojasnilo. . Določeno število delegatov ima pravico, da y skladu s poslovnikom predlaga izvolitev, imenovanje ali razrešitev funkcionarjev skup-ščine. Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od državnih orga- nov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skup-nosti z območja občine, v kateri je bil de-legiran, podatke, ki so mu potrebni za nje-govo delo v skupščini. Gornja določila ustave povzemamo pred-vsem z namenom, da se delegati in ostali dejavniki ponovno seznanijo s pravicami in dolžnostmi, ki jih imajo ob uveljavljanju delegatskega sistema. SKUPŠČINA IN NJENI ORGANI Skupščina občine Ljubljana-Šiška se je kot organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti konstituirala na skup-ni seji 29. aprila 1974. Isti dan so se konstituirali tudi Zbor zdru-ženega dela kot zbor delegatov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in delovnih skupnostih, Zbor krajevnih skupnosti kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organiza-cijah. V Zbor združenega dela delegirajo kon-ference delegacij 37 delegatov. Prek 300 te-meljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti je oblikovano v 37 konferenc, v katere pošilja delegate 158 voljenih delegacij s 1.125 delegati in okrog 140 organizacij združenega dela, ki imajo manj kot 30 delovnih ljudi, ki predstavljajo delegacijo in šteje približno 3.700 delovnih ljudi. Zbor združenega dela je imel od konsti-tuiranja do 1. 4. 1976 18 samostojnih sej in 16 skupnih zasedanj z ostalima zboroma. Udeležba na ločenih sejah je bila 78,6 %, na skupnih zasedanjih pa 83,7 %. Zbor združe-nega dela je na ločenih sejah obravnaval 180 točk dnevnega reda, na skupnih zasedanjih pa 136 točk dnevnega reda. V Zbor krajevnih skupnosti delegira 21 temeljnih delegacij krajevnih skupnosti 30 delegatov. Temeljne delegacije KS imajo 340 delegatov. Zbor krajevnih skupnosti je imel od konstituiranja do 1. 4. 1976 19 rednih sej in 1 izredno sejo, poleg tega pa je Zbor kra-jevnih skupnosti sodeloval na 16 skupnih za-sedanjih. tJdeležba delegatov je bila na seji Zbora krajevnih skupnosti 90 % na skup-nem zasedanju pa 93,6 %. Zbor krajevnih skupnosti je obravnaval na ločenih sejah 186 točk dnevnega reda, na skupnih sejah pa 136 točk dnevnega reda. Družbenopolitični zbor ima 30 delegatov, v katerem so zastopani: ZK — 6, Občinski sindikalni svet — 8, OK SZDL — 9, ZSMS — 3 in ZB — 4. Od konstituiranja do 1. 4. 1976 je imel družbenopolitični zbor 12 rednih in eno iz-redno sejo skupno s 56 točkami dnevnega reda. Družbenopolitični zbor je sodeloval tu-di na 16 skupnih zasedanjih. Povprečna u-deležba delegatov DPZ znaša 70,5 % in pred-stavlja za 16% nižjo udeležbo kot na ostalih dveh zborih. Na prvem skupnem zasedanju z ločenim glasovanjem je skupščina izvolila izvršilni organ, to je izvršni svet. Na prvi skupni seji je občinska skupščina tudi določila skupine delegatov zaradi dele-giranja delegatov v Zbor združenega dela in Zbor občin Skupščine mesta Ljubljane in skupščine SRS. Skupine so se oblikovale za gospodarstvo, prosvetnokulturno in socialnovarstveno področje, za delovne skupnosti državnih or-ganov, družbenopolitičnih organizacij in zdru-ženj in drugih skupnosti, ki niso organizirani kot organizacije združenega dela kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi oboroženih sil SFRJ in za druge oblike združevanja delovnih ljudi, ki delajo na pod- ročju kmetijstva oziroma na področju obrti oziroma podobnih dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pra-vico skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva ter skupine za delegiranje delegata v zbor občin SML oziroma skupščine SRS. SKUPINE ZA DELEGIRANJE DELEGATOV ZA SKUPŠČINO SML Skupina za področje gospodarstva šteje 28 delegatov in delegira 12 delegatov. Skupina za prosvetno-kulturno področje šteje 10 delegatov in delegira 1 delegata. Skupine za prosvetnokulturno področje, socialno-zdravstveno področje in skupina s področja obrti in podobnih dejavnosti ima-jo po 10 delegatov in deligirajo enega dele-gata za svoje področje. Ostale skupine za posamezna področja cb-likujemo skupaj z drugimi ljubljanskimi ob-činami. Nosilec skupine za področje kmetijske de-javnošti je SO Ljubljana-Bežigrad. Škupina ima 12 delegatov. V skupino delegiramo 4 de-legate. Nosilec skupine delovnih skupnosti držav-nih organov, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih je SO Ljubljana Moste-Polje. Skupina ima 12 delegatov. V skupino delegiramo 3 delegate. Nosilec skupine aktivnih vojaških in ci-vilnih oseb y službi y oboroženih silah SFRJ je SO Ljubljana-Center. Skupina ima 15 de-legatskih mest. V skupino delegiramo 2 cle-legata. Skupina za zbor občin SML ima 21 delega-tov in delegira 10 delegatov. SKUPINE ZA DELEGIRANJE DELEGATOV ZA SKUPŠČINO SRS Skupina za področje gospodarstva šteje 28 delegatov in delegira 5 delegatov. Skupine za ostala področja oblikujemo skupaj z drugimi občinami. Nosilec skupine za prosvetno-kulturno področje je SO Ljubljana Vič-Rudnik. Sku-pina ima 27 delegatov. V skupino delegiramo 2 delegata. Nosilec skupine za socialno zdravstveno področje je SO Ljubljana-Center. Skupina ima 19 delegatov. V skupino delegiramo 1 delegata. Nosilec skupine za obrtno in podobno dejavnoat je SO Domžale. Skupina šteje 29 delegatov. V skupino delegiramo 2 delegata. Nosilec skupine za področje kmetijstva je SO Škofja Loka. Skupina ima 20 delegatov. V skupino delegiramo 2 delegata. Nosilec skupine za področje delovnih skupnosti državnih organov, družbenopoli-tičnih organizacij, društev in drugih je SO Ljubljana-Center. Skupina ima 30 delegatov. V skupino delegiramo 2 delegata. Nosilec skupine aktivnih vojaških in ci-vilnih oseb v službi oboroženih sil SFRJ je SO Ljubljana-Center. Skupina ima 23 cle-legatov. V skupino delegiramo 2 delegata. Skupina za Zbor občin Skupščine SRS ima 22 delegatov in delegira enega delegata. Skupine za pošiljanje delegatov v zbore mestne oz. republiške skupščine so dosedaj opravile zelo zahtevno nalogo, posebno še, če upoštevamo, da zbori občinske skupščir.e, razen v izjemnih primerih, niso opravili funkcijo konference delegacij tako za mestno kot za republiško skupščino. Zato je prišlo do nezaželene prakse, da so skupine delega- tov, kot metoda dela občinske skupščine za pošiljanje delegatov v zbore mestne oziroma republiške skupščine bolj ali manj brez smernic in stališč baze že same oblikovale stališča. Zato je potrebno, da se zbori občin-ske skupščine začno pogosteje uveljavljati kot konferenca delegacij. Udeležba na sejah skupin je bila od kon-stituiranja skupin do 1. 4. 1976 od 51 do 63 %>. Tudi delegati v skupinah navajajo, da so ali preobremenjeni z delovnimi dolžnostmi ali drugimi dodatnimi funkcijami, nekaj pa je tudi takih, ki ne kažejo dovolj volje za delo v posamezni skupini. Skupini s področja prosvete in kulture ter sociale in zdravstva za SML, sta imeli dosedaj le nekaj sej, zato tudi nista redno pošiljali delegata na zase-danje Zbora združenega dela SML. Skupini, ki pošiljata delegata v Zbor združenega dela in Zbor občin SML sta pre-majhni, saj ima skupina za Zbor združenega dela (gospodarstvo) 28 delegatov in 12 dele-gatskih mest, skupina za Zbor občin pa 21 delegatov in 10 delegatskih mest v SML. Ob upoštevamju dejstva, da se sej skupin udele-žujejo povprečno le od 51 do 57 % delegatov, včasih pa tudi manj, se zaradi tega udeležu-jejo seje Zbora občin oziroma Zbora združe-nega dela SML eni in isti delegati in ni za-gotovljena zamenljivost delegatov. Na splošno velja ugotovitev, da temeljne delegacije in samoupravni organi temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ne obravnavajo gradiv za republiško oz. mestno skupščino, razen redkih izjem. Zato tudi ni neposrednega viplivanja delavcev in občanov, ki je potrebno za oblikovanje temeljnih sta-lišč oz. do njih sploh ne pride. Vse to vpliva, da skupine delegatov nimajo prepotrebnih informacij pri zavzemanju stališč ob obrav-navanju (gradiva) za mestno oz. republiško skupšeino. V prihodnje bomo morali vložiti napore, da bomo te pomanjkljivosti odpravili, sku-pinam delegatov pa odmerili tisto mesto, ki je določeno s temeljnimi načeli ustave. Skupščina je že na 2. skupnem zasedanju vseh zborov sprejela odlok o sestavi in na-logah komisij in drugih stalnih teles skup-ščine ter določila njihove pristojnosti. Skup-ščina ima- naslednji stalni svet in komisije: — svet za ljudsko obrambo, — komisijo za družbeno nadzorstvo, — komisijo za prošnje in pritožbe, — komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV, — komisijo za verska vprašanja, — komisijo za ugotavljanje izvora pre-moženja, — komisijo za volitve, imenovanja in ka-drovske zadeve, — komisijo za odlikovanja, — statutarno-pravno komisijo, — normativno-pravno komisijo, — stanovanjsko komisijo, — komisijo za varstvo prometa, — komisijo za varstvo človekovega oko-Ija, — korriisijo za splošne in notranje zade-ve, — komisijo za pregled samoupravnih ak-tov delovnih organizacij. Vsak zbor občinske skupščine ima komi-sijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov. Na 4. skupnem zasedanju vseh zborov je skupščina sprejela odlok o ustanovitvi, se-stavi in nalogah odborov vseh zborov Skup-ščine oboine Ljubljana-Šiška. Skupščina ima naslodnje skupne odbore vseh zborov skupščine: 1. odbor za družbenoekonomske odnose, 2. odbor za družbenopolitični sistem, 3. odbor za družbenoekonomski razvoj, 4. odbor za finance in proračun, 5. odbor za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, 6. koordinacijski odbor za družbeno sa-mozaščito je bil imenovan na 12. skupnem zasedanju vseh zborov 29. 10. 1975. Komisije so sestavljene iz delegatov zbo-rov, poleg tega pa jih sestavlja tudi nekaj članov, ki niso delegati, so pa strokovnjaki s svojega področja in aktivni družbenopoli-tični delavci. Obseg dela posameznih komisij je odvisen od njihovih pristojnosti, zato je bilo delovanje posameznih komisij zelo raz-lično. Največ dela so imele: komisija za vo-litve, imenovanja in kadrovske zadeve; ko-misija za ugotavljanje izvora premoženja; normatiyno-pravna komisija; ter komisija za splošne in notranje zadeve. Največ sej (36) je imela komisija za ugo-tavljanje izvora premoženja, komisija za od-likovanja (22), komisija za volitve, imenova-nja in kadrovske zadeve (21) in normativno pravna komisija (19) sej. Komisije so imele skupaj 144 sej od konstituiranja do 1. 4. 1976. Povprečna udeležba pa je bila od 60 do 90 %. Tudi število zadev, ki so jdh komisije obrav-navale je precejšnje, saj so razen komisije za ugotavljanje izvora premoženja ter statu-tarno-pravne komisije obravnavali 956 zadev. Kadrovska sestava komisije je ustrezna, večina članov pa je zelo prizadevnih. Le v nekaterih primerih bo potrebno razširiti se-stavo komisij in spremeniti strukturo članov. V prihodnje' bo potrebno doseči boljšo po vezavo komisij s strokovnimi službami, pred-vsem zaradi priprave gradiva in tudi pri oblikovanju stališč. Pregled organizacije skupščine in njenih organov nam pokaže precejšnjo razvejanost raznih oblik organov, njihovo medsebojno povezanost ter njihovih funkcij. Taka organi-zacija pa je sredstvo, da se doseže opravlja-nje funkcij občinske skupščine in s tein uresničevanje delegatskega sistema in vzpo-stavi delegatske odnose. Sestavni del skupščinskega sistema so tudi samoupravne interesne skupnosti, in sicer: 1. izobraževalna skupnost, 2. raziskovalna skupnost, 3. kulturna skupnost, 4. zdravstvena skupnost in 5. skupnost socialnega varstva, ki so bile konstituirane v začetku leta 1975. Analiza o delovanju delegatskega sistema v skupščini samoupravne interesne skupnosti bo delegatom posredovana jeseni. NEKATERE UGOTOVITVE DOSEDANJEGA DELOVANJA DELEGATSKEGA SISTEMA Iz poročil o delu delegacij za Zbor združe-nega dela in zbor kiajevnih skupnosti in poro-čila o delu Družbeno-političnega zbora izhajajo predvsem naslednje ugotovitve: — Delegatski odnosi so kot sestavni del na-še celotne družbene preobrazbe že spodbudili naše delovne ljudi in občane v temeljnih in dru-gih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih k večji pripravljenosti in sodelova-nju pri usklajevanju in dogovarjanju ter spre-jemanju odločitev v delegacijah in občinskih zborih. Obenem pa lahko ugotovimo, da delegatski sistem kot na kratko imenujemo to obliko sa-moupravljanja in samoupravnih odnosov zahte-va mnogo dela, mnogo naporov ter časa in znanja. — V tem obdobju smo res uspeli organizi-rati delegacije in konference delegacij tako, da opravljajo svojo funkcijo, čeprav je bila uspeš-nost dela oziroma aktivnost pri posameznih de-legacijah oziroma konferencah delegacij zelo različna. Vsekakor smo uspeli, da se delegacije zave-dajo svojih ustavnih pravic in dolžnosti, da enakopravno in neposredno odločajo o vseh bistvenih vprašanjih tako iz svojega delovne-ga in življenjskega okolja kot o vprašanjih naj-širše družbenopolitične skupnosti, da samostoj-no zavzemajo o predlaganem gradivu svoja sta-lišča, da predlagajo sprejem odlokov in dmgih aktov in da na zborih skupščine tvorno sode-lujejo in dokončno odločajo. To se izraža predvsem v poglobljenem delu posamezne delegacije na njihovih sejah ob ob-ravnavi gradiva za sejo zborov, ko sprejemajo svoje predloge, ugotovitve in stališča k posa-meznim točkam dnevnega reda. Ta stališča, predloge in ugotovitve dele-gacije oziroma konference delegacij z zapisniki posredujejo sekretariatu skupščine oziroma jih delegati povedo na sami seji zborov in tako tvorno sodelujejo pri opravljanju posameznega področja dela skupščine. Pri tem sicer ugotav-ljamo, da vse točke dnevnega reda za vse dele-gacije oziroma delegate niso interesantne in da se delegati poglabljajo predvsem v tista vpra-šanja in probleme, ki so neposredno vezani za njegovo delovno organizacijo oziroma z oko-ljem, v katerem delegat živi in dela, pri ostalih vprašanjih pa sicer sodeluje, a manj intezivno. — Če primerjamo aktivnost dela med dele-gacijami krajevnih skupnosti in delegacijami Zbora združenega dela, lahko ugotovimo, da so delegacije krajevnih skupnosti pogosteje in re- - lativno v večjem številu oblikovale stališča h gradivu občinske skupščine kot delegacije Zbo-ra združenega dela. Ravno tako so delegati Zbo-ra krajevnih skupnosti v večjem številu raz-pravljali na ločenih sejah zbora oziroma na skupnem zasedanju vseh zborov o posamezmh točkah dnevnega reda kot delegati ostalih dveh zborov. Pii tem pa smo dolžni pojasnilo, da dele-gati Zbora krajevnih skupnosti kot delegati Zbora združenega dela oblikujejo svoja stališča in diskutirajo pretežno o komunalnih problemih in problemih gradnje in financiranja vzgojno-varstvenih zavodov in šol, manj pa o ostalih vprašanjih. Vendar pa za zbor KS velja ugoto-vitev, da prihaja pri njih ustavna funkcija po-vsem do izraza. Da je temu tako, je vzrok v pristojnosti zbora, ki rešuje bistvena vprašanja delovnih ljudi in občanov v KS. Pri delu dele-gacij KS sicei ugotavljamo, da delegati in dele-gacije še vedno niso povsod ustrezno in dovolj povezani z vsemi ostalimi oblikami samouprav-nega in političnega dogajanja, odločanja in življenja v posamezni KS. Stališča in smernice za delegate, ki se udeležujejo sej zborov KS se zaradi tega in zaradi okoliščin ostalih dejavni-kov v KS oblikujejo še vedno v pretežni meri v okviru samih delegacij. — Delo delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih je odvisno pred-vsem od razvitiosti samoupravnih odnosov, od stopnje osveščenosti ter strokovne in družbeno-politične usposobljenosti delegatov samih, od povezartosti delegatov z delavci, od aktivnosti in dejavnosti dmžbenopolitičnih organizacij, od zadostnega obojestranskega pretoka informacij in končno gradivo od graditve delovanja dele-gacij v celoviti splet družbenoekonomskih od-nosov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Delovni Ijudje v temeljnih samoupravnih or-ganizacijah in skupnostih se povezujejo med seboj v konference delegacij, da usklajujejo stališča med delegacijami in da pošiljajo skup-nega delegata na sejo Zbora združenega dela. Večina konferenc delegacij je-dobro organi-ziranih, čeprav pri mhogih ugotavljajno (ca. 40 odstotkov), da se pred zasedanjem Zbora zdru-ženega dela le formalno sestanejo in določijo delegata za zasedanje Zbora združenega dela. Predloge dnevnih redov zasedanj Zbora zdru-ženega dela sicer pregledajo, vendar razprave pri mnogih ni in tako tudi ne stališč. Pri neka-terih konferencah so zapisniki delegacij, ki jih pošiljajo sekretariatom skupščine več ali manj standardni: pri vsaki predlagani točki oziroma materialu za obravnavo na Zboru združenega dela je pripis »delegacija se strinja« ali »dele-gati nimajo pripomb«. Čeprav razen redkih izjem, konference dele-gacij pošiljajo sekretariatu skupščine zapisnike svojih sejah, pa je vsebinsko delo konferenc ze-lo težko ovrednotiti, kajti kot že povedano v pretežni večini v zapisnikih ni posebnih stališč. Na splošno so konference delegacij še vedno borijo za sklepčnost na sejah. Izjeme so pred-vsem tam, kjer konferenco delegacij sestavljajo delegacije iste organizacije združenega dela, ali pa so delegacije iz zelo sorodnih dejavnosti. Najslabše delajo tiste konference in tudi skoraj nikoli niso sklepčne, v katerih je združenih ve-liko delegacij iz manjših delovnih organizacij. — Poseben problem so delovne organizacije, ki imajo do 30 zaposlenih in celotni delovni kolektiv opiavlja funkcijo delegacije. Ta dele-gacije se še veliko teže sestajajo kot v tistih delovnih organizacijah, kjer volijo delegate in štejejo delegacije od 5 do 15 članov. V delov-nih organizacijah, ki imajo do 30 zaposlenih, je praktično delegacija zbor delovnega kolektiva Priloga JT 2 ali zbor oziroma svet delovne skupnosti. Tod so zasedanja redlja, ker je ljudi težko zbrati in še takrat, kadar so, po večini niso v času, ko je treba obravnavati gradivo, ki je na dnevnih re-dih zasedanj zbora združenega dela. Delovanje delegacije mnogokrat sloni le na prizadevanju posameznega delegata, ki pred-vsem po neformalni poti išče stališča in mnenja. Vodje so včasih v zelo težkem položaju, če ho-čejo le formalno speljati sejo delegacije oziro-ma konference, posebno pri zahtevnejših gradi-vih (gospodarski plani in programi, resolucije). Tudi roki so največkrat prekratki in je nemo-goče razširiti razpravo tudi med delovnimi ljudmi. — Pri dosedanjem tempu usklajevanja zako-nodaje z ustavo bo tak položaj še nekaj časa trajal, zato bomo morali posvetiti posebno po-zornost objektivnim težavam, delegacij pri pri-pravi gradiva, primernih rokih in informiranju. Enofazni postopek pri skupščinskih predpisih je premalo za poglobljeno razpravo ter bi delegati že lahko prej dobivali vsaj informacijo s kratko obrazložitvijo, kaj se pripravlja za seje, zakaj je tak piedpis potreben, kaj se s tem spreminja in njegove formalne posledice. Predlagatelj bi lahko v kratkem izvlečku posredoval takšno obrazložitev, preden bo predlagal formalno ob-likovan predpis. Pogoj uspešnega dela delegacij pa je vklju-čitev v samoupravljanje TOZD, da ne posta-nejo delegacije le delovni odbori za zbor ZZD brez notranje povezave. Verjetno bi temu pri-pomoglo tudi pošiljanje gradiva za skupščino neposredno v delovno organizacijo za vso de-legacijo. Po tolikšnem času pa je že možno zah-tevati, da gradivo sprejmejo delegacije, in da v TOZD organizirajo tako, da bodo delegati to gradivo tudi dobili. Ce delegati niso seznanjeni s problemi sre-dine, v kateri delajo, če niso seznanjeni s skle-pi samoupravnih organov — to pa je praksa predvsem v tistih delovnih oiganizacijah, ki nimajo ne svojih glasil, ne drugega posrednega ali neposrednega obveščanja, ter v tistih, ki so dislocirane od svojih matičnih delovnih organi-zacij — je razumljivo, da se na sestankih, na zasedanjih zborov itd. ne morejo vključiti v razpravo in tako postanejo pasivni člani dele-gacije, konference delegacij in občinske skup-ščine. Predlogi za nadaljnje delo 1. Zagotoviti tak sistem komuniciranja, ki bo zagotovil pretok informacij iz temeljnih skupnosti v skupščini in nazaj, v katerem bodo delovni ljudje in občani ter njihove delegacije pravočasno seznanjeni z vprašanji, ki so na dnevnem redu sej zborov. 2. Gradivo za seje zborov naj bi bilo napi-. sano kratko, jedrnato in razumljivo in vsebo- vati bi moralo odgovore na bistvena vprašanja: — zakaj je prišlo do obravnave določenih problemov (predlog odloka) oziroma oceno takšnih ali drugačnih gibanj, — kakšen osnovni motiv (politični) je vo-dil predlagatelja, da je izoblikoval predlog, — v čem se gradivo razlikuje od prejšnjih oziroma obstoječih rešitev na tem področju, — katere so bistvene novosti predloga ozi-roma predlaganega gradiva, — kakšne bodo posledice materialne ali dru-gačne, če delegati določen predlog sprejmejo oziroma ne sprejmejo, — za sprejemanje normativnih aktov je nuj-no treba uvesti dvofazni postopek (osnutek in predlog), — osnutki oziroma predlogi odlokov oziro-ma zakonov naj bi se dostavljali le vodjem de-legacij in vodjem konferenc delegacij, delegati pa naj bi prejemali predvsem le kratko vsebi-no predlaganega predpisa, to je razlago, kaj se s predlaganim osnutkom ureja oziroma kakšne spremembe nastopajo s predlaganim jiormativ-nim aktom v primerjavi z obstoječimi tozadev-nimi predpisi. 3. Podaljšati je treba časovne razmake med dostavo gradiva delegacijam in zasedanjemzbo-rov na 30 dni. 4. V samoupravnih aktih organizacij združe-nega dela in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih opredeliti odnos do delegatskega sistema in konkretno razmejiti vse pravice in dolžnosti delegatov samoupravnih in družbeno-političnih faktorjev ter strokovnih služb. Opre-deliti in izpopolniti sistem obveščanja. V samoupravnih aktih delovnih organizacij naj bi bila opredeljena predvsem naslednja vprašanja: — o čem mora razpravljati delovna skup-nost kot celota v zboru delavcev, — katera vprašanja obravnavajo samo-upravni organi skupno z delegacijo, — vprašanja, ki jih samoupravni organi mo-rajo obravnavati, če to zahteva delegacija, — vprašanja, ki jih je na predlog delavske-ga sveta dolžna obravnavati delegacija, — sodelovanje članov delegacije pri delu samoupravnih roganov, — katera vprašanja lahko obravnava dele-gacija sama in tudi sama oblikuje stališča. 5. Doseči je treba' večje sodelovanje z de-legacijami temeljnih samoupravnih skupnosti in njihovimi organi samoupravljanja ter družbeno-političnimi organizacijami, kakor tudi z delega-cijami za samoupravne interesne skupnosti. Vzpostaviti je treba tudi večje sodelovanje med delegacijo TOZD in delegacijo krajevnih skup-nosti po sedežu TOZD. 6. Ravno tako je treba doseči večje sode-lovanje z delegacijami krajevnih skupnosti z organi samoupravljanja ter družbenopolitičnimi organizacijami zaradi oblikovanja učinkovitej-ših stališč in piedlogov do konkretnega gra-diva občinske skupščine. Sistem samoupravnega odločanja je po-trebno razširiti, predvsem po vprašanjih, ki ne-posredno zadevajo delovne ljudi in občane ter prenesti odločanje v bazo, to je na zbore de-lovnih ljudi in občanov. V vaških krajevnih skupnostih naj bi te-meljne delegacije oiganizirale razpiavo tudi prek vaških odborov SZDL, v mestnih krajev-nih skupnostih pa preko odborov SZDL in hiš-nih svetov. 7. izboljšati je treba komuniciranje temelj-nih delegacij z drugimi dejavniki v KS. Razrešiti je treba vse odmike in jih uskladiti z ustavnimi načeli povsod tam, kjer so ugo-tovljeni. V krajevnih skupnostih je potrebno ustvariti pogoje za pogostejše sklice zborov občanov in delovnih ljudi, ker bodo imele delegacije mož-nost poročati o svojem delu, hkrati pa dobiti in povzeti pobude, želje in hotenja občanov. 8. Zagotoviti je treba, da bodo pri obliko-vanju delovnih programov zborov oziroma skupščine prišli v celoti do izraza interesi de-lovnih ljudi in občanov; zato morajo biti pro-grami sprejeti na podlagi najširše razprave v temeljnih samoupfavnih organizacijah in skup-nostih. 9. Preiti na takšno določanje dnevnih le-dov, ki bodo krajši in vsebinsko kar se da za-okroženi. 10. Zbori občinske skupščine kot konferenca delegacij za republiško skupščino naj obrav-navajo vse pomembnejše zadeve, o katerih. od-loča republiška skupščina in do njih zavzemajo stališča, zlasti to velja glede tistih zadev od katerih je predvsem odvisen družbenoekonom-ski razvoj delovnih Ijudi in občanov. 11. Časovno programirati delo zborov skup-ščine, tako da bodo imele delegacije in konfe-rence delegacij na razpolago dovolj časa za razpravo in da bodo odbori lahko pravočasno usklajevali stališča, ki jih po delegatih posredu-jejo skupščini posamezne delegacije. 12. Vlogo komisij in odborov zborov opre-deliti tako, da bodo s svojim delom kar največ pripomogli, da bodo v skupščinskih odločitvah upoštevana mnenja, stališča in predlogi temelj-nih samoupravnih organizacij in skupnosti in njihovih delegacij, kakor tudi mnenje diugih zainteresiranih organov in organizacij, potem ko se bodo ta stališča medsebojno soočala in usklajevala, da bo njihova vsebina zajeta prav-no pravilno v oblikah rešitev in da bodo pri tem upoštevane stvarne ugotovitve. Komisije in odbori skupščine naj bi sprem-Ijali izvajanje politike, ki si jo je določila skupščina, ugotavljali stanje na posameznih področjih družbenega življenja ter spremljali lzvrševanje zakonov, odlokov in drugih sploš-nih aktov. 13. Na sejah Zbora združenega dela je pre-malo gradiva, ki obravnava gospodarska pod-ročja, o katerih Zbor združenega dela samo-stojno odloča kot na primer: razpolaganje, upo-raba in upravljanje z družbenimi sredstvi, sa-moupravljanje v organizacijah združenega dela, varstva pri delu, bančništva, kreditno monetar-nega sistema, stanje in razvoj posameznih go-spodarskih področij, razvoj in uveljavljanje in-ventivne dejavnosti, varstvo kakovosti proiz-vodov in storitev in podobno. 14. Delegati Družebno-političnega zbora naj bi se v bodoče bolj angažirali po vprašanju uveljavljanja delegatskega sistema in razvija-nju delegatskih odnosov v TOZD, OZD in kra-jevnih skupnostih. 15. Zagotoviti je treba ustavnost delovanja skupin za Zbor občin mesta Ljubljane in Skup-ščine SR Slovenije, tako da bo povezava stekla od baze prek zborov občinske skupščine. 16. Družbenopolitične organizacije naj ne-nehno skrbijo za izobraževanje delegatov in za potreben dotok kadrov na delegatske funk-cije. Povsod, kjer je potrebno, je treba razpi-sati in izvesti nadomestne volitve. 17. Uveljavljanje delegatskega sistema in razvijanje delegatskih odnosov ni izključno na-loga delegatov, ampak so zato odgovorni vsi delovni ljudje in občani v svojih temeljnih sa-moupravnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah. Posebno vlogo ima pri tem or-ganizacija SZDL in zveza sindikatov, ki morata storiti vse, da bodo delovni ljudje in občani, ki opravljajo delegatske funkcije sposobni za izvr-ševanje delegatskih nalog. 18. Sekretariat skupščine organizirati tako, da bo sposoben pomagati delegatom v skup-ščiiii in njenih zborih ter delovnih telesih skupščine oziroma zborov pri opravljanju nji-hovih funkcij. Sprejeti sklepi občinskih zborov na januarskih sejah Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti sta na skupnem zasedanju z ločenim glasovanjem na 16. oziroma 17. seji dne 27. 1. 1976 po razpravi sprejela: 1. Predlog programa družbenega razvoja Ljubljane za leto 1976. Zbora ugotavljata, da so osnovna izhodišča programa v skladu z nalogami, ki jih opredelju-je republiška resolucija ter se zato z navedeni-mi izhodišči strinjata. Vse pismene pripombe in predloge konfe-renc delegacij in delegacij KS ter izvlečke iz razprave na zasedanju pa so bile posredovane skupščini mesta Ljubljane. 2. Osnutek družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v Ljubljani s pripombami in stališčj koordinacijskega odbora za družbeno samoza-ščito Ljubljana-Šiška ter pismenimi pripombami in stališči konferenc delegacij in delegacij kra-jevnih skupnosti. 3. Amandmaje k predlogu odloka o zavaro-vanju zraka pred onesnaženjem na območju mesta Ljubljane. Zbora sta sprejela k navedenemu predlogu odloka 7 amandmajev, ki so bili posredovani skupaj s pripombami in stališči skupščini mesta Ljubljane. 4. Soglasje k finančnemu načrtu sklada ljub-ljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in VVZ za leto 1976. Izvršnemu svetu pa sta zbora priporočila, da doseže soglasje z ljubljanskimi občinami za za-gotovitev sredstev za pokritje finančnega na-črta sklada. V kolikor pa tega soglasja ne do-seže oziroma če pride do pomanjkanja sredstev za financiranje, predlaga skladu ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in VVZ rebalans finančnega načrta sklada s tem, da se določijo prednoslni objekti glede na današnjo obreme-njenost posameznih šolskih okolišev in okolišev VVZ. 5. Sklep o podaljšanju veljavnosti dogovora o politiki stanarin za leto 1975. Veljavnost dogovora o politiki stanarin za leto 1975 je bila podaljšana, dokler se ne sprej-me tak dogovor o politiki stanarin za leto 1976. 6. Odlok o spremembi odloka o prenehanju nekaterih skladov občine Ljubljana-Šiška. 7. Osnutek zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju. Zbora sta se strinjala z osnutkom zakona ter sprejela stališča in pripombe, katere so dali ko-ordinacijski odbor za družbeno samozaščito, odbor za urbanizem, stanovanjsko in komunal-no gospodarstvo in komisija za varstvo okolja. Predlogi in pripombe so bile posredovane Skupščini SRS oziroma njenim delovnim tele-som, da jih upošteva pri oblikovanju predloga zakona. 8. Zaključno poročilo o izgradiiji kopališča Tivoli v Ljubljani s pripombami, stališči in vprašanji, ki so bila posredovana skupščini me-sta Ljubljane. Družbenopolitični zbor se je sestal na 10. se-ji 26. januarja 1976 ter razpravljal o predlogu programa družbenega razvoja Ljubljane za leto 1976 in osnutku družbenega dogovora o družbe-ni samozaščiti v Ljubljani ter sprejel enake sklepe kot ostala dva zbora. Na februarskih sejah Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti sta na 17. oziroma 18. seji na ločenih sejah dne 23. februarja po razpravi sprejela: 1. Odlok o spremembah in dopolnitvah od-loka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od piačil za storitve 2. Odlok o sremembi odloka o davku na pro-met nepremičnin 3. Odlok o spremembi in dopolnitvi odl-oka o davkih občanov 4. Soglasje k investicijskemu programu pri-zidka osnovne šole Zvonka Runka 5. Soglasje k investicijskemu programu pri-zidka za izgradnjo VVZ Litostroj 6. Soglasje k idejnemu projektu osnovne šo-le Koseze 7. Predvidevanja gospodarskega razvoja v občini Ljubljana-Šiška za leto 1976 8. Poročilo o delu samoupravne stanovanj-ske skupnosti občine Ljubljana-Šiška Zbor krajevnih skupnosti pa je še sprejel dopolnitev sklepa o imenovanju ulic in trgov. Družbeno-politični zbor je na 11. seji dne 23. februarja razpravljal tudi o predvidevanjih gospodarskega razvoja v občini Ljubljana-Siška za leto 1976 ter sprejel taka organizacijska iz-hodišča gospodarskega razvoja za leto 1976 kot jih je predložil izvršni svet občine: Razen tega je razpravljal tudi o poročilu o izvajanju druž-benega dogovora o temeljih kadrovske politike na območju občine Ljubljana-Šiška ter sprejel take sklepe, kot sta jih sprejela ostala dva zbo-ra na skupnem zasedanju 24. februarja 1976. Vsi trije zbori občinske skupščine so na 15. skupnem zasedanju z ločenim glasovanjem 24. februarja 1976 po razpravi sprejeli: 1. INFORMACIJO O PREDLOGU DRUŽBENEGA DOGOVORA O RAZPOREJANJU DOHODKA V LETU 1976 2. DOGOVOR O SPLOŠNI PORA-Bl VOBČINAH V LETU 1976 3. POROČILO O IZVAJANJU DRUŽBENEGA DOGOVORA O TEMELJIH KADROVSKE POLITIKE NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA s stališči izvršnega sveta in dopolnitvami, ki jih je sprejel Družbenopolitični žbor, tako da se v prečiščenem besedilu glase: a) Kadrovsko politiko je treba enako kot druga področja, vključiti v družbeni plan raz-voja občine za razdobje 1976—1980. b) Skupna komisija podpisnic družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike občine Šiška naj čimprej izdela program svojega deia in vanj vključi kot prioriteto: — spremljanje in usmerjanje letnih, sred-njeročnih in dolgoročnih programov kadrov podpisnikov; — analiziranje kadrovske situacije na ob-močju občine in spremljanje izvajanja določil družbenega dogovora; — spodbujanje reševanja nalog na območju kadrovske politike s samoupravnim dogovarja-njem nosilcev kadrovske politike; — sodelovanje pri izpopolnjevanju celotne-ga koncepta dolgoročne samoupravne kadrov-ske politike na območju mesta Ljubljane in — dajanje pobud za oblikovanje razisko-valnih nalog s področja kadrovske politike, c) Komisija za pregled samoupravnih aktov pri Skupščini občine naj nasploh pospeši delo za pregled samoupravnih aktov v OZD in TOZD, zlasti pa še z vidika uresničevanja do-ločil družbenega dogovora o temeljih kadrov-ske politike v samoupravnih aktih. č) Skupna komisija podpisnikov družbene-ga dogovora naj v sodelovanju z družbenopoli-tičnimi organizacijami vodi akcijo, da k druž-benemu dogovoru o temeljih kadrovske poli-tike pristopijo tudi tiste OZD in TOZD na ob-močju občine, ki tega še niso storile. 3. Skupna komisija podpisnic družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike občine Šiška naj vključi v svoj program dela tudi predloge, ki so jih podali delegati Družbeno-političnega zbora na 11. seji, kakor tudi pisme-ne predloge delegacij, ki so bili iznešeni na današnjem skupnem zasedanju. 4. Skupna komisija podpisnikov družbene-ga dogovora o temeljih kadrovske politike na območju občine Ljubljana-Šiška naj preko svo-jih delegatov v mestni komisiji za spremljanje družbenega dogovora o temeljih kadrovske po-litike predlaga, da se ugotovi potreba po funk-cionalnem izobraževanju zaposlenih v mestu Ljubljana in na osnovi tega poskuša v sodelo-vanju z izobraževalnimi inštitucijami uskladiti programe izobraževanja ob delu za dejanske potrebe podpisnic družbenega dogovora. 4. ODLOK O NAGRADAH IN PR!-ZNANJIH OBČINE LJUBLJANA- ŠIŠKA 5. PRAVILNIK O DOLOČITVI KRI-TERIJEV IN POSTOPKA ZA PO- DELJEVANJE NAGRAD IN PRI-ZNANJ OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA 6. VOLITVE IN IMENOVANJA 1. Sklep o imenovanju žirije za podelitev nagrad in priznanj občine Ljubljana-Šiška in si-cer: BORŠTNIK Franc ZUPANClC Mima SVETE Nada HVALE Stanko GORNIK Karol ER2EN ing. Boris OKRŠLAR Ana MARTINUC Jana HRIGAR Boris KUHAR Janez MURN Marija 2. Sklep, da se v kamisijo za javne natečaje za oddajo stavbnega zemljišča imenuje: PREMOŽE Rafael ČUK Dušan LEVICNIK dr. Miloš REHBERGER Otmar ZAVAŠNIK Ladislav 3. Sklep o razrešitvi Franca KOGOVŠKA, tajnika komisije za ugotav]janje izvora premo-ženja 4. Sklep o imenovanju Zdenka VERLICA za tajnika komisije za ugotavljanje izvora premo-ženja 5. Sklep o imenovanju Bogdana ŠTURMA za družbenega pravobranilca samoupravljanja. Na marčnih sejah Zbor družbenega dela in Zbor krajevnih skupnosti sta imela 18. oz. 19. sejo dne 15. oz. 16. marca 1976 in sta po razpravi sprejela: 1. Osnutek odloka o proračunu občine Ljub-Ijana-Šiška v letu 1976 2. Osnutek programa razvoja gospodarskih in družinskih dejavnosti občine Ljubljana-Šiška za leto 1976 3. Družbeni dogovor o programiranju, fi-nanciranju in združevanju sredstev za gradnjo domov za upokojence — starejše občane mesta Ljubljane 4. Dogovor o sofinanciranju dejavnosti skupnosti občin ljubljanske regije 5. Informacija o vselitvi v solidarnostna sta-novanja v Draveljski gmajni Družbeno-politični zbor se je sestal na 12. seji dne 16. marca 1976 in po razpravi sprejel: 1. Osnutek programa razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti občine Ljubljana-S.iška za Jeto 1976 2. Poročilo o delu uprave za notranje zade-ve Skupščine mesta Ljubljane v letu 1975 z na-slednjimi sklepi: a) Družbeno-politični zbor predlaga mestni konferenci SZDL in občinski konferenci SZDL Ljubljana-Siška, da organizira razpravo o vse-bini in oblikah požarnega varstva v Ljubljani in pri tem upošteva gradivo, ki ga je pripravil iniciativni odbor za ustanovitev mestne požarne varnosti. b) Družbeno-politični zbor se zavzema za čimprejšnjo ureditev problema preskrbe z za-dostnimi količinami vode ob požarih; strokovne službe Skupščine mesta Ljubljane naj poiščejo še dodatne rešitve poleg predvidenih drč ob Ljubljanici in Grubarjevem kanalu. c) Družbeno-politični zbor predlaga mestni konferenci SZDL in občinski konferenci SZDL Ljubljana-Siška, da organizira razpravo o vklju-čevanju društev v nove samoupravne odnose zlasti pa o vprašanju uskladitve statutov z no-vim zakonom in ustavo. č) Družbeno-politični zbor predlaga IS Skup-ščine mesta Ljubljane, da zagotovi, da bo u-prava za notranje zadeve dosledno uporabila vse instrumente, ki bodo zagotavljali, da bodo organizatorji javnih shodov in prireditev za-gotovili ustrezne varnostne ukrepe in redarsko službo. d) Družbeno-politični zbor podpira iniciativo IS SML za spremembo zakona o evidenci nasta-nitve občanov, ki naj bi predpisal še dodatni pogoj za prijavo stalnega bivališča, in sicer dokaz o ureditvi stanovanjskih pogojev za nor-malno prebivanje, poleg doslej predpisanega pogoja, odjave prejšnjega prebivališča. e) Družbeno-politični zbor podpira iniciati-vo uprave za notranje zadeve po zgraditvi ko-munalnega informacijskega sistema, v katerem bi poleg obdelave podatkov in prispevkov ter prostorskega načrtovanja, vključili tudi področ-je dela upTave za notranje zadeve ker povečani obsega dela uprave narekuje, da se čimprej v interesu občanov uvede avtomatska obdelava podatkov. Vsi zbori občinske skupščine so se sestali tudi na 16. skupnem zasedanju 30. marca 1976 ter po razpravi sprejeli: 1. Program razvoja gospodarskih in druž-benih dejavnosti občine Ljubljana-Siška za le-to 1976 2. Odlok o proračunu občine Ljubljana-Siška s finančnimi načrti posebnih računov in skla-dov za leto 1976 3. Sklep o potrditvi statuta osnovne šole Ivan Novak-Očka 4. Volitve in imenovanja — Sklep o izvolitvi predsednika sodišča in sodnikov z lastnostjo ter brez lastnosti delav-cev v združenem delu sodišča združenega dela v Ljubljani Za predsednika sodišča združenega dela je bil izvoljen BALOH Jože Za sodnika z lastnostjo delavca v združenem delu je bil izvoljen POPOVIČ Peter Za sodnika brez lastnosti delavcev v zdru-ženem delu so bili izvoljeni: KOVAČIČ Franc, ILIŠIC Marko, DEISINGER Mitja, LAVRlC Borut. — dolžnosti ravnatelja osnovne šole »Sta-neta Kosca« Smartno je bil razrešen tov. PRAINTZ Drago Ln sicer s 16. 4. 1976.