TEUTON: CHelsea 3—3878
No. 104. — Stev. 104.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev y Ameriki*
Entered as Second Class Hatter September 21, 1303, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—3871
NEW YORK, MONDAY, MAY 4, 1936. — PONEDELJEK, 4. MAJA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV,
PODIVJANA DRUHAL JE ZAZGALA ADDIS ABABO
Prestolica brez vlade postala žrtev plenjenja
HAILE SELASSIE JE POBEGNIL Z VLAKOM V MESTO DŽIBUTI
Italijanski letalci bombardirali cesarjev vlak. — V Addis Ababi je bilo več velikih poslopij zažganih. — Združene države v brezžični zvezi z ameriškim poslanikom Engertom. — Haile Selassie prosil Ligo naj ijstavi Italijane.
WASHINGTON, D. C., 3. maja. — "United Press" poroča, da je abesinsko glavno-mesto Addis Ababa v rokah pijane in podivjane druhali, ki pleni mesto in je zažgala več največjih poslopij sredi
mesta.
Cesar Haile Selassie je s svojo družino in svojimi ministri pobegnil iz dežele. Odpeljal se je z vlakom v Džibuti v francoski Somaliji.
Kot poroča ameriški poslanik, so tujci poiskali zavetje v svojih poslaništvih. Poročevalec United Press, Ben Ames in njegov tolmač sta bila ranjena s sabljo, toda nista nevarno ranjena.
Sredi mesta divja požar, katerega je druhal zanetila v največjih poslopjih. Ljudstvo divje drvi po ulicah, pleni, zažiga in podira vladna poslopja in hiše meščanov. Požgana in oplenjena je bila celo cesarjeva palača. Po mestu je slišati strele iz pušk. — Neznano število ljudi je bilo ubitih.
Poročila pošilja ameriška brezžična postaja, ki je bila postavljena pred nekaj meseci. Vsled neugodnega ozračja pa so poročila kratka in nejalsna.
Kot naznanja Havas časnikarska agentura, so i-talijanski letalci bombardirali negušev vlak, toda bomba vlaka ni zadela.
Več tisoč Abesincev se je pridružilo svojemu cesarju na begu, oni pa, ki so ostali v mestu, so pričeli pleniti. Več strelov je zadelo ameriško poslaništvo, ki se nahaja izven mestta, toda nikdo ni bil ranjen.
Vsa mestna oblast je padla in mdstu vlada ljudska druhal. Kako velika je škoda, ni mogoče dognati. Znano je samo, da je mnogo malih hiš domačinov in tudi velikih poslopij v plamenih.
Ameriški poslanik Cornelius Van H. Engert poroča, da je v njegovem poslaništvu iskalo zavetje 30 Grkov in 6 Rusov.
DZlBUTI, Francoska Somalija, 3. maja. — Ce sarski vlak, ki pelje družino cesarja Haile Selassiea, je dospel v Diredawo. Neko nepotrjeno poročile pravi, da se neguš ne nahaja v vlaku, temveč, da je ostal blizu Addis Ababe.
RIM, Italija, 3. maja. — Poročilo, da je cesar j Haile Selaaeie pobegnil iz svoje dežele, je spravilo | Rim v velikansko veselje. Zmagoslavje se je pričelo brez načrta vlade, ki je že pred nekaj dnevi pozvala prebivalstvo, da se pripravi na obhajanje zmage.
2ENEVA, Švica, 30. maja. — Ligini krogi so mnenja, .da je abesinski cesar Haile Selassie na potu v Ženevo. Nekateri domnevajo, da se bo "kralj kraljev" vdeležil seje Lige narodov 1 I. maja, in bo dramatično prosil za pomoč.
Haile Selassie je ves čas prosil Ligi narodov, da vstavi Mussolinijevo' prodiranje v njegovo deželo. Razen gospodarskih in finančnih sankcij, ni mogla Liga ukreniti ničesar. Sedaj bo pa Haile Selasfeie najbrž porabil vso svojo govorniško sposobnost, da pregovori Ligo, da reši njegovo cesarstvo popolnega razpada.
TORNADO
NAZAPADU
V Iowi in Minnesoti je bilo ranjenih 50 ljudi. — Vodovodni režervar v Oklahomi je počil.
SPIRIT, Iowa, 3. maja. — Tornado, ki je divjal v severo-zapadnem delu Iowe in v južni Minnesoti, je zahteval najmanj tri človeška življenja in najmanj 50 ljudi je bilo ranjenih-
Vihar se je pomikal v ser-petinah proti severu na razdaljo 50 milj. Opustošena pokrajina je široka okoli četrt milje.
Mrtvi so: 35 let stara žena faimierja Julius, Heuer; hlapec na farmi, 18 let stari Herman Roskens in 19 let stari sin farmerja Schelmeski. Težko 'ho okreval 5 let stari Du-ane Ringler, kateremu je leteče poleno razhilo glavo.
Mrs. Heuer, ki je imela dva tedna starega otroka, je ležala in ko je njen mož hotel no-sti v klet, ki je zavarovana proti tornado, mu jo je vihar iztrgal iz rok ter jo treščil med farmsko orodje. Bila je na mestu mrtva.
ELK CITY, Okla., 3 maja. — Mestu, ki ima 7000 prebivalcev, preti -pomanjkanje vode, ker je v-led hudih nalivov narastla voda porušila jez re-zervarja. Voda je na svojem potu odnesla avtomobil in njegovega lastnika do sedaj še niso našli. Pet oseb je bilo ranjenih.
Država je na kraj nesreče poslala zdravnike in inžinirje, da preprečijo epidemijo tifu-
sa.
VELIKA VSOTA ZA POPLAVE
WASHINGTON, D. C., 3. maja.—Odbor poslanske zbornice za kontrolo povodnji je o-dobril predlogo za $275,000,000, kateri znesek bo porabljen za zgradbo jezov ol> Mississippi južno od MemphLsa.
WENDEL0V
0DVAJALEC _ARETIR-AN
Murray Bleefeld je bil v Albany aretiran. -— Detektiv Parker priznava, da je napravil veliko pomoto.
V -petek dopoldne je bil v Albany, N Y. aretiran Murray Bleefeld, ki je bil vdeležen pri odvedbi Paula Weil tie la. Do sedaj so bili v zvezi s to odvedbo aretirani Shlossman, Weiss in Bleefeld.
Takoj, ko je bil Bleefeld pripeljan v Brooklyn, ga je zaslišal državni pravdnik William F. X. Geoghan.
Bleefeld je olnlolžil detektiva Ellis Parkerja, da je zasnoval Wendelovo odvedbo. Državni pravdnik bo sedaj tudi proti Parker ju vložil obdolžbo odvedbo.
Pri Geoghanu pa zglasil Sol Marcus iz Trento na in mu povedal, da je dvakrat nesel Bleefeldovi ženi v Brooklyn denar; enkrat $90, drugič pa $*i0. Marcus pravi, da mu je denar dal lastnik gostilne American House Bar v Trentonu John Arbitel, ki pa je izginil
Ravno tako je tudi izginil Parkerjev sin Ellis Parker, proti kateremu je drž. pravdnik Geoghan izposloval zaporno povelje.
FLEMINGTON, N. J., 3. maja. — Ellis Parker, ki je bil nekdaj znan kot detektiv, 4'ki se še nikdar ni zmotil", je državnemu pravdniku Anthony M. Haucku priznal, tla je bilo njegovo postovanje v Wende-lovi zadevi velikanska neumnost. Rekel mu je, da proti P Wenedlu ni nikdar imel niti najmanjšega dokaza.
Vsled prisiljenega Wendelo-vega priznanja, da je odvedel Lindberghovega otroka, je bila H a up tm an nova usmrticev za tri dni od god ena.
BALKAN. ZVEZA NEVAREN j NEMČIJA IN RAZCEPLJENA ZLOČINEC PRIJET I MANČUKU0
Grška in Turčija ne marate biti zapletene v zadeve osrednje Evrope. Aras bo skušal poravnati spor.
ISTANBUL, Turčija, 3 maja. — Turški vnanji minister Tevfik Ruzdi Aras je odpotoval v Atene, od koder bo skupno z grškim min i-trškim predsednikom Johnom Metaxasom šel v Beograd na sejo sveta Balkanske zveze-
VN0RLEANSU
A Ivina Karpisa so detektivi prijeli.— Na vesti ima odvedbe, rope in umore. — 2 njim je bi) tudi aretiran en to-
Trgovska pogodba je bila potrebna, ker je trgovina zelo padla. — Ni-kakih političnih določb.
vans m njegova teljica.
se
Ta seja bo velike važnosti, ker so se zadnje čase med čla nicami zveze pokazala različna mišljenja glede obveznosti v iz ven-l >a l ka n s kili za* 1 e vali.
MORILEC MATERE OPROŠČEN
PATERSON, N. J., 3 maja. — Enajst let stari Michael Ko-roteff, ki je stal pred sodiščem zaradi umora svoje matere, je bil oproščen.
Mladi Michael ni hotel jesti juhe ,ker mu mati ni hotela obljubiti, da bo šel jahat ponija. Ker se je bal, da bi ga mati na-tepla zaradi nepokornosti, je stekel v sosedno sobo in vzel puško svojega očeta. Mati mu ukaže, da puško odloži, toda deček je puško nameril in sprožil. Mati je bila na mestu mrtva-
Štiri države Balkanske zve
ze -o razcepljene v dve skuipi
ni. Jugoslavija in Romunska
se v prvi vrsti zanimate za za-
deve o<sr«»drije Evrope, Grška se je tudi/.	, ■ , ,
i in lurcija pa, ki ste sredozemski državi, se ne zmenite toliko za zadeve, ki niso v neposrednem stiku z Balkanom. Ker tedaj njihovi intersi niso isti, tedaj bodo le težko gledale iz cči kot članice ene in iste zveze.
Odkar je bila pred dvema letoma podpisana ta pogodba, je Grška vedno izražala bojazen, da bo prej ali slej zaple lena v zadeve osrednje Evrope ter bo vsled tega prišla v spor s kako sredozemsko velesilo, s katero jo vežejo prijateljski odnosa j i.
Taka bojazen vlada tudi v Turčiji, dasiravno jo je turška vlada pokazala samo en krat, ko je prišlo v Ankaro po ročilo, da so se" balkanski delegati v Ženevi dogovorili za skupno politiko glede Nemčije, ko je zavrgla loearnsko pogodbo.
Turški vnanji minister bo moral porabiti vse svoje diplomatske zmožnosti, da bo na seji v Beogradu med obema skupinama dosegel sporazum.
Upati je tudi, da bo namestnik turškega vnanjega ministra Numan Menemen Jogiou, Ta teden bo v Greaier New, ki je prišel v Bukarešto, pri-
NEW ORLEANS, La., maja. — A Ivin Karpis, ki ponaša s pridevkom javni sovražnik št. 1 in za katerega je bila razpisana nagrada $7000, je bil v petek popoldne prijet, ko je s svojim tovarišem Fre-dom Ilunterjem in prijateljico
TOKIO, Japonska, L maja. A' japonskem zunanjem uradu v prija- j Tokio je bilo podpisana nemško mančukuauska trgovska pogodba.
Pogodba ne vsebuje nikakili političnih določb in ves čas pogajanj ni prišlo na vrsto politično vprašanje.
V imenu Nemčije je pogodbo podpisal načelnik nemško trgovske misije dr. Otto Kiep, Mančukuo pa je zastopal man-čukuanski poslanik Iisieh <i-
prišel iz hiše na ulico in se jejieh-šilr
hotel Wl,H-ljati -/. avtomobilom. | M(ii| po„a j;lrl ji pa je (lr. Kicf
STAVKA BRIVCEV V NEW Y0RKU
Detektive je osebno vodil načelnik zveznega detektivskega urada, J. Edgar Hoover, ki se je z aeroplanom pripeljal iz New Yorka, ko so ga vladni a-genti obvestili, da so Karpisa
zasledili.	v	Inikake politične barve.
Karpis, Hunter ni ženska, hi
je stara kakih 22 let in zelo lepa, so prišli iz hiše ob pol šestih zvečer in so ravno hoteli stopiti v avtomobil, ko so jih obkolili vladni detektivi z uu-merjenimi revolverji in strojnicami
Pred no je mogel poseči Kar pis po revolverju, .sta ga prijela dva detektiva, drugi pa so prijeli Hunterja in žensko. Vse tri so takoj vklenili in jih odpeljali z avtomobilom, predn > je kdo opazil, kaj se je zgodilo.
Po zaslišanju so bili v spremstvu šestih detektivov z aeroplanom odvedeni v St. Paul, Minn.
Karpis ima na svoji vesti naslednje zločine:
16. decembra. 1932 je oropal Third Northwestern National Bank v Minneapolis, Minn.; plen $20,000; trije ubiti.
30 avgusta, 1933 je oropal „jcj zavarovalnino in jo je v $30,000 plačilnega denarja ne-|ta namen zaprl v kletko s klo-ke tovarne v South St. Paul; potačami. Ker strup ni zanj
naroČite se na "glas
naroda", največji slo venski dnevnik v 7dr. DRŽAV AB-
Yorku zastavkalo nad 20,000 brivcev.
Do tega sklepa jc prišlo na seji Journeyman Barbers International Union v Labor Lyceum v Brooklvnu v soboto zvečer Brooklynski brivci so stavkali že pretekli teden.
V New Yorku pa ne bodo naenkrat zastavkali vsi brivci, temveč samo po okrajih. Prvi dan bodo zastavkali okoli Times Square, nato pa v finančnem de lu mesta in zaporedoma tudi drugih okrajih.
Brivci zahtevajo najnižjo tedensko plačo $25, pet dni dela na teden, zapiranje briv-nic ob 7 zvečer, štiri dni počitnic na leto in 50 odstotkov ko-mišna od prejemkov nad $38 na dan.
dobil romunsko vlado, da Turčiji ne bo nasprotovala pri u trdbi Dardanel-
Do sedaj v tem Romunska ni podpirala Turčije, ker se boji, da bodo tudi druge države zahtevale premembo mirovne pogodbe, zlasti, kar se tiče državnih meja.
naglo obiskal Kitajsko, ker so je kitajska vlada bala, da bo Nemčija priznala Mančukuo. l)r. Kief je kitajsko vlado pre-, pričal, da je pogodba čisto trgovskega značaja In da nima.
Ker je neinško-mančulnan-ska trgovina zadnje leto zelo padla, je bilo treba skleniti no-> vo trgovsko pogodbo. Nemčija zlasti kupuje v Mančukuq velike množine sonja fižola.
S KAČAMI
SKUŠAL ŽENO _USMRTITI
Brivec je ženo zaprl v kletko s klopotačami.
Pozneje jo je vtopil in položil truplo v ribnik.
LOS ANGELES, Cal., 3. maja. — Brivec Robert Jamesi se je hotel znebiti svoje 27 let stare žene Eme, da bi dobil po
POSTIL SE JE 45 DNI
GLEN FALLS, N. Y„ 3. maja. — Tovarniški delavec Mike George je tskončal 45 dnevni post, ki si ga je sam naložil. Pri tem pa je ozdravil neko želodčno bolezen-
V svojem postu je izgubil 45 funtov.
plen $30,000, en polieLst ubit.
22. septembra, 1933 je oropal poštno vrečo Federal Reserve Bank v Chicago, 111.; en policist ubit.
Oropal First National Bank v Brainerd, Minn.; plen 32,000 dolarjev.
Oropal National Bank and Trust Company v Sioux Falls, S. D ; plen $50,000.
Odvedel Edwarda G. Bre-merja; odkupnina $200,000.
Odvedel AVilliama Hamma; odkupnina $100,000.
Hunter je 2. novembra, 1935 oropal železniški poštni voz pri Garretsville, O., za $34,000. Bil pa je tudi s Karpisom ude-iežen pri Bremerjevi in Ham-movi odvedbi.
Ali ste že naročili Slove na ko - Amerikanski Koledar za leto 1936. —
1 Vreden js 1Q cento* .
dovolj naglo deloval, jo je u-topil v ribniku.
Ema je bila že peta Jamesova žena, s katero se je poročil Šele pred tremi tedni- Malo' pred svojo smrtjo se je zavarovala za $16,400. Po svoji tretji ženi je podedoval njeno zavarovalnino v znesku 13 tisoč dolarjev.
Dva njegova prejšnja zakona sta bila ločena, eden pa je bil razveljavljen.
MESTO IMA KLJUČ PA NE VRAT
BURLINGTON, N. C., 3. maja- — Mesto Burlington ne potrebuje ničesar- drugega, kot samo še poštno poslopje.
Poštni urad je iz Washing-tona poslal že ključ. Načrti za nameravano poštno poslopja ga še niso bili igiJelani,
______k«______________
a
Naroda
99
(▲ Corporation) , ; Owned and Published by t * SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Frank Sakger. President_ I*. Benedlk, Treas.
Place of bnriwww of the corporation and addresses of above officers: fit West It* Street, Bprsagk rf Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Ea celo leto velja ca Ameriko in
Kanado .....................$6.00
Ea pol leta....................|3.00
Ea četrt leta ..................$1.50
Za New York za celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Za Inozemstvo za celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli potlljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da «<e nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemSi nedelj in praznikov
Iz Slovenije.
"GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878
orožje bodoče vojne
ROPARSKI NAPAD
V četrtek 16. aprila se je vozil s kolesom v Brusnice Anton-eie Franc, sin posestnika iz Ginajnice. Peljal se je po Struškem borštu, nato pa zavil na krajšo pot, staro cesto. Zdajci pa sta fanta, ki je (moral iti po tej slabi cesti peš, ustavila dva neznanca in mu prebrskala vse žepe, a nista ničesar našla. Ko sta ga izpustila, je fant ves na-strašen odbrzel v divjem diru s kolesom v Brusnice, kjer ie zadevo prijal orožnikom.
v OGENJ JE PADEL
52-letni hlapec pri posestniku Kozlu Janezu v Ložini, je zažigal na gospodarjevem travniku razno dračje. Ko je bil kup v največjih plamenih, je Brači-ču spodrsnilo, da je padel v ogenj in se mu je vnela obleka. Na pomoč so prihiteli bližnji delavci, nesrečneža rešili iz gorečega kupa in mu pogasili obleko. Bračič je bil prepeljani' v ptujsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo.
ŽALOSTNA SMRT MALE DEKLICE
21. aprila okrog pol 1. popoldne je neopaženo izginila 4 in pol leta stara hčerka ljubljanskega kovaškega mojstra
sela, dokler je ni zajel ogenj, ki je prežgal vrv ter je v njem skoro popolnoma zgorela. Žena je že pred nekaj dnevi napovedovala svojim znancem, da so bo pri njih doma izvršila strašna stvar, o kateri bodo v okolici še dolgo govorili. Dejanje je izvršila zaradi družinskih razmer.
aretirali 10 pretepačev. Med a-retiranimi so štirje delorma težko, deloma lažje ranjeni. Ta dogodek, ki je splošne obsodbe in obžalovanja vreden, je razburil vse tamkajšnje prebivalstvo, ki ogorčeno Obsoja to fantovsko surovost.
SEST FANTOV OBTOŽENIH UMORA
Noben Jules Vern<> bi si ne mogel izmisliti v svojih romanih tako rafi ni ranega orožja, kakoršno pripravlja sedanjost za bodoče vojno Zadostuje, da pogledamo v eno zadnjih številk angleške vojaško revije "Army. Navy and Air Force Gazette", ki opi<uje najnovejše izume v tem področju.
Tako govori v nekem svojem članku o novem vojnem plinu, ki učinkuje "smrtno" ne na ljudi, temveč za motorje. S tem plinom se obstreljujejo letala. Ni potrebno, da bi izstrelek letalo neposredno zadel, temveč zadostuje, če se raapoči bomba s tem plinom v njegovi bližini. Potem pride mešanica tega plina z zrakom v motor in se zveze s kurivom v tako liudo eksplozivno mešanico, da motor naravnost razžene.
V isti številki angleško vojaške revije opisujejo tudi novo strojnico, ki ne potrebuje nobenega strežnega moštva. — Aniona Zoreta, ki ima svojo Spravijo jo z elektriko v obrat in obstreljuje potem avtomati- kovaško delavnico in stanova-eno odsek 180 stopinj pred seboj. Na zadnje je omeniti med naj- nje na koncu Grabna in je od-novejšimi še torpedo, ki leti neposredno nad zemeljsko površi- daljeno le nekaj metrov oil no s tolikšno silo, da prebije in razruši tudi najmočnejše be- struge, kjer teče Bistrica. I)ek-tonske stene.	li('a najbrže opazovala na
obrežju neke delavce, ki so se-
__________jali pesek V bližini na produ in
je tako po nesrečnem naključju zdrknila v vodo. Takoj so starši alarmirali bližnje sosede sluteč, da se je nekaj zgodilo, ko so pogrešali svojo ljubljeno hčerkico. Začelo se je mrzlično iskanje ob toku Bistrice, a na žalost deklice ob zaključku dopisa še niso našli. Zopet ena šola za starše, kako je treba paziti na otroke pri vsakem koraku. Deklico so pozno zvečer našli na jezu Tiri mestnem parku.
FUADOVA smrt — IZGUBA ZA ANGLIJO
Dedščina, ki jo je zapustil egipčanski kralj Fuad I- svojemu šestnajstletnemu sinu, princu Farouku, ne zasluži posebnega zavidanja.
Prej ali slej se bodo pojavili v Egiptu novi nemiri, ki jih je dežela že vajena.	i
Pokojnemu kralju se je posrečilo kolikor toliko uravna- i ti nasprotja, ki so se izza izbruha sovražnosti med Italijo in Abesinijo bolj in l)olj ostrila.
Fuad I. je bil v Evropi vzgojen, in ta vzgoja je dosti vplivala na njegove življenske nazore.
Ko se je leta 1870 njegov oče Ismail paša odpovedal prestolu je bilo kaj malo upanja, da bo mladenič kdaj zasedel njegovo mesto. Vzgojevali so ga najboljši učitelji starega sveta. Visoka porta ga jo vzela v diplomatsko službo. Svoji domovini je podaril moderno univerzo in bi najbrž igral veliko ulo-go kot učenjak in diplomat, če bi ne izbruhnila svetovna vojna ;n bi se ne pojavile komplikacije v Mali Aiziji in v porečju Nila-Leta 1917 je je bil kronan za egipčanskega kediva, leta 1922 se je Anglija odpovedala svojemu protekoratu nacl Egip-tom, in leto kasneje je moral dati Fuad pod pritiskam Londona svoji deželi ustavo.
Izza onega dne je borba za neodvisnost Egipta zavzemala vedno širše oblike.
Fuad je bil avtokrat ter je odločno nastopal proti tako-zvanim wafdistom (borcem za neodvisnost Egipta). Prav do svoje smrti jih je precej uspešno krotil.
S smrtjo Zagloul paše so izgubili zagovorniki neodvisnosti neumornega borca.
Fuad je potem znal izkoristiti neslogo v taboru svojih političnih nasprotnikov ter si je zadnja leta s pomočjo Anglije prisvojil precej diktatorske oblasti.
Kaj bo sedaj bo njegovi smrti, je težko ugibati. Anglija bo zastavila vse sile, da obdrži v Egiptu nadvlado. Pot v Indijo po Sueškem kanalu ji mora biti zajamčena
Egipt je za Ajiglijo življenske važnosti, vsled česar bo Anglija že skrbela, da bo ohranila oblast nad njim.
NAPREDEK V REJI MALIH ŽIVALI
Današnje težke gospodarske razmere so priklicale v življenje -društvo Rejec malih živali v Guštanju, ki propagira rejo malih živali kot prvo pomoč za izboljšanje obupnega stanja delavstva in rudarjev. V razmeroma kratkem času je naraslo število članstva, dvignilo se je tudi zanimanje za prej tako malo upoštevano rejo malih živali kot koz, ovac, kuncev, itd. Razdelilo se je večje število živali med najpotrebnejše. Da se zainteresira čini več delavstva za umno rojo malih živali, ki nudi sicer skromne ali gotove dohodke, priredilo društvo v dneh 1. 2. in H. maja veliko raz-,tavo vseh vrst malih živali. Tej razstavi bo priključen še poseben sejni za ovce, za katerih nakup vlada med interesenti veliko zanimanje. Vsa prireditev bo v Guštanju v gospodarskih poslopjih <r. Jamska. Posebno pozornost bodo zbujali gotovo beli in dolgodlaki an-gorski kunci, ki dajejo lepo in fino angorsko volno, ki se plačuje kg po 250 Din. Prav častno bo zastopana na razstavi tudi štajerska perutnina. Prav vsak interesent bo imel priliko, da se na licu mesta pouči o koristnosti umne reje malih živali.
FANTOVSKI POKOLJ
V nedeljo 19. aprila se je zbrala večja skupina fantov iz bližnje okolice Vurberga in popivala cel popoldan v vinotoču posestnika Štergarja v Krčevi-
Peter Zgaga
STRAŠEN SAMOMOR
Pri požarni katastrofi v Zg. Polskavi je našla tragično smrt na gorečem hlevu posest niča Ana Skrabut. Preiskava, ki so jo izvršili orožniki s Pra-gerskega, je sedaj ugotovila vzroke požara in smrti pokojne ftkrabutove. Izvršila je samo mor na hlevu. Najprej je za žgala seno, potem pa se sredi plamenov obesila na tram in vi
Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča je sedelo šest fantov iz ptujske o-kolice, obtoženih umora. Zagovarjali so se Jakob Rodošek, T^ovrenc Galun, Janez TClaneček in Franc Peteršič iz Skorbe ter Jožef Zajšek in Alojz Žuimer iz Hajdoš pri Ptuju. Za razpravo je vladalo v 7»tujski okolici veliko zanimanje ter ji je prisostvovalo jx>]eg 25 prič tudi še mnogo domačinov, sorodnikov in znancev obtožencev. Na zatožno klop so imenovani prišli zaradi tragičnega dogodka, ki je je odigral lansko leto na Štefanovo v Skorbi. Takrat je bil na strahoviti način ubit posestnik Anton K11 rež, katerega so napadalci pretepli z ročicami in noži do smrti ter so mu zadali in ran, med temi 4 take, da so bile absolutno smrtonosne. K11-rež je pravzaprav sam zakrivil svojo nesrečno usodo. Omenjenega dne je bila v Skorbi veselica, na kateri je bilo mnogo ljudi. Ko je zvečer proti devetim šel Janez Zajšek za hip iz gostilne, ga je zunaj napadel Kurež z nožem in 11111 zadal globoko rano na plečih, da so ga morali takoj prepeljati v ptujsko bolnišnico. Napad je v gostilni nahajajoče se fante strahovito razburil. Kurež*se je skril pred njimi na skedenj v bližini. Fantje pa so njegovo skrivališče kmalu našli. Oborožili so se z noži in ročicami ter napadli skritega Kureža Pretepali so ga tako, da se je jedva še živ zavlekel v vas, od koder so ga potem zapeljali v bolnišnico v Ptuj, kjer pa je kmalu umrl. Dejanja so bili obtoženi denašnji obtoženci, ki so pa skraja vse tajili* potem pa so feačeli krivilo zvračati drug za drugega. Državno pravdništvo je kvalificiralo dejanje kot umor, ker so ga izvr-
O PETJU IN NAVDUŠENJU
Ni treba, da bi imel človek dar za petje pa ga petje prevzame. Že vsaj mene. Trikrat me je tako mogočno prevzelo, da sem se smatral za trepeta-
jen jmgojilo. Galun, Klaneček in Zumer so bili oproščeni. Ro rošek in Za jšek sta vložila pri-ziv radi previsoko odmerjen« kazni. Peteršič pa revizijo in priziv.
pri GODOVANJU ZABODEN
Nedavno zvečer so obhajali god pri železničarju Vindišu Rudolfu na Pragerskeni. Tja se je napotila tudi večja družba fantov z godcem na čelu. Veselje se je kmalu pretvorilo v prepir. Ko so fantje vinjeni odhajali, so se zunaj med seboj dalje prepirali in zdajci se je v roki Pavla Zatlerja zasvetil nož in je obležal zahoden v levo stran p rs železniški delavce Franc Leskovar. Poškodovanca so prepeljali k domačemu zdravniku, dr. Klasincu, ki 11111 je nudil prvo pomoč. Ker je rana smrtno nevarna, je odredil takojšen prevoz v mariborsko bolnišnico.
ni pri Vurbergu. Proti večeru .laT1 so postali fantje že precej vinje-'™ * premislekom in po načrtu.
ni in je med njimi nastal prepir in pretep. Bilo je okrog 20, ko je bil pretep najhujši. Nož je služil kot glavno orožje. Posledica pretepa je bila, da je obležal 24-letni Frane sin posestnika iz Krčevine, v mlaki krvi.
Druga žrtev pretepa je njegov brat, ki so ga s smrtnone-varnimi poškodbami prepeljali V ptiljsko bolnišnico. Njegovo stanje je obupno in se še vedno nahaja v nezavesti. Orožniki so
Zaradi tega so prišli pred veliki senat. Senat je v teku razprave odločil, da se dejanje kvalificira kot uboj in je na tej podlagi izrekel sodbo: Rodošek in Pteršič se obsojata 11a G let robije in na trajno izgubo častnih pravic; Zajšek pa na 5 let robije in na 3 leta izgube častnih pravic. Peteršič bo moral razen tega še odsedeti kazen, na katero je bil leta 1J>.°»:> obso-
■1 : ' '.....:	.:;i::n:; sonar
'knjigarna ;
"glas naroda" j
sprejema naroČila za
i VODNIKOVO
DRU2BC
MOHORJEVO S
dru2bc i
članarina za vodnikovo »rcžbo znaša
-SI.-
za mohorjevo orcžbo pa
— $1.25 —
f| Knjige za leto 1^37 bodo 1 g poslane iz stare domovine 1 H naročnikom po j>ošti-
S :: K n j i ga r n a :: a 4'Glas Naroda"
216 WEST 181 h STREET NEW YORK
.aiHaiiiriianBuaKis-sinnrraiHiia!!: uisa®
jočo bilko poleg mogočnih, šumečih hrastov- Vselej mi je bilo žal, tla mi ni dal Bog daru, s katerim je nekatere tako bogato obdaril.
Zelo mlad sem bil še, ko me je zanesla usoda v Trst in neke lepe nedelje visoko gori 11a Opčine.
Nedeljsko popoldne, ki je samo ob Jadranu mogoče. Spodaj mesto, ki se je polenilo v poletni vročini. Od obeliska na Opčinah je krasen razgled po .Jadranu, polnem malih čo-žotskih ladjic s pisanimi jadri.
Zbirali so se in zbrali so se pevci iz vse Primorske. Menda je bilo nad petdeset pevskih društev. Prav na kraj so stopili, da so videli v Trst in na Jadran. Kapelnik je dvignil taktirko, in zagnmelo je "Morje adrijansko"-
Že večkrat prej in neštetokrat pozneje sem slišal to pe->em. pa ni bila nikdar tako zapeta kakor tedaj. Zdelo se mi je, da je morje ostrmelo in verno poslušalo zapoved, ki je v pesmi vsebovana.
Bilo je par let pozneje v veliki dvorani ljubljanskega hotela " I nioii". Ne bom rekel, koliko nas je bilo, toda trli smo se. Galerija polna, dvorana, hodniki in vse. Bil je praznik petdeset obletnice slovenske himne "Naprej zastava slave!"
Mojster Iluhad je stopil pred zbor Glasbene Matice. Pevci so tako zapeli našo narodno himno, da je šlo vsem skozi kosti. Takrat sem drugič občutil, kakšno moč ima pesem.
Cv bi takrat kdo dal šepeta-j o joče povelje: — Pojdimo!— pa bi napovedali tedaj še mogočni Avstriji vojno
Zgodilo se je vse nekaj bolj pomembnega in vdliča^tnega. Pesem je utihnila, mojster Hu-bad se je priklonil in pokazal v prvo vrsto. S klopi se je dvignil sivolas starček sedemdesetletni Davorin Jenko, ki je bil dal v zorni mladosti slovenskemu narodu bojno pesem. Istočasno so se odprla stranska vrata na desni, na oder je prišlo petdeset članov zagrebškega pevskega društva "Kola", in njihov načelnik je izročil Jenku lovorjev venec rekoč :
— Veliki Jenko, Hrvati sd ti klanjajo!
Naši v Ameriki
28. aprila je v Rock Springs, Wyoming, pri Central Coake and Coal Corporation premo-gorovu ubilo Antona Jeloucka-ua, starega 50 let. Rojen je bil v Žetini, Poljanska Župnija, od koder je prišel v Ameriko pred 32 let Žena mu je u-mrla pred 10 leti- Zapušča sina in dva vnuka, — Bil je član J. S. K. J. in S. N. P J,
' V Puefclo, Colo., je preminul Frank Hrifbar, star 61 let in do-mft is Eplj&n nad Škof j o Loko.
Knjigo "NAŠI NAJ-LEPŠI KRAJI" smo vsem, ki so bili do nje u-rpravičeni, odposlali.
V zalogi imamo še nekaj izvodov. Izvod stane $1.—
KNJIGARNA i "GLAS NAROPA"
216 W. 18 ST., NEW YORK
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
Za
1 JUGOSLAVIJO
$ S.75________________Din.	1M
t E.13 ______________Din.	200
$ 7JE8_______________Din.	SO«
$11.78 ________________ Din.	BOt
$23.50 $47.00
Din. 1000 Din. 2000
KEJt BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OOE1 ALI DOLI
M lspl&ČUo Teijlb zneakoT kot »garaj, navedeno. bodUl v dtoarJlD nil liraH dovoljujemo ie bolje pogoje.
UruCOA V AMKRllKlfl DOUKJ1I
In lnlaMi I I^MnlepMbU..........$ 1.71
$10.— " " ..........9MM
$1S.— " - ..........Nt-
$20.-4 - - .....-____$21.—
m** . m	m
▼ mm m • r \ m • m $$•.— " " .........
Prejemnik dobi t starem krajn Izplačilo t dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1^-
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY.
Naroda"
SI« VEST IStfc STREET	NEW TORB. N. L
j	, C	A >	i	»J .«#•
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitov. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Ali preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške.
Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtooa povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street New York, N. Y.
Minila so leta. Bilo je meseca si5pteml>ra leta 11118. V new-yorski Carnegie Hall. Par tisoč I j u* 11 je bilo v ogromnem prostoru. Se<lel sem med poročevalci, tik po»l odrom.
Na cxlru je bila pa najbolj pestra .slika, kar sem jih videl v življenju
Ob strani so stali češki l<\£?i-jonarji, ki so dospeli iz Sibirije preko Vladivostoka v Ameriko. Fantom se je poznalo, kaj m} prestali.
Pred legi jo na rji so pa sedeli: senator Hitchcock, ki je vodil Wilsoijovo zunanjo politiko, Tomaž Masarvk, bivši .predsednik čehoslovaške re publike, najslavnejši pianist Ignac Pa d crew ski, poznejši poljski predsednik, in Hrvat Hinko H ink o v ič, ki se je bil v zloglasnem avstrijskem prt»ce-su sijajno zavzel za preganjane Hrvate.
In vstajali so drug za drugim ter so s temeljitimi dokazi in strašnimi obtožbami rušili Avstrijo.
Naposled je pa stopil na o-<ler Kozak Adam Didur, član newyorske Metroploitan Ope Te in zapel z gromovitim glasom tslovansko himno "Hej Slovani!"
Kdor je bil takrat nav-zoc, ve, kaj pomeni umetno ustvarjeno navdušenje za domovino in za narod.

W. SZANIAWSKI:
KULTURA ZAHTEVA 2RTVE
(iospa .Jožefina Tuvvidajska-ja jt» oni dan godovala. Gostov se jc bilo zbralo 'mnogo, to-da razpoloženje ni bilo bas najboljše.
Vzrokov je bilo več.
Glavni je bil v tem, da je bila jHJgustitev tako, tako — hinT kakor je pač v teh hudih časih. £e to ni moglo zanesti med goste zaželjenega navdušenja. In pa ta zabava — vsak govori samo o svojih križih in težavah o dolgovih, o znižanju plač, a padcu dolarja — same žalostno reči. (><{ kod naj se pil vzame znželjeno praznično raz po lože-, nje ?
Gostiteljica sama se je dolgo premagoval«. Zdaj s to, zdaj 7 ono prijateljico je navezala goror o vzvišenejših stvareh, pa nikakor ni mogla spravili zabave v pravi tir.
—	Kdaj -te bili zadnjič v gledališču! Kaj so igrali? — s<* je obrnila k sosedi na desnici, znani ljubiteljici gledališkega sveta.
—	Zadnjič* — Počakajte malo — moram se spomniti.
požira knjige. Strašno, koliko jih prečita vsak mesec. Krvav pot potim, toda ličerki imata svoje veselje.
—	Ali je Julinka vpisana v trMi, štirih knjižnicah?
—	V katera gledališča zahaja Paul i nka? To morajo bitr veliki izdatki.
—	Kaj vam pa pride na misel, drage moje dame! Denarja nimam za take reči. Saj so mi še pokojnino pošteno obrezali. Toda uredila sem to zadevo drugače. Imam dve sobici, ki ju oddajam v podnajem, kakor veste. V eni stanu je igralec, ki fcni plačuje borili SO zlotov, čeprav bi dobila od drugega najmanj sto, toda od njega dobiva
Paulinka vsak dan gledališko vstopnino. V drugi sobici pa stanuje nekakšen urednik, revež, ki mi že drugi mesec ni plačal niti beliča — najemnino mi plačuje sploh j>o desetakih — sicer pa delajo z njim v lire«] ni šivu tudi tako. No in ta nanosi moji Julinki vsakovrstnih knjig, da se kar utaplja v njih. — Tako, zdaj vidite, kolika me stane ta kultura vsak mesec, a koliko znese to na leto! Toda kaj hočemo — kaj bi ne storila ljubeča mati za svoje hčere?
Tli gospa Teobaldova se je samozavestno ozrla po družbi, ki je kimala z glavami v znak priznanja.
ŽIVEČI NEZNANI VOJAK FRANCIJE
Francoski listi pišejo, da se bo končno morda le posrečilo» ugotoviti, kdo je neznani fran-I
Pota
man
42
MEDNARODNA TRGOVINA Z OROŽJEM
V Londonu zaseda kraljevska komisija v.a preiskavo privatne industrije orožja in zasebne trgovine z orožjem. II-<! goto vila je kot glavno zadevo
se ne motim pri **Paiiimat<Mu ljubek u4 * Kza n i wskega.
—	Ali jc mogoči go že ni<te bili v gledališču? Saj to je bilo v lanski sezoni! Ali pa celo v predlanski!
—	Res je. Že mogoče. Toda prosim vas, kdo si pa more v
vlogo, ki jo je igral znani V. Zaharov v poslovanju angles-♦ Tako kili orožarn. Obravnava je spra-♦ i vila tudi na dan, da so angleški konstmkterji nedavno konstruirali protiletalski top, ki daleč presega vse druge topove te vrste. Znani angleški puhli-
teh težkih časih dovoliti zaha-|('ist sir	Gibi*, ki je
janje v gledališču, pa bo kmalu tll,h , lan komi«jo. je v zaeet-
končana.
—	Tako je, tako—je pritrdil sivolas gospod na drugem koncu mize. — Ljudje, kakor smo mi, zdaj nimajo denarja za gledališče. Saj človek kmalu niti za dobro knjigo in pošten čas nik ne bo imel denarja.
—	Seveda, kulturne potrebe J in zahteve morajo zdaj počakati, — se je oglasila dama fj leve strani gospodinje.
—	Zato pa tudi kultura propada z literati in igralci vred, '—j(l pripomnil s tragičnim gla som sivolasi gospod.
Za hip je zavladala mučna tišina, dokler se ni oglasila zgovorna gospa Teobaldova, mati dveh za možitev godnih hčera.
—	Kh, saj še ni tako hudo na svetu, da bi moral človek obupati. (Saj se še najdejo ljudje, ki požrtvovalno in nesebično podpirajo kulturo. Aivj moram šteti vsak mesec lej>e denarce, toda kaj lioč«»mo! To delam za svoji hčerki!
—	Bežite no!
—	Da. da. Moja Paulinka bi brez gledališča nemara umrla. A mlajša, Julinka, zopet kar
ku obravnave izrazil javno na-ziranje glede Zaharova, češ, da si domišljija predstavlja tega moža kot temno postavo, ki je potovala po knežjih dvorili in vladnih palačah Evrope ter posredovala v trgovini z orožjem.
Ta izjava je dala nekaterim članom komisije povod, da so se obrnili na navzočega predsednika Vickersove družbe z vprašanjem, na katera jim je odgovoril z zagotovilom, da je bil Zaharov agent tvrdke Vickers samo za španske kupčije. Tvrdka Vickers ni včlanjena v nobenem mednarodnem trustu tvornic orožja. Inozemsko udeležijo ima tvrdka samo na Japonskem, v Španiji in v Humuniji. Komisija je ugotovila, da je znašal promet tega velikega podjetja predlanskim nad fi,flfir>,000 funtov in od tega je odpadlo samo na orožje 84 odst.
Predsednik družbe Vickers, sir Herbert Lawrence se je zavaroval proti očitku, da se je uveljavila pri prodaji orožja konrpcijska praksa. Preči tal je izjavo, v kateri je rečeno, da je v privatni industriji kriva ži-
mož, francoski vojak iz svetovne vojne, o katerem nihče ne ve, kako se piše in od kod je ddkma, leži že od dneva, ko so ga našli leta 1917, v bolnici brez kakršnekoli zveze z zunanjim svetom. Izgubil je spomin in dar govora. Očividno gre za vojaka, ki se je boril v krvavih bitkah med svetovno vojno na zapadnem bojišču. Leta 1917 so ga našli na pariškem Gare de Lyon, kjer se je skrival ves prestrašen in zbegan. Ko so| ga vprašali, kdo je, je pokazal na svoja usta, češ, da ne more govoriti. So bolj žalostno pa je, da je izgubil nesrečnež tudi spomin. Pri sebi ni imel nobenih dokumentov, nobenega pisma. niti najmanjše beležke o tem, kdo je, kje se je boril in od kod prihaja. Molčal je in ničesar se ni mogel spomniti.
Oblasti so uvedle preiskavo, toda vse njihovo prizadevanje je bilo zaman. Celih 19 let so trajale poizvedbe, pa se ni posrečilo dognati, kdo je ta nesrečnež. Zdaj mu pravijo "živeči neznani vojak.'* S«'veda pa ni verjetno, da bi bil čisto sami primeri z drugimi izdelki sve-'na svetu, da bi ne imel nobene-tovne industrije orožja popolno <rn sorodnika. Vojna se je kon-pn4IUoč. Ta uspeli je povzročil, r.a]a nirm„j	so so vr_j
da je začelo dobivati podjetje , . • , t	„
... , .. . ,	. » ml i k svojcem, tega nesrečneža
naroeila tudi iz drugih držav. „ , ,	.
Angleška vlada pa lahko izko- P3 s<> v<'c1,,° n,wlaJ» skrivnost, rist i vse ugodnosti iz tega raz-. Oblasti so storile vse, da bi Povoja, če le hoče. *	j gnale, kdo je. Na tisoče njego-Sir Phillips je dalje vprašal vih fotografij razdelili med ali je res. da so delovali tudi družine, ki še koga pogrešajo nekateri dopisniki "Timesa".,z, svetovne vojne. Mnogi pro-kot agenti tvrdke Vickers. Ge-!-,asi. 80 P° vseJ Franciji in neral Lawrence j«' ogovoril,] nJonih kolonijah; v njih se o-da sta mu znana dva taka pri-' T*«nrja na vsako malenkost, ki mera, da pa založništvo "Ti--bl Pomagala spoznati nesreČne-i.iesa" ni imelo nič opraviti zi-a neznanca. Na tisoče očetov imenovanjem svojih dveh do-Jm mat<'r> ™'vest, bratov m pisnikov za agenta VicKc^ove-I «»tor je obiskalo neznanega
• vojaka v njegovem zavetišču in vsi
vali nega obratovanja huda konkurenca. V konkurenci z drugimi podjetji so izdelali konstmkterji tvrdke Vickers protiletalski top, ki je dokazoval v
ga podjetja.
IZDATKI ZA JAPONSKO MORNAJUCO
TOKIO, Japonska. 1. maja. — Japonski mornariški proračun za prihodnje leto znaša (KM),000.000 jenov (168 milijonov dolarjev).
i. taiASllJU* mati
coski vojak. Gre za pretreslji-[ Ko se zaslišal ta, nekoliko ostri glas z gor-vo tragedijo. Okrog 40 let star ujega konca mize, in se je prvikrat vmešal v
pogovor spoštovani državni pravdnik Stein, ki so se ga vsi bali. je zavladala splošna tišina, nihče se ni upal izreči kake žaljive opazke.
"Spoštovani gospod državni pravdnik, vi i-inate 'besedo," je dejal deželni svetnik uslužno.
"Njega Svetlost smatra Sepanovo za višje bitje, ki ga je rešilo smrti, spoštuje jo, obožuje in — razume se samo ob sebi — tudi strastno ljubi."
"Kakopak!" je ušlo kakor nehote malemu referendarju, ki je takoj prestrašen umaknil voja ušesa za svoj visoki ovratnik. Strogi predstojnik ga je ostro pomeril, potem je nadaljeval:
"Gosi>odična Sepanova zavzema v gradu docela mesto soproge; vsi jej izkazujejo najvišje spoštovanje ter največjo obzirnost; nihče se ne drzne drugače občevati ž njo. Dr. Kraus sanjari o njej na svoj komični in drastični način, in celo v Dernhofovih strogih o-čeh se zabliska, kadar nakralko poroča o njeni požrtvovalnosti. Kdino le njej se imamo zahvaliti, da se je knez odvadil opija; dan in noč je pazila nanj, in tudi sedaj si privošči samo par ur počitka "
"Ta pojasnila so resnično jako zanima: ali bi smeli zvedeti, odkod izvirajo."
"Vir je prav tako enostaven kakor zanesljiv. Dvorno maršalstvo je iskalo dvornieo višje naobražbe za gospodično Sepanovo. Sestrična moje Žene. ki živi zaradi bridkih udarcev listnic v ubožnih razmerah, se je oglasila in je s strahom in trepetom nastopila službo. Z veseljem služi svoji gospodarici, ki je sicer nekoliko ek seen tri čna, a vedno daiua." "Neverjetno!" "Jako zanimivo!"
" I>alj<\ dalje, gospod državni pravdnik!" "Od te dvomiec bi bilo možno zvedeti pač dražestnih podorobnosti!"
"Mladi moji gospodje, prosim vas, da ne sučete pogovora medno na neko gotovo stran, -icer preneham takoj. Gospa Iluoblerjeva je to-r-\j pripovedovala, da gredo vse jedi in vse pijače njega Svetlosti skozi roke gospodične Se-
vse. Ona, kraljica ba-ko sobo. Ona, ki je Vila prijateljica vseh športov, prihaja setlaj jedva na zrak. Vdajala še je iiajrafiniranejši
'ctK. art j f o
Rojaki v Kanadi! Seznanite se s Slovensko-Ame-rikanskim Koledar jem. Ze 42 let izhaja. — Gotovo je vreden 50 centov.
a v njegovem zavetišču	ve ona nadzoruje vse.
i so upali, da zagledajo	zakopala v bolnišl
a, ki ga ze dolgo pogre- T *.. .. . i - .4
PRVA TEKMA MOTORNIH ČOLNOV NA JE ZERU
Nedavno je bila tekma motornih čolnov na jezeru Mead, ki je nastalo, ko je bil zgrajen
Boulder jez. Y ozadju je videti ogromne stene jeza.
tistega
šajo. Toda vsi os odhajali ra-z-očarani, potrti in še bolj užaloščeni. (V se je pa tu in tam le oglasi kdo, ki je v neznanem vojaku hotel s poznati svojega sina, brata ali moža, je uradna preiskava vedno dognala, da gre za pomoto.
Nad 2(H) žen je hotelo spoznati v živečem neznanem vojaku svojega sina, druge žene zopet svojega moža, končno so pa vse spoznale, da se motijo. In tako je šlo vsa leta naprej, nakupičilo se je mnogo aktov, a iz vsega tega sta se izluščila sahno dva primera., vredna upoštevanja. Cemilje Monjoin je za žive in mrtve trdil, da je neznani vojak njegov sin. Preiskava je pa to trditev ovrgla.
Nekoliko verjetnejši je drugi primer. Rene Leinay proglaša neznanega vojaka za svojega mtrža. A tudi njena trditev nasprotuje ugotovitvam preiskave in zato ji ni mogoče verjeti. Rene Tj«' Mav ponuja zdaj oblastem preizkušnjo, od katere si obeta zelo mnogo. Upa namreč, da bi se nesrečnežu vrnil spomin ali pa vsaj dar govora, če gre res za njenega moža. Ta žena trdi, da je živela s svojim možem v zelo srečnem zakonu v Vincenes. Iz hiše kjer sta stanovala je odšel mož na vojno in žena zdaj trdno veruje, da bi se mu vrnil spomin, če bi uredili hišo točno tako, kakor je bila leta 1914 in če bi prišel neznani vojak v njo. Oblasti hočejo napraviti ta poskus in francoska javnost je zelo radovedna, kakšen bo uspeh. Ni iz-j ključeno, da vrne ta dom neznanemu vojaku spomin in dar govora, ni pa tudi izključeno da bo grob ljubeče žene, ki ne more pozabiti na svojega moža in da Francija nil^>li ne bo ugotovila, kdo je njen živeči neznani vojak.
toaletni umetnosti, sedaj pa se komaj utegne dati frizirati, ker jo knez v nervozni uestrj>-nosti vedno in vedno kliče. I*o cele ure mora oržati svojo roko na njegovem čelu, da se umiri. Priznati moram, da jo Občudujem."
"V vas je našla živahnega zagovornika, res, gospod državni pravnik," je pripomnil referenda r
"Moj poklic me sili, tla opazujem ljudi od vseh strani. Ne smem -lepo zamotati; varovati se moram, da ne dvignem nepremišljeno kamena nad svojim blizujikom. Po pravilih morale in običajev ne morem zagovarjati tega koraka, pač pa lahko zagovarjam njeno izredno požrtvovalnost, s katero izpolnjuje prostovoljno prevzete dolžnosti."
"Pod takimi okoluostmi bi tudi j;iz rad težko obolel in bi se malo poigral z revolverjem."
"Ljubi referendarček, zaman l»i se bili trudili, k vam bi ne bila prišla."
Vsi se smejali na troške referenda rja, ki je
bil v silni zadnji.
♦
Bankir, ki se je poprej bavil z mislijo, da bi se oženil z Vero, je postal jako redkobeseden.
"Tajni svetnik je prav zelo obžalovanja vre-(n*n; prosil je. naj ga upokojc. Knez je odgovoril na to z redom "
"Tudi prijetno, da se mora za odlikovanje še zahvaljevati."
"Samo ministru, ker njega Svetlost ne sprejema."
"Ali j«* umaknil prošnjo?"	t
"Ne."
"Skoda izbornega uradnika."
Deželni -vet n i k se je začel naenkrat poredno muzati, si potrkal na žep in je potem spregovoril: "Gospodje, jaz nosim največjo novico v žepu."
"Na dan ž njo! Povejte, povejte!" so vpili vsi v prek.
"Tako hitro pa ne gre, iiueti hočem nekaj za to! Naročite par steklenic Šampanjca."
"O. o. kaj je novica tako imenitna'"
"Mislim, da!"
"Pa naj bo; če niste preveč žejni, pa plačam jaz," je vzkliknil župan smeje.
Debeli deželni svetnik je kar rezgetal od ^smeha "Gospodje, n joga Svetlost nima več gtadu, 4 \Yinter-tciii\"	/
"Kako to.'"
"Ker ga je poklonil. . ."	\
DALJE PRIDE
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 I
11
|Z BAGDADA V STAMBUL.
4 knjige, % slikami, 627 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed JSmina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nacr
Cena ___________________139
KRIŽEM FO JUTRO VEM
4 knjige. 598 strani, s slikami
Vsebina:
Jezero smrti; MoJ roman ob Nilu; Kako sem ▼ Mekko romal; Pri Samarib; Med Jezldl
Cena ......................l^f
PO DIVJEM SI IRDISTANU
4 knjige, 5*4 strani, s slikami
Vsebina:
Amadija; Beg iz Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena .....................1-M
PO DEŽELI SfcIPETARJEV
4 knjige, s slikami, S77 strani
Vsebina:
Brata AladSiJa; Koča v soteski; MIridit; nfispjBA qO	Cena _____________________
SATAN IN IŠKARIOT
12 knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina:
Izseljenci; Toma Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta;
Naročite jih lahko pri:
Izdajalec; Na lovu; Spet n» divjem zspadu; Rečeni milijoni; Dediči
Cena _________________
V GORAH BALKANA
4 luajige, s slikami, 576 strani
Vsebina:
Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mohamedanskl svetnik
.Cena ...................LM
WINCTOV
12 knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina.
Prvikrat na divjem zapadu; Za fclvljenje; NSo-Cl, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komand in Apači; Na nevarnih potih; Winnetorov roman; Sana Ear; Pri Komaačih; Wlnnetova smrt; Win-netova oporoka
Ž U T I
4 knjige, s slikami. 597 strani
Vsebina:
Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, In njegova fmslednja pot
Cena ------------LM
L
KNJIGARNI "Glas Naroda"
216 West 18th Street	New York, N. Y.
Kje je Eva?
ROMAN IZ ŽIVLJENJA SO ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
RUSKA IN JAPONSKA TEHNIKA
Frank P. Walsh
"Uboga, pa v v soj nadlogi tako junaška Eva Mantel f Moj Bog, zakaj sem vas oni večer pustil od sebe* Kako bolestno sem, vas iskal, da bi vam mogel pomagati! Toda za seboj ste izbrisali vse sledove. In — ko mi slednjič gospa Kor-ner enkrat p^e, kj«* bi vas nio^l najti in sem se, kot hitro je bilo mogoče, vrnil v Curih, tedaj — tedaj sem prišel prepozno; v kavarni Sebrev so mi povedali, da ste postala ljubica bogatega Argentinca. In — videl sem vas v hotelu prihajati po stopnicah v, njim roko v roki, da sem vedel, da ste bili za mene izgubljena. Oh, Kva, zakaj ste meni in sebi to storili? Moj Bog — kako pa pridete tušem, v to družbo, s tem človekom?**
Kva ga presenečena posluša. Vihar razsaja v njeni duši. Kako ji je mogel Ludvik Olden kaj takega reči? Ludvik Olden, ki je imel že ženo* Mislil je, da je ljubica svojega očeta in zato je govoril ž njo z glasom, ki se je tresel v strasti. Mogla bi klikniti, da je kaj tako strašnega mislil o njej in ji je obenem govoril tako strastno. Z naglim sunkom vstane in se postavi pred njega.
"Spozabili ste se, gospod dr. Olden! In samo spomin na to, kar sem vam od onega večera dolžna, ko ste me obvarovali Jakote, morem Še z vami govoriti in vam odgovarjati. Prosim, sledite mi, potem boste na vsa vprašanja, ki »o me ponižala in žalila, dobili odgovor!"
In Kva gre pred njim. Krotko ji sledi in sam ne ve, zakaj. In Kva se več ne ozre za njim, dokler ž r.j:m ne stoji pred svojim očetom.
Kva prime očetovo roko.
"Oče, dovoli mi, da te predstavim z dr. Oldenom. Veš, da mi je dr. Olden nekdaj izkazal veliko dobroto. Sedaj pa se nahaja v zmoti glede najinih odnošajev. Gospod dr. Olden, to je moj oče, H«*iu ik Joacliiini. Mantel, ki je kot virtuoz poznan jxxl imenom Henrik Joaehim."
Ludvik posluša te besede in v zadregi gleda v obraz Henrika Mantela. Sedaj mu je naenkrat postalo vse jasno, ve pa tudi, da je Kvo neizmerno razžalil. Pa v tem spoznanju je obenem vriskala njegova «luša. Hvala Bogu, Kva ni bila ljubica tega moža, ni padla, bila je čista in brez greha. In to ga napolnuje z vročim veseljem. Predno še more kaj odgovoriti, se Kva hladno obrne k njemu ter pravi z mrzlo uljudnostjo:
"Ali je vaša gospa soproga tudi tukaj, gospo*1 doktor?"
Olden se zdrami iz omotice in jo toplo gleda.
"Oprostite — nimam žene."
Mišiee okoli Kvinih ust se zganejo.
"O, tako, ali ste še vedno zaročeni, kot takrat?"
Olden pa zmaje z glavo.
"Xe, nisem zaročen; tedaj do te/a niti ni prišlo. Se isti večer sem razdrl svojo zaroko."
Ko to reče, opazi, da je Kva premenila barvo in je za trenutek zatisnila uči. T ti ogorčenost, s katero je zavrnila njegovo obdolžbo, jo zapn-ti. ZcijH-t je bila ubogo dekle, ki je brez pomoči stalo na svetu.
Oče Kvo in Ludvika precej ostro opazuje. Pozorno gU>-da moža, ki j<- bil, kot je vedel, drag srcu njegove hčere. Za nekaj ča<a >e pojavi v njem kot ljubosumnost, toda ta občutek kmalu zopet zatre. Vedel je, da njegova hči trpi, da jo je nekaj — ne zopetno svidenje s tem možem — neizmerno pretreslo. Xi veroval v hladnost, ki jo je hlinila. In da je bil dr. Olden tudi vržen iz ravnotežja, je tudi opazil in še nekaj: da ta mož ni stal brezbrižno pred njegovo hčerjo. Njegove oči so tako nenavadno proseče gledale v Evine oči. Tekom tega poazovanja sliši nato, da je dr. Olden povedal, da ni zaročen in tudi ne poročen in da je pri tem odkritju njegova hči prebledela in da je zatisnila oči. Mogel si »misliti, kako je to na njo vplivalo.
Pomisli na ono, kar nm je povedala Eva:
"Je pa v zmoti o odnošajih med nama."
Kaj naj to pomeni? Odloči se, da to dožene in hoče )>a-ziti. Tukaj je bila mogoče življenjska sreča njegove hčere v nevarnosti. Sicer se ni hotel prezgodaj vmešati v zadevo, pa je mogoče vseeno moral posredovati, ako bi se mu zdelo potrebno.
Kva nekaj časa molči. Razkritje, da Olden ni niti zaročen, niti poročen, jo je presunilo. Naenkrat postane tudi Oldenovo obnašanje proti njej drugačno. Kako je že rekel? "Oh, Kva, zakaj ste meni in sebi to napravili?" Moj Bog, kaj je hotel s tem reči, kako je mislil? Ali slednjič ni imela niti najmanjšega povoda, da bi bila užaljena? Da je bil v zmoti glede njenih odnošajev z očetom — to je bilo odpustlji-vo. V kavarni Seli rev so mu povedali, da je postala ljubica Henrika Joachima. To je tudi Sclirev verjel. In ker je bil njen oče znan pod imenom Henrik Joachim, Ludvik ni mogel misliti, da je Evan Mantel njegova hči.
"Kako bolestno sem vas iskal," je rekel. In zaradi nje te je zopet vrnil v Curih, ne da bi obhajal poroko, ali pa da bi videl svojo novesto. In kaj je še rekel? "Tedaj sem vedel, da ste bili za mene izgubljeni!" Da, tako je rekel.
T o zopet naenkrat peče ,kot ogenj na njenem srcu. Nenavadno potrto gleda v njegov bolestni obraz, iz katerega so njegove oči gledale tako svobodno. Zakaj? Ker ni bila Ijaibica Henrika Joachima, temveč njegova hči!
Vroč val krvi se razlije čez njen obraz in nezmožna še calje prenašati njegov pogled, pravi naglo:
"Najprej grem. h gospej Traber, hotela je nekaj z menoj govoriti."
In z lahnim priklonom k Ludviku naglo odide. Oče in Ludvik gledata za njo in Henrik Mantel se vzravna in prijazno pravi Ludviku: :
"Vedno sem si želel vas videti. Moja hči mi je pripovedovala, kako velikodušno ste ji pomagali v najgrenkejši uri njenega življenja. Dovolite, da se vam zahvalim, gospod doktor! Te velike usluge vam ne moreni poplačati."
Ludvik se vsdrami in globoko dahne.
"Prosim, ne pretiravajte tega, kar je naravna dolžnost. S tem me osraimotite."
(Dalje prihodnjič.)
Med največje in najmodernejše opremljene hidrotehnične laboratorije na svetu spada laboratorij državnega znanstvenega raziskovalnega liidroteli-ničnega zavoda in visoke hidro-tehnične šole v Leningradu. V njih lahko strokovnjaki proučujejo na modelih vse modele v zvezi z gradnjo velikih pregrad in hidroeentral. Poleg dveh lastnih hidrotehničnih laboratorijev imata omenjena zavoda še laboratorij za preizkušnje kovin, laboratorij za inikrogotografične in kinoma-tografične posnetke, laboratorij za proučevanje premikanja naplavin in usedlin in mnogo pomožnih zavodov.
Japonska železna industrija zavzema sedmo mesto v svetovni proizvodnji. Od leta 102/5 se je proizvodnja litine na Japonskem poosmerla, prozvodja jekla pa podvanajsterla. Ta razvoj je znatno podpirala država z velikimi dcnamifmi podporami in odpisom davka za 15 let novim podjetjem. Železne rude ima Japonska razmeroma malo, samo okrog 100 miljonov ton. premoga pa več, samo da ni dober za proizvodnjo železa. Premog za koksanje mora jo uvažati iz Kitajske. Leta	so izdelali na Japonskem dva milijona ton litine, od tega tretjino v Koreji in Mandžuriji, uvozili so je pa 200.000 ton. Pomanjkanje litine se je doslej nado-mestovalo z ujrozom velike količine starega železa, zdaj pa grade nove visoke peči. Valjanih izdelkov so izdelali lota 2,500.000 ton, uvozili so jih pa 400.000 ton, največ izi Nemčiie. Japonska železna industrija si prizadeva čim l»«»lj, dvigniti izvoz svojih izdelkov. L. 1933 je znašal izvoz 1 SI,000 ton v japonske kolonije in o-krog 50.000 ton drugam. Izvoz podpirajo z državnimi premijami.
bo spraviti v sklad nasprotujoče si politične nazore in nasprot niki komunizma bodo pač morali polji jati komunistično pro
7EMLJEVIDI
pagan« lo čeprav bo prihajala iz \ m B dražestnih ust leno Dolores Igarrichi.	^IBB
JAVNA ZAHVALA
Predno odpotujeva v staro domovino, se Še enkrat prav lepo zahvaljujeva vsem najinim prijateljem in znancem posebno pa sinu in ženi, za sinočni obisk na najinem stanovanju. Zelo so bile prijetne zadnje ure med Vami, ter ako nama Bog zdravlje da, se št« mogoče kdaj vidimo, hodisi v tej deželi ako se povrneva, ali pa v Jugoslaviji. kamor sedaj potujeva.
V dolžnost si štejeva na tem mestu prav lepo zahvaliti tvrd-ki Slovenic Publishing Co., ("Glas Naroda") za vso tako izvrstno postrežbo v vseh ozi-rih. To tvrdko vsem našim rojakom in rojakinjam toplo priporočava. ker bo gotovo vsakdo ki se bo na to tvrdko obrnil, deležen iste postrežbe kakor spodaj podpisana.
Torej, dra:
ka-
ki je kot glavni zagovornik na dosmrtno ječo obsojenega Toma Mooneva zadnja leta nabral mnogo gradiva, s katerim hoče pobiti pričevanje, na čegar podlagi je bil Toni Moouev obsojen na smrt, pozneje pa poiniloščen lia dosmrtno ječo.
NAJLEPŠA SPANSKA K0-MUNISTKA
rej. (Iragi sin in žena. kor tudi najini sorodniki, prijatelji in znanci, bodite prav lepo še enkrat pozdravljeni. Bog Vas živi!
Peter in Katarina Bižal,
na poti v Laze št. <», pošta Stari trg, ob Kolpi, Slovenija, Jugoslavija.
SPET CIGANSKA VE-DE2EVALKA PRED SODISCEM
V politično življenje posega-! jo navadno ženske, ki se ne od-J likujejo z lepoto, in ki tudi niso] več tako mlade, da bi imele o-
krog sebe kopico ka val i rje v. Kdina izjema v tem pogledu ži-1 vi menda v Španiji. V novi J
španski parlament je bila pri zadnjih volitvah prvič izvoljena tudi ženska in sicer ena najlepših, kar jih premore na lepih ženskah zelo bogata Španija. Prva in edina zastopnica ženskega sveta v španskem parlamentu je Dolores Igarrichi. ljubljenka vsega madridskega prebivalstva, čeprav je zagrizena k(xmunistka. Znana je splošno pod zdevkom "ki Pa-sSonera" in je idealen, klasičen tip I"pe Carmen.
Kakšno vlogo b<> igrala v parlamentu. Še ni znano, gotovo pa vpliva njena lepita na prebivalce Madrida bolj nego vse njene politične doktrine. Spanci so vročekrvni, veliki prijatelji lepili žensk in tudi priznani kavali: ji. Kako >e bo to obneslo v parlamentu, j«' seveda drugo vprašanje, kajti težko
Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem
Molitvenike
v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki:
SVETA URA
▼	platno vez...............90
▼	fino usnje vez ..........1.50
v najfinejše usnje vez ....1.80 v najfinejše usnje trda vez 1.80
SKRBI ZA DUŠO
v platno vez..............
v fino usnje vez..........
v najfinejše usnje vez ....
KVIŠKU SRCA
v lmitirano usnje vez......
v usnje vez ..............
▼	fino usnje vez..........
v najfinejše usnje vez .... v najfinejše usnje trda vez
▼	bel celluloid vez.........
. M
,1.50 .1.80
.60 JM> 1 — 1.20 130 1.20
NEBESA NAŠ DOM
v ponarejeno ....
1.50 1.60
v najfinejše usnje vez. .... ▼ najfinejše ue^Je trda vez.
Hrvatski molitveniki:
Utjehaj starosti, fina vez.....L—
Slavs Bogu, a mir ljudem
fina vez. ................LM
najfinejša rez.............1.60
Zvončee nebeški, v platno.......80
fina vez. .................1.—
Viraar, najfinejša vez.........1.60
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Child's Prayrrbook:
v barvaste platnice vezano .30 v lielo kost vezano........1.10
Come Unto Me
v platnire vezano ........ .30
v belo kost vezano.........35
Key of Heaven
fino vezano ...............35
v usnje vezano............ .70
v najfinejše usnje vezano 1JS0
Angleški molitveniki:
(ZA ODRASLE)
Key of Heaven
v celluloid vezano.........1.80
v celluloid najfinejša vez. ..1.50 V fino usnje vezano.......1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano ......1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano......1.40
KNJIGARNA "GLAS NARODA
BKOGRAD, 1. apr. — Pred okrožnim sodišrem v Beogradu je bila lani obsojena na 5 let ciganska vedeževalka Marija Sajnova, ki je lahkoverne ljudi opeharila za velike vsot«*. V kratkem se priene pred istim sodišrem razprava proti njeni svakinji Zivki, ki je z uspehom nadaljevala obrt zaprte Marije. Tudi ona je klicala na pomor "vile", ki pa so zahteval« od lalikovernežev seveda denar. Zivka je vedeževala, govorer z vilama, v temni sobi ob mrtvaških glavah. Od rasa do rasa je prižigala sveee. razpenjala neke erne tkanine, mrmrala skrivnostne molitve in zahtevala od prisotnih darove za "vile." Od ene same lahkoverne žene je dobila 11,1H M) Din, dva prstana z diamantom in cel kup svi-
STENSKI ZEMLJEVIDI
Na močnem papirju s platnenimi pregibi ...........
POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI:
Jugoslavija-------
Dravska Banovina..........
CANADA
.7.50
20
30
.40
ZDRUŽENIH DRŽAV
VELIKI ........
MALI ..........
.........40
..........15
NOVA EVROPA
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
Alabama, Arkansas. Arizona. Colorado. Kansas. Kentucky, Tennessee. Oklahoma. Indiana, Montana. Missippi. Washington, Wyoming ............-25
Illinois. Pennsylvania. Minnesota. Michigan. Wisconsin. West Virginia. Ohio, New York, Virginia.............40
Karofilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 renta, fe pošljete gotovino, rekom »udirajte pismo.
KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, N. Y.

SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York
Pišite nam za rene voznih listov. rezervacijo kabin In po-ju.-nila za poturaujo.

Na parnikiih. Id so debelo tiskani, se viSe v domovino izleti pod vrblvoa izkušenega spremljevalca.
le in dru^e tkanine. Xeka uradnica beograjske oheine je dala 1,(WM) Din ter po 12 metrov svile in platna. Kakor v primeru Marije Sajnove, tako se tudi tokrat mno«^e žrtve skrivajo sramežljivosti.
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovk.
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Je razvMuo do '"daj in_»-*te plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, dru^a dan iti trelja p:*. leto. I »a nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov. Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plaf-ajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastoj.ikov. kojih imena so tiskana z debelimi črkami. k»-r so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
CALIFORNIA:
San Francisco. Jacob Laushin CO LOK Al Hi:
Pueblo, Peter Culig, A. SaftiC Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupančič. ILLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlrh Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicco
in IUinois) Jolict, Mary Bamhicb La Salle, J. Sftelicb M a scout ah. Frank Augastiu North Chicago, Joe Zelene
KANSAS: Girard. Agnes Močnik
Kansas City, Frank Žagar MARYLAND:
Kitzmillcr. Fr. Vodoplvec Stever, J. Černe (Za Pennsylvania, W. Va. in Maryland)
MICHIGAN:
I»etroit, Frank Stnlar
MINNESOTA:
Chisholm. Frank Gou2e Ely. Jos. J. Pesbel Eveleth. Louis Gouie GillK»rt, Louis Vessel Hihhing, John PovSe Virgina. Frank Rrvatich MONTANA:
Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha. P. Broderick N'EW YORK: Gowanda, Karl StnUriia Little Falls,
Cleveland, Anton Itoliek, Chas. Karl linger, Jacob Resiiik, John Slapnik
OHIO:
Girard, Anton Narode
Lorain. I-oui» Balant, John Kua'«
Yoiingstoun. Anton Kikelj
< »REGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Brought on, Anton Ipavec
Conemaugh, J. Brezovec
Coverdale in okolica, M. Rupnik
Export. Louis Supančič
Farrel, Jerry Okorn
Forest City, Math Kamin in Frank
Blodnikar
Greenshurg, Frank Novak Rarlierton. Frank Troha Johnstown. John Polantz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Midway. John Žust Pittsburgh, J. Pogačar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovao
WISCONSIN: Milwaukee, West Allls. Fr. Skoh Sheboygan, Joseph Kakei
WYOMING: Rock Springs. Louis Ta urbar
Diamondville. Joe RoUch
6. maja : Washington v Havre
8. maja : Hcrenjcaiia v Cherbourg
D. maja: Bremen v Bremen	,
Paris v Havre Rex v Genoa 1-. maja :
Normandle v Havre
III.	maja:
K u ropa v Bremen
maja:	:
Manhattan v Havre 21. maja:
A<|iiitaiiia v Cherbourg 23. maja :
Cliomplain v Ha^re Come di Savoln v Genoa j 16. maja:
Normandle v Havre -X. maja:
Berengaria v Cherbourg
-.1 maja:
Eex v f*enoa Itremei. v Bremen
3. junija:
Wa.shiiiKton v Havre 5. junija: tjiM-en Mary v Cherbourg Kiiropa v Kremen G. junija : Paris v Havre Saturnia v T rt, t
11. junija:
lie de France v Ha»re Aipiitania v Cherbourg
13. Junija:
Ifrcinen v Bremen Contc di Savoia v Genoa
IV.	junija: Normandle v Havre
17. junija :
Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havre •-•0. junija:
Europa v Bremen Vu'cania v Trst Champlain v Havre J4. junija:
Queen Mary v Cherbourg 27. junija:
I.afayette v Havre Rex v Genoa
Aquitania v Cherbourg . ■M. junija :
Normandle v Havr*
1.	Julija: Washington v Havre
2.	julija:
Berengaria v Cherbourg
3.	Julija:
lie de France v Havre Conte di Savoia v Genoa 8. julija:
Queen Mary v Cherbourg 1. Julija: Saturnia v Trst Champlain v Havre 4 julija:
Normandie v Havre 5. julija:
Manhattan t Havre .6. julija: Aqultanla v Cherbourg Bremen v Bremen -8. julija:
Rex v Genoa ►3- julija:	4
Europa v Bremen lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg :3. julija: Vulcania ▼ Tret julija:
Queen Mary v Cherbourg Washington t Havre
Vsak zastopnik Izda potrdilo za sveto, katero Je prcjcL Zastopnike toplo priporočamo.
UPRAVA "GLAS NARODA"
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.