NAGRADNA IGRA RUDARJA NOGOMETNI KLUB RUDAR VELENJE PE Celje, Lava 7 Tel.: 451-334 DEMO CENTER VELENJE, Stari trg 36 Tel.: 852-890 MIKLAVŽEV SEJEM RDEČA DVORANA VELENJE Inf. in rez.: tel.: 851 338, 855 741 Za kakšno financiranje vendarle gre?! Naš čas in Radio Velenje sta medija, ki skušata objektivno poročati o dogajanju v našem ožjem, pa tudi širšem okolju. Sredstva za delo si že dolgo zagotavljata sama. Pa vendar skorajda ne mine več seja sveta mestne občine Velenje, da ne bi na njej govorili o nekih sredstvih, ki jih dobivamo, pa menda tudi nekontrolirano in ne vem kako še trošimo. Naj zatorej še enkrat povem vsem, da že nekaj časa živimo brez vsake dotacije, brez tolarja, za katerega bi morali poravnavati račune svetnikom. V Našem času ni bila objavljena niti ena plačana novinarska informacija. Tednik skušamo ohranjati neodvisen, tudi na račun zategovanja lastnih pasov. Enako velja za Radio Velenje, ki oddaja devet ur na dan, ves program je lasten, dobrih štirideset odstotkov pa je informativnih vsebin. Sem sodijo tudi številne okrogle mize o aktualnih temah. Seveda tudi te nikoli niso plačane, sicer pa tudi ne morejo biti, saj nam sedanji zakon o javnih glasih, ki ga seveda moramo upoštevati, izrecno prepoveduje sponzoriranje poročil in drugih informativnih oddaj o aktualnih temah. V preteklosti smo prejemali dotacijo. Tega ne zanikamo. Sicer pa ni moglo biti drugače, saj sta bila časopis in radio ustanovljena na osnovi republiške usmeritve po informiranju v manjših komunah. Ni pa dotacija nikoli presegla 8 odstotkov potrebnih sredstev za preživetje, še več, kar nekaj let je bila komaj 4-odstotna. Nalagala pa nam je mnoge omejitve (omejevanje števila reklam, brezplačne objave...). Te omejitve so bile tolikšne, da je naše podjetje životarilo in prispelo pred petimi leti na rob propada. Ob'čine to takrat ni motilo. Motilo tudi ni nekaterih takratnih funkcionaijev, sedanjih poslancev, ki se danes pogosto sprenevedajo, ko se govori o teh temah. Pa bi jih vsaj toliko lahko pekla vest, da bi molčali. Že zato, ker smo molčali o tem tudi mi. Nova zakonodaja nam je omogočila, da smo zadevo vzeli v svoje roke. Še pravi čas smo spoznali, da nas z drobtinicami ne bo nihče več zaslepljeval. In postavili smo oba medija na noge. Te so sicer še vedno šibke, a vseeno dovolj trdne, da to očitno mnogim ni prav. Sicer pa nas zanimajo le naši bralci in naši poslušalci. Delamo zanje. Za Vas. In zavedamo se odgovornosti! Vaše zaupanje skušamo ohraniti s kar najbolj objektivno informacijo o dogajanju na našem območju, pa če je to komu prav ali pa ne! In takšne informacije si tudi plačati ne pustimo! Mira Zakošek E^JSE Ob koncu tedna se bo nadaljevalo suho in toplo vreme. mobitel u Dobava in montaža mobilnih telefonskih priključkov 4. 12 - 9. 12. 1995 Io II Za listjem pride sneg... 1«» -r- ISSN 0350-5561 Sreča v nesreči Razbito vozilo. Termoelektrarna Šoštanj Danes uradna otvoritev razžveplalne naprave Precejšjo srečo je imel v prometni nesreči, ki seje pripetila 4. novembra dopoldne, 24-letni Vojko V. iz Floijana. Ob 10.45 je vozil osebni avto iz smeri Šoštanja proti Velenju. V neposredni bližini stanovanjske hiše na Perizanski 71je dohitel neznano vozilo, vklopil smernik in pričel s prehitevanjem. Ob vračanju na svoj vozni pas, pa zaradi velike hitrosti vozila, vozila ni uspel obvladati, zaneslo gaje in trčil je v v robnik cestišča, zapeljal na "hodnik" za pešce in kolesarsko stezo in trčil v živo mejo. Vozilo je obrnilo na streho in tako je obstalo. Voznik jo je odnesel brez poškodob, na vozilih in živi mejo pa je nastala precejšnja škoda. Vzrok nesreče, pravijo policisti, je bila najbrž prevelika hitrost, voznika pa so preizkusili tudi z alkotestom. (fotografiji: L. Ojsteršek) Prejšnji mesec so na razžveplalni napravi četrtega bloka v šoštanjski termoelektrarni opravili še garancijske meritve in s tem povsem sklenili njeno gradijo. Danes ob 15. uri bodo v prisotnosti ministra za gospodarske dejavnosti napravo tudi uradno predali namenu. To soboto pa so povabili medse vse tiste, ki jih nova ekološka pridobitev zanima. Pokazali so jim njeno delovanje, jih seznanili z obratovanjem in prizadevanji za izgradnjo podobne naprave še na petem bloku. Mnogi so z zanimanjem prisluhnili, kako poteka delo v šoštanjski termoelektrarni In kako deluje odžveplalna naprava bloka štiri Odžveplalno napravo četrtega bloka so v Šoštanju zgradili v pogodbenem roku. Z njeno priključitvijo na četrti blok so zmanjšali skupne emisije žveplovega dioksida za okoli 38.000 ton. To zmanjšanje seveda že čudimo prebivalci Šaleške doline in njene okolice, zato vsi upamo, da bo prihodnje leto stekla gradnja odžveplalne naprave še na petem bloku, sklenili naj bi jo leta 1999 in zmanjšali emisije še za nadaljnjih 42 tisoč ton. S tem bi Slovenija zmaqjšala svoje skupne emisije žveplovega dioksida za 45 odstotkov in se uvrstila v ekološko bolj osveščene države Evrope. Mira Zakošek, foto Lojze Ojsteršek 9770350556014 Svet mestne občine Velenje ...................................... Politična neusklajenost se zrcali v neuspelih volitvah Svetniki mestne občine Velenje so v torek sklenili 9. sejo, ki sojo začeli pred štirinajstimi dnevi. Pristopili so k sofinanciranju informativnega programa VTV, dorekli nekaj premoženjskih vprašanj, izvolili tri od dvanajstih predlaganih komisij oziroma odborov sveta in pregledali odgovore na vprašanja in pobude svetnikov. Vlado Verdnik je pripravil pregled 55. vprašanj, ki so jih doslej postavili svetniki in zbral nanje 40 odgovorov. Franc Sever, neodvisni, je bil ob tem pregledu nezadovoljen. Poudaril je, daje postavil doslej največ vprašanj (kar okoli 60), dobil pa najmanj odgovorov. Celo takšne njegove zahteve se ne uresničujejo, ki jih svetniki preoblikujejo v sklepe. Takšen je bil na primer sklep o pripravi poročila o tem, kako je potekala obnova Cankarjeve v Velenju, pred razpravo o proračunu. Ludvik Hribar, DeSUS ni zadovoljen s svojim odgovorom v zvezi s problematiko parkiranja pred velenjskim zdravstvenim domom in zahteva ustrezno rešitev. Z odgovorom Petra Kosija v zvezi s cestno zaporo v Vinski gori ne soglaša dr. Borut Korun, SLS. Predlagal je, da se na tem odcepu uredi vsaj križišče, prepove pa zavijanje naravnost. Tone De Costa bi ta problem krajanov Vinske gore rešil s cestnim podhodom. Nezadovoljstvo je izrazil tudi Igor Centrih, Zeleni, ker med odgovori še vedno ni njegove zahteve po razpravi o komunalnem neredu v središču Velenja, še posebej pa na Cankarjevi cesti. Tone De Costa SDSS pa je opozoril tudi na to, da bi lahko svetniki probleme razreševali bolj strokovno, če bi se jih lotevali bolj globalno. /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Sofinanciranje VTV Svetniki mestne občine Velenje so v torek soglasno potrdili sklep o pristopu k sofinanciranju informativnega programa VTV Velenje na osnovi programsko produkcijske knjige 1995. Obligacijska razmerja bodo uredili s posebno pogodbo. S tem sklepom so si zagotovili v sredinih oddajah Dobro jutro v času med 9.1(T in 10. uro dvominutna telefonska oglašanja župana ali predsednika sveta o dogajanjih lokalnega pomena. Zagotovili pa so si tudi sodelovanje v kontaktni oddaji VTV omizje, 11. decembra naj bi na njem sodelovali gospodarstveniki Spodnje Štajerske in Koroške. Sofinancirali bodo še četrtkove oddaje Aktualno na Spodnjem Štajerskem (oddaje se uvrščajo v spored med 20.10 in 20.40, sestavljene pa so praviloma iz osmih trimi-nutnih novinarsko obdelanih prispevkov, od katerih jih je šest s področja splošnega javnega dogajanja ter dva v zvezi z delovanjem političnih strank na omenjenem področju), oddaje Intervju ter Deželne novice. Župan Srečko Meh je zagotovil, da bodo ta denar namenili iz tekočih stroškov upravnih organov. Županu pooblastilo za razrešitev premoženjskih vprašanj v Paki Na območju obrtne cone v Paki je vrsta nerazrešenih premoženjskih vprašanj in sicer zemljišča zaradi prestavitve struge reke Pake niso prepisana na imetnike, ampak so še vedno občinska. O dveh konkretnih primerih so govorili na torkovem zasedanju in ob tem pooblastili župana, da druga takšna vprašanja na tem področju razreši samostojno. Poleg tega so se odločili še za prodajo 43 kvadratnih metrov velike parcele na Foitovi, Desu in razrešili lastništvo opuščene poti v Bevčah. Iz prve kategorije kmetijskega zemljišča so izvzeli zemljišče ob pokopališču v Plešivcu in tako omogočili njegovo širitev. Na predlog Franc Severja so dovoli odprodajo 500 kvadratnih metrov velikega zemljišča ob no- vogradnji hotela v Starem Velenju. Brez večine komisij oziroma odborov Na dnevnem redu torkovega zasedanja so bili tudi predlogi komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Izvolili naj bi kar 12 komisij in odborov, so pa le tri. Predsednica komisije Herma Groznik je uvodoma povedala, da so se pri delu srečevali z mnogimi nesoglasji, predvsem pa je razburila odločitev, da so predlagane kandidate in predsednike komisij oziroma odborov izbrali z žrebom. Mnenja o tem, ali je takšen način, ki je pravno dovoljen, sprejemljiv ali ne, so bila deljena. Predvsem pa je bilo presenetljivo, da so se med sabo obtoževali prav člani te komisije. Sumničenj je bilo veliko že v času razprave, nato pa so se svetniki odločili za tajno glasovanje o zaprtih listah. Na koncu so svetniki ugotovili, da še naprej ostajajo brez nadzornega odbora, komisije za priznanja, komisije za prošnje in pritožbe, sveta za izvensodno poravnavo sporov, odbora za gospodarstvo, odbora za področje gospodarskih javnih služb, odbora za področje negospodarskih javnih služb, sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin in odbora za okolje in prostor. Izvolili pa so komisijo za raziskovanje povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti (dr.Ivan Kralj, predsednik, Boris Kolšek, Vinko Smajs, Jakob Meh in Ivan Povh), imenovali predstavnike ustanovitelja v upravni odbor ŠRZ Rdeča dvorana (Marija Voglar, Ivč Kotnik in Uroš Meža)in člana sosveta načelnika upravne enote Žalec (Franc Špegei). Razpis za nagrade in priznanja bo objavil svet Glede na to, da niso imenovali komisije za priznanja in nagrade občine, so pooblasili predsednika sveta Dragana Martinška, da on objavi v imenu sveta razpis za te nagrade. Te naj bi podelili ob praznovanju letošnjega občinskega praznika, 26. decembra. ■ Mira Zakošek Lady Miloški Nott iz Velike Britanije „: * . " <> V --. i-: v: >:' >? ,š .:. - "" ' . , -> . /.•: ,. " * , ?: , £ ,, ,:? W g: Zlati znak RKS in zahvalna ALI POZNATE TA ZNAK? pri okencu sem rad sam Že pred časom smo v naših poslovnih enotah uvedli novost, ki ste jo mnogi že težko pričakovali, drugi pa ste se z njo srečali prvič. Diskretnost pri opravljanju finančnih poslov pred bančnim okencem je del poslovnega bontona, del kulture obnašanja in upali smo, da jo boste vzeli za svojo... Da bi imeli možnost zaupnega pogovora o vaših denarnih zadevah brez radovednih pogledov in občutka utesnjenosti, vas prosimo, da počakate korak ali dva, dokler je pred vami pri okencu druga oseba. Novost, ki ni več novost, je namenjena vam, drage varčevalke in varčevalci, zato želimo, da bi bila z vašo pomočjo tudi sprejeta. Ob sklenitvi letošnjega zbiranja predlogov za dona-torje in donatorice ter dobra dejanja, ki ga organizira revija Naša žena s podporo republiškega Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter pod pokroviteljstvom Štefke Kučan, bo danes (v četrtek) v Narodni galeriji v Ljubljani svečana slovesnost. Na njej bodo 15 izbranim ljudem za njihovo dobro, plemenito in človekoljubno delo podelili zahvalne listine za leto 1995. Med prejemniki bo tudi velenjski človekoljubni organizaciji znana Lady Miloška Nott iz Velike Britanije, kije s prehrambenimi paketi in drugim materialom (kupila ga je v Sloveniji) najbolj vneto pomagala pri reševanju begunskih vprašanj v Šaleški dolini. Jutri, v petek, pa bodo krajšo slovesnost pripravili še na sedežu Območne organizacije Rdečega križa Velenje. Na razširjeni seji njenega odbora bodo namreč Lady Miloški Nott podelili še Zlati znak Rdečega križa Slovenije. Izročil ji ga bo generalni sekretar Glavnega odbora RK Slovenije Mirko Jelenič. Sejo bodo začeli ob 12. uri. ■ (tp) Se naša zgodba res izteka? Kruta stvarnost nas prepričuje, da v sodobne pravljice ne smemo verjeti, vendar je res, da je pri nas zelo veliko ljudi verjelo v našo zgodbo o uspehu. Nekateri so res verjeli, da smo tako uspešni, drugi so se s tem tolažili. Tudi tistim, ki jim je težko, je veliko lažje, če verjamejo, da smo uspešni. Zato so radi slišali o naši zgodbi o uspehu. In veseli smo bili, če so slišali, da o tej naši uspešni zgodbi govorijo celo tam preko velike luže. Celo tam naj bi si bili ponekod krajšali čas s pripovedovanjem zgodbe o neki daljni majhni deželici, ki leži tam nekje na južni strani Alp. Večina seveda ni vedela, kje je ta dežela, saj tudi ne ve, kje so Alpe. Mislili so si, da je to tam nekje med Nemčijo, Rusijo in območjem Nata, tam nekje, kjer potekajo boji, zaradi česar tudi umirajo sinovi držav, ki so poklicane, da naredijo red in mir na našem planetu. Toda saj niti ni pomembno, kje leži ta deželica, saj tudi za dežele iz drugih zgodb in pravljic ne vemo, kje ležijo. In če sploh obstajajo. Ampak kaj hočemo, ko pa tudi ta naša kruta stvarnost potrebuje zgodbe in pravljice. Ne le za otroke! Ampak tako kot nekateri ne verjamejo več v Sneguljčico ali Rdečo kapico in pravijo, da so res le pravljice za otroke, tako zdaj tudi nekateri pri nas opozarjajo, da je naša zgodba o uspehu le utvara. Če že ne to, pa pravijo, da je tudi naši zgodbi o uspehu že potekel rok trajanja. Da je sicer še dobra za mazanje pravega pogleda na stvarnost nekaterim ne-jevernežem, da pa miplovemo v vse bolj kalne vode krute stvarnosti. Tistim zunaj, ki potrebujejo zgodbo o uspehu neke dežele, še ne pride na pamet, da bi rekli, da naše zgodbe ni, pri nas pa vse več ljudi ugotavlja, da nam še zdaleč ne gre več tako, kot bi nam v tej zgodbi moralo iti. Medu in mleka, ki naj bi se nam bila cedila, nismo znali posrkati. Pod kapljami teh sladic smo se prerivali in prepirali, zato so te kaplje padale v prazno in se z njimi nismo nasitili. Padale so naokoli in od njih so imeli korist drugi, ki v naši zgodbi sploh niso sodelovali. Opajali so se z njimi in se krepili ter nas dohitevali. Mi pa smo raje odrivali drug drugega, kot da bi složno uživali danost, ki se nam je ponujala. Veljal je pregovor, da je bolje, da se dobrote ne naužije nihče, kot da bi se jih naš sodržavljan. Še posebno, če je drugačne barve. Zgodba o uspehu, ki smo jo tako radi pripovedovali drug drugemu, se izteka. Ampak to ni take vrste zgodba, ki bi jo lahko znova in znova ponavljali, pa se nam bi zdela še vedno enako lepa. Ta naša zgodba o uspehu je verjetno neponovljiva. Imeli smo jo, če je nismo izrabilij gre v nepovrat. Nam pa ostaja tisto, kar smo od nje uspeli obdržati. Ali se od nje kaj naučiti. Seveda pa je pri nas vprašanje, kaj smo od nje iztržili, še večje pa, če smo se od nje res kaj naučili. Sicer bo tudi za nas veljala tista stara zgodba o nebeški mani. In naš pregovor. Ura zamujena, ne vrne se nobena. ■ (k) Pogovor z generalnim direktorjem Gorenja Jožetom Staničem »**•*•*■■«»««»« »TT» Kiitiiaiiaiiiiiiiiiiiaiiiai * * »»»•»•»»»»•»»»»»»»»»»■»■»»•»■»•»»•»»»»»ii«««««« Še letos program lastninskega preoblikovanja Skoraj 95 odstotkov svoje proizvodnje izvozi na zahtevna svetovna tržišča. Svojo kvaliteto in dobro organizirano proizvodnjo so pred nedavnim potrdili tudi s pridobitvijo certifikata kakovosti ISO 9001. Vendar v Gorenju s svojim položajem niso tako zadovoljni kot bi bilo mogoče sklepati po uvodnih mislih. Položaj na svetovnem trgu je neizprosen, možnosti slovenskih podjetij pa mnogo slabše od konkurence. O vsem tem smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Gorenja Jožetom Staničem. ■ Pred petimi leti je bilo v javnosti mnogokrat prisotno ugibanje ali so Gorenju šteti dnevi. Kakšna so bila pravzaprav za vas ta leta? JOŽE STANIČ: "Tega v vodstvu Gorenja seveda nikoli nismo priznali. Bilo pa je težko. Izguba dvaindvajset milijonskega trga na katerem smo dosegali dobre cene, je vse prej kot enostavna. Ostalo nam je dvomilijonsko slovensko tržišče in seveda zahtevno svetovno tržišče, kjer je bila že takrat konkurenca neizprosna, možnosti povečane prodaje takšnih podjetij, kot je Gorenje, pa minimalne. Pa ne le to. V središču Bosne in Hercegovine, kjer se je razplamtela vojna, smo imeli našo perspektivno tovarno hladilno zamrzovalnih aparatov. Prav ta program je bil izvozno zelo zanimiv. Ker smo imeli sklenjene nekatere pogodbe, v katerih so bile kazenske klavzule, če naročil ne bi uresničili pravočasno. Prav nič drugega nam ni preostalo kot da na hitro skonstruiramo nove aparate in proizvodnjo prenesemo v Velenje. Nastala je nova generacija hladilno zamrzovalnih aparatov, ki pomeni trenutno znotraj tega programa kar tretino proizvodnje." ■ To obdobje ste torej sklenili uspešno? JOŽE STANIČ: "Smo! A, bilo je to zelo težko obdobje, prežeto z mnogimi travmami. Na vseh področjih je bilo treba zniževati stroške, uvajati v proizvodnjo sodobnejše prijeme, sodobnejše stroje in tehnologijo. Močno smo morali zmanjšati število zaposlenih in se ob tem soočati s številnimi stiskami delavcev Gorenja. Ob tem pa smo seveda iskali nadomestilo za izgubljene trge. In treba je bilo sprejemati prav vse, kjerkoli se je pojavila možnost prodaje, ne glede na pogoje." ■ Kakšno je Gorenje danes? JOŽE STANIČ: "Naša osnovna dejavnost je bela tehnika, ki jo delimo na tri večja področja. To so hladilno zamrzovalni aparati, kuhalni aparati ter stroji za pranje perila in posode. Poleg tega pa proizvajamo različne komponente, v manjši meri pa tudi industrijsko opremo, stroje, naprave in orodja. Zaposlujemo 6400 delavcev in računamo, da bomo imeli v letošnjem letu okoli 800 milijonov mark prometa." ■ Ko govorimo o Gorenju, pravimo, da je to primer dobro organiziranega slovenskega podjetja, pogosto rečemo celo, da ste paradni konj slovenskega gospodarstva. JOŽE STANIČ: "Seveda nam takšne ocene godijo, o sebi imamo dobro mnenje, tudi sami se radi kdaj pohvalimo, a realnejša je primerjava s svetovnimi podjetji, z njimi se srečujemo na zahtevnih trgih, kamor prodajamo skoraj 95 odstotkov svoje proizvodnje. Ko se primerjamo z njimi, pa ne moremo biti tako zadovoljni. Z njimi namreč še zdaleč nismo primerljivi." ■ Kje so odstopanja največja? JOŽE STANIČ: "Naša največja slabost je v tem, da prihajamo iz povsem drugačnega okolja, iz drugačnega sistema, kije imel povsem drugačno filozofijo dela kot jo že dolga leta poznajo sodobne tržno usmerjene države. Te so sicer dosegle visoke socialne standarde in visoko blagostanje, ob tem pa vzgojile povsem drugačno kulturo dela kot jo poznamo pri nas. Mislim, da bodo minila leta predno bomo pri nas v Sloveniji uspeli nadomestiti prejšnjo lahkotnost in odnos do dela naravnati na nivoje, ki jih dosega razvita Evropa. Po mojem nam manjka do tega, da bi dosegli takšen družbeni proizvod kot sedaj sosedanja Avstrija deset do petnajst let." ■ Verjetno mislite ob tem tudi na plače? JOŽE STANIČ: "Ko govorim o družbenem proizvodu mislim na celotno blagostanje, ki ga s svojim delom dosega neka družba. Zal smo Slovenci s trenutnimi uspehi, spet se primerjam z razviti svetovnimi podjetji, lahko vse prej kot zadovoljni. Saj vendar dosegamo le polovico povprečne evropske produktivnosti. V Gorenju smo sicer kar nekaj nad tem povprečjem, pa vendar vsaj za trideset odstotkov za svetovno konkurenco. To seveda pomeni, da bomo morali svojo produktivnost povečati vsaj še za trideset odstotkov. To pa bo mogoče le s povsem drugačnim pristopom, z drugačno kulturo dela." ■ Kar nekam črnogledo je tole vaše razmišljanje! JOŽE STANIČ: "Nikakor! Nikoli nisem bil črnogled, ampak realen. Tudi v tem trenutku moje razmišljanje ni takšno. Ostajam optimist, prepričan, da bomo delavci Gorenja tudi tokrat premagali ovire, ki so pred nami. Sem pa, priznam, zaskrbljen. Dejstvo je, da je Gorenje v največji meri prisotno na zahtevnem evropskem tržišču. To pa je takšno, da nikomur ne daje niti trenutka predaha. Na celotnem širok-opotrošniškem trgu se bije neizprosna bitka, prava cenovna vojna. Nekatere večje ekonomije, kot na primer italijanska, so s tem, ko so pocenile svojo valuto, naredile gospodarski udar v Evropi in tudi v svetu. Pritisk na cene je velik, o kakšni podražitvi niti slučajno ni mogoče razmišljati. Prav zato smo velikokrat slabe volje, ko vidimo, da se doma stroški vhodnih materialov, pa tudi cena dela vztrajno dražijo. Cenovna vojna na svetovnih tržiščih vodi tudi k temu, da se nekatera podjetja združujejo, s tem pa še bolj zapirajo trge in izrivajo male ponudnike." ■ Čeprav imamo vedno, ko govorimo o Gorenju, pred očmi veliko podjetje, to očitno v svetovnem merilu seveda niste. JOŽE STANIČ: "Seveda ne. Na evropskih trgih dosegamo z belo tehniko okoli tri odstotni delež. To sicer ni tako malo. Huje je, da nas zahodno evropski statistiki, kadar prikazujejo to prodajo, sploh ne upoštevajo. Prihajamo namreč iz bloka držav Vzhodne Evrope, ki si očitno v njihovih statističnih prikazih še niso izborile mesta. Treba je torej realno razmišljati, ob tem pa tudi vedeti, na katero mesto nas "Zahod" postavlja." POSLOVNE NOVIC Vabimo vse podjetnike, da se udeležijo izobraževalnih delavnic na temo NOVA CARINSKA ZAKONODAJA ki bodo potekale predvidoma 4. decembra 1995. Združenje podjetnikov Slovenije in Gea College vabita v VEČERNO ŠOLO PODJETNIŠTVA. Cilj programa je usposobiti podjetnike, managerje za organiziranje in vodenje podjetij ah delov večjih podjetij. Šola je sestavljena iz petih vsebinskih modulov (podjetniška vizija, marketing, manage-ment, finance-ekonomika-računovodstvo in kadri). Potekala bo 4 mesece, osnovna cena je 144.000 SIT za udeleženca. Ceno sofinancira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Gospodarska zbornica Slovenije, tako daje cena za podjetnike, ki poravnavajo članarino GZS le 85.200 SIT, plačljivo v dveh oborokih. Število udeležencev je omejeno na 25 slušateljev. Obveščamo vas, da bo v sredo, 15. novembra ob 10. uri na Gospodarski zbornici Slovenije seminar KAKO POSLOVATI S POLJSKO. 21. novembra bo v Mariboru seminar in srečanje s podjetniki iz Baden Wurttemberga. Vse informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, telefon: 063/856-920, fax: 063/855-645. ■ Mar to pomeni, da Gorenje svoje samostojnosti ne bo moglo ohraniti. Že večkrat je bilo slišati, da se nameravate povezati s kakšno večjo svetovno proizvajalko bele tehnike. Imate trenutno v mislih kakšno takšno povezavo? JOŽE STANIČ: "Možnosti so vedno odprte, kakšnih konkretnih dogovorov pa v tem trenutku ni. To tudi zaradi tega, ker smo sredi aktivnosti lastninskega preoblikovanja." ■ O tem že dolgo nismo nič slišali, vprašanje pa je aktualno, saj mnogi hranijo lastninske certifikate za Gorenje. JOŽE STANIČ: "Seveda snujemo program lastninskega preoblikovanja in tudi računamo, da bomo soglasje Agencije za privatizacijo dobili še v letošnjem letu. Program je zastavljen tako, da bomo del Gorenja razdelili z notranjo delitvijo, delno pa z javno prodajo. To seveda pomeni, da so lahko vsi tisti, ki so svoje certifikate deponirali pri nas brez skrbi. Lastninsko preoblikovanje je seveda povezano tudi z vašim prejšnjim vprašanjem. Tisti delež, ki pripada skladom lahko namreč odkupijo investicijske družbe, lahko pa tudi strateški partnerji." ■ Imate katerega v mislih? JOŽE STANIČ: "Ne. Možnosti pa so, kot sem že dejal, vedno odprte. Tako smo se pred leti s takratnim vodstom koncema resno dogovarjali o "vstopu" čisto konkretnega strateškega partnerja. V tem trenutku tako konkretnih dogovorov ni, se pa dogovarjamo o možnostih sodelovanja." ■ Kakšno je pa je vaše osebno mnenje, ste za samostojno Gorenje ali za Gorenje povezano v kakšen večji sistem? JOŽE STANIČ: "Poslovodstvo Gorenja je doslej zagovarjalo samostojno Gorenje! Tudi sam bi raje videl, da ostane Gorenje slovensko podjetje. Smo pač prežeti s patriotizmom. A ta v trenutku, ko spoznaš, da država tega prav nič ne ceni, odpove. In država izvoznikom, takšnim kot smo mi, ki ustvarimo pretežni del dohodka na tujem, resnično ni naklonjena." ■ Pa vendar vam je končno le odobrila stimulacije! JOŽE STANIČ: "Pozdravljamo to odločitev, saj je vse kar dobimo dobrodošlo. S tem je država tudi priznala napake, ki jih že dvajset mesecev dela izvoznikom. Reagirala pa je mnogo prepozno. S temi stimulacijami bomo na primer v Gorenju dobili le deset odstotkov tistega kar smo v tem času izgubili." ■ Kaj pa pravzaprav takšno podjetje kot je Gorenje pričakuje od države? JOŽE STANIČ: "Zagotovi naj nam takšne makroekonomske in infrastrukturne pogoje za delo, da bomo lahko konkurirali na tujih trgih, ki so po mojem mnenju za Slovenijo edina alternativa. Za izvoznike je doma cena denarja mnogo previsoka. Za domači trg z 20 odstotno inflacijo so obrestne mere sprejemljive, nikakor pa za izvoznike, ki poslujejo na tržiščih s tri odstotno inflacijo. V Sloveniji je tudi previsoka cena dela. Razumljivo mi je, da država brani svojo valuto, jo skuša ohraniti, vendar pa bi morali snovalci ekonomske politike vgraditi tudi kurativne ukrepe za tiste, ki so ob tem najbolj udarjeni. To so zdaj sicer naredili, a mnogo prepozno." ■ Mar to pomeni, daje Gorenje izčrpano, da se bo znašlo v rdečih številkah? JOŽE STANIČ: "Za zadnji dve leti bi lahko rekel, da je Gorenje beležilo zgodbo o uspehu. Na začetku najinega pogo vora sem govoril o težavah, ki so nas pestile na začetku tega de-seletja. Uspešno smo jih premagali in si zagotovili nadomestna tržišča. Zadnji dve leti smo poslovno leto sklenili z dobičkom. Zdaj pa že dvajset mesecev najedamo pogačico, ki smo si jo ustvarili in zdaj smo jo resnično že pojedli. Celo letošnje leto je rezultat Gorenja iz tekoče proizvodnje negativen in prepozno ter skopo odmerjene stimulacije tega ne bodo rešile. Nerad napovedujem letošnji poslovni izzid. Seveda se trudimo, da bi izgubljeno nadoknadili na drugih področjih dela." ■ Precej kritična sva bila danes. Na uspehe, ki jih je prav tako veliko, sva kar pozabila. Omeniva vsaj enega, pred nedavnim pridobljeni certifikat kakovosti ISO 9001. JOŽE STANIČ: "Zelo ponosni smo nanj in čestitam vsem, ki so prispevali k njegovi pridobitvi. Resnično ni enostavno urediti poslovne procese v tako velikem sistemu kot je Gorenje Gospodinjski aparati tako, da ustrezajo zelo zahtevnim normam za pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001. Njegova pridobitev je dodatni dokaz, da smo na področju kvalitete na pravi poti. V nekaterih naših firmah dosegamo še poglobljene kriterije. Mednje sodijo vsekakor tudi dosežki na področju ekolo gije. Če hočemo biti prisotni na svetovnih trgih, moramo hkrati z njimi vnašati v proizvodnjo vse kar uvajajo oni. Pridobitev certifikata je za nas velik uspeh obenem pa obveza in obljuba, da bomo pri delu sami do sebe še bolj strogi." ■ Mira Zakošek foto Igor Modic MASI KRAJI IN LJUDJE PO OBČINAH Nazarje Na Dobrovljah bodo veseli V teh dneh brnijo težki stroji na cesti iz Nazarij na Dobrovlje. Posodabljajo namreč poldrugi kilometer te ceste. Dela so vredna 17 milijonov tolarjev, ki sta jih s skupnimi prizadevanji zagotovili občini Mozirje in Nazarje. Del denarja so pridobili na natečaju za demografsko ogrožena področja, vsaka svoj delež sta prispevali sosednji občini, veliko pa so z delom in tolarji sodelovali krajani. Na Dobrovljah bodo torej kmalu spet dobrovoljci. H r sfaslifi; lili Ob številnih nalogah se v nazarski občini seveda ubadajo tudi z mnogimi komunalnimi problemi. Teh nikoli ne zmanjka, rešitev enega samega, četudi še tako majhnega, pa je krajanom in občini v veliko zadovoljstvo. Tako so pred dnevi krajani vasi Žlabor obnovili most preko Drete, material je prispevala občina, v Kokarjah pa so na poti do znanega tabornega prostora zgradili manjši most, saj je bil prejšnji že dolgo kamen spotike. Šmartno ob Dreti za krajevni praznik Nedavni praznik krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti so kot običajno združili s srečanjem in pogostitvijo starejših krajanov. V večnamenskem prostoru tamkajšnje osnovne šole je vse zbrane pozdravil župan občine Nazarje Ivan Purnat, lep kulturni spored so pripravili malčki iz vrtca, osnovnošolci, svoj krstni nastop pa so izvedle pevke domačega ženskega pevskega zbora Lipa. Luče ob Savinji Svetniki o Solčavi Na današnji (četrtek) redni seji bodo občinski svetniki največ pozornosti namenili krajevni skupnosti Solčava, ki še ni uspela v prizadevanjih za lastno občino, status pravne osebe pa ji poteče konec leta. Obravnavali bodo tudi rebalans proračuna in razpis za vzdrževanje lokalnih cest. Sejo bodo pričeli ob 18. uri. Jp KS Ravne M S S X Ni konca ne kraja Ze v prejšnjih letih so v krajevni skupnosti Ravne tožili o kilometrih in kilometrih cest, ki prepletajo KS po dolgem in počez. Za njihovo vzdrževanje je potrebnega veliko denarja, pa še makadamske so. S prizadevanji so nekatere med njimi v zadnjih dveh, treh letih uspeli posodobiti. Pred nedavnimi prazničnimi dnevi velja to tudi za 440 m dolgo krajevno cesto od Pod-vinskega mostu naprej. Naložba jih je veljala približno 3 milijone tolarjev. Denar za modernizacijo so prispevali koristniki cesta tako v denarju kot z udarniškim delom, nekaj tolarjev je "šlo" iz prihrankov KS iz leta 1994, kar nekaj pa je še odprtih računov. Ravenčani upajo, da bodo lahko dolg poravnali ob pomoči občine Šoštanj in nekaterih podjetij v dolini. V 5-letnem programu (izdelali so ga pred 2 letoma) so sicer predvideli, da bodo krajevno cesto od Podvinskega mostu do Avgusta Hudournika asfaltirali v celoti (nekaj več kot kilometer), vendar so se zaradi pomanjkanja denarja morali zadovoljiti s prej omejenimi metri. "Nekaj se v naši mm krajevni skupnosti dogaja, toliko, kot smo predvideli krajani, pa ne. Cest, potrebnih obnovitvenih del, pa je še in še. V letošnjem programu imamo načrtovano še posodobitev lokalke Ruml -Ravne (Vrhovski graben) v dolžini 1344 m in s predračunsko vrednostjo približno 15 milijonov tolarjev. V proračunu je občina zanjo namenila le 4 milijone SIT in te naj bi tudi porabili še letos, če bo vreme za takšna dela ugodno. Ravenčani upamo, da v Šoštanju obljube ne bodo prelomili," je povedal predsednik KS Ravne Viktor Potočnik. Glede na neporavnane račune pri posodobitvi cest od Podvinskega mostu naprej ter od Kotnika do igrišča (to 300 m dolgo cesto so asfaltirali prav tako letos), jim najbrž ne bo uspelo uresničiti še dveh načrtovanih nalog iz letošnjega programa KS. Tako bodo morali še nekaj časa počakati na denar za postavitev avtobusnega postajališča ter za nakup o-preme, s katero bodo lahko dokončali dela pri priklopu krajevnega na mestni vodovod. ■fW Anka Rakun, županja občine Ljubno: V "Se zdaj ne vemo, kaj naj delimo" V desetih mesecih delovanja nove lokalne samouprave je pet občin v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini začetne krče in težave kolikor toliko uspešno prebrodilo. Organizacijsko, kadrovsko in še kako drugače so se občine postavile na noge, v precejšnje zadovoljstvo svojih občanov pa dokaj uspešno rešujejo številne cestne in druge komunalne zagate. Velikokrat so to na prvi pogled malenkosti, ki pa krajanom po vaseh in zaselkih veliko pomenijo in jim krepijo zaupanje v nove občine, ki je bilo v bivši skupni občini zaradi takšnih ali drugačnih razlogov že precej krhko in omajano. Vendar pa bivša skupna občina Moziije v podzavesti in predvsem dejansko še kar "živi." Najbolj se to odraža v pripravah na delitveno bilanco, ki že in še bo pomenila vročo politično jesen. Zapuščinska razprava kasni in še sedaj je veliko nedorečenega. V občini Ljubno so u-resničili kopico pomembnih nalog, svojega deleža v skupni zapuščini pa se razumljivo niso odrekli. "Glede delitve zapuščine je trenutno jasno samo to, da vse stavbe in druge nepremičnine, ki so bile last bivše skupne občine Mozirje, postanejo last občine, na katerem področju so. Ob tem do danes v naši občini nimamo praktično nobene tehtne podlage ali predloga za delitveno bilanco. Upravne enota Mozirje nam je sicer poslala neke parcelne številke stavbišč, ki nam nič ne pomenijo; niti ne vemo kje so, niti tega kaj na njih stoji. Seveda imamo tudi v občini Ljubno posebno komisijo za ta namen, njen predsednik pa je predsednik občinskega sveta," pravi županja Anka Rakun. Temu je treba dodati, da se je medobčinska komisija za delitveno bilanco prvič sestala 24. oktobra, izvolila organe in se dogovorila o nadaljnjem delu. Oti- pljiv sklep s te seje je, da poskrbi za podatke glede stanovanj, stavbnih zemljišč in ostalih nepremičnin, ki jih imajo službe Javnega podjetja Komunala Mozirje, druga seja te komisije pa naj bi bila 10. novembra. "Prav mozirsko komunalno podjetje je vroča tema že vse leto in več. To je vsekakor velik problem glede sredstev, še večji glede usode zaposlenih. Stvari so sedaj očitno tak v daleč, da bo občina Gornji Grad prevzela odvoz in odlaganje smeti in odpadkov, saj je osrednje odlagališče na njenem področju. Poiskala in izbrala naj bi izvajalca, ki bi opravljal storitve za vse občine. Za ostale komunalne zadeve, vo-darino, kanalščino in cestno problematiko, pa naj bi poskrbelo novo podjetje, ki bi ga organizirala občina Mozirje. Tu so stvari precej (ne)jasne. V občini Ljubno še nimamo čistilne naprave, torej nas kanalščina trenutno ne zanima, z vodovodom smo doslej upravljali sami, za stanovanjsko področje in stavbna zemljišča pa bomo, kot kaže, poskrbele nove občine same. Trenutno torej ni še ničesar povsem jasno, jasno je le to, da mora biti nova organiziranost znana do 1. januarja prihodnjega leta, časa pa je malo," pravi županja občine Ljubno Anka Rakun. ■JP Občinski svet Nazarje Poslej dve krajevni skupnosti Na prvi novembrski seji so nazarski občinski svetniki obravnavali le tri točke, razen uvodnih seveda, dela pa so se lotili temeljito in seja ni bila prav kratka. Že pri pregledu opravljenega dela so se precej dolgo pomudili pri delitveni bilanci. Član medobčinske komisije Toni Boršnak jih je podrobno seznanil z dosedanjim potekom usklajevanja med petimi občinami. Dejal je, da razen redkih predstavnikov občin, večina doslej ni imela na voljo ustreznega gradiva, stvari pa se vendarle sučejo na bolje. Nejasnosti je seveda precej, po njegovem mnenju pa je največ odvisno od dogovora med župani. "Če ne bo nepotrebne trme, problemov ne bi smelo biti, vsaj ne v zvezi z nepremičninami," je dejal, pričakuje pa več problemov glede delitve bivših proračunskih in solidarnostnih sredstev. Komisija je torej delo zastavila hitro, čeprav malo pozno, sicer pa bodo glede na zapisnik njene prve seje o vsem kaj kmalu razpravljali občinski sveti. V nadaljevanju so nazarski svetniki obravnavali in sprejeli statutarni sklep o krajevnih skupnostih v občini Nazarje. Poslej sta to dve: Nazarje z naselji Nazarje, Dobletina, Zavodice, Kokarje, Lačja vas, Čreta pri Kokarjah, Pusto Rekli so ■■■■■■ TONI BORŠNAK: "V zapuščinski razpravi je naša skupna želja, da bi bila delitev zapuščine bivše skupne občine Mozirje hitra in pravična. Menda se ja ne bomo nategovali za vsakih tisoč tolarjev." polje, Potok in Žlabor ter Šmartno ob Dreti z naselji Spodnje Kraše, Brdo, Rovt pod Menino, Volog in Šmartno. Obema krajevnima skupnostima so z občinskim statutom dodelili status pravne osebe in opredelili njune pristojnosti in naloge.Njuni organi bodo zbor občanov in svet krajevne skupnosti, kot posvetovalni organ občinskega sveta in župana pa je opredeljen odbor krajevnih skupnosti. Pri vsem tem se je zapletlo glede volitev predsednikov svetov krajevnih skupnosti, vendar so sklep sprejeli, po sprejetju ustreznega zakona pa ga bodo dopolnili. Za točko razno se je (kot običajno) nabrala predvsem kopica najrazličnejših vlog za denarno pomoč, pri čemer seje najbolj razvnela razprava o kriterijih za dodeljevanje sredstev, kar bodo morali takoj opredeliti. ■/P Hotel v boljši podobi RTC Golte Viktor Potočnik: "Denarja manjka na vseh koncih in krajih, cest, potrebnih obnove, pa imamo v krajevni skupnosti več kot preveč." Dolgotrajno lepo jesensko vreme je pomagalo tudi smučarskemu središču na Golteh. Redna vzdrževalna dela na napravah so že opravili, v prihodnje jih čaka še enotedenski remont, se pravi popuščanje nosilne vrvi, kar pa je za njih že rutinsko opravilo. V minulem tednu je bilo posebej živahno okrog hotela na Golteh, saj so urejali teraso pred njim, na novo pa gradijo tudi ploščad pod hotelom ter urejajo njegovo okolico. Delno bodo obnovili tudi notranje prostore s samopostrežno restavracijo, vendar bodo to prihranili za naslednje dni, ko bodo lahko delali tudi v primeru slabega vremena. Novost je tudi osvetlitev športnega igrišča v Žek- ovcu- mjp Ob osnutku odloka o razglasitvi naravnih spomenikov in znamenitosti na območju mestne občine Velenje _ ■ Skale da ali ne zadnjega zasedanja Sveta mestne občine Velenjeje bil tudi osnutek odloka o razglasitvi menitosti na območju mi občine Velenje. S tem odlokom naj hi za naravne spomenike raglasili geomorfoioške in drološke Arnejcev slap v Plešivcu. Velunja peč v Paki in Vranja Peč v I nožnici. Za botanične in dendrološke znamenitosti naj hi raglasili trilistno vakLštajnij«. v Paki, Deberske bukve v opredeljuje za naravni površinski geomorfbloški, zoološki in botanični spomenik rudniške ugrezn-ine v Škalah. To pa zato, ker je Herman Vtleniu in Hli ev (SI-Sj izpostavil obljubo. : dano Škalčanom leta 1972, ko dren v Lazah. Na vse to svetniki niso imeli nobenih pripomb, val snju. Svetnikom je razdelil isnik s takratnega zbora ovv katerem jimvelen-ski premogovnik obljublja iovo cestno povezav« (ta my bi la po omenjenem ara vnem spomeniku) po inčani eksploataciji in za-al, da se ta člen iz osnutka umakne. Po dolgi razpravi so svetniki sicer osnutek tega odloka vseeno potrdili, županu pa naložili, da skliče sestanek s krajani in vsemi zainteresiranimi in skuša zadevo uskladiti Iz razprave o krajinskem parku: Franc Sever, neodvisni: "Moti me, da krajevna skupnost ni bila vključena kot partner že v času, ko se je ta osnutek pripravljal. V preteklosti sprejete sklepe je treba upoštevati!" Karli Stropnik, LDS: "Občanom Škal je bila obljubljena 4,5 metra široka cesta. Mislim, da bi lahko našli kompromis in jim dano obljubo izpolnili. Saj vodi cesta tudi neposredno ob blejskem jezeru... Ta cesta pa je nujna tudi zato, ker naj bi ob njej spreljali kanalizacijo, ki jo gradijo. Fekalije bi morali sicer prečrpavati..." Tone De Costa, SDSS: "Najbolj sprejemljiva mi je kompromisna varianta. Na tem prostoru se je v preteklosti prevečkrat le odrejalo, naj se upošteva volja ljudi." Herma Groznik, ZLSD: "S Škalami sem neposredno povezana in še zdaj mi je hudo, ko se spomnim škalskega griča. Vendar pa moram priznati, da sem bila pred dnevi, ko sem se sprehodila po tem področju mimo konjereje ob škal-skem jezeru, prijetno presenečena. To področje je dokaz, da Premogovnik skuša popraviti škodo, ki jo okolju povzroča. Pa tudi same Škale z lepim središčem so dokaz za to. Prav zato me moti, da nekateri Škalčani toliko poudarjajo, koliko so izgubili. Prepričana sem, da jih je veliko, ki bi bili na predviden krajinski park zelo ponosni, pa četudi se bodo morali še naprej voziti kakšen kilometer dlje. V celoti podpiram osnutek odloka in sem proti gradnji te ceste." Adolf Štorman, Republikanci: "Moti me, ko toliko govorite o tem, da ste udarniško delali ceste. Tudi mi smo jih! Ne podpiram izgradnje ceste preko krajinskega parka, bom pa tudi proti parku, če bo v njem dovoljen lov." Franci Blatnik, ZLSD: "Pohotno se mi zdi, da bi ob sodobni cesti, ki vodi iz Škal v Velenje gradili novo cesto preko tega parka. Pa tudi kritike na račun prestrmega klanca so neutemeljene. Po vsaj še nekaj hujših se vozim pri svojem delu." Predsednik vaške skupnosti Škale Herman Arlič Hočemo cesto! Herman Arlič, predsednik vaške skupnosti Škale in svetnik SLS v Svetu mestne občine Velenje, se z osnutkom odloka ne strinja in vztraja, naj se uresniči dana obljuba iz leta 1972, da bodo Škalčani dobili cesto prek območja, kjer je danes predviden krajinski park, takoj po končani eksploataciji. O tem so govorili tudi na sestanku s takratnim direktorjem velenjskega premogovnika Francem Avberškom 12. maja leta 1992. Tudi ta naj bi jim zagotovil, da bodo cesto dobili. Herman Arlič je takoj, ko je videl, da prepoveduje osnutek odloka, ki opredeljuje krajinski park Škale, vsakršno gradnjo, torej tudi njihovo cesto, sklical sestanek vaške skupnosti. Izmed devetdesetih gospodinjstev tega predela Škal se je odzvalo 48 krajanov in vsi so bili proti temu dokumentu. Vztrajajo pri izgradnji te ceste, ki naj bi potekala od križišča pri starem gasilskem * - mm „..„ i ■■■ "Cesta nam Je bila obljubljena In to prvič že leta 1972." domu ob robu jezera do križišča pri ribiški koči. Dolga bi bila le 1100 metrov in imela bi le petodstotni padec. Krajani bi bili zadovoljni, dokler se teren ne umiri, z makadamsko izvedbo, ki bi jo lahko uporabljali vsaj v zimskem času, ko je njihov klanec težko prevozen in hudo nevaren. Herman Arlič ob tem dodaja, da z obstoječo cesto v Škalah nikoli niso bili zadovoljni. Še posebej, ker ta ni zgrajena po predvidenem načrtu. Glede na to, daje izvajalcem zmanjkovalo časa (škalska cesta se je že pogrezala, nadomestna pa še ni bila zgrajena), so plaz, ki se je usul na cestišče, enostavno zravnali in je prav zaradi tega ta klanec pet metrov višji, kot bi moral biti. In ravno teh pet metrov je najbolj "usodnih". Ciril Grebenšek, referent za varstvo okolja na velenjskem Premogovniku Cesta bi okrnila naravni park Krajinski park Škale je predstavil v imenu velenjskega Premogovnika, katerega last je to zemljišče, Ciril Grebenšek. Projektno dokumentacijo je izdelal po naročilu Premogovnika Velenje Prirodoslovni muzej Slovenije, katerega strokovnjaki so ocenili, da je to območje, ki obsega 25 ha, idealno za naravovarstveno Slovenski krajinski arhitekti v Topolšici Kako reševati prostorske probleme degradiranih območij? Društvo krajinskih arhitektov Slovenije je strokovno društvo. Združuje tiste, ki se poklicno ukvarjajo s krajinsko arhitekturo v Sloveniji. Ustanovljeno je bilo marca 92. Je torej razmeroma mlado, vendar njegovo delovanje pomeni pomemben korak v razvoju stroke v Sloveniji. Cilji društva so številni, saj ne gre samo za združevanje strokovnjakov, ki delujejo na področju krajinske arhitekture, temveč za razvoj in uveljavljanje stroke, strokovno izpopolnjevanje članov, aktivno sodelujejo pri varstvu in razvoju kulturne in urbane krajine, varovanju naravne in kulturne dediščine, varstvu okolja in oblikovanju zakonodaje s tega področja. Društvo je letos postalo tudi član IFLA - International Federation of Landscape Arhitects - mednarodnega združenja društev krajinskih arhitektov. Prejšnji petek in soboto je v Topolšici potekalo drugo strokovno srečanje z letno skupščino Društva. Podprlo ga je Ministrstvo RS za okolje in prostor, sponzor pa je bil Premogovnik Velenje. Strokovni program srečanja je bil osredotočen na problem degradacij v prostoru. "Obravnava degradacij v prostoru, ki se je pretežno omejevala na različne oblike onesnaževanj, v novih pogojih družbene občutljivosti do prostorskih vrednosti ne zadostuje. V prostoru so zaznavne različne oblike degradacij, ki so neposredno in posredno posledica človekovih posegov in njegovega delovanja v prostoru. Nemalokrat so kot degradacija označene spremembe, ki so posledica delovanja naravnih sil, spodbujenih s posegi v prostor..." meni Nataša Bratina, predsednica Društva. In ravno zato je bilo možnosti za strokovno razpravo veliko. Prvi dan so udeleženci posvetili splošni predstavitvi problematike in številne oglede, drugi dan pa so po Skupščini društva prisluhnili razpravam domačih krajinaijev in ekologov (Saša Piano, Emil Šterbenk) ter se seznanili z razsežnostjo problemov, ki jih povzroča Premogovnik Velenje. ■ bš, foto: vos vzgojo in izobraževanje, se pa tudi zelo lepo vklaplja v nastajajoči rekreacijsko-turistični center. Vsaka druga oblika sanacije udorninskegaobmočja bi bila po njihovem mnenju, dokler se premiki zemlje še niso umirili, negotova, stroški pa veliki in nepredvidljivi. To področje je idealno za naravni spomenik, saj je življenjski prostor tukaj pester in raznolik, s tem pa je tu pestro tudi rastlinstvo in živalstvo. Tu so jezera, močvirja, mlake, luže, grmišča, gozdovi, travniki in sadovnjaki. Na tem področju so odkrili kar 108 vrst ptic, od tega jih 52 tudi gnezdi tukaj. Med njimi je 29 ptic na seznamu ogroženih vrst. Namestili so 40 valilnic in obročkali 378 ptičev. Tu so opazili kar šest od sedmih v Sloveniji poznanih rac plovk, da vsega rastlinja sploh ne omenjamo. Krajinski park Škale že dobiva svojo pravo podobo. Na severnem robu naj bi ga dopolnili z izgradnjo značilne muzejske kmetije Šaleške doline. Na južnem robu jezera so se že udomačili ribiči. Polne roke dela imajo tu ljubitelji ptic, pa lovci in vsi, ki imajo radi neokrnjeno naravo. Takšno želijo tudi ohraniti, saj nameravajo ugreznine zgolj sanirati in ohraniti "Območje Je Idealno naravovarstveno vzgojo. S cesto pa bi se naravne življenjske poti. življenjski prostor in s tem pestrost živalskega in rastlinskega sveta. Vse aktivnosti namerava Premogovnik uresničevati v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije, ki že zdaj opravlja tu mnoge razskave, in z Zavodom za spomeniško varstvo. Ciril Grebenšek je poudaril tudi, da cesta, ki jo želijo Škalčani, ni v nobenem družbenem planu in je urbanisti tudi ne predvidevajo, njena izgradnja pa je tudi nesprejemljiva, saj bi povsem prekinila naravne življenjske poti življa v tem okolju. ■ Mira Zakošek Stane Vovk Ciril Grebenšek, referent za varstvo okol|a na velenjskem Premogovniku Cesta bi okrnila naravni park Herman Arlič, predsednik vaške skupnosti Skale in svetnik SLS v Svetu mestne občine Velenje, se z osnutkom odloka ne strinja in vztraja, naj se uresniči dana obljuba iz leta 1972, da bodo Škalčani dobili cesto prek območja, kjer je danes predviden krajinski park, takoj po končani eksploatacyi. O tem so govorili tudi na sestanku s takratnim direktorjem velenjskega premogovnika Francem Avberškom 12. maja leta 1992. Tudi ta naj bi jim zagotovil, da bodo cesto dobili. Herman Arlič je takoj, ko je videl, da prepoveduje osnutek odloka, ki opredeljuje krajinski park Škale, vsakršno gradnjo, torej tudi njihovo cesto, sklical sestanek vaške skupnosti. Izmed devetdesetih gospodinjstev tega predela Škal se je odzvalo 48 krajanov in vsi so bili proti temu dokumentu. Vztrajajo pri izgradnji te ceste, ki naj bi potekala od križišča pri starem gasilskem ft- ...........II M* M, I.MI — lllifV* t "Cesta nam Je bila obljubljena in to prvič že leta 1972." domu ob robu jezera do križišča pri ribiški koči. Dolga bi bila le 1100 metrov in imela bi le petodstotni padec. Krajani bi bili zadovoljni, dokler se teren ne umiri, z makadamsko izvedbo, ki bi jo lahko uporabljali vsaj v zimskem času, ko je njihov klanec težko prevozen in hudo nevaren. Herman Arlič ob tem dodaja, da z obstoječo cesto v Škalah nikoli niso bili zadovoljni. Še posebej, ker ta ni zgrajena po predvidenem načrtu. Glede na to, daje izvajalcem zmanjkovalo časa (škalska cesta se je že pogrezala, nadomestna pa še ni bila zgrajena), so plaz, ki se je usul na cestišče, enostavno zravnali in je prav zaradi tega ta klanec pet metrov višji, kot bi moral biti. In ravno teh pet metrov je najbolj "usodnih". Krajinski park Škale je predstavil v imenu velenjskega Premogovnika, katerega last je to zemljišče, Ciril Grebenšek. Projektno dokumentacijo je izdelal po naročilu Premogovnika Velenje Prirodoslovni muzej Slovenije, katerega strokovnjaki so ocenili, da je to območje, ki obsega 25 ha, idealno za naravovarstveno vzgojo in izobraževanje, se pa tudi zelo lepo vklap^a v nastajajoči rekreacijsko-turistični center. Vsaka druga oblika sanacije udorninskega območja bi bila po njihovem mnenju, doklerse premiki zemlje še niso umirili, negotova, stroški pa veliki in nepredvidljivi. To področje je idealno za naravni spomenik, saj je življenjski prostor tukaj pester in raznolik, s tem pa je tu pestro tudi rastlinstvo in živalstvo. Tu so jezera, močvirja, mlake, luže, grmišča, gozdovi, travniki in sadovnjaki. Na tem področju so odkrili kar 108 vrst ptic, od tega jih 52 tudi gnezdi tukaj. Med njimi je 29 ptic na seznamu ogroženih vrst. Namestili so 40 valilnic in obročkali 378 ptičev. Tu so opazili kar šest od sedmih v Sloveniji poznanih rac plovk, da vsega rastlinja sploh ne omenjamo. Krajinski park Škale že dobiva svojo pravo podobo. Na severnem robu naj bi ga dopolnili z izgradnjo značilne muzejske kmetije Šaleške doline. Na južnem robu jezera so se že udomačili ribiči. Polne roke dela imajo tu ljubitelji ptic, pa lovci in vsi, ki imajo radi neokrnjeno naravo. Takšno želijo tudi ohraniti, saj nameravajo ugreznine zgolj sanirati in ohraniti "Območje Je Idealno za naravovarstveno vzgojo. cesto pa bi se naravne življenjske poti. življenjski prostor in s tem pestrost živalskega in rastlinskega sveta. Vse aktivnosti namerava Premogovnik uresničevati v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije, ki že zdaj opravlja tu mnoge razskave, in z Zavodom za spomeniško varstvo. Ciril Grebenšek je poudaril tudi, da cesta, ki jo želijo Škalčani, ni v nobenem družbenem planu in je urbanisti tudi ne predvidevajo, njena izgradnja pa je tudi nesprejemljiva, saj bi povsem prekinila naravne življenjske poti življa v tem okolju. ■ Mira Zakošek Stane Vovk Slovenski krajinski arhitekti v Topolšici Kako reševati prostorske probleme degradiranih območij? Društvo krajinskih arhitektov Slovenije je strokovno društvo. Združuje tiste, ki se poklicno ukvarjajo s krajinsko arhitekturo v Sloveniji. Ustanovljeno je bilo marca 92. Je torej razmeroma mlado, vendar njegovo delovanje pomeni pomemben korak v razvoju stroke v Sloveniji. Cilji društva so številni, saj ne gre samo za združevanje strokovnjakov, ki delujejo na področju krajinske arhitekture, temveč za razvoj in uveljavljanje stroke, strokovno izpopolnjevanje članov, aktivno sodelujejo pri varstvu in razvoju kulturne in urbane krajine, varovanju naravne in kulturne dediščine, varstvu okolja in oblikovanju zakonodaje s tega področja. Društvo je letos postalo tudi član IFLA - International Federation of Landscape Arhitects - mednarodnega združenja društev krajinskih arhitektov. Prejšnji petek in soboto je v Topolšici potekalo drugo strokovno srečar\je z letno skupščino Društva. Podprlo ga je Ministrstvo RS za okolje in prostor, sponzor pa je bil Premogovnik Velenje. Strokovni program srečanja je bil osredotočen na problem degradacij v prostoru. "Obravnava degradacij v prostoru, ki se je pretežno omejevala na različne oblike onesnaževanj, v novih pogojih družbene občutljivosti do prostorskih vrednosti ne zadostuje. V prostoru so zaznavne različne oblike degradacij, ki so neposredno in posredno posledica človekovih posegov in njegovega delovanja v prostoru. Nemalokrat so kot degradacija označene spremembe, ki so posledica delovanja naravnih sil, spodbujenih s posegi v prostor..." meni Nataša Bratina, predsednica Društva. In ravno zato je bilo možnosti za strokovno razpravo veliko. Prvi dan so udeleženci posvetili splošni predstavitvi problematike in številne oglede, drugi dan pa so po Skupščini društva prisluhnili razpravam domačih krajinarjev in ekologov (Saša Piano, Emil Šterbenk) ter se seznanili z razsežnostjo problemov, ki jih povzroča Premogovnik Velenje. ■ bš, foto: vos Ob osnutku odloka o razglasitvi naravnih spomenikov in znamenitosti na območju mestne občine Velenje K" y si i i fcr i le Vf Ji ! Sle si I© da ali hg ? Med točkami dnevnega reda zadnjega zasedni\ja Sveta mestne občine Velenje je bil tudi osnutek odloka o razglasitvi : ::: občine Velenje. S tatu odlokom naj bi za naravne spomenike raglasili geomorfološke in hidrološke Arnejcev slap v Plešivcu, opredeljuje za naravni Vetunja peč v Paki in Vranja površinski geomorfološki, Peč v Ložnici. Za botanične zoološki in botanični ta dendrološke znamenitosti spomenik rudniške ugrezn- naj bi razglasili trilistno i« v Skalah. vakLšteynjjo v Paki, Deberške To pa zato' ker ->e Hennan bukve v Velenju in Hlišev ^ !SLS) izP°stavii mikve vttenju m ihislv dano skal&uiom leta 1972, ko ,1v l a/ah N-1 v<*» tn nrt- ' dren v Lazan. Na vse to svet ^ ^^ ^^ a>s{opn)ti Velenju. Svetnikom je razdelil tapisnik s takratnega zbora krajanov v katerem jim velen-ki premogovnik obljublja novo cestno povezavo (ta iuy bi potekala po omenjenem naravnem spomeniku) po končani ekspioataciji in za-al, da se ta člen iz osnutka niki niso imeli nobenih pripomb. val pr.ihu pa je dvignil sicer osnutek tega odloka vseeno potrdili, županu pa naložili, da skliče sestanek s krajani in vsemi zainteresiranimi in skuša zadevo uskladiti. / :.:............r ^ ,,-„.., •,„ ... Iz razprave o kri Franc Sever, neodvisni: "Moti me, da krajevna skupnost ni bila vključena kot partner že v času, ko se je ta osnutek pripravljal. V preteklosti sprejete sklepe je treba upoštevati!" Karli Stropnik, LDS: "Občanom Škal je bila obljubljena 4,5 metra široka cesta. Mislim, da bi lahko našli kompromis in jim dano obljubo izpolnili. Saj vodi cesta tudi neposredno ob blejskem jezeru... Ta cesta pa je nujna tudi zato, ker naj bi ob njej spreljali kanalizacijo, ki jo gradijo. Fekalije bi morali sicer prečrpavati..." Tone De Costa, SDSS: "Najbolj sprejemljiva mi je kompromisna varianta. Na tem prostoru se je v preteklosti prevečkrat le odrejalo, naj se upošteva volja ljudi." Herma Groznik, ZLSD: "S Škalami sem neposredno povezana in še zdaj mi je hudo, ko se spomnim škalskega griča. Vendar pa moram priznati, da sem bila pred dnevi, ko sem se sprehodila po tem področju mimo konjereje ob škal-skem jezeru, prijetno presenečena. To področje jinskem parku: je dokaz, da Premogovnik skuša popraviti škodo, ki jo okolju povzroča. Pa tudi same Škale z lepim središčem so dokaz za to. Prav zato me moti, da nekateri Škalčani toliko poudarjajo, koliko so izgubili. Prepričana sem, da jih je veliko, ki bi bili na predviden krajinski park zelo ponosni, pa četudi se bodo morali še naprej voziti kakšen kilometer dlje. V celoti podpiram osnutek odloka in sem proti gradnji te ceste." Adolf Štorman, Republikanci: "Moti me, ko toliko govorite o tem, da ste udarniško delali ceste. Tudi mi smo jih! Ne podpiram izgradnje ceste preko krajinskega parka, bom pa tudi proti parku, če bo v njem dovoljen lov." Franci Blatnik, ZLSD: "Pohotno se mi zdi, da bi ob sodobni cesti, ki vodi iz Škal v Velenje gradili novo cesto preko tega parka. Pa tudi kritike na račun prestrmega klanca so neutemeljene. Po vsaj še nekaj hujših se vozim pri svojem delu." Predsednik vaške skupnosti Skale Herman Arlič Hočemo cesto! _MNENJA in ODMEVI. OBJAVE — Izjava SLS ob akciji za revizijo državljanstev Skupina poslancev slovenskega državnega zbora, med njimi poslanec SLS Štefan Matuš, je dosegla, daje Državni zbor sprožil zbiranje podpisov v podporo referendumu o reviziji državljanstev, ki so bila podarjena s 40. členom zakona in kjer je bil edini pogoj za pridobitev tako pomembnega statusa le stalna prijavljenost v Sloveniji na dan plebiscita, to je 23. 12. 1990. Slovenska ljudska stranka se pobudi za zbiranje podpisov pridružuje. naše stališče je, daje bila ustanovitev slovenske države zaključno dejanje prizadevanj za lastno državnost, ki so se na tak ali drugačen način kazala skozi vsa stoletja naše zgodovine. Povsem jasno je, da ima vsak narod pravico tujcem postavljati pogoje pod katerimi jih je pripravljen sprejeti medse, to pa se s 40. členom zakofla o državljanstvu ni zgodilo. Državljanstva so bila podeljena po avtomatizmu. Z revizijo podeljenih državljanstev hočemo doseči, da se pri njihovem podeljevanju spoštuje sedaj veljavna zakonodaja, ki je do podeljevanja državljanstev tujcem mnogo strožja (v državnem zboru jo je pripravila tudi SLS). Gre predvsem zato, da odpovemo gostoljubje vsem, ki so sodelovali z JLA, ki so bili ali so še vpleteni v kriminalna dejanja ali imajo dvojno državljanstvo, ki ne obvladajo ali nočejo uporabljati slovenskega jezika na javnih mestih ali so kakorkoli drugače sovražno razpoloženi do Slovenije. Kaj je potrebno storiti? Na obrazec z naslovom "Podpora volilca zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma..., ki ga dobitev knjigarni, izpišite svoje podatke. V naslednji vrstici obkrožite veliko črko A na njenem začetku in v prazen prostor za njo napišite 40. člen. Obrazec podpišete in se z njim odpravite na Upravno enoto Velenje (soba 6 na velenjski občini). Ko ga potrdi še uradna oseba, pošljete izpolnjeni obrazec na naslov: Štefan Matuš, Poslanska skupina SLS, Tomšičeva 5, Ljubljana. ■Slovenska ljudska stranka Ubogemu svetniku Kdor molči, devetim odgovori, pravi pregovor. Toda, kdor molči, mogoče tudi molče priznava krivdo. Zato se bom moral tokrat braniti pred nizkimi udarci nekega velenjskega svetnika, ki je znan po tem, da namesto moči argumentov raje uporablja argument moči. O mojem delu v velenjskem svetu obstajajo zapisniki, ki so vsakemu občanu na voljo. Eden mojih predlogov je bil predlog o javnem redu in miru, ki sem ga objavil tudi v Našem času. Ker mi omenjeni gospod očita, da sem z delom na črno zgradil hišo v Lipju, kjer živim, mu sporočam, da je ta hiša last mojega očeta, zgradil pa jo je v času, ko sem bil jaz še študent. Sam sem pri gradnji sodeloval kot delavec in ne kot investitor. Na podtikanje o moji dozdevni priviligiranos-ti v prejšnjem sistemu moram istemu gospodu pojasniti, da sem odrastel na kmetiji in da prav zaradi tega moji starši nikoli niso dobivali otroških dokladov. Nikoli nisem dobil nobene štipendije niti stanovanja v študentskem naselju. Kljub temu, da nikoli nisem padel na kakem izpitu, je eden od bivših velenjskih veljakov, ki je bil šef Zdravstvenega doma, bil proti, da bi dobil službo. Ko so mi jo vendarle dali, so me poslali v Šoštanj, kar je bilo treba razumeti kot kazenski ukrep. Jasno je, da mi nihče nikoli ni omenil možnosti specializacije. In ker nisem gradil, tudi nisem potreboval kredita. Največji privilegij, ki sem ga bil deležen v prejšnjem sistemu, je bil, da so me pustili povsem pri miru. Povsem novo mi je, da se je Udba zanimala za južnoameriške Indijance. Jaz sem se tudi. O njihovi kulturi sem, potem ko sem se prav zaradi lega že med študijem na MF naučil nemščino in španščino, prebral na kupe knjig. Vpisal sem se na etnologijo in opravil prvo stopnjo (brez zaključne naloge, ampak s povprečno oceno okrog devet). Ker nikoli nisem bil v Argentini, kjer živijo potomci slovenskih domobrancev in ker sploh nikoli nisem srečal nobenega slovenskega emigranta, se je s pomočjo lucidnih spoznanj omenjenega velenjskega svetnika tudi meni "posvetilo", da so se slovenski domobranci gotovo morali preobleči v Indijance in se vsaj za nekaj časa preseliti v Peru ali Kolumbijo, da sem lahko vohunil med njimi in o tem poročal Udbi. Naslednje leto se odpravljam spet v Južno Ameriko. S čolnom mislim veslati nekaj sto kilometrov po rekah v pragozdovih venezuelkse Amazonije. Če bi mi gospod, ki je pisal o meni v prejšnji števili Našega časa in ki ima, kot je poznano, izvrstne povezave s policijo, lahko pomagal, sem za Udbo pripravljen napisati tudi kako posebno študijo (ki pa seveda ne bo poceni). Naslov bi lahko bil recimo: Vpliv seksualnih navad Indijancev ob rekah Orinoko, Ventu-ari in Casiquiare na izid državnozborskih volitev v Sloveniji leta 1996. Ker mi omenjeni svetnik tudi očita, da zapuščam seje pred koncem in da mi gre samo za sejnino, mu moram sporočiti, da grem po šestih urah "sejanja" v Mestnem svetu še v službo, kjer me čakajo pacienti (po mesecih, preden pridejo na vrsto), čeprav bi si, kot verjetno večina svetnikov, lahko pisal prosto (in plačan) dan. To je seveda dokaz, da sem neverjetno pretkan in pokvarjen. U Borut KorunSIovenska ljudska stranka Erini pomisleki ob gradnji Interspara Ko stanovalci Cankarjeve 2 prebiramo izrazito negativne Eri-ne poglede na gradnjo Interspara, si ne moremo kaj, da ne bi povedali tudi svojih pomislekov o tem. 1. Urejanje mesta Če ima Era v mislih pri tem urejanje v Cankarjevi ulici, bo morala priznati, da s svojo preurejeno trgovino ravno ne prispeva k urejeni okolici. Pogledati je treba samo pisano fasado na zadnji strani hiše, edinstven asfalt ob hiši, kontejner za kartonsko embalažo na najbolj frekventnem delu Cankarjeve, od kamionov razbite nad-strešnice na naši hiši in prav tako od kamionov razbite ploščice na Prežihovi. Razen tega dela trgovina stalno škodo hiši s kamioni, katerih izpušni plini uničujejo barvo na balkonih, z izlivanjem odplak v kanalizacijo ji je uspelo povsem zamašiti rešetke kanalov. Njen zadnji trud za lepši izgled hiše pa so prezračevalne naprave na zadnji steni, ki puhajo slab in vroč zrak na balkone in uničujejo cvetje na njih. Zaradi tega tudi ne moremo več primerjati Cankarjeve 2 z enakim blokom na Cankarjevi 1, kjer so spodaj manjši in lepo urejeni lokali, ki res prispevajo k lepšemu izgledu mesta. 2. Nedorečenost funkcionalnih zemljišč in pomanjkanje parkirnih prostorov Prav smešno je, da se Era jezi na občinsko oblast, saj dobro ve, da ji ta nedorečenost samo koristi. Vsi se prav dobro zavedamo, da bo s tem, ko bo določeno funkcionalno zemljišče, Era izgubila velik del prostora, ki ga zdaj prav nesramno jemlje stanovalcem. Lasti si celo dvorišče, proporci-analno pa ji pripada prostor le za 4 stanovanjske enote. Če se lahko kdo jezi, da se določitev funkcionalnega zemljišča nikamor ne premakne, smo lahko to le stanovalci, ki zaradi tega ne moremo vpisati lastništva v zemljišče knjige. 3. Lokacija Interspara Sedaj, ko gre za konkurenco, ki bi končno stopila na prste dolgoletnemu monopolistu, se je Era naenkrat spomnila, da spadajo take trgovine na obrobje mesta. Stanovalci se že leta trudimo, da bi dopovedali vsem pristojnim, da trgovina na veliko, kot je v naši hiši, ne sodi v strogi center mesta. Zato imamo pod stanovanji okrog 15 hladilnih naprav, 6 hrupnih ventilatorjev na fasadi, 4 kompresorje v kleti in množico težkih kamionov vsak dan na dovrišču. In pri vsem tem nas Era vztrajno sprašuje, zakaj skoraj nihče iz hiše ne kupuje več v tej trgovini in raje hodimo drugam. Sicer pa je glavna zaposlitev tr-lgovine preskrbovanje velikih odjemalcev. Zato tudi začenja delo ob šestih zjutraj (Interspar v Celju ob 9. uri!), da do odpiralnega časa ob 7. uri oskrbi vse gostince v Velenju. Torej trgovina v strogem centru mesta služi za redke individualne kupce, predvsem pa kot vmesna postaja med dobavitelji in velikimi odjemalci. In za takšno trgovino mora mesto odstopiti svoj najleppši del. 4. Životarjenje ostalih trgovin Ere ne sme skrbeti, da bo zaradi Interspara životarila. Če bo po "uspešno" opravljeni reviziji pošteno razdelila svoje bogastvo, ki ji je bilo skoraj podarjeno od REK-a (lea 1991), bo lahko kar dobro poplačala svoje prizadete trgovske delavce. Razen tega Interspar prav gotovo ne bo uvozil prodajalcev iz Avstrije, zaposlil bo odvečne delavce iz naše občine. Stanovalci Cankarjeve 2Velenje Vstopninice Nad vodstvom Rokometnega kluba Velenje, ki je bilo organizator kvalifikacijskega srečanja reprezentanc Avstrije in Slovenije v rokometu, sem bil prijetno presenečen zaradi solidne cene 600 tolarjev. Zato si zaslužijo javno pohvalo. Rezultat tega je bil, daje bila Rdeča dvorana kljub neposrednem televizijskemu prenosu, polna, gledalci in navijači pa še dodatno zadovoljni ob zmagi Slovenije. Na koncu si aelim, da bi še drugi klubi, predvsem nogometni, kdaj posnemali rokometaše. ■Ivan Ojsteršek, Šoštanj TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN MOZIRJE LJUBIJA 121, TEL.: 831 -109 OBIŠČITE BOGATO ZALOŽENO TRGOVINO ŠIVALNIH STROJEV. GASILNIH APARATOV, PLINSKIH GORILNIKOV, ZAŠČITNIH OBLAČIL, GUMBOV, TER VES PRIBOR ZA ŠIVANJE. DEL. ČAS: VSAK DAN OD 13.-18. URE. VUUDN0 VABLJENI! ERNAUS PROFESIONALNO ČIŠČENJE specialna Čistila stroji in oprema objavlja prosto delovno mesto KOMERCIALNA DELA IN VODENJE SKUPINE Poleg splošnih pogojev določenih v zakonu, pričakujemo od kandidatov še: - da imajo V. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe gradbene ali druge ustrezne smeri - delovne izkušnje na komercialnem področju - znanje nemškega jezika - organizacijske in komunikacijske sposobnosti ter vozniško dovoljenje B kategorije. Vloge z dokazili sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Hernaus d.o.o., Šalek 89, 63320 Velenje.• Izkoristite priložnost! 10.000 km brezplačne vožnje z LAGUNO! V zalogi pestra izbira vozil Ugoden nakup na posojilo R + 9,5% brez pologa na 2 do 4 leta I, do.o. RENAULT SERVIS LEVEČ Leveč 54, 63301 Petrovče Prodaja vozil Tel. 063/ 452-515 REMAULT ___AVJLQ_ ŽIVLJENJA Avtocenter Meh Servis in prodaja d.o.o. 63320 Velenje, Koroška 7b tel. prodaja: 063/ 85 29 55 in 85 68 24, lax: 063/ 85 28 84 Ponudba leta: AUDI A6 2,6 QUATTR0 KLIMA, RADIO, METAL 70.000 DEM AUDI A62,6 KLIMA, RADIO, METAL 60.000 DEM VW TRANSPORTER FURG0N 2,4 DIESEL POVIŠAN, PODALJŠAN 39.000 DEM VWP0L0 45 v zalogi! RABLJENA VOZILA Vaš Audi in Volkswagen Partner Na podlagi 53. čl. Zakona o graditvi objektov (Ur. list RS, št. 14/84 in 29/86) in 2. čl. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju javne porabe (Ur. list RS, št. 7/93) in Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. list št. 28/93 in 19/94) objavlja Mestna občina Velenje JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalca za adaptacijo prostorov za ureditev Mladinskega kluba Velenje. 1. Investitor: Mestna občina Velenje 2. Orientacijska vrednost del znaša 25.000.000,00 SIT 3. Predmet razpisa je adaptacija dela prostorov v Rdeči dvorani Velenje za potrebe Mladinskega kluba Velenje. 4. Ponudbo je treba izdelati na osnovi razpisnega gradiva, ki ga zainteresirani ponudniki lahko dvignejo na 0MEGI Velenje, Efenkova 61 (Dom učencev) Velenje, vsak dan od 7.-15. ure od dneva objave do 17.11.95. Na istem naslovu so možna tudi eventualna dodatna pojasnila pri g. Svoljšaku, tel.: 852-287. 5. Ponudba mora vsebovati: - ponudbeni predračun, ki ga izdela ponudnik na osnovi razpisnega gradiva, - ponudbeno ceno s prometnim davkom, - rok izvedbe adaptacije, - opcijo ponudbe, ki ne sme biti krajša od 60 dni, - plačilne pogoje, - garancijo o kvaliteti izvršenih del. 6. Obvezne priloge ponudbe: - dokazilo o registraciji ter odločbo o dovoljenju za opravljanje -dejavnosti, - podpisano izjavo iz razpisnega gradiva, - reference. 7. Rok in način oddaje ponudbe: Ponudbe morajo biti oddane v zapečatenih kuvertah z oznako "Ne odpiraj, ponudba", na naslov: Mestna občina Velenje, Urad za negospodarske javne službe, Efenkova 61,63320 Velenje do 23.11.95 do 11.00 ure. 8. Javno odpiranje ponudb bo 23.11.95 ob 11.00 uri v prostorih Urada za negospodarske javne službe, Efenkova 61, Velenje. Ponudniki lahko prisostvujejo odpiranju ponudb s predložitvijo pooblastila. 9. Merila pri izbiri najugodnejšega ponudnika so: - celovitost ponudbe - ponudbena cena - možnost sklenitve pogodbe na funkcionalni in količinski ključ - plačilni pogoji 10. Ponudniki bodo obveščeni o izbiri izvajalca v 15 dneh od dneva odpiranja ponudb. 11. Investitor si pridržuje pravico, da odda v izvajanje tudi samo del predvidene adaptacije. Mestna občina Velenje Urad za negospodarske javne službe Ljubno ob Savinji Občinski grb in zastava V prostorih tamkajšnje občine so razstavili predloge bodočega občinskega grba in zastave. Postavitev predlogov je namenjena pridobivanju mnenj občanov, ki jih bo pred sprejetjem upošteval občinski svet. Predloge so pripravili v sodelovanju z društvom Heraldika Slovenica in so vsi zgodovinsko utemeljeni. Novi uspehi do konca leta Nekaj letošnjim dosežkom bodo v ljubenski občini do konca leta dodali še nove. Kmalu bodo namreč položili asfalt na kilometer dolgem odseku v naselju Rastke, v Primožu pa bo še novembra zasvetila luč še na zadnjih dveh višinskih kmetijah. Dobrodošle novosti bo deležna tudi ljubenska zdravstvena postaja, saj bodo najkasneje prihodnji teden na njej zamenjali vsa okna. ■/P Po občini Gornji Grad Za 17 zasebnih hiš V Gornjem Gradu se že nekaj let ubadajo s pomanjkanjem prostora za individualno stanovanjsko izgradnjo. Prizadevanja bivše krajevne skupnosti in današnje občine so vendarle obrodila sadove. To je področje Tičjeka, občina je soglasja z lastniki zemljišč že pridobila, v izdelavi pa je že projektna dokumentacija. Na tej podlagi bodo določili stroške komunalne ureditve in preko zime izbrali izvajalca teh del. To naj bi končali do pomladi in v drugi polovici prihodnjega leta bo gradnja že možna. Gre za osemnajst parcel, od katerih bo ena namenjena poslovno-stanovanjskemu objektu. Uresničene dolgoletne želje Želje krajanov Florjananad Gornjim Gradom so se po dolgih letih le uresničile. Pred nedavnim so z asfaltno prevleko preplastili še drugi del ceste, ki med drugim gornjegrajsko občino povezuje s sosednjo občino Ljubno. S tem so sklenili dela na 7 kilometrov dolgi krajevni cesti, samo njen drugi del pa meri 3,2 kilometra v širini treh metrov z utrjenimi bankinami. Celotna naložba je bila vredna 18 milijonov tolaijev, ki so jih zagotovili z občinskimi sredstvi, 30 odstotkov je sredstev natečaja za demografsko ogrožena področja, veliko denaija in dela pa so v življensko pomembno cesto vložili krajani sami. Nov del javne razsvetljave Že lani so v Gornjem Gradu poskrbeli za projekt javne razsvetljave za naselji Tlaka in Podsmrečje, ki sta od obstoječe krajevne razsve-taljave povsem odrezana, velike težave pa nastajajo zlasti v zimskem času. Na delu do mrliške vežice naj bi že letos postavili pet svetilk, breme 1,2 milijona tolarjev bo nosila krajevna skupnost, v Podsmrečju pa naj svetilke zasvetile prihodnje leto. Dvojno slavje gasilcev v Mislinji in Dovžah Če je kdo, potem so gasilci Mislinje in Dovž za letošnji mesec požarne varnosti lahko še kako ponosni. Mislinjčani so od prijateljev gasilcev iz Šentvida ob Glini v Avstriji dobili poso-dobljeno visokotlačno gasilsko avtocisterno, opremljeno s številnimi sodobnimi pripomočki, njihova pa je romala v gasilsko društvo Dovže. Tako za eno kot tudi za drugo seveda moramo omeniti izredno aktivnost OO SKD Mislinja ter slovenskih krščanskih demok--ratov. Posebno mesto in vlogo pri vsemu temu pa ima njihova glavna tajnica, sicer domačinka Hilda Tovšak, kajti brez njenega posluha za gasilstvo najbrž še zdaleč ne bi prišlo do takšne posodobitve društev. V mislinji, ob svečani predaji, je bil poleg mislinjskega župana Mirka Grešovnika in predstavnikov krščanskih demokratov in svetnikov občine, navzoč še poslanec v avstrijskem parlamentu Karel Smole, pa Hugo Kogler ter vsi pomembnejši veljaki občine Šentvid ob Glini. Na sobotni slovesnosti v Dovžah, potem ko so obnovljeno mislinjsko cisterno predali Dovžanom, njihov predsednik Ivan Urbancl je prejel ključe iz rok Maksa Križovnika, predsednika PGD Mislinja, je bil osrednji govornik mislinjski župan. Med drugim je poudaril, da so ravno s to cisterno za krajane in gasilce Dovž strnjene vse aktivnosti, ki so bile sprejete po vonastali občini svojo cisterno, katji to je še kako pomemben predpogoj hitre ter uspešne intervencije, pomagati vsakemu v nesreči. Tudi Hilda Tovšak je ob zdravici dodala, da si bo še naprej po svojih najboljših močeh prizadevala, da bi kar največ opreme prihajalo v gasilske domove, hkrati pa še za navezovanje novih prijateljstev z gasilci onstran meje. Potem ko je cisterno blagoslovil podgorski župnik Polde Korat ter po kulturnem programu nepogrešljive babnikove godbe, so gasilci iz Mislinje, Doliča in Dovž z vsemi tremi cisternami prikazali veliko demonstracijsko vajo gašenja z najrazličnejšimi tehnikami in oblikami. Tako je bil zaključen hkrati tudi sila pester mesec požarne varnosti za vsa tri društva zgornjega sektorja mislinjske doline. ■ Silvo Jaš Novo dostavno vozilo za mislinjsko pošto Takšno novo dostavno vozilo za razvažanje pošte imajo v Mislinji že kar nekaj časa in nanj sta silno ponosna upravnica pošte Anka Vončina in Robi Vogrina, ki z njim vsakodnevno razvaža pošto. Sleherni dan in ob slehernem vremenu mora Robi na teren od Doliča, Lošperga, Hude st. Robi s svojim dostavnim vozilom luknje vse tja do Šentvida nad Završami. In dan za dnem prevozi z dostavnim avtomobilom krepko čez 60 km od domačije do domačije. Ob vsem tem naj omenimo, da so ravno ti kraji, kijih mislinjska pošta pokriva, zelo odmaknjeni in včasih je ravno poštar edina vez hkrati s svetom. Kakorkoli že, vozilo na mislinjski pošti izredno veliko pomeni, posebej še zategadelj, ker je to prvo in ker se je z njim tudi servis poštnih storitev še kako izboljšal in približal naslovniku. Z njim pa tudi v samem centru Mislinje Robi vsakodnevno razvaža pakete ter nekatere večje pošiljke, In tudi to je nekaj. ■ Silvo Jaš Rekli so Franc Sušnik, predsednik KS Vransko: "Krajevni odbori SDSS, SKS in SLS ter krajevna skupnost Vransko smo na ministrstvo za promet in zveze ter okolje in prostor, Darsu in občinskemu vodstvu v Žalcu poslali pismo, v katerem opozarjamo, da bodo pozvali svoje krajane k državljanski neposlušnosti. Na Vranskem zahtevamo, da se sredstva za spremembo namembnosti zemljišč za odsek ceste med Vranskim in Blagovico porabijo na področju naše krajevne skupnosti. Žal pa ugotavljamo, daje predvideni znesek v Višini okrog 152 milijonov tolarjev občinski svet že uvrstil med prihodke občine. Iz proračuna pa ni razvidna poraba denaija na območju KS Vransko. Zato naše stranke in KS opozarjamo, da bodo pričeli z delno blokado dostopa do avtocestnih gradbišč, ki so jo pripravljeni stopnjevati, če ne bodo dosegli, kar zahtevajo. Obnova ■ Besedilo in slika:-er cerkve Čisto prav smo povedali, tako ko smo obisk doživeli na njeni kmetiji, tam, kjer še imajo kmečki turizem - Pri Anžiču. In ko smo jo tisto jesensko dopoldne obiskali, je bilo vse v soncu. Sele in tudi Marija s svojimi sončnicami na prostrani njivi. Kaj nas je pravzaprav prignalo sem gor? Najprej prisrčno povabilo same Marije, naj kdaj pa kdaj obiščemo tudi nekoliko bolj odmaknjene kotičke, kjer na ozarah še vedno rastejo in uspevajo včasih kar malce nenavadne poljščine, tudi sončnice z njene njive. Marija nam je potem zaupala še ves potek in hkrati tudi recept za takšne velikosti in tudi kdaj seje vse skupaj začelo. Vsako leto namreč posadi oziroma presadi sončnice na njivo in v nobenem primeru jih ne seje. Seme sončnic v aprilu poseje na domačem vrtu in ko sadike zrastejo do višine 15 cm, jih presadi na njivo. Posebnost takšnih sončnic je še ta, da jih lahko nasadimo med svinjsko krmo, pa peso, korenje in tudi koruzo. Omenila je še, da sadike, ko so dovolj velike, polaga v brazde. To pa predvsem zaradi tega, da se same dvignejo in tudi ukoreninijo hkrati dovolj globoko. Tako potem zrastejo velike sončnice nenavadnih oblik in velikosti, le če je letina dovolj dobra. In letošnja je bila očitno ena takšnih. Marija s svojim možem nato sončnice otrebi, iztolče iz njih seme ter ga na podstrešju posuši, suho pa potem roma v oljarno v Lenart. S ponosom je še dodala, da tako okusnega in silno, silno gostega olja iz tovrstnih sončnic ne srečaš tako zlahka. Prav jim pride za pogostitev obikovalcev in to smo se prepričali tudi sami. Tudi zategadelj, ker je največja sončnica tehtala kar 3,20 kg. Približno tako velikih pa je bilo v tistimnožici na njivi kar veliko in tudi zaradi njih so pri Anžiču nad letošnjim pridelkom tako veseli in zadovoljni. ■ Silvo Jaš na Polzeli Polzelani nadaljujejo z obnovo cerkvice sv. Florjana v Šeneku na Polzeli. Potem ko so že pred časom obnovili streho in deloma zunanjost, sedaj nadaljujejo z obnovo notranjosti. Tega dela se. je lotil Peter Bizjak, velik strokovnjak in umetnik na tem področju. V veliko pomoč pa je pri obnovi France Kvaternik, dipl. ing. arhitekture iz Ljubljane, ki v sodelovanju z Zavodom za varstvo narave in kulturne dediščine iz Celja vodi vsa obnovitvena dela po strokovni plati. ■ Besedilo in slika:-er Marija Breznik iz Sel ■(•»»■••»»•■»•»»•»»»»•■»m Nenavadno velike sončnice Janez Mavič iz Gornjega Grada Blesteči sadovi zbirateliske V središču Zadrečke doline se blestijo mnogi zgodovinski in kulturni spomeniki, katerih dediči so Gornjegrajci. Te bogate dediščine se v celoti zavedajo, jo cenijo, ohranjajo in dopolnjujejo. Na vse to so resnično ponosni, kot so lahko ponosni na Janeza Mavriča, strastnega zbiratelja, ki je več kot popestril srce kraja za dušo in srce domačinov in mnogih obiskovalcev, ki jim je količkaj mar izročilo s svojo lepoto, da o vrednoti krepitve turistične ponudbe ne razpredamo po nepotrebnem. Mnogi tako čudovitih zbirk na enem mestu, povrh še v enkratnem okolju gornjegrajske graščine, zanesljivo še niso videli. Zbi-rateljstvo je način njegovega življenja, ki se mu je posvetil pred kakšnimi šestnajstimi leti, stare razglednice z najrazličnejšimi motivi pa zbira tri leta manj. Njegovim razglednicam so letos namenili še drugi razstavni prostor pod znamenitim "velbom", na njegovi nasprotni strani je že nekaj časa zbirka nabožnih podobic, ki so jo pred letošnjim visokim jubilejem gornjegrajske kulture dodali še zbirko molitvenikov in stenskih podob. Na zbirko razglednic je Janez Mavrič še posebej ponosen. "V tej zbirki je največ mladih žensk, precej je tudi otrok in zaljubljenih parčkov. Če sem jih že preštel? Nisem. Preprosto ni bilo časa, saj je bilo preveč dela s pripravami na ureditev in otvoritev prostora ter postavljanjem zbirke. Za vse to je porabil ogromno časa in veliko denarja. V Gornjem Gradu in okolici je sestavil bolj skromno zbirko, največ jih je dobil na srečanjih z drugimi zbiralci, kar polovico v tujini: "Vse to pa ni zastonj, nihče ti ničesar ne podari," pravi zbiratelj. Vse so stare, barvne, lepe in dragocene, katera je najstarejša? "Na to vprašanje je težko odgovoriti. Velika večina razglednic iz moje zbirke je iz obdobja med letoma 1898 do 1904, morda še do leta 1910. To je bila zlata doba razglednic za to tematiko, prej so tiskali le kraje in gradove. Iz tega obdobja so najlepše, kasneje je kakovost padla, povsem pa po prvi svetovni vojni in teh razglednic ne zbira noben resen zbi- ratelj." Ena od zbirk obsega tudi zelo stare knjige. Med dragocenosti sodijo knjige Slomška, Barage, pa različni izvodi Svetega pisma. Najstarejša tuja knjiga sodi pred leto 1600, najstarejša slovenska pa nosi letnico 1740. Pri vsej zbiratelj ski žilici in vnemi je pri Janezu Mavriču zanimivo in pomembno zalasti tole: "Ne zbiram zase, zbiram za Gornji Grad. Rad bi, da bi imel naš kraj številnim turistom ob vseh drugih znamenitostih in lepotah pokazati še več. Čudovita cerkev vendarle ni vse. Veliko gradiva imam še doma in bom zbiral še naprej. Kje in kdaj bom še razstavil? Vse je odvisno od prostorov. Čudovito je, da smo v Gornjem Gradu uspeli urediti ta dva prostora za stalno zbirko. Čeprav je stalna, jo bom vseeno občasno malo spreminjal. Še veliko imam namreč razglednic in danes mi je žal, da ne morem predstaviti gradov, ki so moja priljubljena tema. Jih bom pokazal prihodnje leto." Si lahko kakšen kraj želi še kaj več kot - Janeza Mavriča?! strasti Na kratko Praznik KS Vrbje V najmlajši krajevni skupnosti Vrbje v žalski občini potekajo minulega ponedeljka številne športne in druge prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku. Tako so pripravili šahovski in teniški turnir, razstavo ročnih del, veliko gasilsko vajo, srečanje starejših, danes, v četrtek, bo ob 19. uri zbor krajanov, v soboto ob 17. uri pa bo slavnostna seja s podelitvijo plaket in priznanj KS Vrbje. Sledil bo družabni del - martinovanje. Od lanskega pa do letošnjega praznika so bili kar delovni. Šestdeset gospodinjstev je dobilo telefonske priključke, kabelsko televizijo, uredili in pripravili za asfaltiranje 2 km makadamskih cest in preplastili z asfaltno prevleko športno igrišče. Pripravljajo pa se na ureditev kanalizacije in oplinjenje. V soboto v Šentilju Ber m m m m m m m m. m m w m nt ' Koncert iz naših krajev V dvorani doma krajanov v Šentilju bo v soboto (11. novembra) javna radijska oddaja Koncert iz naših krajev. Na njej bodo poleg Alpskega kvinteta nastopi še nekateri domači kulturni ustvaijalci: ansambel Podkrajski fantje, Sentiljski mešani pevski zbor, moški pevski zbor iz sosednje Ponikve ter šaljivca Iča in Matevž. Prireditev bodo začeli ob 19. uri. *(tp) Ustvarjalne delavnice tokrat v Škalah nciiiiiaRiavstii«*vsiiai*(iai Lutkarji, plesalci, novinarji - Na krilih domišljije Na krilih domišljije so poimenovali ustvarjalne likovne delavnice njeni organizatorji - Odbor za sodelovanje s šolami pri Zvezi kulturnih organizacij Velenje. Z njimi so želeli spodbuditi k čim večji ustvarjalnosti otroke osnovnih šol. Po dosedanjih dosežkih sodeč jim je to tudi uspelo, saj se ti radi udeležujejo tovrstnih aktivnosti, njihova domišljija v likovni, glasbeni, plesni, gledališki, lutkovni, novinarski delavnici pa je nepopisna. Najbrž ne bo nič drugače na letošnjih. Pripravili jih bodo v sredo, 15. novembra, na njih pa bo tudi tokrat sodelovalo po 10 učencev iz vsake osnovne šole Šaleške doline. Potekale bodo v prostorih podružnične šole v Škalah, in sicer od 12. ure dalje. Zaključili naj bi jih predvidoma ob 17. uri. •(tp) 50 zlatih let zakoncev Markovič iz Žalca Skromno, brez formalnosti, v krogu družine sta 50 let skupnega življenja praznovala Drago in Franja Markovič iz Žalca. Malo je Žalčanov, ki bi zakoncev Markovič ne poznalo, saj je bil Drago aktiven na več področjih, še posebno pri športu. Dragu je pred 83 leti stekla zibelka v Črni na Koroškem, njegovi 12 let mlajši ženi pa v Draži vasi. Poročila sta se 4. novembra 1945 v Žičah, dobro leto po tem, ko je Drago ostal sam s sinom, saj mu je umrla žena kmalu po rojstvu tega otroka. V zakonu so se jima rodili še trije otroci, Franja pa je bila dobra mati vem štirim. Seveda je tudi njiju, kot vso njuno generacijo, pretresla vojna, oba sta se udeležila NOB. Po vojni sta najprej živela na Koroškem, kjer je bil Drago tajnik okraja Slovenj Gradec, potem pa, ko sta se 1955. leta preselila v Žalec, je to funkcijo prevzel na občini Žalec, Franja pa se je zaposlila v finančni službi na občini. Šport vseh vrst je bil vedno Dragova ljubezen, zato je bil kar precej let predsednik Partizana v Žalcu in tudi gradnja stadiona v Žalcu sovpada v njegovo predsednikovanje. Še posebno pri srcu mu je bilo kegljanje in tudi zato je bil ustanovitelj in prvi predsednik Kegljaškega kluba Žalec. Ob svojem zlatem jubileju, ki ga krona medsebojno razumevanje, si želita samo še zdravja, da bi lahko še naprej uživala v krogu svoje družine, ki se je povečala že za pet vnukov. m j Besedilo in slika: -er ■ Jr!l;l=MU'J Kulturnega centra "Ivan Napotnik" Velenje GLEDALIŠKA SEZONA SE ZAČENJA Jutri, 10. novembra, ob 19.30 za beli abonma in v soboto 11. novembra ob 19.30 za rumeni abonma bo v Velenju gostovalo Stalno slovensko gledališče iz Trsta s predstavo Draga Jančarja: HALŠTAT Gre za igro, ki je seveda tudi in predvsem komedija, hkrati pa več kot samo to. Igra o literarnem vrvohodstvu med breznom tragičnih zablod, nedosanjanih in izdanih sanj. Režija: Boris Kobal Igrajo: Vladimir Jure, Maja Blagovič, Lučka Počkaj, Miranda Caharija in Gojmir Lešnjak. Vstopnice za izven 1.500 SIT. POTOVANJE OD LITIJE DO ČATEŽA V soboto, 11. novembra, ob 6.30 bo odpeljal poseben avtobus v Litijo za vse, ki bi se želeli udeležiti letošnje literarne poti "Od Litije do Čateža". Pot bo trajala okoli 4 ure. Ob prihodu v Čatež bo zaključna slovesnost. Organizirano bo strokovno vodstvo. Avtobus se bo vračal iz Čateža predvidoma ob 15.00. Cena prevoza z zajtrkom 1.500 SIT. Štartnina 300 SIT. OŠ Šmartno ob Paki ži m % m m m m m % n a Dobrodošla likovna ustvarjalnost V soboto bodo učenci osnovne šole bratov Letonja iz Šmartnega ob Paki pripravili odprti dan šole. Vrata bodo tokrat na široko odprli likovni ustvarjalnosti. Ob tej priložnosti bodo medse povabili nekatere člane velenjskega Društva šaleških likovnikov (Petra Matka, Andreja Krevzlja, Alojza Zavolovška), akademskega kiparja Maijana Dreva ter grafično oblikovalko Nives Podlunšek. Ustvarjali bodo na svobodno temo, svoje likovne sposobnosti pa bodo preverjali v slikanju na glinaste krožnike, na tkanino, v oblikovanju iz gline, v akvarel tehniki in še v čem. Ob koncu kulturnega dne, ob 12. uri, bodo pripravili še pregledno razstavo vseh izdelkov. Vodja projekta - likovna pedagoginja na šmarški osnovni šoli Lidija Novak - je prepričana, da bodo tisti, ki se bodo mudili v soboto dopoldan med mladimi umetniki, imeli kaj videti. Takšne in drugačne ustvarjalne žilice namreč učencem šole ne manjka. ■i(tp) Zgodilo se je... 9. listopada LETA 1882 Konec leta 1882 so na šoštanjskem okrajnem zastopu opravili obračun finančnega poslovanja za leto 1881. Kot kaže članek iz Slovenskega gospodarja, je bilo to poslovanje zelo uspešno. "Iz Šoštanja. (Račun okrajnega zastopa.) Skupni pregled dohodkov in izdatkov denarnice za 1.1881 kaže sledeče: Dohodki: 1. Gotovina v denarnici iz prejšnjega leta 1880 3175 fl. 99 kr„ 2. Okrajne priklade v leti 1881 po 17% 4668 fl. 67 kr„ 3. Pomoč dana iz deželnega zaklada za vdrževanje okrajnih cest prvega razreda 814 fl. 9 kr„ 4. Od občin dobljena predplačila 8 fl. 28 kr„ 5. Nepričakovani dohodki 108 fl. 50 kr„ skupni dohodki 8775 fl. 53 1/2 kr.. Izdatki: 1. Upravni stroški in sicer: a) Plačila in opravil-ski prikladek 500 fl., b) druge pisarne potrebe 80 fl. 98 kr., 2. Potroški za okrajne ceste prvega razreda in sicer: a) Za vzdrževanje cestnega nasipovanja 1490 fl. 3 kr., b) Za vzdrževanje drugih cestnih rečij 590 fl. 68 kr., c) Plača cestninarjem 648 fl., d) drugi izdatki 68 fl. 26 kr., 3. Potroški za ceste drugega razreda 1391 fl. 35 kr.,4. Doneski za šolstvo 1934 fl. 63 kr., 5. Doneski za zdravstvo 360 fl., 6. Doneski za posilno pognanje 72 fl., 7. Nepričakovani izdatki 346 fl. 58 1/2 kr., skupno izdajanje: 7482 fl. 51 1/2 kr.. Ako se primerijo dohodki s 8775 fl. 53 1/2 kr. z izdatki 7482 fl. 51 1/2 kr., se pokaže denarni ostanek 1292 fl. 2 kr.." Ni kaj, v Šoštanju so leta 1881 zares dobro gospodarili in privarčevali kar nekaj denarja! LETA 1962 V Večeru so objavili dve novici iz Velenja, ki sta si po vsebini zelo, zelo različni. Prva ima naslov "V Velenju dva zabavna ansambla": "Zabavni ansambel, ki šteje 20 članov, je te dni v Velenju že začel delati. Vodi ga Rudi Horvat. V okviru Svobode pa snujejo še salonski orkester. Želimo, da bi oba ansambla v Velenju uspešno delala in poživila kulturno - zabavno življenje." V nečem pa Velenjčani vendarle smo v slovenskem vrhu. Pri tem seveda mislim na precejšnje število zelo uspešnih glasbenih skupin, med katerimi vsekakor izstopata skupini Šank ročk in Chateau. Druga novica iz Večera pa ima naslov "Razstava "Vojaški dnevi" v Velenju". "Na II. osnovni šoli v Velenju bo 11. in 12. novembra odprta razstava o življenju in delu vojakov v JLA - "Vojaški dnevi". V tem času bodo predvajali tudi dokumentarne filme "Stopnice hrabrosti", "Postojnska jama" in razne tednike." Če bi danes postavljali razstavo o bivši jugoslovanski vojski, bi bila to predvsem razstava o grozodejstvih, ki so jih njeni pripadniki naredili v zadnjih štirih letih! mjDamijan Kljajič 9, novembra 1995__107,8 * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * DISKČEK KOTIČEK KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... LESTVICA SLOVENSKIH PET Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 7. novembra, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz). 1. AGROPOP 2. ČUDEŽNA POLJA 3. IVAN HUDNIK 4. POMARANČA 5. DUŠAN URŠIČ Tvoje noge bose Madona, ljubim jo Dom si moj Slovenija Takoj se dava dol Slovenci Nagradni kupon Ta teden glasujem za: • Ime in priimek: Naslov: Naš čas, Foitova 10,63320 Velenje I LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 5. novembra, ste glasovali takole: 1. GAŠPERJI: "Špela me ni vzela" 9 glasov 2. AS: "Gospodična" 8 glasov 3. SLOVENIJA: "Poleti, lastovka" 6 glasov 4. BRAJKO: "Ma oštja, kakšen kapitan" 5 glasov 5. GORENJSKI MUZIKANTJE: "Danes tu, jutri tam" 3 glasovi Predlogi za nedeljo, 12. novembra: 1. BRATJE POUANŠEK: "Veselo v Kamnik" 2. BRATJE IZ OPLOTNICE: "Naša dekleta" 3. PRIMORSKI FANTJE: "Amore - amore" 4. PTUJSKIH 5: "Veseli godci" 5. SLOVENSKI MUZIKANTJE: "V Šmihelu" Vili Grabner Kako nastaja oddaja? RM PROJECT Slovenska zemlja veijetno ne vsebuje niti dovolj humusa niti dovolj mineralov tiste vrste, ki bi na njej zagotavljali kako posebno bujno rast tiste vrste glasbe, ki je sicer svoj dom našla v opuščenih skladiščih in kije pod skupnim imenovalcem rave združila vse tisto, kar se premika z več kot 120 udarci na minuto. Zato verjetno ne preseneča, da je tisto, kar na področju rave scene v Sloveniji pomeni največ, zraslo na samem robu slovenske zemlje, oziroma že kar na njegovi drug strani - v Italiji. Robert Miklus in Maxi Šuligoj sta, združena pod imenom RM Project, veijetno najboljša slovenska proizvajalca rave glasbe, ki sta se domači javnosti prvič predstavila pred dobrima dvema letoma s skladbo Stara baba, ki je -takrat po Sloveniji krožila še v obliki posnetka na navadni audio kaseti. Tokrat je ta skladba skupaj s še štirimi (oz. tremi, ker ena nastopa dvakrat) našla svoj azil na prvem maxi CD-ju skupine RM project, naslovljenem kar po njihovem največjem hitu Hočem tvojo pi... Plošča je izšla pri založbi Megaton records, posneta pa je bila v celoti v studiu Crazy sound v italijanski Gorici. Kljub temu je to slovenska plošča, saj so, če nič drugega, vsa besedila napisana v slovenskem jeziku. In verjetno so ravno besedila, čeprav za to vrsto glasbe ne ravno odločilna, tista, zaradi katerih sta RM project zaslovela. Nekaj malega hudomušnosti (ki ne preseže ravni poskusa) in dokaj uspel poskus šokantnosti, so se pokazali kot pravšnja formula, ki je goriški duo dvignila nad povprečje slovenske rave - dance scene tipa zasedbe 4 fun in njim podobnih. O glasbi, kadar gre za rave, ni moč ravno veliko napisati. Zadostno število udarcev na minuto, je edini pogoj, ki ga konzumenti te glasbe zahtevajo, vse ostalo je show, ki ga ustvarjajo (ali pa ne) DJ-i in tehnika (luči). RM-om v prid lahko zapišemo to, da jim vsaj ustvarjalnosti, v primerjavi s kakšno Sendi, ki poskuša na 120 Bpm peti popevke, ne gre oporekati. Mitja Čretnik Saj resi V našem Radijskem mozaiku še nikoli podrobno opisali, kako nastaja posamezna oddaja Radia Velenje, kako se sestavlja iz mnogih kamenčkov, ki jih prispevajo radijski sodelavci. Teh je veliko in še zdaleč to niso samo tisti, ki jih po glasovih, ko vam kaj pripovedujejo in dopovedujejo, že poznate. Nekateri od radijskih sodelavcev samostojno pripravljajo posamezne rubrike in oddaje, nekateri zanje pišejo tekste, drugi posojajo glasove, nekateri vrtajo za novicami, drugi tonsko snemajo prispevke... Takšnih sodelavcev ima Radio Velenje veliko in brez njih oddaj ne bi bilo. Ob samem poteku oddaje, dopoldanskem ali popoldanskem, sta prisotna dva, ki uresničita zamišljeno: tehnik, ki je obenem glasbeni redaktor in voditelj, ki v oddajo poveže vse, kar v njej predvidi urednica. O posameznih prispevkih in o temah, ki jih v oddaji obdelamo, se dogovorimo in jih okvirno skiciramo na redakcijskem sestanku. Ta je dvakrat na teden in na njem je udeležba obvezna. Kadar se zgodi kaj izjemnega, ima tisto prednost, ne glede na že prej predvideno. Vsak voditelj dobi pol ure pred oddajo, nekateri, ki to želijo, pa že prej, okvirni program, ki ga bo izpeljal. V njem so časovno opredeljene vse samostojne oddaje in rubrike, ki se bodo zvrstile v tistem terminu. Ob programu ima dodane napovedi za posamezne prispevke in novice, ki jih bo bral v poročilih. Opredeljene ima vse ekonomsko- propagandne spote oziroma napisane tekste EPP-sporočil in obvestil, ki se morajo zvrstiti tistega dne vtočno določenih terminih. Ko to dobi, vsak voditelj naprej pogleda, kaj je prišlo v radijske prostore po telefaksu in če je kaj takšnega, kar mora upoštevati v oddaji. Običajno pa ga najbolj zanimajo novice, kijih pošiljajo tiskovne agencije. Radio Velenje odlično sodeluje s Slovensko tiskovno agnecijo (STA), Tiskovno agencijo Slovenske Konjice (TASK), občasno z agencijo Morel d.o.o., z meterološkega zavoda pa dobivamo petkrat dnevno natančne podatke o vremenu. To torej ima in to je masa, ki jo obdeluje. Posamezni voditelj pa se mora odločiti, kako bo vse to povezal v celoto, da bo imela glavo in rep: kakšni bodo vezni teksti, čemu bo dal poudarek, koliko bo govoril, kako pametno bo govoril, kako bo zapolnil čas med stalnimi rubrikami, bo v oddaji kontaktiral s poslušalci, jim bo izpolnjeval glasbene želje, se bo z njimi pogovatjal o čem zahtevnejšem... Teh možnosti ima vsak voditelj na voljo veliko. Kako oddaja kot celota izpade, je odvisno tudi od tega, kako "nabasan" ima program in kako se je na oddajo pripravil. Če je novinarskih prispevkov, ki se morajo zvrstiti, veliko, če je veliko EPP-sporočil, če je veliko tistega, kar mora biti obvezno v oddaji, potem svobode nima prav veliko in takrat se tak voditelj gotovo ne bo odločal, da bo še sam na dolgo in široko razvijal kakšno temo in težil poslušalcem, ki imajo radi tudi glasbo. Umetnost pa je, oboje povezati tako, daje za Tanja Goijar, voditeljica četrkovih popoldnevov v programu Radia Velenje. (foto: vos) vse poskrbljeno. Najbolj idealen koncept vsebuje pravo mero enega in drugega, informativnega, glasbenega in EPP-programa. Tehnik pa, kot že rečeno, poskrbni za glasbo. Ker imamo več tehnikov, je okus različen in tisti najbolj zvesti poslušalci včasih že kar vedo, ne da bi jim to posebej povedali, kdo od njih glasbeno opremlja posamezno oddajo. Velikokrat se zgodi, da kliče kdo od poslušalcev, ki vadi za karaoke ali ki bi iz čisto posebnega razloga želel slišati tisto in tisto melodijo ... Če je pri tem dovolj prepričljiv in tehnik pri volji, mu željo izpolni, ne gre pa, da bi naše tehnike trikrat na dan isti glas prosil za isto melodijo. mkp MICHAEL JACK-SON Po pisanju rumenega tiska je zakon ameriškega pop pevca Michaela Jacksona s hčerko slovitega kralja rock'n'rolla Elvisa Presleya, Liso Marie, precej nego- tov. Matičar, ki ju je poročil, je namreč vodil poročno slovesnost izven območja Dominikanske republike, znotraj katerega velja njegova sodna oblast. Poleg tega se je Lisa Marie od svojega prejšnjega moža, glasbenika Dannya Keougha, ločila le dvajset dni pred poroko z Jacksonom, po dominikanskem zakonu pa se sme ženska ponovno poročiti šele deset mesectev po ločitvi. PINK FLOTO IN DAVID BOVVIE Člani skupine Pink Floyd in David Bowie so najznamenitejši novi stanovalci znamenite Hali of farne (dvorane slavnih) rock'n'rolla. Ustanova je svoje prostore odprla septembra v Clevelandu, sedaj pa je javnost seznanila o sprejemu "novincev" v svoje članstvo, ki so ga bili poleg omenjenih deležni še Jefferson Airplane, Gladys Knight, Uttle Willi John, Shirelles in Velvet underground ter Pete Seger. Nove člane je izbirala skupina več kot osemstotih pro-ducdntov, novinarjev in ostalih strokovnjakov s področja ročk glasbe. Pogoj za vstop v Rock'n'roll Hali of farne je, da je član svojo prvo ploščo izdal pred najmanj petindvajsetimi leti. BEATLES Trije še živeči člani slavnih Beatlov obsojajo Michaela Jacksona, ki je lastnik avtorskih pravic za nekatere njihove skladbe, da le te zlorablja, ko jih dovoljuje uporabljati v reklamne namene. Michael je pred leti za petdeset milionov dolaijev kupil avtorske pravice vseh skladb Beatlov, sedaj pa jih zlorablja v čisto komercialne namene. "Če ne bomo storili ničesar, bodo vse pesmi Beatlov končale v reklamah za spodnje perilo in pašteto", je dejal George Harrison. To mu očita tudi Paul McCartney, ki je skupaj z Jacksonom v osemdesetih letih celo posnel dve skladbi, Say, say, say in This girl is mine. NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE ZAVAROVALNICE MARIBOR objavljene v tedniku Naš čas 26. oktobra 1995 PRAVILNO GESLO: ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI NAGRAJENCI: 1. nagrado nezgodno zavarovanje prejme: Jure Ravnjak, Bevče 42, 63320 Velenje, 2. nagrado praktično nagrado prejme: Pečnik Natalija, Lepa njiva 70, Šoštanj, 3. nagrado praktično nagrado prejme: Marija Ropotar, Koroška cesta 1 a, 63325 Šoštanj NAGRADE LAHKO DVIGNETE V NOVI POSLOVALNICI ZAVAROVALNICE MARIBOR, ČESTITAMO! V VEČNAMENSKEM POSLOVNEM CENTRU V STAREM VELENJU! . ... ■ ......', DEF LEPPARD Po triletnem premoru so nase ponovno opozorili člani britanske težkometalne skupine Def Leppard.Izdali so namreč album s svojimi največjimi uspehi, ki so ga naslovili Vault. Na njem sta poleg njihovih znanih uspešnic, med katerimi je tudi njihov največji hit Pour some sugar on me, še dve novi skladbi. Ena od obeh nosi naslov When love and hate collide in je trenutno v samem vrhu britanskih heavy lestvic. ROXETTE Končan je tudi novi album največjih uspešnic švedskega duueta Roxette. Zbirka, ki nosi nenavaden naslov Don't bore us - get the chorus, vsebuje štirinajst skladb. Deset od the je starih, poslušalcem dobro znanih uspešnic, štiri pesmi pa so popolnoma nove. Te bodo v prihodnjih mesecih vse izšle tudi kot singli, za pivo, ki nosi naslov You don't understand me, pa je že nared tudi videospot REDNEX Prva in edina dama skupine Rednex, Mary Joe, seje odločila za poskus samostojnega projekta. S polno paro trenutno pripravlja material za svojo prvo samostojno ploščo, ki naj bi izšla v mesecu januaiju. Govorice, da namerava zaradi tega zapustiti svojo matično skupino Rednex, ki so se začele širiti, je Mary Joe odločno zavrnila in zatrdila, da Rednex ostajajo še naprej čvrsto skupaj in da bodo še naprej tako prismuknjeni, kot so bili doslej. Mitja Čretnik ♦ REPORTAŽE 9. novembra 1995 Uresničile se bodo želje skromnih ljudi Mala šola na Paškem Kozjaku bo postala yelika Mala podružnična šola na Paškem Kozjaku leži na nadmorski višini 1067 metrov. Ko jo vidiš prvič, naslonjeno ob hrib, nasproti cerkve, z lepo urejeno okolico, kjer vsepovsod, kjer le lahko, rastejo rože, bi jo lahko imel tudi za navadno hišo. A za prebivalce tam zgoraj še zdaleč ni navadna hiša. Prav poseben odnos imajo do nje, takšnega, ki ga v dolini le še red-kokje srečate. Imajo jo radi. Šolo, vse tri učiteljice, ki poučujejo v njej, in skromno urejene majhne prostore, ki že dolgo na zadoščajo več zahtevam današnjega časa. Šolska zgradba je bila zgrajena leta 1900 in obnovljena 1967 in 1982. Zidovi so še kamniti, strop v učilnicah lesen, podstrešje, kjer je mala knjižnica, pisarna in stanovanjske sobe za učiteljice, pa v celoti mansardne, izkoriščene do konca. Ne le, da je to ena najvišje ležečih osnovnih šol v Sloveniji. Leži na trimeji med Mislinjo, Velenjem in Vitanjem, v njej pa si svoje znanje nabirajo učenci iz demografsko ogroženih gorsko-višinskih območij iz vseh treh občin. Do svoje šole ne morejo priti po lepi in urejeni cesti, ker bo ta verjetno še dolgo samo želja. Velika želja. Tudi zato, ker prevoza za tiste, ki vsak dan pešačijo po več kot eno uro, da pridejo pravočasno k pouku, ni mogoče organizirati. Spomladi in jeseni še gre, zima pa ni tako prijazna. Šolo in okolico objame led, snega je ponavadi veliko... Kakšen scrkljan-ček bi rekel, "To pa že ne, jaz že ne bi..." Tamkajšnji otroci pa ne bi z nikomer zamenjali, kar imajo. "Radi imamo šolo in učiteljice" Ko sva se tisti torek pred 14-imi dnevi s Stanetom povzpela do šole, je bila obsijana s soncem, pred njo pa je ležalo kup metel. Tiha je bila. Potem sva najprej spoznala dve od treh učiteljic, ki sta hiteli na konferenco v matično šolo v Mislinjo. V kratkem klepetu sva izvedela, da imata radi svojo službo in svojo šolo, ker so tamkajšnji otroci nekaj čisto posebnega. Ne bi jih zamenjali za tiste v dolini. Ta dan, ki je bil za vse, ki so povezani z njo, nekaj posebnega, so imeli učenci "družbeno koristen dan". Tako se mu reče, prevedeno v resničnost pa je to pomenilo, da so urejali okolico šole, potem pa so se poigrali še na šol- Tatjana Senič skem igrišču, ki leži še višje v gozdu. Ko sva jih s Stanetom šla iskat, so bili najprej malo plašni. Le nekaj trenutkov, potem pa so postali simpatični sogovorniki. "Majo vprašajte, je najbolj zgovorna," so zatrdili, mi pa smo res pokramljali z njo. Povedala nam je, da se piše Mešl, svojo šolo pa nam je opisala takole: "Kolikor let sem hodila na to šolo, mi je bilo zelo všeč. Zelo vredu je tu. V mojem razredu nas je 14, čeprav smo v osmem samo 4, saj smo od 6. do 8. razreda vsi v isti učilnici. To-varišica dela z enim razredom, drugi pa imamo tihe zadolžitve. Ne vem, kako bi bilo, če bi hodila na drugačno šolo, da bi imela za vsak predmet drugo to-varišico, saj mi tu kar paše. Najraje imam biologijo. Nisem se še odločila, kam se bom vpisala, sem pa odličnjakinja." Miha Krajnc je bil naslednji, ki so ga izbrali sošolci, povedal pa nam je: "Blizu imam šolo, približno 15 minut hoda, ker stanujem pod planinsko koče na Paškem Kozjaku. Sprehod do šole in iz šole mi je vedno prijeten. Hodim v šesti razred. Čeprav smo trije razredi skupaj v učilnici, se zelo dobro razumemo med sabo. Seveda se zgodi, da smo kdaj tudi glasni. A če smo pridni? To morate pa to-varišice vprašati." Tanja Ramšak je ena tistih, ki mora vsak dan narediti kar nekaj korakov, preden pride do šole. Doma je namreč v Strmecu nad Mala šola bo kmalu postala velika, s tem pa bo uresničena Jedilnica je postala učilnica.Le še korak nazaj je že stena, saj velika želja tamkajšnjih ljudi. " je prostor res majhen. Premajhen. Dobrno. "Da pridem pravočasno, vstanem vsako jutro ob 6. uri, pouk pa se začne ob 8. uri. Malo več kot eno uro hoda i-mam do tu, vendar mi ni nič hudo. Prav rada imam to pot v šolo, saj nas gre več skupaj. Le če je veliko snega, ni najbolj lušno. Tu res uživam, nikoli si nisem želela na kakšno drugo šolo. Naša tovarišica Vanja je enkratna, dobro se razumemo z njo." Šola "da"ali "ne"? Omenila sem že, da je bil ta dan nekaj posebnega. V času, ko sva se s Stanetom mudila na šoli, je v pisarni mislinjskega župana Mirka Grešovnika že potekal pogovor o dograditvi podružnične šole Paški Kozjak. Idejni načrt in vse potrebno je bilo izdelano že lansko leto, potem pa se ni več premaknilo. Država ne dovoli, da se take šole ukinjajo, po drugi strani pa tudi roke za pomoč še ni ponudila. Kaj sedaj? Ali najti denar za dograditev, ki bo ob uvedbi 9-letke še toliko bolj potrebna, ali pa šolo ukiniti. Zbrali so se župani vseh treh občin, predstavnik ministrstva za šolstvo in šport in arhitektka. Verjetno jim je Mirko Grešov-nik skupaj z ravnateljem mislin-jske šole Tonetom Gašperjem v času, ko smo se mi pogovarjali z vodjo šole na Paškem Kozjaku, razlagal stvari, ki smo jih mi izvedeli od Tatjane Senič. "Poleg mene tu poučujeta še dve učiteljici - Ida Polenik in Vanda Bertoncelj. Imamo tri oddelke; v prvem prvi in drugi razred, v Maja Mešl drugem tretji, četrti in peti in v tretjem oddelku šesti, sedmi ter osmi razred. Učenje na višji stopnji je zahtevno delo. Veliko je treba priprav, pa tudi sprotnega posredovanja, če otroci naletijo na težave, saj jih vse predmete poučuje Vanda. Pouk biologije, zemljepisa in kemije poteka v obliki tečaja. Eno leto ga imajo vsi za šesti razred, naslednje leto za sedmi in potem za osmi, tako da je delo olajšano. Medtem ko je program za angleščino, slovenski jezik in matematiko vsako leto za tisti razred, ki ga obiskujejo." smo izvedeli uvodoma. Povezave z matično šolo v Mislinji so dobre, tudi sodelovanje. "Naši otroci se udeležujejo ekskurzij, ki jih organizirajo na OŠ Mislinja. Pri kemiji in fiziki odhajajo v dolino in tam izvajajo poskuse, ki jih tu ni mogoče izvesti, potekajo pa še druge oblike sodelovanja." Letos je na šolo 30 učencev, število pa se že nekaj let giblje od 25 do 35. V prvem razredu jih sedi pet, ob njih pa še dva iz drugega. Tretji razred obiskujejo 3 učenci, četrtega ena in petega trije. Še-stošolcev je na šoli sedem, sed-mošolci so štirje, prav toliko os-mošolcev. Verjetno jim je zanimivo, ker imajo sošolce različnih starosti. "Zaradi tega nikoli ni prihajalo do težav. Otroci se zelo dobro poznajo med sabo, skupaj hodijo v šolo, ob nedeljah v cerkev, veliko so skupaj. To so sproščeni in pridni otroci. Sama bi zelo težko zapustila to šolo in odšla drugam." je na to moje razmišljanje odgovorila tovarišica MIha Krajnc Tatjana. Prav vseh 30 učencev tudi obiskuje verouk, saj je sodelovanje med šolo in župniščem izredno dobro. Med pogovorom naju je obiskal tamkajšnji župnik. "Kdaj pridejo?" je vprašal. "Okoli druge ure," je izvedel. Mi tudi. Kajti delovni del sestanka o dograditvi šole se je nadaljeval z ogledom šole. "Šola je ena od stvari v kraju, ki je nujna. Brez nje bi ti griči ostajali še bolj osamljeni in odrezani," mi je povedal župnik in strinjala sem se z njim. Vodja šole pa mi je razka-zala šolo od vrha do kleti. Saj ni dolgo trajalo, ker je vse tako majhno. "Najbolj bi potrebovali učilnico za prvi in drugi razred, saj sedaj poteka pouk v jedilnici. To je zelo majhen prostor, ki ima premalo svetlobe in slabe pogoje za delo. Nimamo tudi telovadnice, zato telovadimo kar v razredu, imamo pa zelo lepo igrišče." Da je to res, sem se hipoma prepričala. Sploh tista nizka sobica v kleti, ki so si jo najmlajši sicer polepšali, kolikor so mogli, ni podobna učilnici. Med ogledom še vedno klepetava, radovedno sprašujem, kako so povezani s krajani tam okoli. "Vsako leto pripravimo nekaj prireditev, povabimo starše, vedno pa prihajajo tudi učenci, ki so nekoč hodili na našo šolo. Pred božičem pripravimo novoletno praznovanje, za materinski dan tudi, na končni izlet pa povabimo tudi starše, ki se radi odzovejo. Naši otroci gredo raje sami kot z vrstniki iz doline." Želja, da bi tu dobili večjo in sodobnejšo šolo, je stara že nekaj let. "V zadnjih letih vidimo, da u Bojana Špegel Foto: Stane Vovk se od otrok ogromno zahteva, ogromno snovi je, zato so te trojne kombinacije razredov vedno težje. Želimo si vsaj dvojne kombinacije, zato pa rabimo več prostora," še doda tovarišica Tatjana, ki seje letos preselila tik pod šolo. Tovarišica Ida se vozi iz Doliča, Vanda pa iz Raven na Koroškem. "Sedaj me sploh ne skrbi več, kako bom prišla pozimi do šole. Pozimi je bil vsak ponedeljek zame grozen. Vedela sem, da bodo otroci prišli, ker vedno pridejo, mene pa je vedno skrbelo, ali bom prišla do 8. v šolo. Če bi doživeli, da bi dobili še lepšo cesto, bi bili zelo zelo srečni." Želijo pa si tudi, da bi angleščino poučevali pravi an-glisti, saj imajo tu učenci največ težav, ko nadaljujejo šolanje. Ko smo se po slabi cesti spuščali v dolino, je proti šoli že hitel velenjski župan Srečko Meh, tam pa so se mu pridržili še Beno Podrgajs, župan Vojnika ter mis-linjski župan Mirko Grešovnik, ravnatelj mislinjske OŠ Tone Gašper in Niko Žibret iz ministrstva. Sklenili so, da bo vsaka občina prispevala svoj delež za dozidavo šole, država pa bo prispevala nekaj več kot polovico sredstev. Z deli bodo pričeli prihodnje leto, končana pa naj bi bila v letu 1997. Sonce, ki je tisti torek obsijalo šolo, seje po tej novici zagotovo naselilo v srca vseh, ki jo imajo radi. In ki vedo, kaj to pomeni za tamkajšnje ljudi. Tanja Ramšak "Petrini" križi in težave Osnovnašola bratov Letonje Šmartno ob Paki To pa je že preveč, presega vse meje. Sami nimamo računalnika, sedaj pa naj bi ga dali za nakup računalnikov na šoli? Takšna in podobna vprašanja, negodovanje je bilo moč slišati med nekaterimi starši učencev osnovne šole bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki po končanem roditeljskem sestanku pred nedavnim. Na njem so namreč slišali pobudo, da bi po svojih zmožnostih prispevali za opremo računalniške učilnice oziroma za program Petra. Smarška šola je menda ena redkih, ki tega programa še nima, čeprav prizadevanj za odpravo računalniške nepismenosti ni bilo tako malo. "Tega, da bi pobudo vsi starši sprejeli z razumevanjem, nismo niti pričakovali. Žal, so dejstva takšna kot pač so in poskušamo iskati najrazličnejše poti, da bi iz "grdih postali lepi rački". Pri tem moram zavrniti kakršnekoli namige, da smo zamudili priložnost za to, da se nismo odzvali na pobude republiškega ministrstva za šolstvo in podobno. Pa tudi zamisel o tem, da bi nam pri opremljanju računalniške učilnice pomagali starši, ni zrasla na našem zelniku. Tovrstne izkušnje imajo že na drugih šolah in na aktivih ravnateljev sem slišala, da so marsikje prav na takšen način reševali zadevo" je povedala ravnateljica šole Nevenka Hofer. Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije je, po njenih besedah, iz šolskega tolarja ponudilo opremo le šolam, ki so že imele utečeno tovrstno dejavnost in hkrati zanjo primerne kadre. Takih šol je menda v celjski regiji 5 in te sedaj pokrivajo potrebe po izobraževanju učiteljskega kadra. Prav tako se šmarška šola ni mogla prijaviti na razpis za dodatno opremo za računalniško učilnico, ker ni izpolnjevala predpisanih pogojev (prostor, kader, ...). Za ureditev učilnice in nakup 12 oziroma 13 računalnikov, kolikor bi jih zadoščalo za pokritje minimalnih potreb, šola sama nima dovolj denarja, občina prav tako ne in "prisiljeni smo se obrniti po pomoč na širšo družbeno skupnost in na starše. Razumemo njihove težave, vendar drugače ne znamo in ne moremo doseči zastavljenega cilja. Računalniška učilnica ni modna muha, ampak nuja." Zakaj želijo na šoli računalniško učilnico? Zato, ker menijo, da je prav, da se otrok že v osnovni šoli "sreča" z računalnikom. Ta ga bo spremljal pri izobraževanju na srednji šoli. Nenazadnje pa najbrž ni mogoče spregledati tega, da so ali pa še bodo praktično vsa delovna mesta sčasoma opremljena z računalnikom, ne glede na izobrazbo. Pripravljalna dela za preureditev učilnice so na šoli že stekla, denarno zbiralno akcijo za nakup opreme pa bodo začeli v teh dneh. "Nismo določili zneska, ki bi ga naj prispevali starši. To odločitev prepuščamo njim samim. Dejstvo pa je, da bodo s tem pokazali, koliko je naložba za odpravo računalniške nepismenosti vredna za njihovega otroka in zanje same. Mi želimo našim učencem zagotavljati kolikortoliko enakovredne pogoje izobraževanja v primerjavi z drugimi šolami. Upamo in pričakujemo, da bodo starši in seveda tudi tisti, pri katerih bomo potrkali na vrata, to razumeli in po svojih močeh pri tem pomagali." (tp) 9. novembra 1995 VRTILJAK 11 Zakaj sveti oče ne bo obiskal Doline? Po tistem, ko so v Šaleški dolini slišali, kaj vse bodo prenovili in obnovili v prestolnici države zaradi obiska svetega očeta prihodnje leto, si jih vse več želi, da bi ta vsaj malo skrenil s poti in prišel tudi v Dolino. Ne vedo, kaj pri njih delajo V sedanjerm času je menda vse mogoče. Tako naj ne bi bilo nič neobičajnega; če tisti, ki naj bi vedeli, kaj se dogaja v njihovi krajevni skupnosti, nič ne vedo. Vidijo le to, da neki delavci nekaj kopljejo in po kablih sodeč naj bi menda šlo za PTT omrežje. S tako skopimi informacijami se morajo zadovoljiti, ker menda preveč povpraševanja in zvedavosti v njihovi občini ni zaželeno. Svetniški sij z luknjo Državne svetnike (že) dobro poznamo, vse bolj spoznavamo občinske svetnike, zdaj nas čaka še spoznavanje svetnikov krajevnih skupnosti, kjer so jih že ali jih bodo šele ustanovili. Pravi svetniški sij nastaja nad vso našo ljubo državico, vendar ima luknjo preveč. Daj nam država še pokrajinske svete in svetnike, potem nam bo v vsej svetniški bleščavi ostala le še ozonska luknja, nam se bo pa (po)svetilo. Poslanska pisarna v Beli dvorani? Poslanca v državnem zboru magistra Franca Avberška smo v ponedeljek zjutraj "odkrili" v Beli dvorani. "Ne, nimam tukaj poslanske pisarne, ta je še vedno tam, kjer je bila. Zvem pa tukaj marsikaj takšnega, kar mi je v pomoč pri delu," se je zasmejal, ko smo ga povprašali, če je zamenjal prostore svoje poslanske pisarne. At£f> NBBOfl IN ZBML-Jo JB POJAVOV,,, Xi7lH ciov&vu VE MZdMZ l ERGO H čuvttm, ČB mri mhie TZ-UVB 2 ZEMMPIM1- ...in široki pločniki. Pešci so pa tako in tako nepomebni v prometu. Občinske zgode in nezgode Grda lučka in grdi "raček" Nova lokalna samouprava z novimi občinami in vsem kar zraven sodi seje v Zgornji Savinjski dolini dokaj uspešno postavila na noge in "se lotila dela." Kraji v obeh sosednjih dolinah so doživeli pravi razcvet najrazličnejših uspehov na cestnem in drugih področjih. Občani ob tem in ostalem zatrjujejo, da so nove občine bolj "njihove" kot je bila prejšnja. Vse lepo in prav, kaže pa, da so se nove občine s tem nehote in z najboljšimi nameni znašle v majhni pasti. Vsi očitki na račun bivše skupne občine so naenkrat odpadli in vodstva občin so se znašla v navzkrižnem ognju večnih ne-zadovoljnežev, ki so sicer v manjšini, pa vendarle so. Morda je temu "kriva" velika ihta ob postavljanju na lastne noge in še večja ihta ob uresničevanju vseh sprejetih nalog, ki je na stranski tir postavila večjo skrb za celovito obveščanje občanov. Morda, saj tisti, ki "nočejo" biti obveščeni, vedno vse najbolje vedo in pridno nagajajo. V občini Ljubno ni nič drugače. Naredili so tako projekt javne razsvetljave na republiški cesti od začetka do konca kraja, dobili soglasje ustreznega minis- trstva in zagotovilo o financiranju 12 svetilk; dve bodo ob nevarnem križišču z obvoznico in ob novi avtobusni postaji postavili že v prihodnjih dneh. Za to so "zvedeli" tudi občani, večina z velikim olajšanjem, nekateri pa so bili po svoje pametni. Postavitev domnevno grdih in neokusnih "kandelabrov" je zelo zavzet varstvenik takšne in drugačne dediščine takoj prijavil celjskim varuhom naravne in kulturne dediščine, ki so se takoj lotili "posla." Pa niso bili nadležni, le pikri. Zvedeli so namreč, da bodo obcestne svetilke prav take kot povsod v Sloveniji, torej ni razlogov za preplah, občinskemu vodstvu pa so priporočili, naj se na Ljubnem najprej sami zmenijo in jih ne obremenjujejo z neumnostmi. Saj res, zakaj se ne bi nejevoljnež(i) najprej prepričal(i) pred svojim pragom in potem rinil(i) v Celje!? Pa to še ni vse. Za napeljavo so rabili soglasja lastnikov zemljišč, teh pa ni! Lastnikov namreč. Ob gradnji obvoznice so lastnikom za gradnjo potrebna zemljišča plačali, sprememba lastništva pa ni urejena še nikjer. Torej so morali prositi za soglasje lastnike, ki niso lastniki, ob tem pa doživljali in slišali marsikaj "krepkega." Le z balonom v občino Malce zlobno, a ne zlonamerno: v občino Solčava lahko pridete le z balonom. Zakaj? Ker je to občina v oblakih. Želje in zahteve tamkajšnjih prebivalcev se navkljub vsem zagotovilom "najvišjih " ne bodo uresničile. Vsaj letos ne. Državni svet je zaposlen sam s seboj in z volitvami in kakršnekoli spremembe lokalne samouprave gotovo ne bo kaj kmalu. V Solčavi bodo tako (zaenkrat) ostali brez lastne občine, s prvim januarjem jim "poteče" status krajevne skupnosti kot pravne osebe, v sedanji občini Luče pa nimajo svojih predstavnikov, ker so bojkotirali volitve. (Zakaj pa so nasedli obljubam zveličavnih predstavnikov države, ki so bili in so še - nad oblaki). Sreča, da so v Velenju široke ceste. Le kje bi sicer parkirali avtomobilis priklopnikom!? Premetenka oko (v) lica ©©©(g)©©©© Težave z razsvetljavo Na srečo imajo v Šoštanju Pizzerijo Cigler. Ne zaradi pizz, ampak zaradi svetlobe. Trg Bratov Mravljakov je menda ponoči osvetljen samo zato, ker okna pizzerije gledajo na trg. Ko v mraku v njej prižejo luči, se sveti tudi po trgu. •Se pogovarja psihiater z novim pacientom. - Kaj bi storili, če bi presenetili s\ ojo ženo v naročju drugega moškega? - Nič.'/.» dovolj velika kazen, da je z njo. Ati se je poglobil v branje časopisa, sinček pa ga - Ati kaj pomeni vara-nje? - Ne moti nu* sinček, vprašaj mamico, ima \eč časa za to. o I avtom TlllMJA Bo m Hir POKU CAUj ime M! mi>!\WH'- K PAČ m, - , / M?aWUTAKN£ .o> V f ft W'/,><<, M Mesecu boja proti alkoholizmu na rob Kolikor jih že je. Najbrž ni naključje, da so izbrali mesec november za mesec boja proti alkoholizmu. Najbrž tudi ni naključno izbrano geslo letošnjega: vsak otrok ima pravico do srečne mladosti. Se tega tisti, ki radi bežijo pred težavami s prekomernim pitjem hitro delujočega strupa, alkohola, zavedajo? Ne, pravijo strokovnjaki in k temu dodajajo: ne glede na to, koliko je takšnih in drugačnih alkoholikov, njihove vedenjske motnje so hudo breme za družbo in kolikor jih že je, jih je preveč. Po zbranih podatkih naj bi imel v Sloveniji tovrstne težave skoraj vsak tretji odrasel moški. Če vemo, da ob takšnem zasvojencu trpita še dva ali trije družinski člani, je prizadetih približno 300 do 400 tisoč Slovencev. In zakaj ni naključno izbrano geslo letošnjega meseca boja proti alkoholizmu? Zato, ker je družina osnovna družbena enota, v kateri otrok doživlja prvi stik z okoljem. Na osnovi teh si bo izoblikoval stališča in vedenjske vzorce, ki ga bodo jih je preveč vodili v življenju. Kakšne si lahko oblikuje v družini, okolju, kjer je doma prepiranje, pretepanje ... najbrž ni treba ugibali. In kasneje v življenju? Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Le redki so, ki zmorejo tok življenja preusmeriti v "normalne vode". Negativne izkušnje iz mladosti da-lekosežno določajo človekovo usodo. Statistika pravi, da približno tretjina iz alkoholnih družin kasneje (lahko že zelo zgodaj) zabrede v alkoholizem. Med storilci kaznivih dejanj vseh starosti prevladujejo tisti, ki so izšli iz družin alkoholika. H komisijam za razvrščanje prihaja veliko otrok, ki so neuspešni v šoli, prav iz takih družin. Še in še bi lahko naštevali. Tragika alkoholizma je večplastna. Mesec boja proti alkoholizmu je gotovo priložnost za razmislek o vsem tem. Tudi o tem, da otrok ni nikogaršnja last. To je človek, ki rabi ljubezen, dobroto, varnost, mir. Vsakdo je dolžan k temu prispevati. Seveda pa najprej starši, ki so otroku dali Življenje. m t p) Jesenski direndaj Jesen je tu in z njo odprta vrata vrtca Vrtiljak - prireditev za starše in otroke. Vsako leto vzgojiteljice organiziramo prireditev, ki smo jo letos poimenovale kar Jesenski direndaj. Bistvo dejavnosti je v sprostitvi, dobrem medsebojnem sodelovanju, druženju staršev, otrok in njihovih vzgojiteljic ter varuhinj. V dejavnost vključujemo otroški paligon, glasbeno delavnico s petjem, plesom, likovno delavnico, oblikovanje naravnega materiala, izdelovanje lutk... Tako lani kot letos smo v projekt povabile tudi starše, ki so z zanimanjem sodelovali pri izpeljavi našega načrta. Lani so otrokom zaigrali igrico Zrcalce, letos pa nam pomagali pri izdelavi dekoracije.Z otroki smo v dopoldanskem času hodili na sprehode v naravo in prinašali različne naravne materiale (kostanj, listje, buče, lubje, šipek...) in z njim prav lepo okrasili "tetko Jesen", ki nas je na dan prireditve pozdravila in nas povabila na jesenski vlak, s katerim smo se peljali različnim dejavnostim naproti. Starši in otroci so pokazali izjemno navdušenje. Neutrudno so tekali, skakali, premagovali ovire na otroškem poligonu, se zamotili z lepljenjem in oblikovanjem naravnega materiala in slikanjem. Plod dveurnega skupnega druženja so čudoviti izdelki, ki sedaj krasijo naš vrtec. Vzgojiteljice in varuhinje pa smo se po napornem dnevu sprostile ob pesmi. Ob spremljavi kar treh kitar smo prepevale in med nami so se spletale nitke dobre volje, zadovoljstva in veselja. V našem vrtcu se imamo res lepo. m Kolektiv W0 Vrtiljak Obvestilo o izvajanju peroralne vakcinacije lisic VETERINARSKA UPRAVA RS OPRAVLJA V DNEH OD 6. DO 15. NOVEMBRA POLAGANJE VAB ZA PERORALNO VAKCINACIJO LISIC PROTI STEKLINI. Polaganje vab se opravlja v višini do 300 m letenja in ga opravljajo izurjeni piloti s posebej za to prirejenimi letali. PSOM V TEM ČASU NI DOVOLJENO PROSTO GIBANJE. Odmetavanje vab se je začelo v ponedeljek, 6. novembra, s poleti letal iz letališča Maribor ter se bo do predvidenega termina nadaljevalo na celotnem ozemlju RS s poleti letal iz posameznih športnih letališč. Ker je po zahtevah mednarodne zdravstvene organizacije WHO potrebno vsak stik z vsebino vabe obravnavati kot ugriz stekle živali, je treba v primeru, če pride vsebina vabe v stik s sluznico ali rano, j mesto dobro izprati in obiskati najbližjo antirabično ambulanto zdravstvenega zavoda. NISSAN Avtoservis UPNIK in NISSAN ADRIA d.o.o., generalni zastopnik za avtomobile NISSAN v Sloveniji, odpirata ov prodajni salon v Velenju Otvoritev bo v soboto 11. novembra ob 11 uri -Škale 66d, Velenje, telefon: (063) 894 549. Ob otvoritvi Vas vabimo tudi na preiskusne vožnje. Preiskusite kvalitetne, varčne in varne avtomobile NISSAN, ki imajo triletno garancijo. 9. novembra 1995 ZA RAZVEDRILO NAS ČAS 13 rOven (od 21. marca do 21. aprila) •••••••••••••••••••a« Čas je, da začnete živeti bolj zmerno, predvsem pa se kdaj pa kdaj ravnajte tudi po dobrih nasvetih, ki vam jih nenehno ponuja partner. Čakajo vas zanimivi dogodki in pogovori, v katerih bo imel glavno vlogo denar. Nekdo, ki ga površno poznate, se vam bo približal in vam nekaj povedal. V Bik (od 22. aprila do 20. maja) Samo to, kar vas moti, morate čimprej spremeniti, druge stvari pa pustite kakršne so. Nekomu boste brali iz oči, in to kar piše v njih, vas bo izjemno razveselilo. Hrepeneče boste obujali spomine, čeprav niso vredni, da zaradi njih pretakate solze. Denarne skrbi boste reševali v izjemno zanimivem okolju. Dvojčka (od 21. maja do 21. junija) Če ne boste mogli iti prav do konca, potem odnehajte že kmalu na začetku, da ne boste naredili prevelike škode. Čakali boste na sporočilo, na nek droben znak, daje vse v redu, pa vas bo nekdo ponovno razočaral. Srečanje bo vzmenirljivo in usodno; prijetne posledice boste čutili še dolgo zatem. šF^k. Rak (od 22. junija do 22. julija) Nekaj novega se vam obeta, seveda pa ne smete pričakovati, da boste že v prihodnjih dneh zajemali srečo z veliko žlico. Potrpljenje je lastnost, ki bi jo morali bolj načrtno in prizadevno gojiti, tudi vi, ne samo vaš partner. Niso še vse stvari izgubljene, v torek pa se bo sploh pokazalo, da ste na pravi poti. ^^ Lev (od 23. julija do 23. avgusta) Če boste previdni in hkrati vztrajni, boste kmalu tam, kamor vas vleče srce. Izgubili ste vero v nekega človeka, vendar naj vam zaradi tega ne bo nič žal. Vsaka šola pač nekaj stane in tudi vi niste modri in pametni že od začetka. V soboto bodite previdni na cesti! W Devica (od 24. avgusta do 23. septembra) Bodite strpni in razumevajoči, pomagajte nekomu, ki je očitno v stiski, pa boste postavili trdne temelje nekemu novemu, zelo prijetnemu prijateljstvu. Fbslušajte vse, kar vas zanima in ne bodite tako neverjetno ljubosumni. Več škode kot koristi si boste s tem prinesli. Tehtnica (od 24. septembra do 22. oktobra) Staro poznanstvo bo preraslo v novo, vznemirljivo prijateljsko vez. Kmalu boste spoznali, zakaj so vas nekateri svarili in vam dopovedovali, da vzemite pamet v roke. Nekomu boste povedali preveč o sebi, potem pa boste s strahom opazovali, kakšne bodo posledice. Brez skrbi, srečno se bo izteklo. Škorpijon (od 24. oktobra do 22. novembra) • » • • »* • •••»•••»•••••••«••• hit Utrdili boste neko prijateljstvo, hkrati pa se boste odrekli neki novi izkušnji. Nikar si nič ne očitajte. Navsezadnje je imel partner dovolj priložnosti, da si pomaga sam, ne pa da čaka, kdaj ga boste vi rešili iz zadrege. Novosti bo cel kup, najlepša pa bo vaša zaljubljenost. Strelec (od 23. novembra do 22. decembra) Brez pravega vzroka ste slabe volje in ni vam do ^ nobene stvari, ki se vam ponujajo kot na dlani. Ko boste srečali nekega starega prijatelja, napeljite pomenek tudi na zadevo, ki vas od vseh najbolj zanima. Komaj čakate, da preskusite svojo moč in dokažete svojo spretnost - partner tudi. Uspeh bo popoln. Kozorog (od 23. decembra do 20. januarja) Preveč ste se zavzeli za neko stvar, v katero po ■ nedavnem dogodku ne verjamete več. Pogovorite se s partnerjem nato pa ravnajte po svoji glavi. Plahost ni umestna, bolj se boste vtisnili v spomin nekomu, ki vam veliko pomeni, če boste ravanali drzno in odločno. Ljubezen vam dela preglavice. Ne, ker bi je bilo premalo, ker vam jemlje preveč energije. Vodnar (od 21. januarja do 19. februarja) ••••••••••••••••••••••••v Nekdo od vaših nadrejenih se bo zavzel za vas in vam .pomagal iz neke nevšečnosti. Seveda mu boste hvaležni, a mu tega nikar ne pokažite preveč očitno. Najbolje bo, če skušate pozabiti. Če se boste odločili za pozabo, to doživljajte v dobri družbi in z veliko nežnosti. Ribi (od 20. februarja do 20. marca) Brez denarja sicer ne boste srečni, mnogo lažje pa vam bo, ko boste iskali med prijatelji tiste, ki so resnično iskreni. Nenaden preobrat vas bo vzpodbudil k novi dejavnosti, čez noč bo vseh težav konec. Ob presenetljivem razpletu nekega prepira se boste počutili kot v devetih nebesih. Zaradi vas bo nekdo srečen. Črta Voda za gladko kožo KJ Koža je lahko suha in hrapava tudi zato, ker organizmu primanjkuje tekočine. Človek potrebuje na dan približno dva in pol litra tekočine, kar je zelo pomembno tudi v hladnih dneh. - Voda je nepogrešljiva za celice. Organizem jo potrebuje za ustvarjanje telesnih sokov. - Telo potrebuje vodo tudi zato, da z njo izpira strupe. - Voda ohranja kri v tekočem stanju, skrbi za potenje in s tem za stalno telesno temperaturo. Bolje je, da se ne zanašamo na občutek žeje. Predvsem starejši ljudje premalo pijejo, ker niso žejni, zato se proces staranja zelo pospeši. Koža se suši, nastajajo gube. Liter tekočine vsebuje že hrana sama. Na dan moramo torej spiti liter in pol mineralne vode, čaja ' ali sadnih sokov. S' : .. Wr Tako je, vodoravne in navpične črte, ki se križajo na različnih širinah, tvorijo vzorec, ki mu rečemo karo. Najbolj znan je škotski karo, za katerega potrebujemo tudi več barv. Letošnja moda ima rada tako velik kot mali karo, tako dvobarven pepi-ta kombinacije kot zelo zelo pisane kombinacije barv, predvsem pa karo zelo različnih vzorcev. Boucle je od materialov seveda na prvem mestu; kostimčki s kratkimi jaknami in prav tako dolgimi krili so že nekaj časa na pohodu. Tudi sakoji naj bodo v kara vzorcu, pa obleke z naramnicami, pod katere oblečemo enobarven puli... Čisto nič pa ne bo narobe, če si boste zaželele hlače v karo vzorcu, široke ali ozke. Tudi te bodo povsem prava izbira. Riževa solata za večerjo Če nimate več na voljo sveže zelenjave, pripravljajte solate iz vloženih sestavin. Solata iz kuhanega riža in vložene kisle zelenjave je osvežujoča, a tudi nasitljiva, da zaleže za samostojen obrok. Za 4 do 6 oseb potrebujemo: 300g riža, 150g tinine v olju, 2 sardelna fileta, 2 trdo kuhani jajci, 1 žlico kaper, 70 g zelenih oliv, 50 g vloženih artičok ali pa kislih kumaric, 50 g kislih gobic, 1 limono, olivno olje. V obilici osoljene vode skuhamo riž do mehkega. Odcedimo ga in ga takoj oplaknemo z mrzlo vodo, da ostane čvrst in zrnat. Tunino odcedimo, sardelne filete prav tako. V skledo damo narezano kislo zelenjavo, sesekljano tunino, pretlačene sardelne filete in riž. V skodelici stepemo olivno olje in en pretlačen trdo kuhani rumenjak, prilijemo limonin sok. Omaka naj bo kremasta in tekoča. Z njo zabelimo solato. Primešamo in okrasimo s trdo kuhanimi jajci. Kje je najbolj hladno? V hladilniku ni povsod enako hladno, in prav je tako, saj shranjujemo v njem različna živila. Ena morajo biti bolj, druga manj ohlajena. - Meso, ribe, klobase in majonezne solate so občutljiva živila, ki jih ne smemo hraniti v hladilniku dlje časa, saj se pokvarijo. Hranimo jih na najhladnejšem mestu v hladilniku, to je na spodnji polici. V hladilniku je spodnja polica hladnejša od zgornje, kajti mrzel zrak je težak in se spusti na dno. - Konzerve, jogurt, skuto in podobna živila hranimo na spodnji polici. - Pecivo, kompote in že gotove jedi hranimo na toplješi polici, torej v zgornjem delu hladilnika. - Najtopleje pa je na vratih. Tam je primeren prostor za maslo, margarino, sir, jajca, solatne prelive in majonezo. - Solato, sadje in zelenjava oddajajo veliko vlage, zato hranimo ta živila v predelku za zelenjavo. **} * k ** % Z •*# # VEZ D N it* * **** 1 # * K A Z 1 P * ##* # O T , *#f mi © © © dobro srednje slabo Oven I« Dvojčka lak Lev Devica Tehtnica Škorpijon i MEt Kozorog Mi Rili delo ® © © © © © © © © © "IT © ljubezen © © © © © © © © © © € © denar ® © © © © © © © © © C © zdravje © © © © © © © © © © € © II m 9, nove mbra 1995 ČETRTEK, 9. NOVEMBRA SLOVENIJA 1 10.00 Kovaška pravljica 10.20 Batman, 5/32 10.45 Odkrivanje zemlje, 25/26 11.15 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Oči kritike 15.30 Zadnja naloga, 2/2, drama 16.25 Slovenski utrinki, oddaja madžarske tv 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIVŽAV 17.55 Sorodne duše 18.25 Umetnost in civilizacija 18.45 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 "TV dnevnik 2 20.05 Primer za dva, 10/10 21.15 Tednik 22.00 Nikar, oddaja o prometu 22.15 TV dnevnik 3 22.35 Žanšče 22.55 SOVA: sledi Alfred Hitchcock vam predstavlja, 16/22 23.30 Hobotnica, 6^22 SLOVENIJA 2 16.00 Sorodne duše 16.30 SOVA, ponovitev sledi Noro zaljubljena, 7/22 17.00 Hobotnica, 5/22 18.00 Regionalni program 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.15 TOK TOK 20.00 EPP - ljubljanski lesni sejem 20.05 Moški, ženske 21.05 EPP - ljubljanski lesni sejem 21.10 Umetniški večer; Tone Pavček, portret 22.05 EPP - ljubljanski lesni sejem 22.10 Podoba podobe 23.00 Nočno sonce, (tal. film VTV 9.00 Testni signal 09.30 VIDEO TOP, ponovitev 10.30 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka, ponovitev 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP 20.05 DIVJE PALME, 1. del ameriške nanizanke 20.55 Celovečerni film: OBSEDENA, triler 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 Videostrani do 24.00 REGIONALNI STUDIO ^ Vaša televizija ■ kanal 52 VSLENJ6. santetova 2 K« 063/854 405. (CK: 06OT54 248 '' PETEK, 10. NOVEMBRA SLOVENIJA 1 10.00 Kako nastane slikanica 10.20 Otroci širnega sveta 10.45 Roka ročka 11.45 Boj za obstanek, 6/8 12.40 Znanje za znanje, učite se z nami 13.00 Poročila 14.35 Kam vodijo naše stezice 15.15 Lepotica dneva, franc.itai. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 17.25 Heathcliff 18.00 Sorodne duše 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 Hugo - tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 "TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 SOVA: sledi Frasier, 10/22 23.10 Hobotnica, 7/22 00.10 Bratec, tadžikistanski film SL0VENDA2 12.05 Forum 12.20 Učitelj, 6/24 13.10 Omizje 15.10 Osmi dan 16.00 Sorodne duše 16.30 SOVA, ponovitev sledi Alfred Hitchcock vam prestavlja, 16/22 17.00 Hobotnica, 6/22 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Izziv 19.15 SPIN 20.00 EPP - ljubljanski lesni sejem 20.05 Podelitev nagrad za znanstvene in raziskovalne dosežke, prenos 20.55 EPP - ljubjanski lesni sejem 21.00 Azijska magistrala, 4/5 21.50 EPP - ljubljanski lesni sejem 21.55 Nepomembna afera, 2/5 22.45 (ne)znani oder 23.45 Veno Taufer: Odisej in sin, tv priredba predstave Slovenskega mladinskega gledališča VTV 09.00 Testni signal 09.30 DIVJE PALME, pon. 10.10 OBSEDENA, ponovitev 12.00 Videostrani 8.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, 50 LET "CICIBANA" 19.00 SALTY, ameriška serija 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP 20.05 GREMO V KINO, oddaja za ljubitelje fima 20.25 Film: IZIGRANE OBLJUBE, triler, 22.20 HOROSKOP 22.25 TV IZLOŽBA SOBOTA, 11. NOVEMBRA SLOVENIJA 1 08.15 Radovedni Taček 08.35 Učimo se 08.50 Prvi randi, slovaški film 09.00 Male sive celice, kviz 09.50 Oglejmo si!, 4/12 10.15 TOK TOK 11.00 Zgodbe iz školjke 11.30 Pes, ki je končal vojno, kanadski film 13.00 Poročila 13.05 Moški, ženske, ponovitev 14.20 Malo angleščine, prosim 14.35 Tednik 15.20 Poglej in zadeni 17.00 TV dnevniki 17.10 Junaki petega razreda 18.00 Boj za obstanek, pol- jud.znan.oddaja 18.50 Hugo - tv igrica, Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 19.50 Utrip 20.10 Hipnotični svet Paula Mckenne, angleški shov, 1/5 21.10 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, 4/13 21.35 Za tv kamero 21.50 Ozare 22.00 TV dnevnik 3 22.25 Grace na udaru, 10/26 22.50 Osebni rekord, am. film 00.55 SOVA: Tiček vražiček SLOVENIJA 2 09.25 Shlomo Mintz igra Ba-cha, 2. del 10.00 Tignes: SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž), 1. tek, prenos 11.15 Primer za dva, 10/10 12.20 Turistična oddaja 12.35 SOVA, ponovitev sledi Frasier, 10/22 13.00 Tignes: SP v alp. smučanju, veleslalom (Ž), 2. tek, prenos 14.20 SOVA, ponovitev, Hobotnica, 7/22 15.25 Videošpon 16.55 Športna sobota: Celje: osmina finala evropskih prvakov v rokometu (M), 1. tekma: PIVOVARNA LAŠKO CELJE - CROATIA BANKA ZAGREB, prenos 18.30 Slovenski magazin 19.05 Karaoke 20.10 Resnični zahod, 4/6 21.05 Družinska sramota, nemški film 23.30 Sobotna noč: Novice iz sveta razvedrila: Peter Ga-briei, koncert; Angleška glasbena lestvica VTV 09.00 Testni signal 09.30 Otroški Miš Maš, pon. 10.30 SALTY, pon. 17. dela 11.00 GREMO V KINO, pon. 11.20 IZIGRANE OBUUBE, ponovitev filma 13.15 Videostrani 19.00 Otroški program: ZELENA DETEKTIVA, risana serija 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP 20.05 425. VTV MAGAZIN 20.35 MED PRIJATELJI 21.25 SIRENE, 1. del policijske nanizanke 22.15 HOROSKOP 22.20 TV IZLOŽBA 22.25 Videostrani do 24.00 NEDELJA, 12. NOVEMBRA SLOVENIJA 1 06.50 2IVŽAV- 09.35 Čebelica Maja 10.00 Samo za punce, 4/13 10.30 Junaki petega razreda, 1/3 11.05 Grace na udaru, ponovitev 11.30 Obzorja duha 12.00 Opazujmo naravo, 2/12 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Za tv kamero 14.20 Policisti s srcem 15.10 Žepnina, amer. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.50 Hugo - tv igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Mito inkviziciji, ang. dokum. oddaja 22.10 TV dnevnik 3 22.25 SOVA: sledi Črni krog, 2/5 sledi Hobotnica, 8/22 SLOVENIJA 2 08.30 SPIN 09.15 V vrtincu 10.00 Tignes: SP v alp.smučanju, VSL (M), 1. tek 11.05 Nepomembna afera, 2/5 11.55 Hipnotični svet Paula Mckenne, ang. show, 1/5 13.00 Tignes: SP v alp.smučanju, VSL (M), 2. tek 15.20 Športna nedelja: Ljubljana: pokal EHFv rokometu (Ž), ROBIT OUMPIJA - VALENCIA, posnetek; 16.00Formula 1 za VN Avstralije; 17.45Ljubljana: PEP v rokometu (Ž), KRIM ELECTA-VIBORG, prenos 19.20 4 x 4-oživalihinljudeh 20.05 EPP-ljublj. lesni sejem 20.10 Biblija 20.40 Tristana, franc.itai.špan. film 22.15 Športni pregled VTV 08.00 Videostrani 08.15 SALTY, ameriška serija 08.45 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev 09.45 424. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.15 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.35 ŠPORTNI GOST, ponovitev 11.05 EPP 11.10 425. VTV MAGAZIN, ponovitev 11.40 GREMO V KINO, ponovitev 12.00 MED PRIJATELJI, ponovitev 12.50 Videostrani 15.00 OBSEDENA, ponovitev filma 16.40 VIDEO TOP, ponovitev 17.40 IZIGRANE OBUUBE, ponovitev filma 19.35 HOROSKOP 19.40 Videostrani do 24.00 PONEDELJEK, 13. NOVEMBRA SLOVENIJA 09.35 Kapitan Power, 20/22 10.00 Malo angleščine prosim 10.15 Izziv 10.40 ....... 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 14.55 Umetniški večer, Tone Pavček, portret 15.50 Obzoijaduha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Oglejmo si, 5/12 18.05 Simpsonovi, 6/48 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 ABC-ITD., tv igrica 19.10 Risanka 19.18 Žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Celia, 1/6 21.00 Mednarodna obzorja 22.00 "IV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 SOVA sledi Fina gospa, 2/10 sledi Hobotnica, 9/22 SLOVENIJA 2 14.50 Utrip 15.05 Zrcalo tedna 15.20 Nedeljskih 60 16.20 Policisti s srcem, 2/26 17.05 SOVA, ponovitev sledi Hobotnica, 8/22 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Že veste 19.00 Sedma steza 20.05 10.000 obratov 20.55 Trnova pokrajina, nemška drama 22.25 Studio city 23.25 Brane Rončel izza odra VTV 09.00 Testni signal 09.30 425. VTV MAGAZIN, ponovitev 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP 20.05 BITI USPEŠEN S POZITIVNO MISLIJO, pogovor z Mi-lenko Trkovnik 21.05 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, Rudi Knabl - Citrarski recital, l.del 21.35 HOROSKOP 21.40 TV IZLOŽBA 21.45 Videostrani do 24.00 TOREK, 14. NOVEMBRA SLOVENIJA 1 10.20 Kuža laja mijav, lutkovna igrica, 1/2 10.40 Tako je bilo 11.10 Tedenski izbor 11.10 Tristana, franc.ital.špan.film 12.45 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 14.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Samo za punce, 5/13 17.40 Terezka, slovaški film 18.00 Sorodne duše 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 Kolo sreče, tv igrica 19.13 Risanka 19.30 "IV dnevnik 2 20.05 Učitelj, 7/24 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.50 SOVA: sledi Ko se srca vnamejo, 6/20 sledi Hobotnica, 10/22 SLOVENIJA 2 12.00 Malo angleščine prosim 12.15 Mit o inkviziciji, ang.do-kum.oddaja 13.25 Celje: KF za EP v nogometu (mladi) SLOVENIJA-HRVASKA 15.20 Studio city 16.20 SOVA, ponovitev sledi Fina gospa, 2/10 17.00 Hobotnica, 9/22 18.00 Regionalni program 18.45 Iz življenja za življenje 19.15 Videošpon 20.05 Po sledeh napredka 20.55 Roka ročka 21.55 Slovenci na obzorju, 1/2, dokum. oddaja 22.55 Svet poroča 23.25 Tenis - finale ATP posnetek iz Frankfurta VTV 09.00 Testni signal 09.30 BITI USPEŠEN S POZITIVNO MISLIJO, ponovitev pogovora z Mileno Trkovnik 10.30 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, ponovitev 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP 20.05 426. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program 20.35 ŠPORTNI TOREK 20.55 ŠPORTNI GOST 21.25 HOROSKOP 21.30 TV IZLOŽBA 21.35 Videostrani do 24.00 SREDA, 15. NOVEMBRA SLOVENIJA 1 10.15 Cobi in prijatelji, 10/13 10.45 Azijska magistrala, 4/5 11.35 Iz življenja za življenje 12.00 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, 4/13 12.25 Slovenski magazin 13.00 Poročila 14.30 Biblija 15.00 Mednarodna obzorja 15.50 (ne)znani oder 17.00 TV dnevniki 17.10 Pod klobukom 18.00 Sorodne duše 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Forum 20.25 O jedači in pijači, o moškem in ženski, tajvanski film 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Žarišče 23.10 SOVA: sledi Noro zaljubljena, 8/22 sledi Hobotnica, 11/22 00.35 Alica, evropski kulturni magazin SLOVENIJA 2 11.05 Zgodbe iz školjke 11.40 Celia, 1/6 12.30 Sorodne duše 13.00 Tenis - finale ATP prenos iz Frankfurta 15.00 SOVA, ponovitev sledi Ko se srca vnamejo, G/2C 15.30 Hobotnica, 10/22 16.30 Odkrivanje zemlje, 26^26 17.00 V vrtincu 17.45 RPL studio Luvvigana 18.30 Športna sobota sledi Laško: KF za EP v košarki (M), SLOVENIJA-FIN-SKA 20.05 Portret športnika 20.15 Ljubljana: KF za EP v nogometu SLOVENIJA-HRVAŠKA, prenos 22.05 Omizje 00.05 Tenis-finale ATP posnetek iz Frankfurta VTV 09.00 Testni signal 09.30 426. VTV magazin, ponovitev 10.00 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.20 ŠPORTNI GOST, ponovitev 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP 20.05 NAJ SPOT, gost Sašo Mežek, predstavitev nove plošče Legende 21.05 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka, 2. del 21.55 HOROSKOP 22.00 TV IZLOŽBA 22.05 Videostrani do 24.00 Četrtek, 9. novembra 1VS2 23.00 NOČNO SONCE, ital. film, 1990 Režija: Pao/o in Vittorio Taviani Igrajo: Julian Sands, Charlotte Gainsbuorg, Nastasja Kinski Gre za razkošno posneto ro-matnično zgodbo o mladostni zaobljubi, zavrnjeni ljubezni in iskanju duhovnega smisla življenja, padre Sergio, ki ga nekdanji skromni mladenič in kasnejši baron Giuramondo v pogovoru zAurelio povzame v ugotovitev, da Boga ne bo našel tisti, ki ga išče, ampak prej oni, ki išče resnico. Toda resnica se Giuramondu iz preizkušnje v preizkušnjo bolj izmika, zdi se vse dlje in vse bolj negotova, dokler se za puščavnikom ne izgubi vsaka sled... Petek, 10. novembra TVSl (PO SOVI) BRATEC, tadžikistan- ski film, 1991 Režija: Baktijar Hudojna-zarov Igrajo: Firuz Sabzalijev, Timur Tursunov, I. Taba-rova Brata zapustita domače mesto, da bi obiskala očeta -zdravnika, ki dela vsanatoriju v nekem daljnem mestu. S starim tovornim vlakom se vozita skozi golo, impresivno pokrajino Tadžikistana. Imenitna so srečanja z redkimi ljudmi, na katere naletita med vožnjo, prisrčni in duhoviti so njuni pogovori z viako-vodjo. Ko prideta na cilj pa ni vse tako kot sta pričakovala in upanje na novo, boljše življenje se izniči. Sedemnajstletni Faruk, kije nameraval pustiti svojega veliko mlajšega bratca pri očetu, bo moral prisrčnemu in inteligentnemu malčku sam še naprej zagotavljati varnost in toplino... Sobota, 11. novembra TVSl 11.30 PES, KI JE KONČAL VOJNO, kanadski film Režija: Andre Melancon Igrajo: Cedric Jourde, Ju-lien Elie, Mariepierre Arsenan Je izrazito mladinski film. To pomeni tudi to, da so igralci predvsem otroci. Zgodba se odvija na quebeškem podeželju v času božično-no-voletnih zimskih počitnic. Otroci kot otroci hočejo med počitnicami izkoristiti čas za igro. Dogovorijo se, da se bodo šli "vojno". Da bi bila igra prava, se dogovorijo za pravila: najprej se bodo razdelili v dve vojski in ostali ves čas "so-vražnikr. Vojak, ki se pogo-vraja s "sovražnikom", je izdajalec. Po drugi točki "pravilnika" se bo začela "vojna" ob točno določeni uri in bo trajala do začetka šole. Sovražnosti bodo prekinili zvečer ob mraku in jih nadaljevali zjutraj ob sončnem vzhodu... TVSl 23.00 OSEBNI REKORD, amer. film, 1982 Režija: Robert Tovvne Igrajo: Mariel Hemin-gway, Patrice Donnelly, Kenny Moore Zgodba se prične z neuspehom Chris Cahill, ki se poteguje za mesto v olimpijski reprezentanci in doživi razočaranje. V odločilnem trenutku ji priskoči na pomoč bolj izkušena kolegica, ki uspe Chris prepričati, da ne odneha in da se še bolj resno loti priprav na naslednjo olimpiado. Dekleti postaneta pravi prijateljici, skupaj sta na treningih in skupaj sta tudi v prostem času, sa celo stanujeta skupaj. Med njima se razvije ljubezenski odnos, v katerem igra prevladujočo vlogo starejša Tory. S svojo posesivnostjo in ljubosumnostjo prične Chris kmalu omejevati in jo dušiti in tako pride med dekleti do napetosti in neprijetnih scen... Nedelja, 12. novembra TVSl 15.10 lm, 1972 Režija: Stuart Rosenberg Igrajo: Paul Newman, LeeMarvin, Strother Martin Gre za komedijo o dveh prijateljih, ki združita moči za nekoliko nenavaden posel. Odpravita se v Mehiko po čredo živine za bogatega in goljufivega delodajalca. To njuno delo ni postavljeno v klasičen okvir westema, ki ga opredeljuje tudi čas, saj se zgodba odvija v novjšem času, ko kavboji svoje delo opravljajo tudi z avtomobili. Bolj kot zgodba je zanimiva karakterizacija likov, pri čemer se zdi, da je scenarij prilagojen za igralske posebnosti oz. sposobnosti Leeja Marvina in Paula Newmana... TVS2 20.45 TRISTANA, franc.ital.špan.film, 1970 Režija: Luis Bunuel Igrajo: Catherine Dene-vue, Fernando Rey, Franco Nero Osemnajstletna Tristana, se po materini smrti preseli k donu Lopu, ki poslej skrbi zanjo. Don Lope je anstokrat starega kova, ki ga bolj kot malenkostni dolgovi, finančno pomanjkanje skrbi videz dostojanstva in moči. Toda čeprav spoštuje stare tradicije in šege, jim s svojo svobodomiselno, včasih že kar anarhitično etiko daje nov pomen. Tako je do n Lope na strani nemočnih in razžaljenih, nikakor pa ne na strani oblasti... Sreda, 15. novembra TVS 1 20.25 O JEDAČI IN PIJAČI, O MOŠKEM IN ŽENSKI, tajvanski film, 1994 Režija: Ang Lee Igrajo: Sihung Lung, Juei- Mei-Yang, Yu Wen Wang Chu je že nekaj let vdovec in tako sam vzgaja svoje tri hčerke. Je šef kuhinje v prestižnem Grand hotelu v taj-vanskem glavnem mestu Taibeiju. Vzgoja mu ne gre najbolj od rok oz/roma s hčerkami nima najbolj pnsrčnih odnosov. Najstarejša hči je precej zadržana profesorica, naslednja je ambiciozna poslovna ženska, ki niti malo ne skriva, da komaj čaka, da se odseli od. očeta, najmlajša pa kljub svoji senzibilnosti honorarno dela v restavraciji s hitro prehrano. V družini se tako bolj malo pogovarjajo, predvsem pa ne o problemih. In ker ne komunicirajo z besedami, je Chu kot nadomestno sporazumevanje vpeljal ritual -nedeljsko kosilo. Ob nedeljah se še posebej potrudi in za svoje hčere pripravi naravnost bravurožno kosilo. Toda naj bo njegovo kosilo še tako vir-tuozno komponirano, slastne jedi ne morejo nadomestiti in razrešiti stisk, s katerimi se sooča družina... 9. novembra 19 - — 11. POLICIJSKA POSTAJA MIH mm »RJI POLICIJSKA POSTAJA " < : ■. 1 : Huda nesreča v Belih Vodah V soboto, 4. novembra, se je ob 14.20 na lokalni cesti v Belih Vodah pripetila huda prometna nezgoda. Iz smeri Florjana proti Belim Vodam je vozil osebni avtomobil 27-letni domačin Anton U. Ko je pripeljal v desni nepregledni ovinek, mu je nasproti pripeljal voznik motornega kolesa 18-letni Boštjan H., prav tako iz Belih Vod. V trčenju, do katerega je prišlo, se je voznik motornega kolesa hudo poškodoval, na vozilih pa je nastalo za okoli 330.000 tolaijev gmotne škode. Vlomilci pa kar delajo, delajo ... Velenjski vlomilci, ni pa rečeno, da so Velenjčani, so vse bolj pridni. Delajo tudi čez praznike. Skorajda ne mine dan, da ne bi o kakšnem vlomu bili obveščeni tudi policisti. Tako je neznanec izkoristil praznike za delo in v času od 31. oktobra do 2. novembra vlomil v restaracijo Tržnica na Cankaijevi cesti v Velenju. Iz lokala je odnesel nekaj denarja, cigaret in steklenico coca-cole. Tržnico d.o.o. je oškodoval za 6.000 tolarjev. Nič kaj pa se ni utrudil vlomilec, ki se je 31. oktobra odločil za naskok prostorov Habita. Vanje je splezal kar skozi odprto okno in skozenj odnesel računalnik, vreden 140.000 tolarjev. V četrtek, 2. novembra, med 19. in 21.45 uro je neznanec vlomil v vozilo jugo v Šaleku in odnesel avtoradiokasetofon. Andreja O. je oškodoval za 25.000 tolaijev. V noči na soboto, 4. novembra, je neznanec obiskal frizerski salon Narta na Foitovi v Velenju, ne zato, da bi se strigel ali friziral, ampak, da bi kradel. Odnesel je več parfumov, deodorantov in lakov za nohte različnih barv. Figaro d.o.o. je oškodoval za vsaj 100.000 tolaijev. V isti noči je neznanec vlomil v restavracijo Lovski dvor v Velenju in odnesel 3.900 tolarjev menjalnega denarja, ki ga je najbrž hitro porabil. Upati je, da ne za nakup kakšnega novega vlomilskega orodja. Neznanec, kije v isti noči vlomil v v jugo, parkiran na Foitovi, je ukradel avtoradiokasetofon. Marjana J. je oškodoval za 18.000 tolaijev. Sploh je bila ta noč ena najbolj vlomilskih v tem letu. Eden od vlomilcev, najbrž bo gradil, je deloval tudi v Plešivcu. Iz gradbene barake ob novogradnji stanovanjske hiše je ukradel zidarske sponke in 10-kilogramsko kladivo, iz podstrešja novogradnje pa okno. Vinko K. je oškodovan za 40.000 tolaijev. V času med 3. in 4. novembrom je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo last Andreja L. iz Velenja. Ko je notranjost preiskal in razmetal, je odnesel več CD plošč, ojačevalec, player, dva zvočnika, ročno uro in telefonski aparat. Lastnika je oškodoval za okoli 410.000 tolaijev. Hudo poškodovan voznik kolesa z motorjem V soboto, 4. novembra, ob 22. uri seje na Lesarski cesti v Nazarjah pripetila prometna nezgoda, v kateri sta bili ena oseba huje in ena lažje poškodovani. 16-letni Rajko J. iz Prihove je vozil kolo z motorjem po Cvetlični cesti v Nazaijah. Ko je pripeljal v križišče z Lesarsko cesto, je zavijal levo, pri tem pa zavozil na del vozišča, kije namenjen za promet vozil iz nasprotne smeri. V tistem je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila 19-letni Robert V. iz Velenj a. Vozili sta trčili. V trčenju seje hudo poškodoval voznik kolesa z motorjem, njegov sopotnik 18-letni Bojan V. iz Nazarij pa lažje. Z reševalnim vozilom so oba ponesrečenca odpeljali v bolnišnico Celje. Oba poškodovana sta nosila varnostne čelade. Kriva naj bi bila elektrika Poročali smo že, da je v noči na ponedeljek, 30. oktobra, prišlo v hlevu Jožeta S. iz Kokarij do pogina 12 glav goveje žvine. Komisij a, ki si je ogledala kraj pogina, je ugotovila, da naj bi do pogina v hlevu prišlo zaradi preboja električne energije iz električnega bo-jleija preko vodovodnih cevi do napajalnikov. Lastnik je z nesrečo oškodovan za okoli 1.600.000 tolarjev. To bo tiktakalo! V nedeljo, 5. novembra, ob 23.30 je neznanec vlomil v vitrino Urarstva Aubreht v Mozirju. Iz vitrine je ukradel 11 različnih ročnih ur in lastnika Uroša A. oškodoval za okoli 100.000 tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA ŽALI EC 'smrn mvsmrnm&iimmm Silovito trčenje v Kapli V četrtek, 2. novembra, seje ob 7.30 na magistralni cesti zunaj naselja Kapla zgodila huda prometna nezgoda. Za posledicami te nesreče je naslednjega dne v celjski bolnišnici umrla voznica osebnega avtomobila 26-letna Mira P. iz Radelj ob Dravi. Ena oseba seje v nesreči lažje poškodovala, gmotno škodo na vozilih in objektih pa so ocenili na okoli 6.300.000 tolarjev. 26-letna Mira P. iz Radelj ob Dravi je v koloni vozila osebni avtomobil po magistralni cesti iz smeri Gomilskega proti Vranskem. V bližini stanovanjske hiše Kapla 10 je pričela prehitevati tovorni avto s priklopnikom, ki ga je vozil 38-letni Ivan Š. iz Velenja. V tistem je nasproti pripeljal voznik tovornega avtomobila s polpriklopnikom 38-letni Branko P. iz Škofje Loke. Kljub Tragedija na kmetiji Pristovnik v Završah nad Mislinjo Zgorelo gospodarsko poslopje, vsi stroji, krma in 50 glav živine Minulo nedeljo, ob 4. uri zjutraj, je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju kmetije Pristovnik v Završah nad Mislinjo. Požar, ki gaje najprej opazil gospodar kmetije Ivan Večko, je povzročil (po prvih grobih ocenah) za kar 50 milijonov tolarjev škode. Kljub hitremu posredovanju gasilcev iz bližnje in daljne okolice, ti niso mogli pred ognjenimi m ■ gs zublji rešiti 48 glav goveje živine, dveh konjev, strojev in krme ter gospodarskega poslopja, v katerem je vse to bilo. Pri gašenju jih je oviral močan veter. Kot so nam povedali na sedežu občine Mislinja, si je župan Mirko Grešovnik minulo nedeljo dopoldan ogledal prizorišče požara. Za zdaj se je občina vključila v zbiranje . « >. i t> i pomoči za kmetijo Pristovnik s posebnim žiro računom: KS Mislinja 51840 - 645 - 50865. Seveda pričakujejo, da občani ob tragediji ne bodo stali ob strani, ampak po svojih močeh pomagali, da bodo Večkovi nesrečo lažje preboleli. V sredo dopoldan smo poklicali še k Večkovim. "Ne vem, kako bomo preživeli to tragedijo," so bile besede 40 -letnega gospodarja Ivana. Glavni dohodek na 59 hektaijev veliki kmetiji (pred nedavnim so namreč kupili še nekaj obdelovalne zemlje) je predstavljala prav živina, dodatno dejavnost, kamor so poleg razvoja kmetije v zadnjem času vlagali precej denarja, pa kmečki turizem. "Najhujše je, da nismo mogli ničesar rešiti. Tako nam je ostal kup ruševin in kar nekaj dolgov, saj smo se morali za uresničitev naložb tudi zadolžiti. Prav danes dopoldan sem se mudil na občini glede olajšave davka. zaviranju in umikanju je med tovornim avtomobilom s polpriklopnikom in osebnim avtomobilom prišlo do silovitega trčenja. Pri tem je osebni avtomobil odbilo v prehitevano tovorno vozilo. Vlečno vozilo s polpriklopnikom Branka P. je po trčenju odbilo na desno, zapeljalo je izven vozišča in trčilo v gospodarsko poslopje Vida P. Voznica Mira P. je ostala vkleščena v osebnem avtomobilu, iz katerega so jo rešili delavci Zavoda za požarno varnost iz Celja in jo nato z uregentnim vozilom Zdravstvenega centra Celje prepeljali v bolnišnico. Žal ji niso mogli pomagati, zaradi hudih poškodob je naslednji dan v bolnišnici umrla. V Šempetru ukradli dva avtomobila Kar dva avtomobila sta v isti noči, 31. oktobra, neznano kam izginila iz Šempetra v Savinjski dolini. S parkirnega prostora pred stanovanjskim blokom je bilo odpeljano terensko vozilo Nisan -Terano, metalno sive barve, registrskih številk CE 10-60H. Lastnik vozila je GRS, postaja Celje. Avtomobil je bil vreden okoli 4.000.000 tolarjev. Drugi avtomobil, ki je izginil v isti noči, je Golf Jetta, metalno sive barve, registrskih oznak CE-49-08D. Oskar S., lastnik avtomobila, je oškodovan za 1.400.000 tolaijev. Tudi po Žalcu kradejo kot srake V času od 31. oktobra do 1. novembra, je neznanec vlomil v brunarico na teniškem igrišču v Parižljah. Tat bo, po izboru nakradenega, najbrž igral tenis in kadil. Iz brunarice je odnesel več teniških loparjev, žogic za tenis, več steklenic piva in 50 zavojčkov različnih cigaret. Danijel C. iz Pariželj je oškodovan za 150.000 tolarjev. V Kapli pri Vranskem je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo, last Irene S., ki je na začasnem delu v tujini. Ukradel ji je bravni TV-sprejemnik in šestdelno kuhinjsko posodo. Lastnica je oškodovana za vsaj 100.000 tolaijev. V dneh med 31. oktobrom in 3. novembrom je neznanec na vrtu graščine v Polzeli odtujil dva kipa, leva, iz kamna sive barve, velika 70 x 40 x 50 centrimetrov. Kipa sta bila nameščena na betonskih podstavkih. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje je oškodovano za okoli 300.000 tolaijev. V nedeljo, 5. novembra, pa je vlomilec v Gotovljah izkristil svojih 15 minut. Med 10.45 in 11. uro iz zadnjega dela vozila citroen Visa, parkiran je bil pred trgovino Balet, odtrgal spojler črne barve. Lastnik Leopold G. iz Črnega Vrha je oškodovan za 25.000 tolaijev. Zavijanje gasilskih siren Ne povsem miren, pa tudi ne preveč naporen je bil minuli teden za gasilce GZ Velenje. Na pomoč so jih poklicali le trikrat, intervencije pa niso bile zahtevne. Tako so jih minulo soboto, ob 435 uri, poklicali z velenjske policijske postaje in povedali, da je veter na cesto Velenje - Škale podrl smreko. V akcijo so stopili gasilci Velenje, smreko razrezali in tako poskrbeli za prevoznost ceste. Dan kasneje, v nedeljo, jih je nekaj minut čez 12. uro poklicala gospa Fideršek in prijavila požar smeti v zabojniku pri stanovanjski hiši Salek 80. Telefon je zazvonil v gasilskem domu Šalek in tamkajšnjim gasilcem manjšega požara ni bilo težko ukrotiti. Istega dne popoldan, ob 16.44 uri, pa je gospod Mi-helinc iz Šoštanja prijavil požar grmičevja na Trgu svobode 13 v Šoštanju. Gasilci Šoštanja so pretečo nevarnost zlahka pogasili. Kako in kaj bo s pomočjo od drugod, še ne vem. Vem le, da so dogovori in pogovori o tem že stekli. Naši načrti so za lep čas "splavali po vodi". Ne vem, res ne vem... "je razmišljal ob koncu pogovora Ivan Večko, ki še vedno močno pretresen ni mogel povsem doumeti, da se je življenje z njimi tako kruto poigralo. Večkovi so sicer imeli imetje zavarovano, vendar še zdaleč ne za takšno vsoto, kot je bilo vredno. Po ugotovitvah delavcev Uprave kriminalistične službe UNZ Slovenj Gradec naj bi zagorelo zaradi samovžiga sena na seniku. Poleg 48 glav goveje živine in dveh konjev je zgorelo še 60 ton sena, traktor Zetor, tračna žaga z elektromotorji, cirkularna žaga z elektromotorjema, mlin za žito, nova peč za centralno kurjavo. Uničenih je tudi 20 radiatorjev in druga kmetijska oprema. ■ (tp, fotografija: Večer) [cestne ovire prihajajo tudi v I Šoštanj Najprej čez Primorsko cesto Promet v Šoštanju je pogosta tema mnogih pogovorov v kraju, ne tako redka pa so v zvezi s prometom tudi vprašanja in pobude svetnikov v občinskem svetu. Križišče Primorske ceste in Trga bratov Mravljakov je predel, kjer bi Šoštanjčani želeli promet vsaj malo umiriti in prehitre voznike prisiliti v počasnejšo vožnjo. Kot kaže, so na dobri poti, da jim bo to uspelo že v kratkem. V teh dneh čakajo ponudbo za montažo gumijastih cestnih ovir (po domače se jim reče "ležeči policaji"), ki naj bi jih na Primorski cesti položili še letos. Drugi cestni odsek, kjer bi si Šoštanjčani želeli podobne rešitve, je Koroška cesta. Vendar sodi ta v pristojnost republike, zato usoda predloga, kije bil izrečen pred časom v svetu občine Šoštanj, še ni znana. ■ mkp Maribor Branik:Rudar 2:0 (1:0) Kdo bo v soboto igral magično? Velenjski trener Bojan Prašnikar se je po nedeljski tekmi znova upravičeno hudoval na svoje strelce. Ponovila se je njihova že kar kronična bolezen -neučinkovitost, za katero pa kot kaže v Rudarju za zdaj nimajo zdravila. Prfv tisti igralci, ki so zadolkženi za zadetke, zaradi tega so tudi prišli v Rudar, igrajo pod svojimi zmožnostmi. Rudarji so zlasti v prvem polčasu razočarali z igro, saj so kot že nekajkrat doslej začeli vse preveč bojazljivo, čeprav bi se morali zavedati, da so bili v psihološki prednosti glede na to, da so letos že kar dvakrat premagali vijoličaste. Dovolili so gostiteljem, da nenehno napadajo, vemo pa, daje težko obdržati nedotaknjeno mrežo, če se v glavnem samo braniš. Vseeno pa je kazalo, da se bodo ubranili, saj si domači kljub nenehnemu napadanju v slabe pol ure niso priigrali prave priložnosti za zadetek. Toda klonil je velenjski vratar Goran Stankovič. Zaradi njegovega nespretnega posredovanja so namreč domači povedli. To se je zgodilo v 28. minuti, ko je Kek s približno 25 metrov izvajal prosti strel, Stan-koviču se je žoga odbila od prsi do Pejoviča, ki jo je z nekaj metrov zlahka potisnil v mrežo. Nato so Velenjčani pričeli razprodajati priložnosti. Že takoj v naslednjem napadu so imeli stoodstotno priložnost. Z leve strani so izvajali prosti strel, Balagič pa je z nekaj metrov poslal žogo mimo okvirja vrat. Gotovo bi bilo povsem drugače ob morebitni izenačitvi rezultata. Seveda so tudi Mariborčani še imeli priložnosti za zvišanje izida, vendar so drugi zadetek dosegli šele v zadnjih trenutkih tekme. Gostje so bili domačim najmanj enakopraven nasprotnik, imeli še nekaj priložnosti za zadetek (Ekmečič in dvakrat Žurman), a žoge niso mogli spraviti v mrežo. V zadnjih sekundah srečanja pa nepravilno zaustavili v svojem kazenskem prostoru Židana. Prosti strel je izvedel Kek, Stankovič je sicer uganil, kam bo poslal žogo, se je z vrhovi prst dotaknil, vendar je bil udarec zelo močan. Kljub porazu rudarji niso veliko izgubili na prvenstveni lestvici. Že nekaj časa potujejo gor in dol s tretjega na četrto mesto in obratno in so zdaj spet četrti. HIT Gorica, ki je v vodstvu s 30 točkami, je v Beltincih osvojila samo točko, prav tako je točko pustila Mura (28) prebujajoči se Izoli, na tretjem mestu je Biostart Publikum (25), ki je premagal Primor-je v 3:1, Velenjčani pa imajo na četrtem 23 točk. Tri točke za Rudarjem so SCT Olimpija, Maribor in MAG Korotan. Prav z zmago proti Korošcem v sobotnem krogu in ob ugodnem razpletu na drugih srečanjih (poraz Biostart Publiku-ma v Ljubljani z SCT Olimpijo), se lahko Velenjčani spet povzpne-jo na tretje mesto. "MAG Korotan je izredno neugodna ekipa. To smo konec koncev občutili v zadnjih tekmah tudi mi. Po vsakih presenetljivih rezultatih se že v naslednjem srečanju "pobere". Skratka, to je ekipa, za katero so značilna pozitivna in negativna presenečenja. Prav zato se zavedamo, da bo v soboto za nas znova zelo neugoden nasprotnik. Nismo še pozabili lanskega srečanja, v katerem je bila igra v bistvu na en gol, vendar je na koncu Rudar doživel poraz. V prvi tekmi letošnjega prvenstva smo na Prevaljah izgubili po spletu neprijetnih okoliščin in ostali tudi brez treh igralcev, kar je seveda vplivalo na naše nadaljnje igre. Če hočemo kaj doseči, bodo morali naši igralci zaigrati kar najbolj borbeno, pa tudi zadevati s položajev iz katerih je težje zgrešiti kot zadeti. Kot vsako srečanje bomo tudi v soboto igrali na zmago, saj moramo v preostalih treh jesenskih tekmah zbrati čim več točk," pravi trener Bojan Prašnikar. RUDAR: Stankovič, Balagič, Hudarin (Komar), Pranjič, Silo, Ratkovič (Oblak), Polovšak, Žurman, Pavlovič, Cvikl, Doler (Ekmečič). ■ vos Slovenija : Avstrija 27:19 (13:6) Kaj je bilo v #fr»irijf» To vprašanje smo kar nekajkrat slišali v soboto v Rdeči dvorani po sijajni zmagi slovenske reprezentance nad našimi severnimi sosedi. Izbranci Mira Požuna in njegovega pomočnika Slavka Iveziča so dobesedno blesteli od 10. minute pa do približno sredine drugega polčasa, ko so bili gostje pred pravo katastrofo, saj je bilo v 43. minuti v njihovi mreži deset zadetkov več kot v domači. V prvi tekmi v Linzu pa so Avstrijci zmagali s štirimi zadetki prednosti. Selektor Miro Požun se je pred prvo tekmo v sredo bal sodnikov z vzhoda (Čehov). Bojazen je bila upravičena, saj je dejal, daje v reprezentanci že od leta 1991, vendar tako slabega in navijaškega sojenja kot v Linzu še ni doživel. Prav zaradi tega poraza v prvih minutah igre v velenjski Rdeči dvorani med igralci ni bilo prave zbranosti, imeli smo občutek, da so celo malce nervozni. V prvih osmih minutah je bil izid celo trikrat izenačen, nato pa so naši reprezentanti ob dobrih obrambah Pušnika in tudi Lapajneta, ki je bil zadolžen za sedemmetrovke, hitro zlomili odpor gostov in si do polčasa priigrali kar osem zadetkov prednosti. Po peti minuti nadaljevanja so imeli že sdeset zadetkov pred- nosti, enako v trinajsti, nato pa so nekoliko popustili in Avstrijci so ublažili poraz. Po tej imenitni zmagi je bil selektor Miro Požun seveda nadvse zadovoljen in hkrati prepričan, da se jim vrata za nastop na evropskem prvenstvu v Španiji na stežaj odpirajo. Zaprejo jih lahko Ie Avstrijci, če bi dvakrat premagali Turke, naši pa obakrat izgubili s Hrvati. V takšno senzacijo naših sobotnih nasprotnikov nihče ne verjame, bolj stvarna pa je napoved Mira Požuna, da lahko ob takšnem navijanju kot je bilo v nedeljo v Rdeči dvorani vsekakor premagamo Hrvate, proti katerim smo enkrat letos na prijateljskem srečanju že slavili. SLOVENIJA: Pušnik, Šafarič 2, Šerbec 7, Ficko 1, Čop, Plaskan, Stojakovič 1, Pungartnik 8, Tomšič 2, Leve 6, Glavač, Lapa- Uvos ERA Smartno:Naklo 2:0 (1:0) Končno dobra igra in zmaga Nogometaši ERE so po mesecu dni vendarle zaigrali dobro in osvojili tri pomembne točke. Na svojem igrišču so v 13. krogu presenetili Naklance, ki so v Šmartnem napovedovali zmago, na Gorenjsko pa so se vrnili brez ene same točke. Začetek je bil v znamenju domačinov, ki so zaigrali izredno napadalno. Že v tretji minuti je po dveh strelih s kota lepo prodrl Mašič, podal v sredino do De-lameje, ki je z močnim strelom z desetih metrov zadel vratarja, odbito žogo pa je Druškovič poslal v mrežo. Že v naslednjem napadu gostov je domači vratar Kališek dobro ubranil nevaren strel gostujočega napadalca, za tem pa je igra potekala predvsem med obema kazenskima prostoroma. Domači in gostje so iskali priložnosti v nasprotnih napadih, o-brambi pa sta bili vedno na mestu. Pri tem so bili nevarnejši gostje, ki so si pripravili dve lepi Pranjič namesto Cvikla V nedelje je v Mariboru nosil kapetanski trak Stjepan Pranjič, čeprav je bil dosedanji kapetan Matjaž Cvikl vseh 90 minut na igrišču. Očitno je, da Cvikl ni bil pravi vodja ekipe, saj so igralci na sestanku za neove-ga kapetana izbrali Pranjiča, za njegovega namestnika pa Milana Žurmana. Ivica Pešič se je vrnil Skromna Rudarjeva klop je bogatejša za novo ime. V ponedeljek je dve in pol letno pogodbo podpisal Ivica Pešič, ki je Rudar zapustil na začetku letošnjega prvenstva in očitno spoznal, da ima najboljše možnosti za napredek prav med zeleno-črnimi. ■ vos NAPOVED REZULTATA Rudar: Mag Korotan Ime in priimek: Naslov: Izrežite stavni listek in ga oddajte na stavno mesto najkasneje do 20. ure zadnjega dne pred tekmo. Stavna mesta: bistro ARKADA, bistro OAZA, bile GRUDNIK Šoštanj, bife NA IGRIŠČU Gaberke NAPOVED REZULTATA Rudar: Mag Korotan Prcmlen rezultat prinaša 3 točke, pravilen tip pa 1 točko. Točke se seštevajo. Vsak igralec lahko v enem kolu sodeluje le z enim stavnim listkom, objavljenim v tedniku NAŠ ČAS. Dodatne stavne listke lahko dobite na stavnih mestih. Dobiček od nagradne igre je namenjen financiranju mladinske, kadetske in pionirske selekcije NK Rudar. priliki, na srečo domačih pa so bili njihovi streli premalo natančni. V nadaljevanju so prvi zapretili gostje, vendar je strel spet zgrešil okvir vrat. Pet minut kasneje je Druškovič lepo ušel gostujočim branilcem, njegov strel je vratar srečno odbil, ponovni Druško-vičev udarec s strani pa je zletel čez prečko. Takoj za tem se je po lepem strelu Delameje vnovič izkazal vratar gostov. V 60. minuti je po hitrem nasprotnem napadu Druškovič lepo prodrl in še lepše podal Omeragiču, ki je z izrednim strelom še drugič zadel mrežo Na-klancev. Do konca tekme so se priložnosti vrstile na obeh straneh, vendar so bili napadalci nespretni in tri točke so ostale v Šmartnem ob Paki. Šmarčani bodo v naslednjem krogu gostovali pri Rudarju v Trbovljah. ERA ŠMARTNO: Kališek, Fajdiga, Pire, Irman, Omeragič, Pavič, Podgoršek (Štefančič), Mašič, Purg (Cešnovar), Druškovič, Delameja (Hodžar). ■Janko Goričnik Rokomet Gorenje B -sami na vrhu V 2. slovenski rokometni ligi so odigrali peti prvenstveni krog. Druga ekipa Gorenja je gostovala v Celju in zanesljivo ugnala drugo ekipo Pivovarne Laško s 26:23 (12:7). Gostje so povedli s kar 5:0, zlasti po zaslugi odlične obrambe, saj Celjani niso zadeli kar 12 minut. Tudi v nadaljevanju je mlada ekipa Gorenja igrala odlično in povišala razliko celo na osem zadetkov, do konca pa so domači vendarle ublažili poraz. Strelci za Gorenje B so bili: Tamše 3, Rožič 5, B.Oštir 8, Gavriloski 3, Sovič 3, Oprešnik 3. Z vsemi petimi zmagami in 10 točkami je ekipa Gorenje B sama na vrhu lestvice, sledijo pa ji Radeče Papir 9, Drava 8, Po-murka 7 itd. V naslednjem krogu bodo Gorenjčani spet gostovali, tokrat pri Pomurki v Bakovcih. m mg Odbojka ® m s » » ® Poraz v dobre pol ure Igralke Zgornje Savinjske so tudi po 5. krogu l.A državne lige še brez točk. Tokrat so v precej oslabljeni postavi v Mariboru v pičlih 38 minutah izgubile z domačim Infond Branikom z 0:3 (-1, -3, -3). Priložnost za prvi par točk se jim ponuja v naslednjem krogu, ko bodo gostile ekipo Nove Gorice, ki je ob njih tudi še brez osvojene točke. Dobro so se upirali Tudi v moški l.B ligi so odigrali 5. krog. Odbojkarji Šoštanj Topolšice so gostovali pri Fužinarju na Ravnah na Koroškem in izgubili z 1:3 (14, -13, 7, 7). Pričeli so odličho, domači pa so se razigrali, ko so v drugem nizu izenačiliZmagovalca je odločila odlična igra domačih v bloku in slab sprejem začetnih udarcev pri Topolčanih. Težko delo bodo imeli igralci Šoštanj Topolšice tudi v naslednjem krogu, saj bodo gostili doslej še neporaženo ekipo Simonov zaliv iz Izole. ■ Kegljanje ««» » »»« Kljub zmagi dolžniki Kegljači Šoštanja so v 7. krogu prvenstva v medregijski ligi ostali dolžnik svojim zvestim navijačem, saj so kljub zmagi in dobremu rezultatu razočarali z igro. Vzrok za to leži predvsem v pomembnosti srečanja in v bojazni pred porazom, saj so jih gostje doslej že dvakrat presenetili v Šoštanju. Gostitelji so tokrat prekinili neugodno tradicijo in drugo ekipo mariborskega Konstruktorja premagali s 6:2 in 5008:4849. Zmago s 149 keglji razlike so priigrali: Križovnik 814 (0), Kramer 858 (1), S.Fidej 859 (1), L.Fidej 829 (1), Petrovič 387 - Novak 391 (0) in Glavič 870(1). S to zmago Šoštanjčani ostajajo v vrhu lestvice, v 8. krogu pa bodo gostovali pri Miklavžu v Mariboru. _ Plavanje m m m m m Uspešni že na začetku sezone Po zelo uspešni tekmovalni sezoni 1994/95, v kateri je Andraž Valcl osvojil srebrno medaljo na 3. evropskih olimpijskih dnevih mladih in v kateri so plavalci Plavalnega kluba na prvenstvih Republike Slovenije osvojili kar 89 medalj, od tega 44 zlatih, so plavalci v začetku oktobra pričeli s treningi za novo sezono. Med tem, ko so se najboljši velenjski plavalci med jesenskimi počitnicami pripravljali v Cerknem, je manjša skupina mlajših plavalcev prvič nastopila na mednarodnem mitingu v Elsenfeldu ob Maini (Nemčija). Na tem tek-ovanju je nastopilo 200 plavalcev iz Nemčije, Češke in Slovenije. Naši plavalci so bili znova v o-spredju, saj so osvojili 7 prvih, 8 drugih in 2 tretji mesti. Med vsemi nastopajočimi je bila najuspešnejša Tina Pandža, ki je zma- gala v vseh svojih nastopih. Rezultati Deklice -100 m prosto: 1. Tina Pandža 1:13.88; 100 m delfin: 1. Tina Pandža 1:27.81; 100 m hrbtno: 1. Tina Pandža 1:23.16; 100 m prsno: 1. Tina Pandža 1:39.25; 200 m mešano: 1. Tina Pandža 2:54.91. Dečki -100 m prosto: 2. Jernej Ocepek 1:06.94, 3. Domen Ve-lički 1:10.89; 100 m delfin: 2. Jernej Ocepek 1:15.08; 100 m hrbtno: 2. David Danev 1:21.06; 0 100 m prosno: 1. Jernej Ocepek 1:32.19; 200 m mešano: 2. Jernej Ocepek 2:47.14, 3. Domen Ve-lički 2:52.16. Kadetinje - 100 m prsoto: 2. Petra Pandža 1:11.23f 100 m delfin: 2. Petra Pandža 1:25.24; 100 m hrbtno. 1. Petra Pandža 1:16.09; 200 m mešano: 2. Petra Pandža 2:52.16. mM Primožič J _ Namiznoteniške novice Sabljanje SO dosežke Gostovali na Slovaškem Na 2. odprtem turnirju slovenskih mladincev v Murski Soboti so velenjski predstavniki ponovili dosežke v prvega turnirja v Križah. Uroš Slatinšek je osvojil 3. mesto, njegov brat Uroš seje uvrstil med 8, Bogdan Simončič pa med 16 najboljših. Žal zaradi bolezni ni mogel nastopiti trenutno najboljši slovenski kadet Damijan Vodušek, ki zaradi bolezni tudi ni odpotoval s slovensko reprezentanco na mednarodno prvenstvo Bratislave. Na enakem turniiju za dekleta v Novi Gorici se je Karmen Steblovnik uvrstila med 16 najboljših. av a Strelski šport Na prvem odprtem kontrolnem tekmovanju slovenskih strelcev v Rušah seje med velenjskimi predstavniki najbolj izkazala Špela Matijevič, kije zmagala pri mladinkah s pištolo s 352 krogi. Tretja je bila Almira Durakovič (343, četrta Sabina Suljič (340), normo za naslednje tekmovanje pa je izpolnila še Lekičeva (327). V članski konkurenci je bil Veternik s 565 krogi tretji, v nadaljnje tekmovanje pa sta se uvrstila tudi Klančnik (560) in Šter-man (559). V zaostalem srečanju 1 .državne lige pištoljarjev so strelci Mroža premagali žensko ekipo Olimpije s 1684:1652. Streljali so Veternik 565, Klančnik 560 in Šterman 559, v naslednjem krogu bodo gostovali na Ptuju, kjer si lahko z zmago priborijo prvo mesto na lestvici. Ufž "Šmartno 95" Velenjski sabljači so se v soboto odzvali vabilu sabljaškega kluba iz Šamorina pri Bratislavi. Na mednarodnem turnirju "Coupe de Samaria 95" v floretu za kadete je nastopilo 77 sabljačev iz 20 klubov Slovaške, Madžarske, Belorusije, Ukrajine, Češke, Avstrije in Slovenije. V akvalifikacijah so Jure Uranjek, Gregor Gorjan in Tine Čas premagali vsak po tri nasprotnike, Matej Gorjan dva in Jure Meh enega. Po ogorčenih izločilnih bojih se je Jure Uranjek uvrstil na 39. mesto, Gregor Gorjan je bil 44., Tine Čas 45., Matej Gorjan 53. in Jure Meh 62. Pomembno za velenjske sabljače je tudi, da so navezali stike s klubom iz Šamorina, ki je vodilni slovaški klub z dolgoletno tradicijo. ■mg Karate "Tigri" in "tigrice" odlični B Konec oktobra je bila v Idriji druga tekma za slovenski pokal. Vrsto odličnih uvrstitev so dosegli najmlajši člani velenjskega kluba Tiger, v skupnem seštevku pa so med 45 klubi osvojili odlično četrto mesto. Pohvaliti velja Tabakoviča in Redžičevo, ki sta v letošnjem letu največkrat zmagala, v Idriji v katah posamezno, prav tako pa sta dobila pokala republiške zveze za najboljše rezultate letos v Sloveniji. Tabakovič, Pungartnik in Banovič so bili pri malčkih ekipno drugi, Banovič pa pri posameznikih tretji. Pri mlajših dečkih je bil Ibralič četrti v katah, ekipno pa so bili mlajši dečki prav tako četrti. V borbah po starosti in kategorijah so se tudi izkazali. V lahki kategoriji pri mlajših dečkih je bil Gavranovič tretji in v katah peti; pri starejših dečkih je bil Gashi tretji, prav tako tretja je bila ekipa (Avdič, Gashi, Musič); Avdič pa je tokrat nastopil slabše in bil četrti v katah pri starejših dečkih. Prepričljivo RBM Commerce šahovske novice Sklenili so tudi ligo malega nogometa "Šmartno 95." Rezultati zadnjega kroga: Podgora:Adriatic 2:3, Andraž:Adsalute 6:2, Little River:Jastrebi 2:1, RBM Coemmerce:Abstinenti 4:0, Letuš:Lajše 3:0 in Roje:Beni 3:2. Končni vrstni red: 1. RBM Commerce 41 točk, 2. Little River 35,3. Adriatic 28,4. Beni 26,5. Adsalute 24,6. Podgora 24, 7. Lajše 21, 8. Andraž 16, 9. Jastrebi 11,10. Roje 11,11. Letuš 10 in 12. Abstinenti 8. Prve tri ekipe so prejele pokale pokrovitelja lige Občine Šmartno ob Paki, priznanje je prejel "kralj strelcev" Drago Lukner (Little River) za 35 zadetkov, to je že njegov osmi naslov najboljšega strelca, najboljši vratarje bil Milan Gouber (Adsalute), za korektno sojenje pa je bil priznanja deležen tudi Oto Šmid. MLojz Podgoršek Po hribih in dolinah Izlet za nedeljsko popoldne Že v predzadnji številki smo vam pod to rubriko predstavili stari grad Žovnek kot zanimivo izletniško točko, dobrodošlo vsem tistim, ki si iz kakršnegakoli razloga ne morejo privoščiti daljšega pešačenja. Pa si danes poglejmo drugo takšno točko, ki je ravno tako povezana s preteklostjo. Na desni strani reke Pake nad Zgornjim Doličem že dolga leta grmovje in drevje prerašča razvaline gradu Valdek. Njegovi lastniki Valdeški gospodje se v zgodovinskih virih omenjajo od leta 1140 - 1429. Pozneje grad ni bil več naseljen in je začel propadati, tako daje do danes ostalo le nekaj zidov, ki povedo, daje bil svoj čas mogočna stavba. Z gradu ni razgleda. Toda, če bi se odstranilo grmovje, ki raste po "dvorišču" in se uredil nekoliko lažji dostop, bi lahko bila to zelo zanimiva neob- vezna točka na šaleški planinski poti, ki poteka nedaleč stran. In kako do gradu? Ko zapustimo sotesko Hude luknje nas po slabem kilometru pozdravi krajevna tabla Zg. Dolič in kmalu za njo na levi strani ceste kapelica. Če smo s svojim prevoznim sredstvom, le-tega pustimo najbolje na dvorišču hiše Zg. Dolič 71. Takoj nad kapelico na levi strani naletimo na slabo uhojeno pot, ki pelje pod električnimi žicami v gozd in po krušljivimi skalami do razvalin, kamor prispemo po 15 minutah zmerne hoje. Najlažji dostop v grad je z vzhodne strani. Na zahodu potrebujemo nekaj plezalnih veščin. Še nasvet: kljub temu, da je pot kratka in nezahtevna, je bolje, da se primemo obujemo. Ljubitelji fotografiranja pa vzemite s sabo poleg aparata tudi "fleš". MM. Hrusti Visoko premagali zagorje V Grižah pri Žalcu so velenjski šahisti odigrali 4. in 5. krog druge slovenske lige (vzhodna skupina). Najprej so prepričljivo premagali Zagorje z rezultatom 5:1. Točke so priborili: Drago Kristan, Milan Matko, Radiša Rajkovič, Peter Voglar in Sašo Brusnjak. Drugi dvoboj z igralci Fužinarja seje končal neodločeno 3:3. Zmagali so Milan Matko, Radiša Rajkovič in Peter Voglar. Zadnja dva kroga bosta na sporedu v soboto 11. novembra, v Slovenski Bistrici. V četrtek, 2. novembra, je bil mesečni hitropotezni turnir za prehodni pokal ŠŠD za leto 1995. Udeležilo se ga je 23 tekmovalcev, ki so odigrali 13 krogov po švicarskem sistemu. Vrstni red: 1. Radiša Rajkovič (10.5 točke), 2. Milan Matko (10.5), 3. Drago Kristan (9.0), 4. Aleš Kopač (9.0) itd. m A. Novak trgovina proizvodnja inženiring pnz d.O.O' VELENJE, Speglova 2 TEL. 063/852-909 FAX 063/854-994 Zunanja trgovina, proizvodnja in maloprodaja Podjetje PRIZMA d.o.o. v zasebni lasti Marije Čanžek in Lina Aničiča je bilo ustanovljeno leta 1989 in sprva seje ukvarjalo izključno z zunanje-trgovin- sko dejavnostjo. Z njo se v veliki meri ukvarja še danes, vendar to ni več edino področje, ki se mu podjetje posveča. Lani so se v PRIZMI d.o.o. lotili proizvodne dejavnosti, letos pa soji dodali še maloprodajo. Vsako od teh treh področij si zasluži kratko predstavitev. Več zelenja z rastlinjaki in toplimi gredami PRIZME d.o.o. In zdaj še trgovina: PRIZMA Philips Shop Svojo bogato dejavnost je podjetje PRIZMA Izjemna ponudba v trgovini PRIZMA Philips Shop. vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Predstavniki PRIZME d.o.o. obljubljajo, da se bo v PRIZMI Philips Shopu vsak konec tedna dogajalo kaj, da bodo prišli na svoj račun potrošniki. Pripravljali bodo praktične predstavitve posameznih programov, zdaj tega, zdaj onega. V petek in v soboto (10. in 11. novembra) za kupce in obiskovalce pripravljajo posebno presenečenje, ki ga ne smemo izdati, lahko pa vam zaupamo, da ga ne gre zamuditi. Namig: ali ste že kdaj poslušali v avtomobilu glasbo moči 5200 W? d.o.o. sredi oktobra kronala z odprtjem trgovine PRIZMA Philips Shop. Trgovina ima prostore na Starem trgu 26 v Velenju, v njej pa ponujajo velik del tistega, kar proizvajajo v uglednem in v svetu priznanem Philipsu. Najbrž boste z veseljem v to trgovino kdaj zavili tudi vi, če boste potrebovali kaj zase ali če boste iskali kaj primernega za darilo. V prodajalni PRIZMA Philips Shop vas čaka ves program žarnic in baterij, od navadnih pa do varčnih; celoten program malih gospodinjskih aparatov, kjer ne gre prezreti obsežne ponudbe likalnikov po izjemno ugodnih cenah; tu boste našli program za osebno nego, od solarijev, sušilnikovza lase, električnih krtač, brivnikov do pripomočkov za nego zob ..., avdio in video opremo, televizorje, videorekorder-je, glasbene stolpe, radiokasetofone in tranzistorje, kasete (tudi tiste za čiščenje) in bogato paleto avtoradijev in zvočnikov za avtomobile. Da so plačilni pogoji ugodni, da vam je o tem, kako boste izbrano plačali, na voljo več možnosti, ni treba posebej poudarjati. Podčrtati pa je potrebno, kdaj je trgovina odprta: PRIZMA d.o.o. se je uveljavila z zunanjo trgovino Mnogi poznajo podjetje PRIZMA d.o.o. še iz tistih prvih let, ko se je to začelo ukvarjati z zunanjetrgovinsko dejavnostjo. S tem se ukvarja še danes, ko opravlja različne uvozne in izvozne posle za mnoga podjetja v Sloveniji. PRIZMA d.o.o. je obenem zastopnik za prodajo pnevmatskih orodij znanega italijanskega podjetja Fiam, pod svojim okriljem pa ima tudi carinsko-konsignacijsko skladišče. PRIZMA d.o.o. je proizvajalka rastlinjakov in toplih gred Podjetje PRIZMA d.o.o. je lani svojo dejavnost še razširilo. Začeli so se ukvarjati s proizvodnjo rastlinjakov, toplih gred (iz UV stabilnih dvoslojnih polikar-bonatnih plošč 6,10 mm...) in zimskih vrtov. S hobi programom, namenjenim družinam, so takoj vzbudili pozornost na tržišču. Danes bi lahko proizvajali noč in dan, da bi zadostili vsem naročilom. Odločitev, da bodo ob proizvodnji toplih gred, rastlinjakov, pokrovov za tople grede in zimskih vrtov kupcem ponudili tudi vso potrebno opremo, je bila spet zadetek v polno. Pri njih lahko dobite potrebne folije, luči, naprave za ogrevanje, namakalni sistem, mize ... Naročila prihajajo iz vseh delov države. --— TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE, OBČINE ŠOŠTANJ IN OBČINE ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 30. oktobra do 5. novembra 1995 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. ■ MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA ■ 10. 131.10. 01.11. 12.11. BJ, 11. 04.11. «.11. gorenje Program Keramika Gorenje>1lb 63327 Šmartno ob Paki telefon: 063/ 885-030 V novembru zopet izredna ponudba v naši prodajalni keramičnih ploščic v Šmartnem ob Paki: - znižanje opuščenega programa keramičnih ploščic do 50% - od 7. do 30. novembra še dodaten 5% popust! gorenje Keramika TRGOVSKO PODJETJE „INTRADE'doo EXPORT- IAU>OBT INTRADE d.0.0 GENERALNI ZASTOPNIK V SLOVENIJI o. Maribor, Mlinska 22.62000 Maribor tel.: 062/22-66-00, 062/22-42-80, fax: 062/22-66-13 ALI JE m MOGOČE... 'EuiLkJlijLIsjillPvsIf n^lrm km i 1 TA HIP: ji* ZELO UGODNE AKCIJSKE CENE APARATOV SAMSUNG! (TV, VIDEO, HI-FI. CAMCORDERJI...) ... JE, VENDAR SAMO V it 99 Del. čas: vsak dan od 9.-12. in 15. do 19. ure, v soboto od 9. -12. ure. Informacije na telefon: 062/22-66-00, fax: 062/22-66-13 Gradbeno podjetje CIMPERMAN d.o.o., Mozirje zaposli za nedoločen čas: 1.2 VODJI GRADBIŠČA - gr. inženir ali gr. tehnik s 5 let delovnih izkušenj 2.15 KV-VK ZIDARJEV 3.10 KV-VK TESARJEV 4. 3 KV - VK ŽELEZ0KRIVCE 5. 2 PU STROJNIKA GRADBENE MEHANIZACIJE Informacije na tel.: 063/832-541 ali na sedežu podjetja Na trgu 7, 63330 MOZIRJE PO SVOJ I »-I MOČEH! Žiro r.