Leto LXXL, št. rji a Ljubi] 3« srpasta 1*3$ t Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UMBA VNIgTVO LJUBLJANA, Knafljeva alfam ttev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-26 tal 31-36 Podružnice : MARIBOR, Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska oesta, telefon it. 26_ CELJU, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica l, telefon s t. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JBSENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani št 10.351 Vojna nevarnost ob Mandžuriji; Poostritev spora med Rusijo in Japonsko Položaj na Daljnem vzhodu je zaradi zadnjih spopadov med japonskimi in ruskimi četami postal izredno kočljiv in je le malo verjetno, da ho prišlo do mirne poravnave Moskva, 3. avg. d. Ruski listi objavljajo obzirna poročila o zadnjih spopadih na manrižursko-ruski meji ter poudarjajo, da bo mala Sovjetska unija v polni meri zašči-titi svoje ozemlje. Po uradnih poročilih so sp c:- eodki zadnjih dni razvijali takole: V noQ na 31. julija je japonsko vojaštvo prekoračilo rusko mejo zapadno od jezera č Ean ter napadlo s pomočjo topniškega ruske obmejne straže. Japoncem se [lo zasesti rusko ozemlje 4 km daleč 3o} je trajal več ur in je bilo na obeh strme** -nogo mrtvih in ranjenih. Pred tem spo^ iom se je pripetil obmejni incident 29. j u lija, v katerem je bik> prav tako mnogo mrtvih in ranjenih, čeprav precej manj kakor sedaj. Vsekakor je to posledica ostrejšega nastopa Japoncev, ki ga je napovedal japonski poslanik Sigemicu komisarju za zunanje zadeve Litvinovu že 20. julija. Bistvo obmejnega spora je v naslednjem: Na rusko-mandžurski meji je jezero časan in zapadno od njega sporni griči, za katere trdijo ruske oblasti, da pripadajo Sovjetski uniji. Na enem izmed teh hribov so Rusi v početku julija postavili svojo stražo. Japonci so takoj protestirali proti vojaški zasedbi tega hriba. Kom Ls arija t za zunanje zadeve pa je 15. julija odklonil protest z utemeljitvijo, da pripada po pogodbi iz Cun-čunga in priloženih ji zemljevidih to ozemlje brez dvoma k Sovjetski uniji in da je zato sovjetska vlada upravičena razmeščati tu svoje čete po lastni uvidevnosti. Pogodba, na katero se sklicuje vlada v Moskvi, je dogovor, sklenjen med Sovjetsko unijo in Kitajsko, ki določa mejo na področju, kjer meji danes Sovjetska unija' na Mandžurijo, ustanovljeno 1. 1932 iz več severnokitajskih pokrajin. Japonska vlada tega dogovora ne zanika naravnost, trdi pa. da je bila meja določena na zemljevidih, ki niso bili nikjer objavljeni. Do nedavnega tudi japonska vlada ni silila k točnejši določitvi meje ter je zahtevala le takojšen umik ruskih čet iz okolice jezera časan. To zahtevo je poslanik Sigemicu predložil v že omenjeni demarši 20. julija. Litvinov ni mogel pri tem ničesar drugega storiti, kakor se ponovno sklicevati na pogodbo, sklenjeno v Cunčungu, in na priložene ji zemljevide. Ponovil je. da lahko sovjetska vlada premešča svoje čete na lastnem ozemlju po svoji volji. S tem odgovorom se japonski poslanik ni zadovoljil ter je napovedal, da bo japonska vlada prisiljena rabiti silo. Na to je izjavil Litvinov. da se Moskva ne bo pustila vplivati od takih groženj. Poskus Japoncev, da bi sporno ozemlje vojaško zasedli, je bil 29. julija odbit, zaradi česar so pri drugem poskusu uporabili močnejše ćete in celo topništvo. Ponovni spopadi in reševanje obmejnih sporov s sik) seveda močno zmanjšujejo upanje v mirno ureditev japonsko-ruskih odnosov ter morejo prinesti še zelo resne posledice, kar dokazuje tudi precejšnje bojno razpoloženje, ki je zavladalo zaradi vesti o dogodkih na Daljnem vzhodu po vsej Sovjetski uniji. Novi spopadi Tokio. 3. avg. d. Kakor je objavilo japonsko vojno ministrstvo, so napadle včc-. raj dopoldne ruske čete Čangkufeng z juga 8 njihovih tankov pa s severa Japonci so oba napada odbili. Rusi so vsekakor nameravali zavzeti zopet višine pri Čangku-fengu. Napad 40 rusikih letal, ki je bil pred tem izvršen, je bil naperjen v glavnem proti postojankam japonske pehote ter je pomenil -bolj demonstracijo. Japonski general Todo. ki je prispel včeraj iz Hsikinga v Tokio, jc označil dogodke pri Čangtkufengu za incident brez resnih posledic, razen tega pa je poudaril, da so j meje v Mandžuriji tako močno zavarovane, * da ni nobene nevarnosti za ruski vpad. Vojaški posvet pri Stalinu Stoekholm, 3. avg. d. List >Stockholm Tidningen« objavlja zanimive podrobnosti o nočnem vojaškem posvetu pri Stalinu, ki je bil v nedeljo ob 11 .zvečer v Kremi ju zaradi dogodkov na Daljnem vzhodu. Po-§vetovanja so se udeležili tudi vojni minister Vorošilov. Marhelh, Budjeni, Ldtvinov, Molotov in Jezov. Vsi generali, ki so člani rojnega sveta, so prispeli v Moskvo z lečah, posvetovanja pa so trajala vso noč. Vfaršal Bllicher, ki je vrhovni poveljnik rojske na Daljnem vzhodu, je baje zaprosil za podrobna navodila. Sklenjeni so bili *si ukrepi, da bo vojska na Daljnem vzhodu r največji pripravljenosti. Protijaponsko razpoloženje je po trditvah lista v Kremi j u sadnje dni močno narastlo. Rusko vojaštvo ob meji Notranje MongoHje Peking, 3. avg. d. Potniki Id so prispeli is Suijueana v Peking pripovedujejo, da so ▼ nedeljo opazili na meji Notranje Mongolije, dan hoda daleč od Kvejnsaaa, čete s kolono 300 okfcmmh ai Angleško mnenje o japonsko-ruskem sporu London, 3. avg. d. V Londonu doslej ja-ponskoruskih spopadov niso presojali preveč tragično. V splošnem menijo, da razna sporna obmejna ozemlja nimajo za nobeno prizadeto stranko mnogo pomena in da bi resna obračunavanja v večji meri mogla prinesti obema velike nevarnosti. Japonska gotovo ne želi, da bi svoje velike vojaške obveznosti pomnožila še z novo vojno z velesilo, na drugi strani pa v Moskvi ne vedo, če bi ostala morebitna vojna z Japonsko omejena na mandžurske meje. Ruska poročila pripisujejo seveda krivdo za spopade Japoncem. - Srditi boji ob Jangceju Japonci so začeli prodirati od Kiukianga ob železnici proti Nančangu HANKOV, 3. avg. w. Južno od Jangceja so se Japonci vzdolž železniške proge, ki vodi iz Kiukianga v Nančang. zapletli v večurne boje. o katerih govore kitajska poročila, da,je bilo na obeh straneh mnogo žrtev. Razen tega so japonski letalci bombardirali razne kraje ob tej železniški progi. Mnoge predele je baje civilno prebivalstvo sploh že zapustilo. Obenem so Japonci napredovali tudi v smeri proti Singceju, kjer je prav tako prišlo do ogorčenih spopadov. Po privatnih vesteh so Japonci zbrali nova ojačenja zapadno od jezera Pojang. šanghaj, 3. avg. d. Na severnem bregu Jangceja so se na pogorju pri Tajhuju razvili srditi boji, ker so Kitajci prešli za ojačenje svoje 4. armije v protiofenzivo. Po japonskih poročilih se je po večdnevnih I borbah posrečilo kitajsko ofenzivo ustaviti ter so japonske čete zavzele važne gorske postojanke. Ker so boji na severnem krilu še v teku. je bilo prodiranje južnega krila začasno ustavljeno, vendar pa so tu Japonci zasedli Tajan ob železnici med Kiu-kiangom in Nančangom. ŠANGHAJ, S. avg. AA. Japonsko vrhovno poveljstvo objavlja, da divjajo v pokrajini severno od Kiukijanga ob severnem bregu Jangceja ljuti boji. Kitajska 4. armada, ki je dobila okrepitev iz Hanko-va, je prešla v ofenzivo in boji še niso prenehali. V pokrajini severno od Jangceja so kitajske čete napadle severno japonsko krilo pri Tajhuju. Po japonskih poročilih se je Japoncem posrečilo ustaviti kitajsko ofenzivo in zasesti nekatere važne gorske postojanke. čsl. komentar o položaja Madžarske Ponovna oborožitev Madžarske je mogoča le po sporazumu z Malo antanto Praga, 3. avg. b. Oficiozna »Prager Pres-se« objavlja k solunskemu sporazumu svoj komentar, v katerem se dotika tudi odmeva solunskega dogovora v madžarskih krogih in piše v zvezi s tem: Solunski primer je važen tudi za Madžarsko. Madžarska vlada se že dolgo časa pogaja v istem smislu s svojimi sosedi, združenimi v Mali antanti. z Rumunijo. Jugoslavijo in Češkoslovaško. Tudi Madžarska zatrjuje, da se hoče na zakonit način zopet oborožiti, pa bi morala zato podati izjavo o nenapadanju. Mala antanta je vsekakor pripravljena, da pristane na oboroževalno svobodo Madžarske, ki je bila omejena v trianon.ski pogodbi, upravičeno pa pričakuje od nje zagotovilo, da ne bo njena zopetna oborožitev naperjena proti nobeni izmed njenih treh sosed. Madžarska je sicer tako zagotovilo pripravljena dati, vendar ne Mali antanti kot celoti, temveč samo vsaki posamezni njeni članici in še to le pogojno v zvezi z ureditvijo položaja madžarske narodne manjšine v vsaki izmed treh držav. Mala antanta bi se končno zadovoljila tudi s takimi ločenimi izjavami, vendar pa le pod pogojem, da bi bilo besedilo vseh treh ločenih izjav enako, na kar madžarska vlada doslej še ni pristala. Mala antanta bo imela še v teku meseca svojo konferenco na jugoslovenskih tleh in za madžarsko zunanjo politiko bi bil nedvomno velik uspeh, ako bi se madžarska vlada sporazumela z našo zvezo. Vsa drugačna prizadevanja Madžarske bodo namreč prav gotovo obsojena v neuspeh. Nena-padalni pakt in svoboda oboroževanja pa sta danes tudi za Madžarsko dve mogoči zadevi. Zaupanje in dobra volja lahko tudi tu pomagata odstraniti poslednje težave. Lebrun in Daladier o zaščiti demokracije Pariz, 3. avg. b. Prezident republike Lebrun je v spremstvu min. predsednika Da-ladierja in predsednika poslanske zbornice Herriota ter petih ministrov obiskal v nedeljo razna provencalska mesta, med njimi Orange. Chateau, Neuf du Pape ter Avi-gnon. V svojem govoru v Avignonu je prezident posebno slavil veliko politično in državniško delo min. predsednika Daladierja, ki je po rodu iz te pokrajine, pri čemer je še posebej opozoril na njegove uspešne obrambne napore. Francija ostaja slej ko prej miroljubna država, glede svojega notranjega režima pa je daleč od posnemanja raznih avtoritativnih poskusov, ker hoče ostati zvesta zaščitni ca demokratične svobode, naj lepši primer treznosti tat urejene sreče. Obisk anglesldh suverenov Je potrdil in utrdil francosko-angleiko sodelovanje, Id Je trdna skala svetovnega miru, kateremu sta obe demokraciji neomajno udanl. Daladier je v svojem govoru poudaril zla. sti zaupanje v Francijo in njeno bodočnost, o poslednjih zunanjih političnih dogodkih pa je dejal: Vedno sem hotel verjeti miroljubnim trditvam, ki jih vodimi državniki tako često podajajo in jih narodi odobravajo, vendar pa sem vselej smatral, da je čuječnost moja prva dolžnost, kajti nedvomno je potrebno, da smo odločni v zadevah, ki se tičejo nase usode, nase varnosti in naše časti, toda niti čuječnost niti odločnost ne izključujeta nase dobre volje in zmernosti. Ne da bi zavrgel svoje previdnosti, lahko rečem, da smo najhujie že prestali prav zaradi svoje zmernosti in odločnosti. Nas* napori so tam v sodelovanju s prijateljsko Veliko Britanijo tem boij uspešni. Od aprilskih do Jpfljskfli razgovorov je naje sodelovanje sto res ni neizogibna, pa mir vendarle ni še zagotovljen po onih, ki zanj ničesar ne store. Mir je treba izvojevati. mir je treba graditi, kajti nikdar ne more biti samo plod brezbrižnosti ali čudeža. Vselej, kadar je morala Francija storiti kak odločilen korak, ki je bil zvezan z njenim življenjem in njeno bodočnostjo, je to storila brez obotavljanja in omahovanja, žrtev se Francija ni nikdar stražila, kakor se ni nikdar bala nevarnosti in trpljenja. Zato pa tudi ni nikdar odklonila miroljubnih prizadevanj, ako je v njih lahko videla svojo rešitev. Italijane« prestolonaslednik pri Moseiekem /?im, 3. avg. d. Italijanski prestolonaslednik Umberto, ki se mudi v Opatiji, se je včeraj odpeljal z avtomobilom v spremstvu generala Gamere ter dveh adjutantov v Lovran, kjer je v vili St. Michele obiskal predsednika poljske republike Moscickcga in se z njim dalje časa prisrčno r izgovarjal. Nato se je vrnil v Opatijo. Kmalu zatem se je predsednik poljske republike odpeljal v spremstvu svojega sms Jožeta Mo-scickega, svetnika poljskega poslaništva v Švici, in treh adjutantov z avtomobilom v Opatijo, kjer je vrnil prestolonasledniku Umbertu obisk v vili »Quarneroc. Po polurnem razgovoru se je predsednik Moeci-cki vrnil v Lovran. Socialni problemi Maribora Velik razmak tekstilne Industrije — Domače strokovne moči M lahko nadomestile tujce Maribor, 3. avgusta Maribor je izrazito delavsko, nameščen-sko mesto. V tesnem centru je usidrano meščanstvo, ob veliki, obsežni periferiji pa So naseljeni nižji sloji, pripadajoči pretežno delavskemu stanu. V kategoriji delavstva so najmočneje zastopani železni, carski in tekstilni delavci. Maribor je doživel v povojni dobi precej udarcev, ki so globoko pretresli njegovo gospodarsko in socialno strukturo. Ukinitev velikega županstva, odselitev državne kontrole dohodkov, ukinitev oblastae samouprave in tako dalje, vse to je precej resno zavrlo razvoj našega mesta. Ravno tedaj, ko se je zdel položaj vprav obupen in ko smo mislih, da bo Maribor deležen usode, ki mu je bila namenjena v predvojni dobi, ko je bil dejansko predmestje Gradca, pa se je Mariboru nasmehnila sreča: razvila se je do nepričakovanega obsega in razmaha tekstilna industrija. Socialni pomen razvoja tekstilne industrije je v tem, da so našli delovni sloji Maribora in okolice novo torišče zaslužka. Ob periferiji Maribora in v bližnji okolici je na tisoče delavskih družin, ki žive od tekstilne industrije, ki ima svoje središče v Melju. V trenutku, ko je postal Maribor jugosloven-ski Manchester, je bilo na tisoče delavskih, malokmečkih in viničarskih sinov iz mariborskega področja vsaj za sik) pre- skrbljenih. Zaslužek sicer ni bogve kako sijajen in bi bil lahko boljši, toda nazad, nje je vendarle boljši majhen zaslužek, kakor pa bridka usoda brezposelnih. Ravno v tej stroki pa izluščimo lahko trenutno najaktualnejši socialni problem: mar je prav, da ima tujec, ki ni naš državljan, ki ne pripada naši krvi. ki nima niti najmanjšega smisla, da bi upošteval potrebo materialne in moralne podpore našim kulturnim ustanovam, mastno plačana mesta, do katerih naš izobraženec nima dostopa. Zlasti naši brezposelni trgovski akademiki gledajo z bolestjo v duši, kako sede na dobro plačanih mestih tujci, kjer bi morali biti oni- Danes je v Mariboru že dognana stvar, da jo tista pesem o nenadomestljivosti ter strokovni usposobljenosti tuiih mojstrov in nastav-ljencev kakor lopa bajka, ki naj premami zavedno mariborsko javnost, da bi odvrnila pogled drugam. Medtem, ko s« ta igra nadaljuje, pa propada naš inteligenčni naraščaj telesno in duševno, ko vidi, da zanj ni v rodni zemlji niti koščka črnega kruha, če že n0 more biti belega m z maslom namazanega. Naš obmejni Maribor pa teže še drugi težki socialni problemi, bole še druge ske„ leče rane, h katerim se v kratkem še povrnemo. Mariborske in okoliške novice . 3. avgusta. Beograd 10.—. Pariz 12.08. London 21.435. New Tork 437.25. Bruselj 73.925, MHan 22.975, Amsterdam 239.40, Berlin 179.40, Dunaj 16.07, Vi — Moderna palača sredi Maribora. V soboto zvečer je bil >likofc na novi, moderni trinadstropni stavbi g. Gj. Valjaka v Grajski ulici. Stavbi je priključena velika kino-gledaliska dvorana, v kateri bo 600 sede. šev docim bodo v ostalem dedu stavbe dvo in t roso t na stanovanja z vsem najmodernejšim komfortom. Načrte za novo palačo je izdelal inž. Zisser, stavbna dela je izvršila tvrdka inž. Jelene in Slajmer, gradbeno nadzorstvo pa je imel inž. Drofenik. Ob uvodu slovesnosti je po uvodnih besedah poJirja Vinka Fersa spregovoril lastnik g. G juro Valjak, ki je dal Mariboru že mnogo novih pobud od Grajske kleti in avtomatskega tufeja do sedanje palače. Zahvalil se ye vsem prijateljem, ki so ga podpirali pri njegovem stremljenju, saj Je bilo silno težko dobiti dovoljenje, da se lahko podre stari grajski stolp, da se je potem na tem mestu lahko pričela graditi moderna stavba, ki bo v ponos in olepšavo vsega Maribora. Zaključno slavje je poteklo v najlepšem razpoloženju in jc znova izpričalo, da je v Mariboru Se vedno zelo močan duh podjetnosti in razgibane iniciativnosti. — Cene na mariborskem trgu: Krompir po 0.75 do 1.50, merica po 5 do 7. Čebula *2 do 4, česen 4 do 6. zelje 0.50 do 3.50, kislo zelje 4, kumarce 0.50 do 3. zelena paprika 1. karfijola 0.50 do 7, ohrovt 0.50 do 2, hren 8 do 9, buče 0.50 do 3, paradižniki 5 do 8, peteršilj 0.50 do 1, glavnata solata 0.50 do 1.50, endivija 0.25 do 1, radič 1, špinača 1. korenje 1, koleraba 1, fižol v strocju 4 do 6 grah v stročju 1, luščen grah 7.50 do 10 din. Na sadnem trgu: jabolka 2 50 do 4. hruške 3 do 6. slive 10 do 14, crnice 1.50 do 2, marelice 5 do 14, breskve 5 do 12, mahne 4 do 5, grozdičje 4 do 5, dahnat. groodje 12, celi orehi 10 do 12, lusceni orehi 36 do 38, pomaranče 2 do 5, jagode 10 d»n. Na ribjem trgu: Mrene 15, betice 9 do 10, ščuke 18. morske ribe 10 do 28. Mlečni izdelki: Smetana 7.50 do 10, mleko 1.50 do 2. surovo maslo 24, čajno maslo 28 do 32 . domači sir 8 do 10. Na perutninskem trgu: kokoši 18 Prav je. da regulirajo Glavni trg in da ga prenavljajo. Hvala prejšnjim mestnem očetom, ki so sprožili zamisel regu!aci)e. Ko takole gledam in opazujem to delo. pa se mi vendar zrli, da je s tistimi kandelabri malce prevelika potrata četudi ae bomo Mariborčani lahko bafoaii z bajno razsvetljavo. Pa kaj nam pomaga takšna baharija, ko bi bilo pametneje, da damo vsaj nekaj luči tja« kjer je je premalo in kjer vlada sedaj prava egiptovska tema. Da. da. tako je, dragi mestni očetje. Tudi ml navadni občani in vestni davkoptačevaJc.1 včasih malce mislimo.« — Nsv grea. V Zagrebu je preminul v 77. letu starosti znani mariborski stavbni mojster Franc Spes. Pokojniku svetal spomin, žalujočim nase iskreno sočutje. — Utrinki ii >Betnerske disnajec. V zadnjem času se zbirajo v naši ^betnavski dSungfcic novi sumljivi tipi, ki prihajajo tja v družbi sumljivih izvoljenk. Upamo, da pridejo kaj kmalu v roke varnostnim organom, ki so jim že tik za petami — Skandal! Star nacionalist nam piše: >V soboto 30. julija mi je prijatelj pokazal tukajšnji nemški dnevnik, kjer sagledam celostranski oglas tok. Nabavi jalne zadruge dri. uslu&enesv. Tudi jaz sem San zadruge ki se sedaj vprašujem, čemu sem zadnjič glsaosal za nove odbornike. Vendar pa me pri tem taisti misal, da bodo se is nosa vofttoe m tada j bomo stari name- nalieti pokazali, da takšne stvari no gredo Se bolj pa me kot atarega nacionalista boli. ko mi je skozi sicer stare, toda še vedno iskre in bistre možgane sinila misel; saj so vendar v vodstvu zadruge celo snami Maistrovi bom. Mirili 1 sem 6i takoj, da bodo izvajali posledice in odstopili s svojih mest. Toda doživel sem razočaranje. Naj nam "bi ljudje ne pridejo več pred oči, če mislijo, da je bilo potiebno, da da tuk. Nabavljali na zadruga drž. nameščencev svoj prvi oglas, ki ga da kakšnemu listu, ravno nemšikemu dnevniku. Ce gredo Rt vari že tako daleč, potem naj ne bodo gospodje, ki so za to glasovali začudeni, če bomo člani pri prihodnjih volitvah dobro pretehtali, koga^ bomo volili. — Star nacionalist In zadrugar, c — 700.000 dinarjev ... Po Mariboru mno. 20 govore o neki poneverbi pri kateri gre za 700.000 din. Stvar ni prodrla v javnost, ker so poneverbo pokrili sorodniki. — Čudna pi»ma. člani drugič razpušČe-nega društva raziskovalcev sv. pisana prejemajo po pošti sledeča pisma z nečitljivim podpisom: >Ti Človek v svoji grešni podobi. Ti, ki si zavrgel cerkev in vero ter pljuvaš na piedstojnike sv. cerkve i«i lož je na-mestiiuke. Ti. ki si v svojem napuhu krenil iz božjih zapovedi ter svetih zakramentov —a hodiš po stopinjah brez — in krivover-nih antikristov. Da Ti — tebi pravim in Te rotim, premotri svojo izgubljeno dušo ■—' zdrami svojo otopelost iz breaverakega dremanja, zapusti tabor krivih prerokov, Ici te vodijo v večno pogubljenje. O, ne misli— vse mi je znano — Tvoje stopinje so zapisane v črni knjigi, a v tej knjigi nisi sam. Opozori svoje sovrage na trenutek splošne, ga čiščenja, — na železno metlo, ki bo brez usmiljenja iztrebila mrčes, kateri škoduje našemu ljudstvu. To je zadnja karta, ki bo rešila ljudstvo krivoverake zalege. Torej kaj hočeš grešni smrtnik? Spreobrnitev ali pa . . . !< Ta pisma vzbujajo po Mariboru obilo dobre volje in veselega ameba, zlasti ker je 6 pismom priložena navadna reklama za misi ione med za mor čk i. — Dne 7. avgusta proslavi Središče 90 letnico osvobojenja z velikimi slovesnostmi, ki jih organizirajo Sokolsko društvo, Društvo kmetskih fantov in deklet ter gasilska Četa v Središču ob Dravi. Ob 5. zjutraj je budnica sokolske godte. Ob pol 3. popoldne povorka izpred rotovža na slavnostni prostor. kjer je najprej pozdrav predsednika meddru^tvenega odbora, nato pa slavnostni govor, ki ga Ima g. Milan Kosič, režiser Narodnega gledališča v Mariboru. Sledi drža vina himna tn >Hej Slovani«:. Zatem je tekma koscev in predstava ^Desetega bratac na prostem v režiji g. Milana Kosiča riz Maribora. Na biranjem Gradišču se že gradi naselbina, v kateri bodo samozavestno nastopali junaki in znani obrazi iz »Desetega bratac. Vsi zavedni narodnjaki ob meja se zgrnejo v nedeljo 7. t. m. v nase obmejno Središče. — Zidava weekendskai hlsfe pn Mariboru. Tudi v bližini Marmora pod 9v. Urbanom v opohd »Orioac, kjer je čist zesic in krasen razgled sredi somcnSi dov in v bližini senčnatm gozdov ter točih sadonosnfleov m Bssjd nameiava lastnik »Griča* g. Oset organizirati zidavo letnih hišic raznih velikosti iz kamenja, opeke, cementa, novice m lesa. Stavbisfta so po yk> nizki ceni. Ilovica as zidavo m za opeko se dobi b/eapmčno. Ker bo t par dneh dograjena nova. avtomobilska cesta do »Ortčac, je dostop z psjjj im voznom onmgoten. B*"" letOmSK! KARO I*. 1- ssansIn 1088 Stev J72 Proslava 20 letnice ~_w -R,; >. JI i MIT .4 iona* Jugoslavije Maribor, 3. avgusta. MARIBORČANOM! Nag loma se bližajo dnevi našega narodnega tabora in velike proslave 20 letnice Jugoslavije v Mariboru. Vabimo vse Mariborčane brez razlike, da se pripravijo na veličastno proslavljanje nase države in s tem pokažejo, da so zvesti svoji državi in svojemu kralju. Trgovci, okrasite svoje izložbe, hišni posestniki, pripravite svoje zastave in okrase za svoja okna, da bo Maribor res prazničen! Vsi pa pripravimo svoja srca, katera naj ta dan vzklikajo veselja, da živimo v svobodni, srečni, mirni Jugoslaviji. PRIJAVE PRIHAJAJO Kakor smo zaprosili krajevne odbore, da nam naj s 1. avgustom pošljejo prijave, tako se je velika večina teh odborov točno ravnala po naših navodilih. Nekateri pa niso poslali prijav, kakor smo želeli. Zato prosimo posebno tudi občinske krajevne odbore, odkoder se ne bodo vozili z vlakom v Maribor, da nam tudi ti odbori pošljejo točne prijave. Na podlagi sedanjih prijav moremo ugotoviti, da bo udeležba na taboru veličastna in da bodo sodelovali pri mariborski proslavi vsi kraji Slovenije po svojih zastopnikih. Ponavljamo, pošljite prijave, brez prijav ne moremo poslati izkaznic in znakov, brez izkaznic nimate četrtinske vožnje! Maribor, 3. avgrista V sredo 13. julija j^ prišel k posestniku "Francu Zajcu v širju nad Zidanim mostom neznan moški in prosil za podporo. Zaje mu je gostoljubno postregvl in zapletla sta se v pogovor. Tujec je postal gostobeseden in začel je Zajcu prigovarjati, da zna ponarejati denar. Tujec je zahteval, naj mu da dva bankovca po 500 din za posebne odtise, nakar je Zaje odšel k sosedu Cibeju po denar, ker ga sam ni imel. Oooil Je res dva bankovca in ju izročil neznancu, ki mu je začel nekaj risati na papir, nato pa oboje zavil ter zavitek v Zajčevem spremstvu nesel v sadno prešo v >druk<£. Po tem delu so odšli spat. Ponoči pa je Zajca gnala radovednost in je šel gledat v stiskalnico. Presenečen je ugotovil, da sta bankovca izginila, s njima pa tudi neznanec. Zaje je pohitel za njim, a ker ga ni bilo nazaj, so ga šli iskat proti Zidanemu mostu in ga našli ob poti v gozd mrtvega. Imel je pet ran v vratu, zadanih z nožem. Vse je kazalo, da je postal žrtev sleparskega neznanca, ki je izginil brez sledu. Za neznancem je bila izdana tiralica in na podlagi nje se je dravograjskim orožnikom posrečilo, da so danes Zajcevega morilca aretirali. Je to 43 letni Rudolf Černevšek .star grešnik in kriminalni tip, ki je bil že 36krat kaznovan. Orožniki so ga temeljito zaslišali in priznal je, da je umoril posestnika Zajca, ni pa imel tega namena. Zločin je opisal takole: 13. julija je prišel k posestniku Francu Zajcu v širje pri Loki pn Zidanem mostu ter mu dejal, da je 25 let delal v državni tiskarni na Dunaju, po priključitvi Avstrije k Nemčiji so ga pa izgnali. Za- Po dolgi, težki bolezni je umrl v Portcrville eden najstarejših slovenskih priseljencev Anton Konda. Doma je bil iz semiške župnije v Beli Krajini. Star je bil 75 let in v Ameriko je prišel pred 21 leti. V začetku je pasel ovce, pozneje se je pa lotil kmetijstva m živinoreje. Poceni je kupil precej zemlje in jo pozneje, ko so cene poskočile, dobro prodal. Potem je začel zidati nove hiše, kupil je hotel, ga razširil in moderno opremil, da ima zdaj 72 sob s kopalnicami. Končno je bil Konda največji davkoplačevalec v Porterville. Pred 20 leti je bil izvoljen v občinski odbor in dvakrat zapored za župana. Za njim žaluje soproga. 4 hčere in 3 sinovi. V Clevel&ndu so umrli Lucija Kusar. rojena Legan, stara 51 let, doma iz vasi Gradec, fara Žužemberk, Marija Mačarol, rojena Fabjan, stara 40 let, doma iz vasi Se-polje na Krasu, J osipima Zorko. rojena Kumari, stara 48 let, doma z Malih vrhov pri Krki na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 27 leti, dalje Barbara Grim-šič, rojena v Julietu. stara 42 let; njen mož je doma z Iga pri Ljubljani. Kot dekle se je pisala Kure. V Clevelandu so umrli Še Uršula Vavpotič rojena Somrak, doma iz Mirne peči. odkoder je prišla v Ameriko pred 32 leti, Johana Rejc, rojena Vidmar, stara 33 let, doma iz Beričevega pri Ljubljani in 4 in pol leta stara Julija Novak, hčerka Antona in Julije Novak; zakonca Novak sta se baš pripravljala na proslavo svoje srebrne rx>roke, ko jima je smrt ugrabfta ljubljeno hčerko. Oče je doma iz Brežic, mati pa kz Drage pri Čabru. V She-bovganu sta umrli Margareta Novak, rojena Beniger, stara 41 let, doma iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, In Joešoina Buča* rojena IVbančič, po domače Rentkova, doma is Trnovega pat ttrski Bistrici. V Cla-ridge sta umrk Janaz Zagovor, star 7T let, doma od Smibeia pri Novem mesta in Jakob Jsmsek, star 63 lat, doma izpod Kuma. V Chioatfs je sani Jbfe Ssa*ši> easr 62 let, RAZSTAVA Kar bo že prihodnjo soboto otvor j en a razstava kulturna in narodnega razvoja Maribora in okolice, se vrtijo sedaj na razstavnem prostoru zadnja dala, ki kažejo, da bo razstava edinstvena, kakršne nismo imeli se prilike videti v Mariboru Priporočamo vsem, ki se zanimajo za kulturno delovanje severne meje, da si to razstavo zanesljivo ogledate. SKUPINE V SPREVODU Na razna vprašanja glede posameznih skupin v sprevodu javljamo, da Je taborni odbor soglasno zaključil spored sprevoda in da ga ne bo mogel nič izpreminjati. Zato ne bo mogoče dati v sprevod takih skupin, katere se ne bodo prijavile pravočasno s prijavami, niti ne bo mogoče napravi j a ti skupin posameznih krajev, pač pa bomo v teh dneh objavili točen seznam skupin in celotni spored sprevoda, kakor tudi zbirališča za sprevod. Prosimo, da sprejmete to pojasnilo namesto posameznih odgovorov na vsa ta vprašanja iz različnih krajev. IZKAZNICE IN ZNAKE MORAJO IMETI TUDI MARIBORČANI Da si morejo Mariborčani nabaviti izkaznice in znake, ker tudi oni brez njih ne bodo mogli na taborišče, jih je dal odbor v prodajo mariborskim papirnim trgovinam in trafikam. Vabimo Mariborčane, da si čimprej e nabavijo knjižice in znake. trjeval je, da zna delati denar in da bo tudi njemu ponaredil tisočake. Zaje je predlog sprejel. Ko je pa černevšek zahteval 10.000 din, je Zaje dejal, da toliko denarja nima, temveč 1« tisoč dinarjev, ki mu jih je tudi dal. černevšek je začel na papirju risati tisočak, proti večeru je pa z delom prenehal. Ponoči je skušal pobegniti, da ne bi Zaje pravočasno uvidel, da so izdelki slabi. Okrog 22. se je Skušal skrivaj odstraniti. Zaje pa Je bil previden in je nanj prežal. Kljub temu se je Černevšku posrečilo ubrati jo proti Veliki Piri. Zaje se je oborožil s kotom in pohitel za njim. Kmalu ga je dohitel in zahteval, da. mu vrne tisočak, černevsek o tem ni hotel nL čtsar slišati, na kar ga je Zaje — tako zatrjuje CernevSek — napadel s kolom. Ne. kaj časa se je Oernevšek branil, nato Je pa v silo bran u potegnil nož in Zajca zabodel. Zbežal je proti Kresnicam, kjer je nekemu kmetu pod pretvezo, da bo izdeloval denar, izvabil 450 din. Enako je osleparil še več gospodarjev v gornjeg-rajskem Brezu za zneske od 250 do 500 din. Denarja ni izdeloval, pač pa je skušal zbežati proti meji, ki jo je hotel prekoračiti. Cernev-šek tudi pripoveduje, da je blizu Maribora v gozdu srečal neznanega moškega, ki mu je rekel, da se piše Koder in je bas pregledoval samokres. Koder mu jp dejal, da bo skušal pobegniti v Albanijo, kjer so kriminalni tipi najbolj vami. Vabil ga je tudi s seboj kar pa je Cernevsek odklonil. Aretiranega CernevSka, pri katerem bo našli 500 din in razne potrebščine, bodo pod močno eskorto prepeljati v zapore mariborskega sodišča. doma iz Ojstrica pri Sv. Križu, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. V Morgan-townu je umrla Marija Boh, rojena Fran-cetič, stara 57 let. V DiamondviHe je umrl Janez Kočevar. star 69 let, doma iz Ljub-nega. Lojze Petrušck Je v Clevelandu slikal katoliško cerkev. Med delom je padel z odra tako nesrečno, da je čez pol ure trmri. V Mihvaukee so se poročili Roman Bla-sica in Marija Matevec, Franc Pintar in Adela Smith. Karel Peters in Marija Sor-sek, Emil Pintar in Jožica Križman, Janez Pirnat in Virginija Posterzowa. Janez Lo-komeeke in Ruth Petran, Robert Bringman in Ana Košir, Janez Mikšič m Margaret« Buday, ter Matija Jeraj in Marija Goršek. Črepinko na tihem pokopan Maribor, 2. avgusta Vest o smrti Franca Creptnka je vzbudila med prebivalstvom Pohorja precejšnje zadoščenje, saj je konec nevarnega straho-valca. pred katerim ni bila varna imovina, niti dekliška čast Potem, ko je komisija ugotovila dejansko stanje in dognala Ore-pinkovo identiteto na podUanasal Kodru živila in druge potrebščine. Pri Crepinku so našli 11 dinarjev. Značilno je. da se je Črepinko hranil izključno s tem, kar je ukradel in odnesel ob priliki rasnih vlomov, saj je še nedavno izropal shrambo Ponor, skesa doma, pa tudi pri \Uriborski koci se mu je nedavno posrečil vlom, ki se nije pa ob drugem poskusu temeljito pone sre&L Neurje že več nr Ljubljana, 3. avgusta. Deževno vrezna, ki traja že od nedelje, se je ponoči sprevrglo v značilno poletno neurje, ki traja ža več ar. Grmelo je že kmalu po polnoči in v krajših presledkih se je vlila mo&na ploha. Davi ob 8. so se zbrali nad Ljubljano tako težki oblaki, da je bilo še povsem temno. Mračno je bilo vse dopoldne, da so v pisarnah morali svetiti. Grmelo je ves čas in nekajkrat je tudi treščila Nekaj telefonskih prog je bilo pokvarjenih, ker je treščilo v telefonski vod. Dopoldne se je nekajkrat vlila tako močna ploha, da kanali niso mogli dovolj hitro odvajati vode in so bile nekatere ulice delno pod voda V poznih dopoldanskih urah je Ljubljanica že znatno naraščala in prete poplave, ker še ne kaže, da bi se vreme kmalu izboljšalo. Jug neprestano žene težke oblake od morja. Danes se najbrž še ne bo izlilo. Takšno vreme traja v Ljubljani pogosto teden dni. SOKOL — Tudi hrvatski Sokoli se udeleže proslave 20-letnic* v Mariboru. Sokolska župa Zagreb se je odzvala vabilu župe Maribor, da se udeleži s članstvom in s starejšim naraščajem velike vsenarodne proslave 20-let-niee osvobojen j a Jugoslavije v Mariboru. Uprava župe je zato pozvala vsa zagrebška društva, da pošljejo v Maribor čim več članov zlasti onih, ki imajo kroj ali narodno nošo. Sokolstvo se odpelje iz Zagreba v nedeljo zjutraj. — Osmi letni javni nastop SoKola v Zgornji Šiški. Osem let deluje v rojstnem kraju Valentina Vodnika sokolsko društvo ki je rado sodelovalo vedno pri raznih sokolskih prireditvah in ki more že pokazati lepe uspehe svojega dela. V svojem osmem letu obstoja, dela in borb za lastno streho priredi naš Sokol svoj osmi letni javni nastop na svojem lepo urejenem letnem telovadišcu v nedeljo 7. t- m. ob 16. uri. Iskreno vabimo vsa okoliška društva, da nas posetijo in tudi po možnosti sodelujejo, enako toplo pa vabimo tudi narodno javnost, da pohiti proti idilični Zgornji šiški in ta™ podpre stremljenja mladega sokolskega društva, ki hoče še letos pričeti z gradnjo prepotrebnega do. ma, odnosno vsaj telovadnice. Zdravo! — Telovadni nastop kamniškega Sokola. Sokolsko društvo Kanonik priredi v nedeljo 7. t. m. svoj redni telovadni nastop. Polagalo ob obračun svojega dela, ki je plod sistematične telovadbe, zadnja leta zelo poživi jene. Za svoj nastop ae kamniški Sokol marljivo pripravlja, da bo prireditev ena najlepših v zadnjih letih. Vabimo vsa bratska društva, da pribite v nedeljo v čim večjem številu v Kamnik. Pozabiti ne smemo, da ee je kamniški Sokol udeležil vseh prireditev bratskih SO-sosednih društev v zelo velikem številu. Zato upravičeno pričakuje,, da se bodo odzvala njegovemu vabilu vsa ta društva. Tudi Ljubljančane vabijo kamniški Sokoli v nedeljo na svojo prireditev, da združijo lepo s koristriirn, ter se navžijejo svežega zraka pod prelepimi kamniškimi planinami. Sokoli, Kamnik vas vabd in vam pripravlja, prisrčen sprejem. Iz Celja —c Velika strelska tekma. Strelske družine v območju strelskega okrožja v Celju se marljivo pripravljajo na okrožno strelsko tekmovanje, ki ga bo priredilo strelsko okrožje v nedeljo 28. t. m. s pričetkom ob 8. zjutraj na strelišču v Pečovniku pri Celju. Vse kaže, da bo udeležba večja in tekmovanje še zanimivejše nego pri dosedanjih strelskih tekmovanjih. —c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 21. do 31. julija na novo prijavilo 44 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 36 oseb, posredovanj je bilo 16, odpotovalo je 14, odpadlo 21 brezposelnih. Dne 1. t. m. je ostalo v evidenci 196 brezposelnih (146 moških in 50 žensk) nasproti 203 (143 moškim in 60 ženskam) dne 20. julija. Delo dobijo 3 hlapci, po 1 mizar, sla-dar in poljski delavec, 10 služkinj, 3 kuharice, 2 sobarici in 1 natakarica. —c Dve nesreči. V ponedeljek se je 34-letni kolarsM mojster in posestnik Benedikt Malgaj z Ostrožnega pri Celju pri sekanju drv vsekal s sekiro v desno roko ter si hudo poškodoval palec, sredinec in mezinec. V nedeljo je padel 18-letni posestnikov sin Jože Recko iz Jelc pri Slivnici med vožnjo iz Prevorja v Slivnico tako nesrečno s kolesa, da si je odgriznil košček jezika, si izbil več zob ter se močno potolkel po glavi in nosu. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. —c Ukrepi proti slinavki in parkljevki. Ker se je v laškem srezu pojavila slinavka in parkljevka, je mestno poglavarstvo v Celju v smislu člena 20. pravilnika k zakonu o odvračanju in zatiranju živalskih fesanih bolezni prepovedalo sleherni dogon ali dovoz živali in živa lakih surovin s področja laškega sreza, s katerimi bi se mogla vnesti, slinavka in parkljevka na mestni teritorij. Kdor bi prehran določbe te odredbe, bo kaznovan po §§ 111. odnosno 113. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolesni z globo do 900 din ali z zaporom do 30 dni, v kolikor ni podan dejanski stan kaznivih dejanj, navedenih ▼ členih 113., 114. in 115. omenjenega zakona, ki se kaznuje s denarno globo do 5.000 din odnosno z zaporom do 6 mesecev ali z robijo do 5 let. Najdeno žensko truplo Ms tona, 2. avgusta Ob vznožju Krima blizu vasi Tomišelj je našel posestnik Tancik is TomKlje oni dan pod kupom smrečja že precej razpadlo žensko truplo. Vse kaže, da je postala ženska žrtev zločina. Ni se znano, kako se piše in od kod je doma, Zločinec je nedvomno svojo žrtev pokril s smrečjem, da je tako zabrisal sledove svojega zločina, V soboto je brla v gozdu, kjer je truplo ležalo, sodna komisija Oblasti so uvedle preiskavo, da ugotove, kdo je umorjena neznanka in kdo jo je umoril. Mrtva ženska je bila boljše oblečena in pri sebi je imela ročno torbico s stekleničicami za zdravila ter okrog 60 din denarja. Ali je res nosila to s seboj ali pa ji je te predmete podtaknil morilec, to bo morala dognati preiskava. ■ Strašna smrt mlade delavke Ljubljana. 3. avgusta Včeraj popoldne je 334etna delavka Ana Hojanova, zaposlena v Kančevi drogeriji na Tyrševi cesti, v kletnih prostorih pretakala bencin. Nenadoma se ji Je pa bone in \nel in že je bila vsa v plamenih. Na nji je gorela vsa obleka in obupno kričeč je pritekla iz Kleti ter Klicala na pomoč. Gorela je kakoi živa bakla in le s težavo *3 pogasili Oijtnj. Nesrecnica je dobila strašne opekline po vsem telesu, bila je ožgana od nog do temena. Na pomoč eo pozvali reševalce, ki so prihiteli čez nekaj minut in naglo prepeljali ponesreženo Hojanovo v bolnico. Reva ie bila tako opeoeua, da se je kmalu onesvestila in videti je bilo, da so ji ure štete. Zdravniki so se sicer zelo zavzeli za ne-srečnico in ji lajšali gorje, vendar }i niso mogli več pomagati in okrog 23 je bila Ho-janova. ki je prestala strašne muke, rešena trpljenja. Pokojna je tila pridna m marljiva delavka m zato je njena tragična ernrt vzbudila splošno sočutje. Oblasti so uvedle preiskavo, da ugotove pravi vzrok nesreče. j Iz Šoštanja — Nesreča. V nedeljo dopoldne, predno se je formirala povorka za prosvetni tabor, se je na dr. Vošnjakovi cesti zgodila nesre ča, katere nedolžna Žrtev ie postal Olernj sinček delavca Alojzija čadeia v Šoštanju. Skupina kolesarjev se je pripravljala, da se uvrsti v povorko. Edini motociklist v tej skupini je za voz H v skupino gledalcev, podrl dve žeiiaki. CJadeža pa je povozil in mu zadal občutne telesne poškodbe, ki utegnejo imeti resne posledice. V nedeljo smo opazili v Šoštanju vse polno rediteljev, v uniformi in brez nje. Ti bi morali preprečiti take nerede in nesreče. — Sprememba pri gradbenem vodstvu na cesti Šoštanj—Št. Vid. Dosedanji gradbeni vodja tehnik g. Marjan KaJin je premeščen k sreskemu načelstvu v Šmarje pri Jelšah, Na njegov mesto je pri&el tehnik g. Ivan Verstovšek, ki je vodstvo gradnje že prevzel. — V štetju so pa mojstri/ »Slovenec« dela za svoje tabore številke po mili voiji io želji. Tudi na nedeljskem taboru v Šoštanju je videl nič manj kot 8000 ljudi... Šoštanjčani, ki so bili nemi gledalci in opazovalci celotne prireditve, se ne morejo dovolj načuditi velikim očem, ki jih ima »Slovenec«, kadar šteje ljudi na svojih prireditvah. V resnici je bilo v Šoštanju precej drugače. Pazno smo šteli in prešteli: v povorki je bilo 42 slovenskih fantov, 61 godbenikov od treh godb, 98 gasilcev, 74 deklet v krojih, 19 konjenikov, 72 bicikli-stov, 7 narodnih nos in 86 članov Kmetske zveze. Skupno 459 ljudi, poleg tega še cela dva okrašena voza (»Slovenec« jih je videl vse polno). Na trgu je bilo med zborovanjem vsega 2800 ljudi, vštevši stotine nemih in pasivnih gledalcev m poslušalcev. — Ofcftasfca «e/a je bila pred dnevi. Dnevni red je brl zelo kratek in tudi seja ni trajala dolgo. Občinski odbor je sklenil prodati stanovanjsko hišo na Vodnikovem trgu. Dalje je vocical sa nedeljski tabor din 2000. Glavna točka dnevnega reda pa je bilo imenovanje dr. Korošca in dr. Natlačena za častna člana Šoštanjske občine. KOLEDAR Danes: Sreda, 3. avgusta katoličani: Najdenje Štefana; Lidija DANAaNJE PRIREDITVE Kino Matica: Vsaka sena Ima tajnost Klao Sloga: Kreuzerjeva sonata Kino Union: Sybfla Sctoiitz — Nepoznana Kino Šiška: Jetnik otoka Zende DEŽURNE LEKARN*: Daaea: Dr. Kmet. TvrŠeva eeata 43. Trn- koczy ded.. Mestni trg 4, Ustar. Selenbur-gova ulica 7. Če si tako srečen, da imaš stanovanje v novi hišL, kamor je dal gospodar napeljati pliru si l**hko tudi nesrečen. Ni namreč sreče brez nesreče. Nanese tako, da se moraš preseliti. Zavrtiš kolesce telefona m oglasi se mestna plinarna. Vljudno sporočiš gospodom, da si se preselil in jih pro-siš. na) ti v prejšnjem stanovanju odklopijo plin in v novem priklučijo. Če misliš, da si s tem kaj opravil, se motiš. V mestni plinarni sede imenitni gospodje in imajo svoja pravila, svoje pomisleke. Najprej pogledajo v debelo knjigo, če si sploh tam zapisan in ko te najdejo, knjigo zopet za-pro in si mislijo: bo že počakal, saj je poletje in bi lahko Sel na počitnice; mi nismo krivi, da sedi v mestu m rabi plin. Tako mine prvi dan m pride drugi, plina pa še vedno nimaš. Cevi so v redu nape-tjane, treba je samo poslati U mestne plinarne monterja, pa je deio takoj opravljeno. Toda ne. gospodje ga moče jo poslati. Najprej moraš plačati 100 dm garancije m potem si morda premislijo. Plin rabiš ie 15 ali še več let, tod to nič ne zaleže. Plačaj garancijo^ drugače plina v novem sta-no\*anju ne dobtš. U daš se tn sporočiš gospodom, da jim bos odštel stotak. Ta čas je minil ze tretji dan od selitve in plina Še vedno nimaš. Četrtega dne zopet telefoniraš v plinarno m prosiš, naj se te končno usmilijo. Gospodje se te pa nočejo usmiliti, ker niso krivi, da sedi s v pasjih dneh doma in ne zunaj kje v Monte Car-/m ali na Udu. Plina ti ne priključijo, ker stoje dosledno na stališču, da so stranka zaradi plinarne tu m ne narobe. Drv in premoga nimaš, da bi zakuril v štedilniku in tako ti žena nth kave ne more skuhati zjutraj, kaj šele, da bi imel opoldne doma obed. Bog ne daj, če bi bil kdo ta čas doma bolan, ko gospodje v mestni plinarni razmišljajo, ali bi ti prh kljuCili plin ali ne. Lahko bi umrl te bi nm še s čajem ne mogel postreči na pot v vač-nost. Pravijo, da je gospod ravnatelj mestne plinarne na dopustu. Morda pa zato miši tako nemoteno plešejo* Ker se nam zdi tako šikaniranje nedopustno, se obračamo naravnost na gospoda župana s prošnjo, naj on poskusi telefonirati gospodom v mestno plinarno m vprašati jih, če jim je znano, kakšne so njihove dolžnosti. Č* je pa tudi on na dopustu, naj pošlje mestna občina na dopust še svoj plin. Tako se strankam vaal jeziti ne bo treba. Iz Kranja _ Kdaj pride državna po«©fJa? Te dni so ee po Kranju raznesle vesti, da a L avgustom pride v Kranj del obljubljene državne policije. Ta vest je najbrž prea-ranjena. G. župan je na zadnji seji po«o_ čal, da se je zadeva res premaknila r mrtve točke, ker so v Beogradu zahtevali te-lefonično neke podatke. Da pa že 1. avgtv sta pride napovedana poBcija, po tej izjavi n*- be res, pravtako danes uradno se ni določen noben termin, Iz Ljutomera — Njajau« zija. Vtoarsfca ki sadjarska šola v Mariboru je priredila izlet absolventov v Sk^reneke gorice. Ekskurzijo je vodfl ravnatelj g. Prkoi. V Gornji Radgona So si ogledali kiet svetovno znane tvrrfite Caotar Bouvier ki njegev^ v^iagrajrle t trgovcih in Cregnjeffcih. ura mooovorm _ No, Jurcek, povej nam, kaj postane princ Waieški, kadar umre aanglRaki. kra^j? — Sfaota gospod ućoterj. ZAHVALA '.<*■ preobile dokaze iskrenega Ijeaega očeta, brata, starega odeta, ki smo jfii prejeli ob bridki izgubi In tasta, gospoda Ilije Predoviča se tem potom vaen Posebno se zahvaljujemo 6& duhovščini, LjaMJsnsksma društvom za častno spremstvo pri pogrebu, pevskemu zboru vsem darovalcem vencev in imajesa cvetja, 64. sestram in dr. L Tavčarju za požrtvovalno pomoć mod boleznijo, ter v tako častnem Številu spremiti as, njegovi poslednji potL Masa TTrirff#Tilra sa hls t se bo brala v petek S. cerkvi Sv. Petra v IJnhijsss LJUBLJANA, dne S. JANKO, RUDOLF, JELA por. POfOVIC sestra; SPASOJE MILOVANOVtt, ZftlEjoM ostali: DANICA rod. ISvblla ScfimitZ v Prekrasni drami filmani ob sodelovanju berlinske sim- I ^ foni je izvajajoče skladbe Schuberta, Beethovna in I KINO UNION čajkovskega MtDA7U AM A I Tel. 22-21 Predstavi ob 19.15 in 21.15 uri *Xs Ml %M Mi Pi #% H /I | Morilec posestnika Zajca aretiran Piše se Rudolf čemevšek in ]e star grešnik, ki je Ml že 36 krat kaznovan Novi slovenski grobovi v Ameriki Smrt ugledneera in premožnega rojaka — Eni umirafo, drugi se poročajo