Poštnina plačana v eotonni Leto XVII., št. 207 o pruvTU&tVO. LjutujMim. tkiuUijevt Utica — 1'eletoo 9U jUi, S123. 3124, 3125, 3126f Inseratni oddelek. Ljubljana, Selen-Durgova oi i - lex B4tfZ Podružnica Maribor. Gosposka ollcs St. 1L — Jelefon St 2455 Pouružnica Celje: Kocenova allca št 2. — Telefon 3t 190 Računi pn poŠt dek zavodih: Ljubljana St. 13 84Z Praga čtsio 7S.180. Wien St 106 241 Ljubljana, torek 7» septembra 193* Cena 2 Din Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina p"*« mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— ' Uredništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje. StrossmayerJeva uUca Ste v. 1. Telefon St. 65 Rokopisi se ne vračajo. Pomen obrambne sile Na kraljev rojstni daA so se v nedeljo po vseh naših garnizijah vršile vo. jaške svečanosti, ki niso bile le izraz posebne povezanosti vojske z njenim vrhovnim poveljnikom, ne le spomin na slavni 6. september pred sedmimi leti, ko je kralj Uedinitelj naši armadi dal nove jugoslovenske zastave, temveč so bile tudi revije naše sijajne obrambne rnoči in manifestacije edinstva naroda z njegovo vojsko. Posebno sijajna je bila revija čet na beograjski Banjici. Beograd je porabil to priliko, da izrazi mlademu kralju svojo ljubezen in da aklamira narodno vojsko, ki je nastopajočih močnih edi-nicah dala zgled strumnosti, discipline in krasnega človeškega materiala. Prvikrat so v večjem obsegu nastopile tudi motorizirane čete, artiljerija brez konjske vprege, tanki in oklopni avtomobili, sto aeroplanov, med njimi težki bomba rderji. je zaključilo impozanten mimohod. Prvič so Beograjčani pozdravili tudi bataljon naših planincev, kj so nad vse častno zastopali to najmlajšo panogo naše voiske. Vojaški slavnosti so poleg neštetih tisočev prisostvovale močne delegacije zavezniške rumunske in češkoslovaške vojske, seveda pa je bilo zbrano tudi vse. kar zavzema vidne položaje v našem državnem življenju. Po poslanikih in njih vojaških atašejih so bile zastopane skoro vse evropske države. Pogled na našo vojsko navdaja v današnjih težkih Časih vsakega jugoslovenskega državljana z novo samozavestjo. Okrog in okrog- p0 Evropi se kupi-čijo težki oblaki. Evropske države se oborožujejo v tempu in obsegu, kakor nikdar poprej niti ne v letih pred izbruhom svetovne vozne. Vsak narod del; skrajne napore, da si za jamči svojo obrambo, in z največjo pazljivostjo zasleduje, kaj v tem oziru delajo njegovi sosedi. Mi imamo pred seboj še velike naloge in naša vojska potrebuje v tehničnem oziru še ogromnih spopolni. tev, da bo v času motorja in brzine mogla njena tehnična pripravljenost odgovarjati odilični sposobnosti našega vojaka in oficirja, ki po svoji veljavi upravičeno zavzemata eno prvih mest v Evropi. Živimo v okviru velikih obranibenih sistemov in moč države se ocenjuje v veliki meri po moči njenih zaveznikov. Naša vojska je velepomemben del v sklopu onih držav, ki so odločene za vsako ceno braniti svojo neodvisnost in nedotakljivost, a s tem tudi evropski mir. Kako dobro so te države pripravljene, o tem so vso Evropo podučili zlasti veliki manevri češkoslovaške armade v mesecu avgustu. Bila je to ena najgra.ndi.joznejših vojaških vaj v Evropi po svetovn; vojni. Pri zaključnih manevrih na Češkem je sodelovalo nad 120.000 mož in uporabljala so se vsa sredstva najmodernejše vojne tehnike. Vsa Evropa je z napetostjo opazovala veliko preizkušnjo mlade češkoslovaške armade. Zavezniške države so bile na manevrih zastopane z velikimi delegacijami svojih generalnih štabov, a tudi ostale države so naravno poslale svoje najsposobnejše opazovalce. Predstavniki zavezniških vojsk so se vrnili s češkoslovaških manevrov polni priznanja in občudovanja za napredek te mlade vojske ne samo v tehničnem oziru, tem. več tudi v pogledu njene organizacije, njene discipline in vojaške vneme ter njenega vodstva Da se pa vrednost češkoslovaške vojske prav spozna, je treba čuti, kaj o njei pravijo kritiki, kj jo ocenjujejo ne s stališča zaveznika, temveč z gledišča morebitnega nasprotnika. Nemški vojaški strokovnjaki poudarjajo pomen velike reorganizacije ki se po uvedbi dveletne službe, vrši v češkoslovaški armadi. Vojska zavezniške slovanske države obsega v miru 7 armij z 12 divizijami. ki bodo sedaj povečane na 16 z vsemi modernimi tehničnimi in pomožnimi formacijami. S posebno vnemo se modernizira artilieri.ja in se uvaja mo-torizaci.ja, med dru^m bo češkoslovaška armada v kratkem dobila tri nove polke oklepnih avtomobilov in tankov. Število letalskih polkov je povišano na sedem in se zlasti posveča pozornost težkim bombnim letalom. Mirovno stanje češkoslovaške vojske znaša sedaj 200.000 mož. Nemški kritiki zlasti podčrtava jo vlogo, kn je češkoslovaški odrejena v današnjem obrambnem sistemu Franci ja.Mala antanta-Rusija. Poudarja.jo, da je Češkoslovaška trdnjava Male antante v srcu Srednje Ev. rope in zveza med obrambno močjo Francije in Rusije. Opozarjajo, da Češkoslovaška država gradi nove železni, ce in ceste preko Slovaške proti vzhodu in da organizira nova vojaška letališča. Nemci so mnenja, da se vse to godi kot priprava, da bj se v primeru potrebe ogromna ruska moč mogla učinkovito pojavit? na srednjeevropskih bojiščih. Prijatelji in nasprotniki so polni pri- POOSTRITEV POLOŽAJA ZARADI ŠPANIJE Vedno hujši pritisk skrajne levice na Bluma, da bi Francija opustila nevtralnost in podprla madridsko vlado - Blum grozi z odstopom, delavstvo pa s splošno stavko Pariz, 7. septembra d. O sobotni seji vla* de, na kateri so razpravljali o španskih dogodkih, poroča »Journal«, da je bilo na njej odobreno postopanje zunanjega ministra Dei bosa. Sklenjeno je bUo, da bo na konferenci v Londonu, ki se bo pričela jutri in na kateri bodo razpravljali o nevtralnosti napram Španiji, zastopal francosko vlado francosiki poslanik v Londonu Razen tega je sklenila viada, nai se jutri sestane or_ ganizacijski odbor za vojaške zadeve, ki naj razpravlja o položaju, nastalem na Sredo« zemskem morju zaradi dogodkov v Španiji in v španskih kolonijah. »Journak poroda nadalje, da je prišlo med posvetovanjem vlade do zanimivega incidenta. V predsedništvo vlade je nenado= ma prišla deputacija kovinskih delavcev iz pariške okolice, ki je zahtevala, da mora takoj govoriti z ministrskim predsednikom Blumom, zaradi česar so morali seio pre* krniti. Deputacijo sta sprejela ministrski predsednik Blum in notranji minister Sa-lengro, katerima je sporočila, da so kovinski delavci v pariški okolici na svojem zborovanju malo prej sklenili zahtevati od vlade takojšnjo ukinitev b|okade proti nia« dridski vladi. Deputacija je zagrozila, da bo za ponedeljek proglasila splošno stavko, če vlada ne bo ugodila tej zahtevi. Kakor poroča / aal« nadalje, je mini« strski predsednik bium iziavH, da je prav Francija podvzela |>obudo za zakliučitev sporazuma o nevtralnosti napram dogodkom v Španiji :n da sedaj, ko so pogajanja tik pred zaključitvijo, ne more zavzeti na* sprotnega stališča Opozoril je, da je vlas da storila vse z« delavce, kar je obljubila, ter je rotil delegacijo, naj ji ne povzroča nobenih težkoč, kj bi niogle spraviti v nevarnost njen obstoj. Predsednik Blum je imel pozno zvečer tudi še razgovor z glavnim tajnikom strokovne zveze Jouhauxom. kateremu je baje izjavil, da bo odstopil, če bo strokovna zveza xa_ vzela stališče, ki bi nasprotovalo interesom Francije ter odobrila stavko kovinskih de* lavcev. Blum komunistom: „Ne delajte vladi težkoč, kajti stališče moje vlade napram dogodkom v Španiji je edino pravilno!44 Današnji listi se obširno bavijo z govorom, ki ga je imel snoči ministrski predsednik Leon Blum v Lunaparku na proslavi obletnice tretje republike. Ta govor je bil namenjen predvsem francosk' javnosti in zavzema v njem Blum stališče glede na dogodke v Španiji in komunistično propagando v Franciji. Splošno ga smatrajo kot odgovor na zahteve komunistov po izdatnejši podpori madridskega režima. Med drugim je Blum izjavil: Vem, da bi bila, ako ostane legalna vlada španske republike na krmilu, v primeru evropskih zapletljajev zagotovljena Franciji varnost njenih pirenejskih mej in njenih zvez s severno Afriko. Kar se na drugi strani tiče španske vojaške stranke, je nemogoče z gotovostjo reči, kakšne obveznosti in namene imajo njeni voditelji. Povem torej, da obstoja za nas na eni strani absolutna varnost, na drugi strani pa vsaj gotov riziko. Ako se postavimo strogo na tla mednarodnega prava, bi imela samo legalna vlada pravico dobiti orožje iz inozemstva, dočim se mora ta pravica odkloniti voditeljem vojaškega upora; toda povedati vam moram, da bi morda jutri mednarodno pravo dovolilo državam, ki to smatrajo za primerno, da priznajo junto upornikov v Burgosu kot dejansko vlado. V tem primeru bi bila na podlagi mednarodnega prava dobava orožja uporniški vladi prav tako mogoča, kakor redni vladi. Morda boste odgovorili, da nasprotuje to mednarodnemu pravu, ki zahteva točno izvajanje nevtralnosti. Kako drugo sredstvo bi imeli, da dosežemo to, nego silo? Kako drugo sredstvo bi imeli kot ultimat z vsemi svojimi posledicami? Govorim zelo resno, ker sem prav zaradi tega prišel semkaj. Dobro vem. da želi vsak izmed vas, da bi prišli v položaj, ki bi dovoljeval dobavo orožja redn: vladi in ne upornikom toda v drugih državah želijo prav nasprotno. Ako torei hočemo, da mednarodno pravo v vsej svoji strogosti ne bo triumfiralo s silo in ako torej nočemo, da bi se enakost vzpostavila tudi na podlagi mednarodnega prava potom dejanskega priznanja uporniške vlade, se je treba vprašati, v kakem položaju smo prav za prav? Nemogoče je izraziti upanje, da bi se dosegla kombinacija, pri kateri bi na evropskih tleh eni sodelovali, drugi pa ne. Zato smo prišli do rešitve, ki smo jo predlagali. Zagotavljam vas. da smo tudi mi na tem potu doživeli nekaj bridkih ur. Ne trdim, da nismo grešili. Nočem odkloniti možnosti gotovih pogreškov na naši strani. Dne 8. avgusta smo na seji ministrskega sveta sklenili, da ukinemo dovoljenje za izvoz v korist redne vlade prijateljskega naroda. To smo storili, ker upamo, da bomo s tem primerom vzpodbudili čast drugih narodov in da se bo na ta način dosegel oni splošni sporazum, ki ga smatramo za edini izhod. V političnih krogih menijo, da se bo po tem govoru ministrskega predsednika Bluma zmanjšal odpor proti politiki nevtralnosti vlade v vrstah lastnih pristašev. Komunisti razburjeni desničarji zadovoljni Komunisti so zelo razburjeni in očitajo predsedniku vlade izdajstvo ljudske fronte, kakor tudi da je podkupljen buržuj. Meščanski listi so zadovoljni z Blumovim stališčem in svarc Bluma pred nadaljnjimi eksperimenti s skrajnimi levičarji, s katerimi je vsako resno sodelovanje nemogoče, ako hoče voditi demokratično politiko in služiti Franciji. Pri tem opozarjajo meščanski listi na to, da so bili meščanski republikanci vedno pripravljeni sodelovati s socialisti da pa so socialisti sami sodelovanje odklanjali. Dogodki v Španiji sedaj jasno kažejo, da spadajo pozitivni republikanski elementi v skupno franto proti fašizmu in komunizmu. Leon Blum naj se zato ne obotavlja več. marveč naj preseka sedanji nevzdržni položaj in ustvari čvr-Iožaj in ustvari čvrsto narodno fronto, ki sto narodno fronto, ki bo mogla uspešno voditi borbo proti fašizmu in komunizmu. Angleška demarša v Parizu Pariz, 7. septembra, o. Zaradi agitacije francoskih komunistov v prilog madridske vlade je angleška vlada izvršila danes v PaTizu demaršo. Angleški poslanik v Parizu je po nalogu svoje vlade obiskal dopoldne zunanjega ministra Delbosa in ga v imenu angleške vlade opozoril na razna dejstva, ki dokazujejo, da Francija ne izpolnjuje obveznosti, ki jih je prevzela v pogledu nevtralnosti napram dogodkom v Španiji. Angleški poslanik je opozoril francoskega zunanjega ministra na nevarnost takega postopanja, zlasti še zato, ker je Francija sama podvzela pobudo za nevtralnost. V zvezi s tem je angleški poslanik navedel dogodke, ki so se odigrali zadnje dni v bojih okrog Iruna in San Sebastiana. Angleška vlada je obveščena, da so čete madridske vlade po porazu v Irunu pobegnile na francosko ozemlje, da pa so se nato s francoskega ozemlja vrnile v San Seba-stian. Francoske oblasti španskih beguncev niso razorožile in jih tudi liso internirale v notranjosti države, kakor določajo mednarodni dogovori, marveč so jim vrnile orožje in jim omogočile, da so se vrnili preko francoskega ozemlja v San Seba-stian. Tako postopanje je v očitnem r.a-sprotstvu s pobudo francoske vlade, v smislu katere bi se nobena tuja država ne vmešavala v špansko državljansko vojno. Ni znano kakšen odgovor je dal angleškemu pos.aniku francoski zunanji minister, v njegovi okolici pa zatrjujejo, da se tudi sam pritožuje nad postopanjem komunistov, ki povzročajo vladi vedno nove težave. Položaj v vladi se je zaradi postopanja komunistov že tako poostril, da se vedno bolj zgoščujejo govorice o možnosti vladne krize. Celo Leon Blum sam je zagrozil z ostavko, če komunisti ne bodo odnehali ter bodo s svojim početjem ogrožali nadaljnji obstoj ljudske fronte Zunanji minister Delbos je izjavil, da bi bil že davno izzval s svojim nastopom krizo vlade, od tega pa ga je odvrnila samo bojazen, da bi mogli nato slediti v Franciji slični dogodki, kakor se sedaj odigravajo v Španiji. Enourna protestna stavka kovinarjev Pariz, 7. septembra, o. Kovinski delavci v Parizu in okolici so* danes v znak p;0-testa proti vladni politiki napram Španiji proglasili enourno stavko. Stavka je trajala od 16. do 17. in je potekla brez večjih incidentov. Stavkujoči delavci so izdali poseben proglas, v katerem opozarjajo, da je ta stavka zadnji opemin vladi. Ce vlada ne bo izpremenila svoje politike napram madridski vladi in jo izdatnejše podprla, bo francosko delavstvo seglo po radikalnejših sredstvih. Stavkalo je okoli 200.000 kovinskih delavcev Možnost prekinitve odnošajev z Madridom London, 7. septembra, o. V tukajšnjih diplomatskih krogih se opaža vedno večje vznemirjenje zaradi dogodkov v Španiji. Zlasti se boje, da bi moglo imenovanje nove docela levičarsko usmerjene vlade v Madridu izzvati mednarodne zapletljaje: V Londonu računajo z možnostjo prekinitve odnošajev z madridsko vlado. Nemčija je ie dala pobudo za tak korak. Nemški poslanik, ki se je že pred dnevi preselil iz Madrida v Alicante, je dobil sedaj nalog, naj se takoj vrne v Nemčijo, ker noče imeti Nemčija nikakih zvez z vlado, ki jo tvorijo docela neodgovorni elementi. Zgledu Nemčije bo najbrž že v kratkem sledila tudi Italija. Italijanski poslanik je že zapustil Madrid in se preselil v Saint Jean de Luz na francoskem ozemlju, tako da je Italija dejansko že prekinila diplomatske od-nošaje z novo madridsko vlado. Po londonskih informacijah bosta Nemčija in Italija takoj po formalni prekinitvi odnošajev z madridsko vlado priznali de jure uporniško vlado v Burgosu in ji nudili izdatno podporo, kar hi moglo dovesti do hudih medna- rodnih zapletljajev Zato so v Londonu trdno odločeni storiti vse, da preprečijo nadaljnjo poostritev napetosti zaradi Španije. Tudi angleški tisk presoja zelo pesimistično položaj v Španiji in splošno izraža prepričanje, da se vlada Caballera ne bo mogla držati, keT jo zapuščajo mnogi republikanski elementi, ki so bili doslej na. strani vlade. Zdi se. da španski levičarski krogi polagoma uvidevajo, da jSh poMljajo komunisti le po kostanj v žerjavico in da bi postali po morebitni zmagi madridske vlade nad uporniki le komunisti in anarhisti resnični gospodarji v Španiji. V sredo sestanek odbora za nevmešavanje London, 7. septembra. w. Angleška vlada je povabila zainteresirane države, naj bi pristale na to, da bi se prva seja mednarodnega odbora za nevmešavanje v španske zadeve vršila v sredo dopoldne v londonskem zunanjem ministrstvu. S španskih bojišč Splošna ofenziva vladnih čet - Razen na severu baje vladne čete povsod napredujejo Pariz, 7. septembra, o. Na ukaz madridske vkde so pričele danes vladne čete na vseh bojiščih splošno ofenzivo. Zvečer je bfo objavljeno poročilo vrhovnega vodstva vladnih čet, da je sedaj iniciativa skoro na vseh bojiščih na strani vladnih čet. Posebno velike uspehe so dosegle vladne čete pri Talaveri. s č'mer je zapečatena usoda brani-teljev toledskega Alcazarja. Nasprotno zatrjujejo iz tabora upornikov, da so uporniki dosegli znatne uspehe, zdi pa se, d« so v premoči samo na bojišču pri San Sebastianu, kjer so v soboto zvečer zavzeli Fuenterrabijo, ne da hi zadeli na odpor in se približali San Sebastianu tekom nedelje že na 7 km. Uporniške čete. ki j-mo? bržkone prišla prepozno. Zgodovinsko poslopje je že skoro popolnoma sestreljeno Razen tega se zdi. d-a primanjkuje branilcem munic'ja. Bore se že v notranjosti ogromnega gradu. znanja za veliko delo, ki ga v pogledu češkoslovaške obrambe vršita predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš in pa sedanj, minister narodne obrambe Machnik. Strategična pozicija bratske zavezniške države je brez dvoma težka, toda češkoslovaški narod ie tako složen v svojih pogledih na zunanje, politične probleme in tako odločen in požrtvovalen v svojih naporih za vsako ceno zagotoviti usipešno obrambo svoje zemlje pred vsakim sovražnikom, pa naj se pojavi od katerekoli strani, da se s tem izenačujejo mnoge težkoče. ki jih postavljata zemljepisna lega češke države in politična situacija češkoslovaškega naroda. V evropski politiki se vršijo velika previrania. Akoravno izgleda, kakor da bi španski dogodk; ostrili in pospeševali možnost konflikta se vendar v odločilnem trenutku pokaže, da računi onih, ki špekulirajo na občo zmedo, niso vedno točki. Obisk Rydz Smiglyja v Parizu napoveduje preorientacijo v poljski politiki, s tem pa tudi povsem novo konstelacijo v razporedu evropskih sil. Poljska se vrača k svoji stari preizkušeni obrambni tezi, k sodelovanju s Francijo, s tem pa se odpirajo tudi nuj-' nosti za izravnan je marsikatere težkoče, ki je sedaj obstojala med Poljsko in Malo antanto. ! Kot ' - ikterističen pojav lahko beležimo, da sta Italija in Nemčija že imenovali svoje zastopnike v londonski odbor za čuvanje nevtralnosti napram španskim dogodkenj. Še pred nekaj ; dnevi je zlasti nemško časopisje ogor-! čeno dokazovalo, da je vsako diplomat. ! sk0 sodelovanje Nemčije s Sovjetsko Rusijo nemogoče. Sredi velikega krika in vika za organizacijo takozvane evropske protiboljševiške fronte se je oglasil Mussolini s pomirljivimi besedami V zadnjih dneh se čujejo celo glasovi o naporih, da se napeti diplomatski od. noš a.ji med Moskvo in Berlinom normalizirajo. Zdi se, kakor da bi Evropa bila za trenutek prišla k sebi in si pred. očila vse neznanske grozote katastrofe, ki bi mogla nastati, ako se kjerkoli samo med dvema državama vname konflikt. Marsikateri dogodek zadnjega č:is<* .ie razumnim ljudem pokazal, da obrambni sitem, izgrajen od francoskega zapada preko Male antante do ruskega vzhoda, predstavlja silo. ki je enotna in močna dovolj, da se Ob njej razbije vsak poizkus prevrniti evropsko ravnotežje. Jugoslavija, češkoslovaška in Rumuni. ja se zavedajo, da s svojimi vojskami tvorijo center tega obrambnega sistema, katerega oslabitev bi neposredno ogrozila njihovo lastno eksistenco. Mogoče so intrige okrog njih. Lahko si zamislimo trenutke neodločnosti ali dvome. Nemogoče pn je, da bi se katerakoli zaveznic mogla oddaljiti ali pa celo trajno zapustiti linijo, ki ni pl-cd umetnih kombinacij ali pa enostranskih računov, temveč je politično in vojaško nujna in edino možna smernica v čuvanju svobode in neodvisnosti zavezniških držav. Manevri češkoslovaške vojske in sijajni nastopi naših votnih edinic so pokazali da se v polni meri zavedamo svoje dolžnosti napram seb; samim, pri čemer celokupni narod ve. da izgradi, tev voiske sile ni posledica mfitaristič-nih temveč nujna dolžnost dr- žave ki hoče očuvati svoje življenje in | življenje naroda ora so uporniške čete samo še 2 km oddaliene od San Sebastiana. Pru čakujejo, da bodo uporniki zasedli mesto vsak čas ker je obkoljeno od V6eh strani. Angleški opravnik poslov je danes nujno po-z%-al vse angleške državljane v San Seba* etianu, naj takoj odpotujejo, če se še hoče* jo rešiti. Izpuščeni talci Hendaye, 7 septembra d. Včeraj je prispelo iz trdnjave Guadelupe v Andai 162 ljudi, ki so jih pristaši ljudske fronte aretirali kot tatee ter so jih sedaj nepričakovano in brez vsake izjave zopet izpustili. Be« gunci pripovedujejo, da je bilo v zadnjih treh dneh usmrčenih 10 talcev- Vladne čete na MaUorci uničene Pariz, 7. septembra d. Po došlih vesteh so bile čete madridske vlade, ki so se izkrcale na otoku Ma'lorci, popolnoma uničene. Uporniki so se polastili vsega njihovega voj nega materiala. Katalonska vlada je objavila vest, da se ostanki ekspedicijskeea zbora vračajo v Barcelono. Komunistični voditelji beže iz Malage Gibraltar, 7. septembra, g. Vse vladne ladje, ki so bile v pristanišču Malage, so ponoči odplule neznano kam. Na krovu se nahajajo voditelji komunistov iz Malage. Lizbona, 7. septembra AA. Tukajšnji radioklub objavlja, da so čete generala Va-rele včeraj razbile severno od Malage oddelek vladnih čet. Na bojišču je obležalo 120 pristašev vlade. Mobilizacija v Kataloniji Gibraltar, 7. septembra b. Radio postaja v Burgosu javlja, da je katalonska vlada odredila mobilizacijo vseh za orožje sposobnih mož ^ starosti od 18. do 45. leta- Ta vpoklic pod orožje naj bi Katalonijo ob vajo* val pred -lehemim vpadom uporniških čet. Za vrhovnega poveljnika vseh katalonskih sil je imenovan general Garrido Diaz, ki nosi nas'ov »generala Katalonije«. Stalin na smrtni postelji? London, 1 septembra, o. List »Peuple«, poroča iz Moskve, da se je zdravstven© stanje Stalina tako poslabšalo, da vsak čas računajo s katastrofo. Stalin že 6 mesecev ni zapustil Kremlja. Po mnenju lista bodo po smrti Stalina nastali v Rusiji dosrodki. ki bodo usodne važnosti ne samo za Sovjetsko unijo, marveč za vso Evropo. Poljska zvesta Franciji Rezultat Rydz Smiglyjevega obiska v Parizu* Tesno sodelovanje na vojaškem in gospodarskem področju Pairiz, 7. Septembra, d. Generalni Inšpektor vojske Rydz-Smigly je imel v soboto in včeraj razgovore z ministrskim predsednikom Blumam in šefom generalnega štaba Gamelinom. Včeraj so se razgovori nadaljevali na sedežu predsedn!ka republike, v gradu RambouillEtu. Oficioz-ni >Peti t Parisien« piše -da bq ti razgovori presegali okvir splošnih razprav. Pri tej prilki je poljski general, ki zavzema drugo najvišje m©sto v poljrki republik}, načel vprašanja dalekosežnega pomena. Predvsem »O razpravljali o vprašanju sodelovanja Francije in Poljske za ohranitev miru. Snoči je general Rydz-Smigly odpotoval iz Pariza. Agencija Radio trdi, da je prišlo dO sporazuma v naslednjih zadevah: 1.) Francosko-poljska BVeza j« bih* vnovič potrjena. 2.) SkIenjeno je bilo tesno sodelovanje na vojaškem in gospodarskem področja. S.) Francija bo dovolila kredit za ojačenje njene narodne obrambe. Zunanji minister Delbos je sprejel včeraj angleškega poslanika v Parizu kakor tudi poslanike Češkoslovaške, Rumumje in Jugoslavije ter jim sporočil vsebino francosko-poljskih dogovorov. V kolikor so ti dogovori vojaškega značaja, je umevno, da ne bodo objavljeni. Avenolova misija v Rimu Pred izpremembo italijanskega zunanjepolitičnega kurza — Avenol pripravlja teren za zopetno sodelovanje Italije z Društvom narodov Kim, V. septembra, b. Navzlic demantiju uradne agencije Štefani, da se Italija, doslej sploh ni izrazila glede sodelovanja Sovjetske unije na jesenski konferenci lo-karnskih sil. se v dobro informiranih političnih krogih vzdržujejo govorice, da se Italija nikakor ne želi eksponirati v proti-sovjetskem bloku, ki naj bi se osnoval na željo Berlina. Ideja mednarodne fašistične fronte Italiji že zato ni simpatična, ker se boji, da jo ne bi taka mednarodna politika preveč izčrpala. V zadnjem času pa se je pojavil še dvom glede pravih nemških namenov na evropskem vzhodu. V rimskih krogih prihajajo namreč do spoznanja, da bi fašistična fronta v sedanji Evropi dejansko služila samo nemškim Interesom, kar dokazuje zlasti povečana nemška aktivnost na vzhodu, ki italijanske kroge čedalje bolj vznemirja. Neke nove okoliščine — med njimi zlasti nenadni obisk generalnega tajnika Društva narodov, ki jo prišel v Rim na direktno povabilo rimske vlade — pa potrjujejo že Izraženo domnevo, da se Italija pripravlja na popolno spremembo svojega zunanjepolitičnega kitrza, ki pa naj bi se izvršila v posameznih fazah. Z Avenolovim posredovanjem naj bi najprej prišlo do zopetnega uradnega sodelovanja Italije v ženevski instituciji. Mussolini bo Avenolu razložil, kako si Italija zamišlja definitivno likvidacijo abe-sinskega vprašanja v Ženevi: Pariz in London naj bi neguša prepričala o nesmiselnosti novih abesinskih poskusov v Ženevi, kjer naj bi bila odslej abesinski delegaciji vrata zaprta, s čimer bi vse države de Tacto priznale italijansko aneksijo Abešinf-je, Italiji pa s tem omogočile zopetno sodelovanje v Društvu narodov. S svojim Sodelovanjem v ženevski ustanovi bi Italija napravila prvi korak k zbližanju z Londonom in Parizom, kateremu bi nato sledil še drugi na jesenskem posvetovanju lokarnskih sil. Avenol naj bi s svojim posredovanjem v Parizu in Londonu pripravil teren, ki naj bi te italijanske korake omogočil. Po sodbi rimskih političnih krogov se preorientacija italijanske zunanje politike vsiljuje tudi zaradi najnovejše spremembe angleškega stališča v španski zadevi. Anglija je doklej z vsemi silami podpirala akcijo francoske vlade za sklenitev sporazuma o nevmešavanju. Zaradi zavlačevanja Berlina pa se Londonu ta sporazum ne zdi več aktualen in angleška vlada je že začela kazati simpatije do legalne madridske vlade, kar seveda spreminja tudi položaj v Španiji sami. To pa narekuje Rimu previd nost v tej aferi, ker postaja čedalje bolj očividno, da želi Anglija za vsako ceno preprečiti snovanje dveh front v Evropi, zlasti pa formiranje nekakšnega fašističnega bloka, ki bi slej ali prej tangiral tudi njene interese. To voljo je Anglija manifestirala že s svojim posredovanjem v polj-sko-francoskem zbližanju, ker je želela Poljsko odvrniti od kombinacij za ustanovitev dveh mednarodnih taborov, med katerima bi bil konflikt neizogiben. Te informacije potrjuje tudi rimski dopisnik pariškega »Tempsa«, ki ima najboljše zveze z italijanskim zunanjim ministrstvom, in ki pravi med drugim: London hoče v prvi vrsti preprečiti, da bi Italija vodila v bodoče zunanjo politiko v stilu nekakšne protikomunistične fronte, kar bi jo vrglo v povsem ideološko borbo na mednarodnem terenu. Vse pa kaže, da se je Italija v izbiri že odločila in da bo njena politika v evropskih zadevah inspirirana odslej samo po nacionalnih čustvith brez režimskih primesi. Sedanje zadržanje Italije pomeni nedvomno približevanje zapadnim silam. Njena zunanja politika se hoče izog-hiti idečloškirti ^konfliktom, ker upošteva samo živo realnost. V Evropi sta Italiji potrebna ravnotežje in mir. Rimska in berlinska politika se glede mnogih aktualnih evropskih problemov občutno razlikujeta. Avenolov prihod Rim, 7. septembra. AA. (Štefani) Glavni tajnik DN Avenol je dopotoval v Rim. Na postaji so ga sprejeli uradniki zunanjega ministrstva. Odlikovanja v zunanjem ministrstvu Beograd, septembra, p. Z ukazom kraljevih namestnikov je odlikovan s Kara-djordjevo zvezdo IV. stopnje predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stoja-dinovič. Z redom sv. Save I. stopnje so odlikovani poslaniki Izklor Cankar v Buenos Aire-su, Pavle Ikarovič v Bruslju in Rado je Jan-kovič v Tirani ter pomočnik zunanjega ministra Milivoj Pilja. Z redom sv. Save III. st. so med drugimi odlikovani generalni konzuli Vladislav Kojič na Reki. Ljubomir Djordjevič v Gradcu, Ivan Vukotič v Carigradu. Teofil Dju-rovič v Valom. Milovan Radanovič v Pe-čuju. dr. Ljudevit JCosijer v Celovcu. Miloš Kičevac v Bratislavi in Vladimir Vuk-mirovič v Chicagu, dalje svetniki zunanjega ministrstva in poslaništev Radovan Šu-mcnkovič, Velizar Ninčič, Avguštin Mišič, dr. Niko Miloševič, dr. Dragotin Kulmer itd. Z istim redom je odlikovan Miodrag Pantelie, referent Centralnega presbiroja. z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje pa Du šan Vučkovič, referent prosvetnega ministrstva. oba vršilca dolžnosti šefa kabineta kraljevih namestnikov. Z redom Jugoslovenske krone ITT. stopnje je odlikovan Milan Aoimovič, policijski upravnik mesta Beograda. Z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje so med drugimi odlikovani uradniki zunanjega ministrstva, odnosno naših poslaništev in konzulatov Vladimir Ribat, Nikola Ned ič. Milovan Toma^eo. dr. Janko Golia Vekoslav Vršič, Dušan PeČanac i. dr. Odlikovanja športnikov in Sokolov Beograd, 7. septembra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. so z ukazom kr. na-mestništva na predlog ministra za telesno vzgojo odlikovani: z redom Jugoslovenske krone 4. stopnje Joso Goreč, generalni tajnik zimsko-sportne zveze v Ljubljani in inž. Stanko Bloudek, član tehniške komisije skakalniške uprave zimsko-sportnč zveze v Ljubljani; z redom sv. Save 5. stopnje Blagoje Mar-janovič, privatni uradnik in državni reprezentativni igralec iz Beograda. Milorad Ar-senijevic, inženjer in državni reprezentativni igralec iz Beograda. Franjo Festajn, član glavnega odbora sokolskega društva Loke-Trbovlje in Franjo Dežman. ustanovitelj sokolskega društva Trbovlje; z zlato kolajno za državljanske zasluge Joža Letnik, bivši starešina sokolskega društva Loke-Trbovlje. Poslanik Girsa odpotoval v Prago Beograd, 7. septembra, p. Češkoslovaški poslanik Vaclav Girsa je nocoj odpotoval v Prago, kjer bo imel s češkoslovaškim zunanjim ministrom dT. Krofto daljše posvetovanje o aktualnih vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu bližnje konference stalnega sveta Male antante v Bratislavi. Iz državne službe Beograd, 7. septembra. AA. Za vladnega svetnika pri sreskem načel stvu v Ljubljani v peti skupini je povišan Matko Brn-čič, višji pristav v šesti skupini. Samomori v Zagrebu Zagreb, 7. septembra, o. Danes dopoldne je s skokom s stolpa katedrale izvršil samomor upokojeni sodnik Danijel Brun iz Sarajeva. Brun ss je zdravil že delj časa na zagrebški živčni klinikj. Davi je prosij za enourni izhod, ki mu je bil dovoljen. Iz bolnice se je podal takoj na stolp katedrale, odkoder se je pognal v globino in je obležal takoj mrtev. V Bedjaiuki ulici se je danes zastrujjtfla z ocetno kislino 19-letna Vilma GrogI, doma iz Brežic. V sinrt je šla zaradi nesrečne ljubezni. Direktorja Juga pogrešajo Ljubljana, 7. septembra. Po Ljubljani se jc zadnje dni raznesla vest, da pogrešajo direktorja mestne ženske realne gimnazije g. Antona Juga. Kakor smo izvedeli, se je g. direktor v četrtek popoldne odpeljal v Medvode, kamor je ob svojem prostem č*eu rad zahajal. Kakbr že večkrat, je prenočil v restavraciji nasproti kolodvora, naslednjo jutro pa je odšel proti Retečam. Od petka se tudi svoji rodbini ni oglasil, ki je zaradi toga razumljivo v velikih skrbeh, ker obstoji bojazen, da se mu je pripetila kaka nesreča. Pozvedovanja za njim so ostala dosedaj brezuspešna. Ker je zaradi začetka šolskega leta na ženski realni gimnaziji mnogo uradnega dela, so bili ravnateljski posli začasno poverjeni profesorju istega zavoda in univerzitetnemu docentu dr. Pavlu Grošlju. Beležke •. v* • i Razpust občinskega odbora v Slovenjgradcu Z odlokom bana dravske banovine so bili razrešeni svojih funkcij predsednik občine. Stovcnjgradec g. Ivan RojnUt s člani uprave in dva odbornika, vsi na podsta-vi § 129 v zvezi z § 28 točka 4 zakona o občinah, češ da so doba. v i tel ji občine. Z motivacijo, da jc zaradi. razrešitve večine članov občinske uprave postal tudi občinski odbor delanezmožen, je ban z ittnm odlokom razpustil celotni občinski odbor. Istočasno je bila Imenovana začasna občinska uprava s predsednikom dr. Josipom Picejem, članom na čelu. Predsednik in še trije člani nove ol>Čln*ke upravo so člani JRZ, eden je socialist, eden pa Nemec. Politične konference V Beogradu je bila včeraj zaupna konferenca vodstva Ljotičevega »Zbora«. Navzoči so bili zastopniki vseh pokrajin dr žave, kjer ima Zbor svoje pristaše. Poročali so o položaju v svojem okolišu, splošno situacijsko poročilo pa je obširno podal g. Ljotič sam. Kakor poroča beograjska »Pravda«, namerava g. Bogoljub Jevtič sklicati v Sarajevo večjo konferenco vseh svojih odličnejših pristašev. Na konferenci bodo razpravljali o politični situaciji, zlasti pa o stališču Jevtičevega poslanskega kluba do poslanskega kluba JNS. Še o občinskih volitvah na Hrvatskem Zanimiv dopis o političnem položaju na Hrvatskem je priobčila splitska »Država«, glasilo JRZ 7.a Dalmacijo. Dopisnik govori tudi o občinskih volitvah, ki so bile zadnjo avgustovo nedeljo, v savski banovini, in pravi .med drugim: »V Zagrebu je iznenadil rezultat nedeljskih volitev v 38 občinah:' Udeležba je bila v 21 občinah izpod 50%, v 6 občinah izpod 20%, v eni občini (Klanjec) pa samo 5%. Takšnega rezultata volitev ni nihče pričakoval, to tem manj, ker so se volitve vršile večinoma v občinah Hrvatskega Zagorja. Glasovanje je zlasti iznenadi-lo v samem Kupinču, (dr. Maček ima tu svoje posestvo), kjer je od 1008 vpisanih volilcev glasovalo samo 380 ali 37%, dasi je bil nosilec liste mož polnega zaupanja dr. Mačka. Ne prikriva se, da tak rezultat volitev predstavlja poraz dosedanje politike bivše HSS in. da v znatni meri trpi avtoriteta samega dr. Mačka, saj je dobil na občinskih volitvah v srcu Hrvatske v 38 občinah samo okrog 45% glasov.« List dalje pravi, da je hudo razočaran tudi dr. Maček sam in da bo pozval na odgovornost one, ki so vodili volilno propagando. Vodstvo bivše HSS bo vse ukrenilo, da se tak poraz ne ponovi 13. t. m. in 4. oktobra, ko bodo zopet volitve v številnih hrvatskih občinah. Zakasnela informacija V zadnjih dneh avgusta se je v,znanem Han Pijesku v ipudil ministrski predsednik Zi. vela Jugoslavija! Živel kralj Peter!*, mno« gobrojno občinstvo pa jim je navdušeno odgovarjalo: >Vive la France!i Sprejem se je pretvoril v manifestacijo jugoslovensko=fran-coskega prijateljstva. Ko so vsi gostje iz« stopili, jih je prvi toplo pozdravil v imenu dobrovoljcev dr Lorger, za njim v imenu rezervnih oficirjev inž. Bevc, v imenu mestne občine podžupan dr. Ravnikar, v imenu vojaštva podpolkovnik Mihajlovič. Godba »Zarje« je zaigrala francosko državno himno, nato pa se je iskreno zahvalil za lepi 6prejem podpredsednik »Poilus d'Orientc g. I)aulhiac, ki ie tolmačil zadovoljstvo in veselje francoskih bojevnikov, da morejo po« ®etrti svoje vojne tovariše v Jugoslaviji. Svoj govor je končal z vzklikom; Živela Jugoslavija! Živel kralj Peter II.! Njegov vzklik le izval nove manifestacije, nato pa so gostje odšli v kolodvorsko«restavracijo., kjer jim ie bila prirejena zakuska. Po tri- | četrturne.r. odmoru so nadaljevali pot Beograd. Naš urednik je imel priliko govoriti x vodjo dragih francoskih gostov, podpredsednikom Daulhiacom, ki mu je najprej i/.* razij svoje veselje, da more že tretjič po vojni obiskati našo državo, ki jo je spoznal med svetovno vojno. Zatrdil ie, da prihajajo. on in njegovi tovariši z o')čutkom, kakor da gredo na obisk k dragemu bratu- Hudo pa jim je pri srcu ob misli, da ne bodo mogli več pozdraviti visokega tovariša s >o_ lunske fronte, blagopukojnega kralja Alek* saudra. Poklonili pa &e br>do njegovemu i spominu na njegovem grobu in tam položi-.ji tndi pozdrave in želje onih deeettiso-cev bojnih tovarišev, ki so morali ostati do* ma. G. Daulhiac dobro pozna naše razmere, ne samo politične in gospodarske., marveč tudi kulturne. Pripovedoval je, da pozna tudi il slovenske UteTature Vodnika, Prešer« na iir Zupančiča. Naposled je sporočil po; zdrave vsej naši javnosti. Z bojevniki potuje tudi tajnica njihove organizacije ga. Vbes, ki je leta 1917. kot samaritanka prispela na solunsko fronto ia potem ves čas do konca vojne ostala v srbski vojski. Našemu poročevalcu je zatrjevala, da jo je vojna doba tesno navezala na naš narod in naše kraie. vedno si je želela, da bi obiskala svobodno Jugoslavijo, sedaj se ji je ta želja izpolnila. Tudi njej greni veselje le to, da ne bo mogla več videti kra« lja Aleksandra, ki ga je bila večkrat srečala na fronti v bojnem metežu- >Na Oplen« cu se mu bom potožija in mu izlila svojo veliko bok. Iz Beograda bodo francoski bojevniki po« hiteli najprej na Oplenac, potom pa v južno Srbijo na svoie nekdanje bojne poljane. Vrnili se bodo preko Sarajeva in Dubrovnika. Banovo pismo tekstilnim industrijcem Ban dr. Natlačen je poslal, kakor nam poročajo, g. Josipu Kavčiču, predsedniku Zveze delodajalcev tekstilne stroke za dravs sko banovino v Ljubljani naslednje pismo: Gospod predsednik! Stopili ste na čelo društva tekstilnih industrijcev dravske banovine, ki se je pred kratkim ustanovilo z namenom, da varuje interese svojih članov in da v niih imenu sklepa kolektivne pogod* be z delavstvom. Z ozirom na pomembni ob. seg tekstilne industrije v dravski banovini in njen veliki narodno-gospodarski pomen smatram za potrebno, izraziti vam svoje pričakovanje, da bo to dništvo delovalo v prid splošnosti in veled tega tudi ne bo prezrlo potrebe, da «e ustvari tekstilnemu delavstvu čim ugodnejši socialni položaj ter a tem postavi trden temelj za procvit te industrije. V prvi vrsti bo društvo moralo paziti na to. da podjetniki ve«tno izpolnjujejo vse predpise, izdane v zaščito delavcev, kar bom zahteval z najstrožjo doslednostjo in uve» ljavil z vsemi zakonitimi sredstvi. Temelj nadaljnjega delovanja društva pa naj bo spoznanje, da je glavni pogoj mirnega razvoja in napredka industrije zaupanje m?d podjetnikom in delavstvom. Podjetniki naj ustvarijo pogoje za tako zaupanje s tem, da iskreno iščejo in najdejo |x»ta, kako naj se socialni položaj delavstva čim izdatnejšo zboliša. Gospod predsednik! Vaša društvo stopa v življenje v trenutku, ko je tekstilno delav« etvo v mezdnem gibanju radi zboljšanja delovnih pogojev. Ze ob otvoritvi pogajanj med podjetniki in delavci dne 28. avgusta t. i], sem omenil, da delavci ob stavkah, ki so se vz tega mezdnega gibanja razvile, pos nekod kršijo zakon, ter sem tako ravnanje obsodil. Z naredbo dne 5. t. m. pa sem postavil kazenske sankcije za taka dejanja ne glede na sodno kazensko postopanje. V toliko prej pričakujem, da se ne bo odlaša, lo e pogajanji o Sklenitvi kolektivne pogod* be, za katero stremi delavstvo, čim prejšnja rešitev obstoječega spora je v Interesu lako podjetnikov kakor tudi delavcev, v prvi vrsti pa v interesu samega javnega miru, reda in varnosti v državi. Pričakujem, da bo društvo pod vašim vodstvom pogajanja za sklenitev kolektivne .pogodbe krepko pospešilo, v najkrajšem času uspešno zaključilo In tako doprineslo dokaz, da pravilno poj* muje svoio nalogo. Dr. Natlačen Napredovanja v prosvetni službi Beograd. 7. septembra, p. Na državni trgovski akademiji v Ljubljani jc uradniški pripravnik Anton Ktošelj imenovan za profesorja v 8. položajni skupini. — V 8. skupino so nadalje napredovali učitelja in učiteljice: Marta Peček v Ptuju, Ana Lesko var v Kamniku, Josipina Kocjančič v Prevaljiah, Julijana Fister in Josipina Prešeren v Ljubljani, Miroslava Viner in Adam Milkovič v Selu, Hilda Land, v Pre-valjah, Bogomir Jereb in Lovro Farazin v Ptuju, v 9. skupino pa Bogdan Žolnir. v Petrovi vasi, Jakob Štefančič v Moškanj-cih, Vladimir Berce v Koprivni. Ludovik Ahačič v Črešnjevcih, Anton Korbar v Dragatušu, Dorislav Kralj v Čcntibti, Stanislav Dolenc v Gornji Lendavi. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Oblačno in deževno, nekoliko ja^no na skrajnem severozahodu. Temperatura je povsod v državi padla. Mnogo dežja je bilo v vseh predelih. Minimalna temperatura Mrzle Vodice 8. maksimalna Beograd 30. Zemunska vremenska napoved za danes: Pričakuje se nekoliko razjasnitve v zahodni polovici države, v vzhodni pa bo prevladovalo oblačno z nekoliko dežja. Temperatura brez posebne izpremembe. Solnce vzhaja ob 5.08 in zahaja ob 18.03. Dunajska »Temenska napoved za torek: Po viharni noči z dežjem in nevihtami, vetrovno in izpremenjjivo vreme. »JUTRO« St 21771 Toret 7. IX. 1935. = Revija čet v Beogradu Knez-namestnik in minister vojske in mornarice Naši planinci defilirajo Delegacija bolgarskega episkopata * našim pravoslavnim patrijarhom pri vojaških svečanostih Zaključek letalske tekme Beograd, 7. septembra. Na beograjskem aerodromu se je zbralo včeraj popoldne mnogo odličnih gostov in publike, da prisostvujejo zaključku tekmovanj vojaških zrakoplovcev, ki so se v skupinah vršila od 1. do 6. t. m. Preden je komisija objavila rezultate tekmovanj, je poveljnik robnega zrakoplovBtva general Nedič v lepem govoru očrtal namen m pomen tekmovanj, ki jih prireja naše vojno zrakoplovstvo ob rojstnem dnevu Nj. VeL kralja. Te tekme za pokal blagopokojnega kralja Aleksandra I. so zvezane z rojstnim dnem Njegovega prvorojenega sina, zdaj kralja Petra II. velike nade vsega naroda in domovine. Tudi zrakoplovstvo kot najmlajša vrsta orožja je nada naroda in vojske. Na teh tekmah se kaže vrednost na- gega letečega osebja in materiala. Pogoji tekem bo zelo težki in ker odločuje v veliki meri tudi sreča junaška, ni velikih razlik med tekmovalci posameznih skupin, pač pa se pri teb tekmah vsako leto vidi, kako visoko mesto je doseglo naše vojno zrako-plovstvo. Pri tekmah dvosed ežnih letal je zmagala posadka H. srako plovnega polka, ki sta jo tvorila kapetan H. raz^ Dušan Sofilj in izvidnik — poročnik Božidar Ivanovič. Zaslužila sta »i prvo nagrado, katero predstavlja prehodni pokal Nj. Vel. kralja. S prvo nagrado so združena Se naslednja darila; dve uri. dar Nj. Vel. kralja, od tvrdke Mikron za pilota fotografski aparat, za izvidnika pa daljnogled ter od štirih tvrdk denarne nagrade v skupnem iznosu 40.000 Din. Oba zmagovalca sta bila tudi odlikovana z redom jugoslovenske krone V. stopnje. Drugo nagrado 15.000 Din od vojnega ministra ter še nekaj denarnih nagrad od raznih tvrdk, vsega skupaj 25.000 Din Bi delita pilot-poročnik Dimitrije Kneselac in izvidnik-kapetan II. razreda Zivojin Lazič. Tretjo nagrado skupaj 10.000 D m od raznih tvrdk sta dobila pilot-narednik Stanislav Korde in izvidnik — poročnik Nikola Velj-kovič. Četrto nagTado 6000 Din delita na-rednik-vodnik Ilija Višnjič in izvidnik-po-ročndk Stevan Trifunovič, peto nagrado 3000 Dm pa narednik-vodnik pilot Marjan Pavlovič m izvidnik kapetan H. Josrp Kro-par. Prvo nagrado pri tekmovanju šolskih letal, ki znaša skupaj 14.000 Din, pa sta zaslužila pilot-poročnik Miloš Zunjič in iz-vidnik-poročnik Božidar Ercigoj. Otvoritev šole v Gradišču Maribor, 7. septembra. Obmejno GradiS5e je bilo včeraj praznično. Pokali so topiči in številni slavoloki in mlaji so pozdravljali odlične goete, ki so prispeli k blagoslovitvi nove in lepe šole. K tej prisrčni obmejni slovesnosti na dan rojstnega do« našega mladega kralja Petra II. so prihiteli številni Cirilmetodarji iz vBeh strani, zlasti u Maribora, Celja in Ljubljane. Med odličnimi gosti tega obmejnega slavja so bili med drugim člani vodstva Ciril-Metodove družbe v Ljubljani, ki je na včerajšnji dan izročila na slovesen način novo, krasno šolsko poslopje obmejni šolski mladini Navzočni so bili družbin predsednik inž. Mačkovšek in člani vodstva Tavnatelj Gruden, prosvetni načelnik Breznik, šolski nadzornik Tomažič, narodni poslanec Prekoršek m referent Ostanek. S svojo udeležbo so povzdignili prisrčno obmejno slavje tudi predsednik oblastnega odbora Jadranske straže r Mariboru dr. Li-pold, bivši sreski načelnik dr. Senekovič, ki si je pridobil mnogo zaslug za šolo, zastopnik mariborske sokolske župe g. ravnatelj Mastnak, zastopnik mariborskega Sokola matica IL Lenart, preds. marib. podružnice CMD dr. Lašič in zastopnica žensk, podružnico ga. dr. Lipoldova, zastopnik 8reškega načeletva šolski nadzornik Bobič, komandir pograničoe čete Nikola Dimitrije-rič, predsednik mariborske Narodne odbrane dr, Dolar, zastopnik Zveze kulturnih drufttev F. Gole*, zastopnik realne gimnazije v Maribora prtrf. Mravljak, narodna poslanca dr. Jančič in Janžekovifc, zastopnik mariboiske Glasbene matice J. Amuš in dr. J. Tominšek kot zastopnik SPD. Ob pol 10. ari so se učenci poslovili od GrSove hifie, ki jim jo doslej nudila gostoljubno streho, nakar se je z godbo na čeln nami sprevod k novi šoli. Zaradi deževja m okar moral postaviti v učno sobo. Noto ioio je blagoslovil mariborski prošt dr. M. Vraber. Po blagoslovitvi je bila ma-Aa, ki jo je daroval stolni proSt, ki je imel med mašo prisrčen nagovor, v katerem je poudarjal pomen šole za družino, občino in državo, ter orisal koristno delovanje Ci-riknetodove družbe. Po končanem cerkvenem delu otvoritvenih slovesnosti je domači šolski upravitelj g. Jožko Turk pozdra-rfl vas odlične goste, prav posebno pa zaslužnega delavca za našo mejo g. Ivana Robnika, ki je vzorno in požrtvovalno sodeloval pri gradnji šole kot nadziratelj stavbnih del. Za tem je stavbni mojster Franjo Vrabl, ki je izvršil gradbena dela, po kratkem nagovoru izročil ključe nove šole prvomestniku Cirilmetodove družbe inž. Mačkov Sku, ki je zatem po primernem nagovora, v katerem je prikazal plodonosno delovanje CMD, izročil ključe predsedniku šolskega odbora g. Zelezniku ln ta šolske- mu upravitelju g. Tnrku, ki se je vsem dobrotnikom zahvalil. Potem se je zahvalila CM, vsem dobrotnikom in družbi staršem učenka Pepca Grilova, ki so se ji pridružili še dve učenki, nakar je Cirilmetodorica gdč. Cerinškova recitirala prigod no pesem, ki jo je sama zložila. Prisrčne zahvalne besede so še izrekli prosvetni šef prof. Breznik, šolski nadzornik Ferdo Bobič in gospa Kranjčeva kot zastopnica mater. Sledilo je slovesno odkritje spominske mfamorne plošče na šolskem pročelju in so govorili domačini gg. Kranjc, Vraber ml. ter zastopnik ob tej priliki ustanovljene podružnice CMD v Gradišču. S tem je bila oficielna slovesnost zaključena. Deževje ni prav nič motilo veselega razpoloženja gostov in domačinov, grmeli so topiči, pevci or-skega »Jadrana« ter »Nanosa« pa so ubrano prepevali narodne pesmi. še dve sliki NJ. VeL kraljice na velesejmu Predsednik velesejma g. Fran Bonač Izreka dobrodošlico bi poklanja Nj. VeL kraljici Mariji šopek. Ob Nj. Vel. kraljici dvorna dama ga. Franja dr. Tavčarjeva »led množico radostnih gledalcev ogleduje Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvv predsedstva velesejma ln predsedstva razstave »Za naš les« vse zanimivosti te razstave. Na desnici Nj. Vel. kraljice Marije predsednik upravnega odbora Ljubljanskega velesejma g. Avgust Praprotnik, na levi pa predsednik g. Bona«, šumski direktor g. ing. Božič in predsednik razstave »Za naš les« dvorni svetnik g. ing. Bustia Nj. Vis. kneginja Olga s starši na velesejmu Ljubljana, 7. septembra. V najlepšem soncu se je ob 16. pripeljala na velesejm Nj. Vis. kneginja Olga, soproga Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla, s svojo materjo kneginjo Jeleno in s svojim očetom knezom Nikolo in spremstvom. Ravnatelj velesejma g. dr. Dular je visoke goste pozdravil ter takoj odvedel v paviljon I razstave »Za naš les« ter jim razkazal vse zanimivosti. Odtod so se podali v kočo z Velike Planine, kjer je visokim gostom odvetnik dr. Knaflič razložil pomen te praktične lesene stavbe. Vsa vzradoščena si je kneginja Olga s starši nato ogledala pohorsko hišico, ki so jo njenemu sinku kneže-viču poklonili kmetje od Sv. Lovrenca na Pohorju. Vsi visoki gostje so zatrjevali, kar ko bo kneževlč vesel prisrčnega daru našifc kmetov. tSopili so v paviljon N z oddelkom za kemijo, kjer je vse posebnosti tolmačil stud. kem. Hadži. Po ogledu tega paviljona so visoke goste pozdravili naši sloviti mizarji na razstavi pohištva ter čuli najlaskavejšo pohvalo, da niti od daleč niso mogli pričakovati tako modernega, praktičnega in krasnega pohištva. Pri Lenardovem vrtu so visoki gostje z občudovanjem ugotovili preciznost in smotrnost vzornega ogrodja za oblikovanje sadnega drevja, očarani pa so bili od preve- like krasote, ki jih je presenetila v veliki dvorani razstave »Sodoben vrt« z množico najbohotnejših dalij. Pod vodstvom pml-sednika razstave, ravnatelja g. Lapa in tajnika g. Kregarja so si ogledali skoro vsako dalijo posebej, zlasti so se pa zanimali /a, novosti, ki jih je vzgojil naš g. Plevčak. Po ogledu vseh posameznih vrtov in največji pohvali in občudovanju so ustregli prošnji in se podpisali v spominsko knjigo, ter se informirali pri pregledovanju knjige o prejšnjih velesejmsklh prireditvah, nato pa odšli še v oddelek za zelenjavo in sadje, kjer so se poslovili od g. Lenard.a z izredno pohvalo. Po drevoredu so vteoki gostje prispeli v živalski park, nato 6e pa po pol-drugournem obisku nadvse zadovoljni i*o-slovili in se odpeljali na Brdo. I Danes ob 16., 18.30 in 21. uri SYLVIA SIDNEY v svojem velikem filmu pustolovščin in ljubezni „ GANGSTER JI" Gigantski boji ameriške policije z zločinci. Na splošno željo podaljšano: „ Popolna olimpiada Cene: Din 3.50, 4.50, 5.50 in KINO MOSTE ■ la" I n 6.50 I Čehi naj nam bodo vzor Lansko leto sem imel priliko spoznati na lici mesta ogromno delo češke sestre naše Cirilmetodove družbe, ki se imenuje Ustfed-ni matice šolska. Napisal sem tedaj o njej več člankov za slovenske liste, objavilo pa ga je le »Jutro«, dasi je Ustfedni matice školska (skiajšano UMŠ) vsenarodna nad-6trankarska češka organizacija. Ta članek pod naslovom »Učimo se od Cehov«, je ponatisnil največji čsl. dnevnik, Narodni Politika, od predsedstva UMŠ pa sem dobil zanj pismeno zahvalo. Ob občnem zboru Cirilmetodove družbe se mi zdi primerno priobčiti nekoliko suhih podatkov o delu njene češke sestre v preteklem šolskem letu, da bi se tem bolj vzbudila vest naše javnosti za naše narodno-obramibno delo. Pri presojanju čeških narodno-obrambnih vprašanj treba pomisliti, da se v Češkoslovaški briga vsaka vlada mnogo bolj za na-rodno-obrambna vprašanja kakor pri nas, in da se tam bije med Nemci in Cehi srdit boj za vsako ped zemlje, dočim so nas strankarski boji tako zaslepili, da mirno prepuščamo v obmejnih krajih prehajati v tuje roke velike komplekse naše zemlje. UMŠ je ogromna organizacija. Njena pisarna v Husovi t*idi v Pragi je pravo zasebno prosvetno ministrstvo, čigar pisarniške potrebščine in osebni izdatki so znašali lansko leto celih 410.297 K.5 £738.534 Din). Temu se ni čudita, ker je samo prejela 27.837 dopisov, odposlala pa še mnogo več. V preteklem šolskem letu je ustanovila UMŠ z začetnim prvim razredom v ponem-čenih in narodno mešanih krajih češke realne gimnazije v Hebu, Homnitovu, Češkem Kromsluvu in v Štemberku, razen tega pa še 1 obrtno šolo, 13 osnovnih šol ter 5 otroških vrtcev, a dva otroška vrtca 6ta dobila novi vzporednici. Šole ustanavlja UMŠ predvsem v tistih ponemčenih in narodno mešanih krajih, kjer je premalo čeških otrok, da bi se po zakonu lahko ustanovila češka državna šola. Henlein, vodja hitjerijanske stranke v Češkoslovaški, je sicer nedavno očital Cehom, da je po uradni statistiki 16.000 nemških otrok v čeških šolah, toda zamolčal je, da je tudi nad 5000 čeških otrok v narodno mešanih krajih v nemških šolah, ker ni taBačka«, ki je «lavil lSletnioo svojega delovanja. V nedeljo je bila otvorjena velika razstava znamk iz srednje Evrope, pri kateri so sos de.]ovali tudi inozemski razstavlialci. To je bila največja razstava te vrste doslej v na* ši državi. Z razstavo je bila združena tudi borza znamk. Na kongresu so bili zastopani filatelistični klubi iz Beograda, Zagre= ha, Ljubljane, Maribora, Celja, Sarajeva, Banjaluke, Splita, Dubrovnika, Novega Sa* da, Petrovgrada, Sombora, Velike Kikinde, Kragujevca in Šabca. * Zveza bivših salezijanskih gojencev in oratorijancev na Rakovniku v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo 13. t. m. ob 9. dopoldne. * Odlikovanje zaslužnega vojaškega duhovnika. Ob rojstnem dnevu Nj. Vel. kralja je bil odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje g. Ivo Kotnik, vojaški duhovnik beograjskega garnizona. Rodoljubnemu duhovniku in neutrudljivemu dušnemu pastirju m vzgojitelju beograjskih vojakov čestitajo vsi, ki ga poznajo in cenijo njegovo vzorno delovanje. * Štipendije francoske vlade za noro šol; sko leto so dobili med drugimi; Milena Rov* škova, Fran Mencinger, Božena Zajčeva, Vik tor Sonc, dr. Ivan Peršič, Siilva Antičeva in Lujo Šuklje, v®i iz Ljubljane. * Legionar Beneš se vrača v ŠpaniJo. »Jutro« je nedavno opisalo burne doživljaje češkoslovaškega rojaka Beneša. ki se je boril kot češki legionar v Rusiji pro'i Avstriji, potem v španski tujski legiji 'n naposled našel mir in lepo družinsko življenje v afriški oazi. od koder ga je pregnala španska meščanska vojna. V začetku svetovne vojne je kot avstrijski rezervni praporščak dezertirail v Rusijo, v češkoslovaški legiji je dosegel čin štabnega rot. mistra, v španski tujski legiji pa v 6 letih čin sergent-chefa. Mnogokrat je bil ranjen, prestal je nešteto velikih nevarnosti in ko so ga burni dogodki v Španiji pregnali iz mirnega zatišja, je spet na poti v nove burne doživljaje in nove nevarnosti. Tudi v gmotnem pogledu ima veliko škodo in obrnil se je za pomoč na legionarsko združenje v Pragi. Kot češkoslovaški legionar-invalid ima pravico do mesečne pokojnine 480 Din, a se je te pokojnine odrekel pred dolgimi leti, ko se je podal v Španijo. Iz Ljubljane se je spet podal na Sušak in od tam se namerava z ženo in otroci vrniti preko Francije nazaj v Španijo in na svoje posestvo. Žena in otroci so v šibeniški bolnišnici okrevali od posledic strašnega potovanja. -uinTi potom javne dražbe bo prodajalo Združenje usnjarjev za Dravsko banovino v skladišču tvrdke J. LavriC, Dolenjska cesta — Rudnik 24, v petek 11. septembra ob 14. uri. Prodanih bo cca. 18.000 kvadratov vegetabilnega in kromno strojenega usnja, cca. 3.000 kg gornjega in spodnjega usnja, cca. 1000 komadov čreslovlh svinjin, odpadki jermenov in jermenarske industrije, razne slane in suhe surove kože. Katalog se dobi pri Združenju usnjarjev in pri tvrdki J. Lavrič, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1. * Smrt popularnega srbskega tiskarnarja. V Beogradu je umrl eden izmed najstarejših tiskarnarjev prestolnice, ki je bil zapleten v hude politične borbe, ki jih je nekdaj vodila radikalna stranka proti režimu Obreno-vičev. Ta mož. ki je nekaj doživel, kar se menda še nobenemu tiskarnarju ni pripetilo, je Dimitrije Gavrilovič. Rodil se je v Beogradu in za tiskarnarja se je izučil v snbski državni tiskarni, ki jo je bila uredila radikalna stranka za svoje časopise in proglase. Ko je bil izvršen poizkus atentata na kralja Milana Obrenoviča, je oblast tiskarno radikalov zaprla in vse njeno osobje internirala v notranjost države na prisilno delo. Na prisilno delo je bil odgnan tudi Gavrilovič, ki je moral v Užiei tolči kamenje na cesti. Po vrnitvi iz internacije je zopet stopil v službo tiskarne, ki je bila formalno last radikalskega prvaka Ace Stano-jeviča. Pozneje, ko so postale politične razmere spet nevarne, so dali tiskarni novo firmo »Štaimparija Dositije Obradovič«. Pokojni Gavrilovič je to tiskarno vodil in leta 1901 je postal njen pravi lastnik. V zasluženi pokoj se je umaknil šele leta 1925. Pod imenom Cika Mita je bil priljubljen in čislan med vsemi starimi Beograjčani. * 0rkanske nevihte v Podravini. V vsej Podravini je bilo do sobote zelo vroče, v soboto zjutraj pa so začele besneti orkan« ske nevihte. V Novi Raci se je utrgal oblak NAJLEPŠI ČAS V ROGAŠKI SLATINI JE POSEZONA KI SE ZAČNE S 1. SEPTEMBROM — ZNIŽANE CENE! 1.OKTOBRA SE ZAČNE ! ZIMSKA SEZONA USPEŠNO ZDRAVLJENJE! — VES KOMFORT! — CENTRALNA KURJAVA — TEKOČA VODA! — GLOBOKO REDUCIRANE CENE! Vse informacije daje Ravnateljstvo banovinskega zdravilišča ROGAŠKA SLATINA in je naliv napravil po nasadih in tudi po nekaterih vaseh veliko škodo. Popoldne ob 3. se je |x>po!noma 9temnilo ln veipala se je toča, ki je več centimetrov na debolo pokrila tja. Veter je dosegel orkansko .silo rer poškodoval več hiš. Na Hofmanovi ope* karni v Bjelovaru se je zrušil dimnik, ogromno lipo na sejmišču pa je izruva'o s koreninam;, v mnoge bjelovarske hiše .ie vdrla voda. Nevihte so besnele tudi okrog Koprivnice. Vihar je podira! brzojavne drogove ter razdiral strehe. Ko so popravlja« li električno omrežje, je nadzornika An na Ivanuša ubil električni tok. Tudi v nedeljo je močno deževa'o in so hudourniki zasuji s kamenjem in peskom mnoge nasade. v dveh dneh so jxrvzročrle nevihte milijonsko škodo * Gostivarska elektrarna ae je pokvarila pet minut po otvoritvi. Gostivar z okolioo je težko pričakoval električno razsvetljavo. Dolge mesece so gradili in urejevali hidro-električno centralo na Vardarju pri Vruto-ku. ki naj bi dajala električno razsvetljavo Gostivarju in širši okolk-i. V nedeljo se je velika množica gostiva rs koga prebivalstva zbrala na trgu pred cerkvijo sv. Save in pričakovala električno luč. Napovedana je bila tudi primerna svečanost ob otvoritvi tako težko pričakovane električne centrale. Ob 7. zvečer so vse žarnice zasijale, a čez 5 minut so že ugoenile v neprijetno presenečenje zbrane množice. Takoj »o poslal nekaj ljudi proti Vrutoku. od tam pa so jim prihiteli že drugi nasproti z neprijetno vestjo. da jo počila v centrali cev iz armiranega betona. Škoda je precej velika in popravljanje bo trajalo več tednov, ker morajo izmenjati celo betonsko dovodno cev. Lastnik električne oentrale, ki je imela tako smolo pri otvoritvi, je gostivarska občina. Njen odbor je takoj odredil preiskavo. ki bo skušala ugotoviti vzroke nesieče. + Ant. Rad. Legata enoletni tečaj Ma. ribor. Vpisovanje dnevno od 10. do 12. in od 4. do 6. ure v šalskj pisarni, Vrazova ul;ca 4. šolski programi brezplačni, znižana šolnina. Laatni dijaški internat. Začetek 9. septembra. * Tovarna JOS. RE1CH sprejema mehko in škroblieno perilo v najlepSo izdelavo. Iz Ljubljane u_ Mednarodni kongres ženskih organizacij t Dubrovniku. Ministrstvo protnela ie dovolilo udeleženkam kongresa četrtinsko vožnjo po vseh železnicah in parnikih, ki so v državni upravi. Najbolj ugodna je vož* nja preko Splita z železnico in od tam s parnikom do Dubrovnika. Cena tja in na« zaj 314 Din. Delegatke se odpeljejo '26. t. m. ostale udeleženke pa se morajo odpelia* ti vsaj do 30. t. m Legitimacije Jugaslo-venskega ženskega naveza dobe članice v Zvezi včlanjenih društev v petek 12. t. m. od 9. do 12. dopoldne in od 4. do 6. popoldne v damski sobi kavarne Emone po 5 Din. Na parnikih Dubrovniške in Jadranske plovbe je popust polovičen. Natančnejša poias* ni'a za [>otovanje v Dubrovnik so bila objavljena v »Jutru? ?t. 202 ter obširneje v »Glasniku« J2S, številka za avgu«t, ki jo dobe članice takisto v petek po 2 Din. Pismene prijave sprejema predsedstvo Ljub« liana, Staničeva 1. samo do 12. t- m. Pri neredni stolici, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna Franz-Josefova grencica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. -— V zdravniški praksi se uporablja Franz-Josefova naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih. OgL r««. & m. is«8s>-j u— Vrsto narodnih obifajev, ki so ohranjeni pri nas edinoje še v Beli Krajini, bodo izvajali naši rojaki iz Metlike in, Črnomlja v nedeljo 13. t. m. na letnem sokolskem ie« lovadišču v Tivoliju. Že pred leti, ko so bili v Ljubljani -slovanski plesi r so Be'okra-jinej izredno zanimali. Tem bolj bodo zdaj, ko pride v Ljubljano skupina 62 deklet, že= na, fantov in mož, pa tudi dečkov. Izvajali bodo narodne običaje, poleg črnomeljskega in metliškega ko"a, in sicer Robčice-, >Re« letcar, vPetelinji boj« in »Turn«. Vse to So izredno interesanini običaji, ki so olira« njeni edino le v Beli Krajini m imajo zve_ zo z davno, davno minulosti«. Izvajal se bo tudi Most -, katerega smo prvič videli na »slovanskih plesih«:. Začetek bo točno ob 15. uri, prostor: letno telovadišče Sokola v Tivoliju Prodaja sedežev po 12, 1o in 8 Din v knjigarni Glasbene Martice na Kongresnem trgu. u— Česa se bo učila naša mladina v glas« benih tečajih? 1. Otroški pevski zbor najmlajših (od 3. do 7. leLa), ki je že lansko leto večkrat nastopil, bo svoje delo nadaljeval in fie izpopolnil s praktičnim pou* kom v glasbeni teoriji in s skupno igro na otrokom primernih inštrumentih. 2. MJadin-ski pevski zbor. ki se bo |x> potrebi deli! v dve skupini, bo nudil šo!&ki ir»ladinj priliko, da obnovi in poglobi v šali pridobe ljeno znanje petja in glasbene teorije in da se pod strokovnim vodstvom uči harmonije Letni obračun Narodne odbrane Oblastna skupščina in revija vzornega nacionalnega dela Ljubljana, 7. septembra. Oblastna organizacija Narodne odbrane je zase počastila rojstni dan Nj. Vel. kralja Peitra II. s tem, da je v dvorano Delavske zbornice sklicala svojo glavno skupščino, ki ji je prisostvovalo 150 delegatov v imenu 34 krajevnih organizacij im 37 poverjen ištev. NO je dan svojega zbora določila že v času, ko naše Sokolstvo še ni objavilo svojega velikopoteznega načrta za proslavo današnjega praznika, pa je na ta način moralo nuino priti do ločene prireditve. Samo p^) seb. p* se razume, da se ie NO ude'^ži'a tud svojim okriljem organizira neso mladino Staro, preležano, nemoderno blago tega pri nas ne dobite. Na&a trgovina je nova. „ManufakturaM k. d. trgovina, ki vas ieli boljše postreči Mestni trg 17 ter sania tvori male skladbe na primerna besedila. Najuspešnejše pesmi bodo izvaja« ne. 3. Vsi oni, ki jih nerazvit duh ovira pri petju. se bodo vadili v posebnem tečaju, ki je tekom let pokazal presenetljive uspe* he. 4. Poleg navedenih predmetov se bo vr_ šil pouk klavirja, violine, vršile se bodo an-sambl&ke vaje godal in poučevada «e ho igra na harmonike (vseh vrst). Harmonikarji, ki ho se lukaj učilj so že lani želi ve« like uspehe na različnih prireditvah, med drugim na novinarskem koncertu. Starši hitite z vpisovanjem! Prijavo dnevno od 10. do 11. in od 13: do 17. ure, Bleiweisova c. 21. priti. Kolektura drž. razredne loterije dr. H. SVOBODA Ljubljana — Tavčarjeva 1-1. naznanja, da so srečke za 1. razred 33. kola DOSPELE. .....................M............. u— Sola Glasbene Matice ljubljanske je že začela z rednim poukom. Letošnje število učencev je prav tako veliko kakor lan« sko, novi pa se sprejemajo še vedno v običajnih uradnih urah v pisarni Glasbene Matice. Starše opozarjamo, da takoj vpišejo gojence za posamezne glasbene predmete, jx»ebno pa opozarjamo še na vpl6 v glasbe« ni otroški vrtec, ki začne 1 rednim poukom 1. oktobra. u_ Sokolska prireditev ▼ Mostah se v nedeljo ni mogla vršiti zaradi neugodnega vremena in je preložena na današnji praz« nik. u_ Priglasi za vpis na državni konserva^ torij se sprejemajo v prihodnjih dneh dnev« no od 9. do 12. ure v konservatorijski pisarni v Gosposki ulici. Sprejemni izpiti bodo od 10. do 13. t. m. u— »Gangsterji« v moščanskem kinu. Kino v Mostah, ki je imel v zadnjem času na programu prav izvrstne filme, bo začel danes predvajati izredno zanimivi in napeti film »Gangsterji«. Delo nam riše življenje zloglasnih ameriških tolovajev. Glavno vlogo igra Svlvia Sidnev kot ljubimka, gang-gterja, o katerem pa no ve .da je zločinec. Policija jo prime in sodišče jo obsodi na 15 let ječe. Zelo napete so scene, ko po nedolžnem obsojena pobegne in beži potem pred policijo in gangsterji. Kritika pravi, da so zlasti dobro podane scene o borbah z gangsterji in da si zaradi tega nepoznava-lec ameriških razmer lahko po tem filmu napravi predstavo o tem strašnem ameriškem zlu. Opozarjamo, da se bo poleg »Gansterjev« predvajala tudi x Popolna olknpijada«, kar bo zanimalo predvsem naše športnike. Predstave danes oh 16., 18.30 in 21., v sredo pa ob 16.30 in 20.30. Ne zamudite. u— Enoletna privatna trgovska šola, zna« ni Cliristofov učni zavod. Ljubljana. Domo« branska 15. vpisuje zdaj že redno vsak dan dopoldne in popoldne. Priporočamo, da osebno vprašate a'i pišete po brezplačni šol* skj prospekt, da sjx>znate to našo najstarej. šo, odlično privatno šolo. Lastno novo poslopje. Poučujejo prvovrstne kvalificirane učne moči, profesorji. tk>lnina 120 Din, revnejši popust. Pouk se prične 1. oktobra. Za* vod obstoji že 33 let. u_ Avtomobilski izleti; 17. do 24. septembra v Rim. septembra enodnevni izlet po Koroški. Prijave; Okornova iz;]etna pisarna. Ljubljana, hotel Slon. tel. 26«45. u— Šolopetje. mladinsko posamezno petje v zvezi s teorijo in glasovno izobrazbo, kla« vir. violino in mladinsko harmoniko vseh vrst poučuje profesor Repov? Ivan, Poljanski nasip 12. III-, vrata 15. Prijave dnevno isto tam. u— Vabimo vse, ki bi se radi dramatsko udejstvovali, da se prijavijo na Šenjakob-sko gledališče v Mestnem domu pismeno •H ustmeno od 9. do 11. t. m. ob 20. I&PA DELAKOVA SOLA ZA RITMIČHO CIMhASTIKO I^IHETHlŠKm«^^^ f SlKlČE^lOK^CAieS^!! .VPIS DNEVNO 0010-14- — pa organizacija vzdTžema napreduje in rase. Na vsem področju oblastnega odbora je organizirano sicer samo 533 izvršilnih članov. a ta mala številka predstavlja ogromno moralno silo. Zmerom je NO zastopala tezo. da ji ni potrebno število, temveč kvaliteta. V zaključku svojega govora jc dr. Cepuder poudaril, da nam je nujno treba odločnih dejanj v smeri popolne socialne reforme pod zastavo jugos-lovenskc-ga narodnega in državnega edinstva. O podrobnem delu organizacije je poročal ta jmik Matelič. ki je med drug m navajal. da je na področju oblastnega odbora organiziranih v ce'ot.i 3436 članov. Pover-jeništvi vSt. Jerneju in Planini sta se v teku leta preuredili v krajevno organizacijo. NO je v zadnji poslovni dobi sodelovala pri 14 prireditvah javnega značaja, za svoje članstvo pa je priredila 27 širših sestankov i*n še množico manjših zborovanj. O denarnem gospodarstvu je poročal blagajnik Kobenter, z« uredništvo »Pohoda« pa prof. Prosenc. Ko je bil na predlog rcvi-zoria Dežele »oglasno snrejet absolutorij. je bil med živahnim odobravanjem izvoljen za novega predsednika direktor velesejma dr. Dular, v odbor na šentjakobski župnik Barle. direktor dr. Dolar iz Kreni«. FaTčmk iz Hrastnika, stavbenik Kale, Kobenter z Ježice. dimnrikarski mojster Lip-nik. odvetnik dr Lulik. Parzer. prof. Prosenc. zobni zdravnik dT. Rant. dipl. fil. Bo ian Santel. prof. dr. Turk in učitelj žvan s Slovenskega Javornika. v nadzorni odbor pa Bizjak Dežela. Fincinger, dr. Jama, Matelič, dir. Mejač, Boris Roš in Jaka Spicar. „_ Gg. trgovci! Pr! nakopa Mskfli po- | trebSfin dosežete najugodnejše cene pri tvrdki Iv. Bonač, nasproti glavne pošte. u_ Plesna šola Mete Vidmarjeve. Vpisovanje v šolo za umetniški ples in plesno gimnastiko v6ak dan od 18.—19. ure, Gaje-va 9. ZOBOZDRAVNIK DR. SAVO PIRC zopet redno ordinira GAJEV A III. TEL. SS4I DR. DEREAN1 ZA OČESNE BOLEZNI NE ZDRAVI DO SO. SEPTEMBRA Dr. JOŽE JAKŠA zopet redno ordinira Dr. Zdenka Tominšek s peci j ali s tka za kožne bolezni in kozmetiko zopet redno ordinira Ljubljana, Ciril-Metodova ulica 16. u_ Sokol I Tabor poziva tekrvadečečlanstvo in naraščaj, osestnik na Glavnem trgu, ki je obesil na strehi svojega velikega poslopja zastavico, ki ni bila dolga niti meter. Ker se ljudje nad takimi nedostat-ki po pravici zgražajo, opozarjamo prizadete, da si za bodoče nabavijo primerne, dovolj velike in lepe zastave. HALO! HALO! Tisti, ki se še niste prepričali, prepričajte se, da najboljše in najcenejše kupite manufakturno blago, razne cenene ostanke, ter vse vrste zgornjega, kakor tudi spodnjega usnja v novi trgovini v Celju, Razlagova ulica 8. hiša g. Stossl, nasproti Borzi dela- Za obilen obisk se priporoča PAVLA RABIČ e— Dve žrtvi napadalcev. V neki gostilni v Žalcu so se v nedeljo popoldne stepi! gostje. Ko je hotel 32-letni Franc Gobec, hlapec pri trgovcu Vizovišku v Žalcu, ki ni bil udeležen pri pretepu, stopiti iz soba v kuhinjo, mu je neki moški zagnal krožnik v glavo. Gobec jc dobil veliko rano preko čela. Značilno je. da je prejel Gobec, ko je po prvi zdravniški pomoči prosil nekega Žalčana, da bi ga prepeljal s svojim avtomobilom v cclisko bolnišnico, osoren odgovor, da je škoda /a avtomobiL Ko je šel 34-lctni posestnikov sin Franc Povalej od Sv. Primoža pri Št. Juriju oh juž. žel. v petek po cesti iz Celja proti Lev. cu, so ga napadli neznani moški s koli ter ga močno poškodovali po glavi in vsem telesu. Poškodovanca se zdravita v ce'jski bolnišnici. c— Kino Union. Danes ob 10. matineja; »Zlata mrzlica«. Ob 16.15, 18.30 in 20.45 v©, lcfilm »Rdeči jezdec« in zvočr.i tednik. e— Kino Metropol. Danes ob 10.30 predstava i»o znižanih cenah. Vsi prostori po 3 Din. Ob 16., 18.15 in 20.30 »Mala Katarina« (Frančiška Gaalova). V sredo, četrtek oŠ 18.15 in 20.30. Iz Maribora a— Praznik studenških gasilcev. V nedeljo dopoldne je bila v Studencilh slovetna proslava 15 letnice obstoja in delovanja prostovoljne gasilske čete v Studencih. V soboto zvečer je bila slovesna baklada, nakar je bila v sejni dvorani slavnostna seja. na kateri je govoril četni p rod sodnik župan Kaloh. V nedeljo ob 10. je bila pred Gasilskim domom služba božja, ki jo je imel stolni dekan dr. Cukala. Močno deževje je preprečilo izvedbo ostalega izčrpnega programa. a— Napredovanje. Za rezervnega majorja je napredoval g. Jakob Perhavec, predsednik mariborskega Združenja rezervnih oficirjev. a— V Hutterjevi tekstilni tvornici normalno obratovanje. Včeraj so pričeli delavci v Hutterjevi tvornici z delom v normalnem obsegu. rKINO IDEAL1 I Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 uri ZADNJIČ WARNER OLAND v filmu I VAMPIR PARIZA I JUTRI: 1 G»iy G rant, Elisa Landi I „Žena zapoveduje* a— Študijska knjižnica v Mariboru. Z 9. .t m. se zopet uvedejo običajne madue ure. Čitalnica bo odprta vsak dan od 15. do 18. ure, v istem času se bodo izposojale tudi knjige. a— Na gospodinjski goli šolskih sester v Mariboru bo vpisovanje v kuharski tečaj 13. t. m. ob 9, v gospodinjsko šolo in tečaj za šivanje pa 15. t .m. od 8. do 12. ure. a— Smrt j>Iovskega generala«. V Noršin-cih je premini! daleč naokrog znani posestnik Janez Žemljic. Bil je znan kot »lovski general«. Rajni je bil original starega lovca in prleškega kmeta. a,— Smrt v trgovini. Ko je včeraj zjutraj okoli 9. ure prišla 88 letna žena zasebnega uradnika Marija Frasova, stanujoča v Ribniškemu selu v Krčevini v trgovino. A. Ošla-ka na Glavnem trgu, ji je nenadoma postalo slabo in je nekaj trenutkov zatem izdihnila. Zd ravnik dr. Zorjan je ugotovil, da je nastopila smrt zaradi posledic srčne kapi. a— V smrt. Včeraj so našli v Studencih obešenega 431ctnega slugo pragovne sekcije Ivana Korošča. Mariborski reševalci so ga izkušali z umetnim dihanjem obuditi k življenju, a je bilo vse zaman. Pokojnik je zapustil štiri nepreskrbljene otroke. Vzrok samomora ni znan. a— Jetnik ubil sojetnika. Včeraj dopoldne so našli mrtvega v celici jetnišnice tukajšnjega okrožnega sodišča 43-l>etnega jetnika Antona Uranjeka. Pokojnik je bil nekoliko slaboumen in je imel sojetnik 28 letni Koloman Vrečič nalogo ,da pazi nanj ker se ga je zdaj pa zdaj lotevala razbarita napadalnost. Vrečič je izpovedal, da je Uranjeku postalo slabo in da je nato umrl. Ker pa so na glavi pokojnega Uranjeka opazili rane, je bila včeraj popoldne izvršena sodna obdukc'ja Uranje-kovega trupla. Domnevajo da je Uranjek najbrž navalil na sojetniškega paznika Vrečiča, ki se je branil na ta način, da je zgrabil Uranjeka za ]ase in ga buta! z glavo v zid, kar je povzročilo smrtno nevarne poškodbe, za katerimi je Uranjek umrl. Sokol Javni nastop Sokola-Moste Danes ob 16. se bo vršil v Mostah javni telovadni nastop. Na čel s t vo je z vztrajnim delom pripravilo pester spored, ki bo gotovo zadovoljil občinstvo Moščanski Sokol ie eno izmed društev, ki delujejo v revnih delavskih predmestjih, kjer je delo zelo težko v socialnem in vzgojnem pogledu. Mladina često dorašča, prepuščena sama sebi in slabi družbi. Sokol mora znati sam privabiti in tudi obdržati mladino, da ne zaide na slaba pota. Vzgajati mora ne_ le telesno zdrav, temveč tudi duševno krepak rod. Moščanski Sokol se te svoje naloge dobro zaveda in. ko ima pod svojim praporom poleg člansrtva in naraščaja nič manj kot 150 dece. jc tudi dokaz, da njegovo delo pri vseh težavah uspeva. Društveno delo, v prvi vrsti pa telovadba, ki /e središče sokolskega udejstovaraja, pa je ofežkočeno zaradi pomanjkanja prostorov. Društvo se »daj neumorno trudi z urejevanjem bodočega letnega telovadišča. Treba pa bo tudi čimprej misliti na ustanovitev lastnega doma. ker bo sicer zelo otež-k o če na zadovoljiva vzgoja mladine enega največjih ljubljanskih okrajev. Da rmogo-či tudi najrevnejšim dostrrn v telovadnico, obdaruie društvo vsaj enkrat letno z raz-ni»ni deli oblačila one reveže, ki ne premorejo niti pnodnje obleke. Spričo velike revščine pa društvo b^-ez rvomoči ne more lajšati največjega gorja. Uprnva se obrača do vseh svojih prijateljev, članov in nečlanov. da bri s po šefom iavneia nastopa omogočili društvu tudi v bodoče uspešno delovanje. En dan v Primorju Ljubljana, 7. septembra. V Ljubljani imamo jesen, v Primorju pa še sonce sveti. Nis^m si mogel kaj, da ne bi se v soboto in nedeljo umaknil deževnemu vremenu. Kam pa naj grem za tako kratsk čas? Obiskal sem Gornji Jadran. Zjutraj ob pol sedmih sem sedel pred IVTikličem v avtobus Ljubljana—Sušak Kote] sem tak0 rekoč preizkusiti še to zvezo Avtomontaž?. Potnike sta odpeljala dva elegantna in sigurna avtobusa. Udobno smo se vozili skozi Vel. Lašče, Ribnico in Kočevje, čez Brod na Kolpi in Delnice skozi Gorski kotar proti Hrv. Primorju. Kralkcčasno pot — posebno, če ne dežuje. Ko je vešča roka šoferja Jožeta ustavila vozilo pred »Kontinentalom« na Sušaku. so se pljuča široko odprla za n:orski zrak. a Toda na Sušaku je bila jugovina. zdaj burja, zdaj sonce, zdaj dež. Torej naprej! Po obedu v >S'-aviji« hajd na s,TopolP«. Jugovina ni hotela odnehati. Ko sem že bli na ladji, je razbjčala morje z eno tistih ploh, ki pridejo prav tako nagl0 kakor zopet minejo. Kcmaj smo se oddaljili iz sušaškega pristanišča, že je posijalo sonee. A v Kraljeviči, kjer sem izstopil, sem moral ugotoviti, da ni padla nitj kap--]ja dežja, kaj še, morska voda je krepko oblivala telesa kopalcev, k} hečejo izkoristit: ugodno vreme do zadnjega. Lep je dom Franje Tavčarjeve, last ljubljanskega Kola jug. sester, pravcati grad na živi skali. Lep na zunaj, udoben v notranjščini. Tam preživlja iepe jesenske dneve septemberska kolonija naših Kala-šic. Imajo se imenitno. Prostorne sobe, izvrstna oskrba — vse za borih 35 Din dnevne. Sezija eenenega grozdja, smokev iaa ribe naravnost vabi semkaj. Povedali so mi, da imajo še nekaj prostih m"st; k-j mur je drago, naj se oglasj naravnost tam, sprejet bo dobro ter izvrstno oskrb^ van. Meni je bilo naravnost žal. da nigem mogel potegniti bivanja ped streho go stoljubnega doma preko n^lje. Ravno ko sem odhajal, se je obetalo toplejše vre' me- Vrnil sem se po isti poti. na Sušaku pa *em imel ravno še dovolj časa, da s. m opazoval življenje na slavnem prehodnem moitu iz Jugoslavije v Italijo. Tam onstran vlada mrtvilo. Tramvaji prazni. Na našem delu živahno, naravno, tam preko narejeno. Ob pol treh popoldne nas je pred »Kontinentalom« zopet naložil avto- bus in smo zdirjali čez Delnice, Brod, Kočevje itd proti Ljubljani, kjer smo se zadovoljni izkrcali kmalu po osmih zvečer. Vsem, ki utegenejo, priporočam takšen izlet, samo s to razlino, da naj bo nekoliko daljši. Avtomontaža prodaja tudi povratne vozovnice z veljavnostjo 14 dni. Gospodarstvo Narodna banka nadaljuje s politiko dviganja dinarja Znižanju odkupne cene za zlato je sledil padec tečaja angleškega fanta Že v nedeljski številki smo na tem mestu opozorili na važnost najnovejših ukrepov Narodne banke, ki kažejo da obstoja tam nadalje tendenca dvigati naš dinar, kar ne bi bilo v interesu našega izvoza in razvoja našega gospodarstva, ne samo zaradi tega. ker bo izvoznik pri odkupu kmetijskih proizvodov za izvoz prisiljen znižati odkupne cene, če bo za izvozne devize prejel manj dinarjev, temveč tudi zaradi tega, ker predstavlja ncstalnost glede politike Narodne banke nesigurnostni moment za vsako izvozno kupčijo. Izvoznik mora računati z rizikom, da bo ob vnovče-nju izvoznih deviz tečaj znova nižji, kakor pa je kalkuliral ob izvozu. Ponovno smo že poudarjali, da je za normalen gospodarski razvoj, zlasti pa za razvoj našega izvoza, potrebna čimvečja stabilnost glede deviznih tečajev Izvoznik nima ni-kakega namena v zvezi z izvozom še speku lirati z valuto, saj je izvoz sam na sebi dovolj riskanten in bi se vsak rad izognil še dodatnemu valutnemu riziku. Zlasti v sedanjem času izvozne sezone bi bila v prvi vrsti dolžnost Narodne banke, da skrbi za čim večjo stabilnost teč?jev tudi na svobodnem trgu. Sedanji čas zares ni primeren za kake poizkuse dvigati dinar, ker mora biti prvi naš interes, da čimprej in čim bolj vnovčimo produkcijske presežke. Če povzroča povečan izvoz v jesenski sezoni večji dotok deviz na trg, tedaj naj Narodna banka te devize pokupi, saj jih bo dobro potrebovala pozneie, ko bo prenehala izvozna sezona in bodo tečaji na svobodnem trgu kazali zopet tendenco dviganja. Znižanje odkupne ccne za zlato od 51 na 50 Din za gram čistega zlata te sicer neposredno brez večjega pomena. Že v nedeljski številki pa smo poudarili načelno važnost tega ukrepa, ki nam kaže, da obstoja pri Narodni banki še vedno razpoloženje dvigati zunanjo vrednost našega dinarja, ki je kakor rečeno, v nasprotju z željami gospodarskih krogov in l interesi naše izvozne kupčije. V rcsnici ta ukrep ni ostal brez psihološkega vpliva na devizni trg, kjci se jc zaradi bojazni pred nadaljevanjem politike dviganja dinarja pojavila večja ponudba in so tečaji pričeli popuščati. Da ta bojazen ni neupravičena nam priča dejstvo da je Narodna banka prenehala odkupovati na prostem trgu odn. v privatnem kliringu funte po 238 in je znižala ta tečai za 4 Din. tako da je funt padci danes na 234. V začetku letošnjega leta je funt notiral še 252 Din in je torej od tedaj nazadoval tečaj za 18 Din pri funtu. Naši izvozniki so zaradi teh dogodkov vznemirjeni in sc boje sklepati izvozne kupčije, ker ne vedo kakšni ukrepi bodo še sledili Vprašujejo se, kakšna je korist za naše gospodarstvo, če Narodna banki potisne tečaje navzdol, če s tem povzroča v sedanji izvozni sezoni motnje pri izvozu. Kakšno korist pa naj ima od tega zlasti naše kmetijsko prebivalstvo, ko morejo imeti ti ukrepi le posledico, da bodo popuščale cene kmetijskim proizvodom, medtem, ko bi moralo vse naše prizadevanje iti za tem, da se cene našim kmetijskim pridelkom dvignejo, da bo kmet lahko plačeval svoje dolgove. Znatno povečan uvoz avtomobilov Nemčija izpodrinila Ameriko Letos kaže uvoz avtomobilov znova znatno povečanje. V prvem letošnjem polletju smo uvozili 187 tovornih avtomobilov (lani 66, predlanskem 74) in 685 osebnih avtomobilov (lam 480, predi. 156). Vrednost uvoženih avtomobilov je letos znašala v prvem polletju 29 milijonov Din (osebni 20 milijonov, tovorni 9 milijonov) nasproti 18 milijonom v lanskem prvem polletju in 7.7 milijona Din v predlanskem prvem polletju. Tudi uvoz motociklov je bil velik in smo motociklov uvozili 229 nasproti 88 v lanskem prvem polletju in 17 v predlanskem prvem polletju. Vrednost letos uvoženih motociklov je znašala 1.1 milijona Din. Glede razdelitve uvoza na posamezne države vidimo znatne spremembe. Pri uvozu osebnih avtomobilov je prišla na prvo mesto Nemčija (lani USA), saj je znašal uvoz iz Nemčije 50% vsega uvoza v vrednosti 10 milijonov, šele na drugem mestu z deležem 34% so Zedinjene države, od koder smo lani uvozili še polovico vseh osebnih avtomobilov, dočim je uvoz iz Nemčije predstavljal le četrtino vsega uvoza. Tudi pri uvozu tovornih avtomobilov je Nemčija daleč izpodrinila druge države v našem uvozu. Uvoz nemških tovornih avtomobilov se je dvignil od lanskih 0.7 na 59 milijona Din, kar predstavlja preko 60% vsega uvoza tovornih avtomobilov. Gospodarske vesti Po oranje turističnega pr<>meta. Turistični oddelek ministrstva za trgovino in industrijo objavlja podatke o turističnem prometu v letošnjem letu. Od začetka leta do konca avgusta je znašalo število turistov 696.9H3, to je za iS1.5€8 turistov več nego lani v istem razdobju. Povečanje znaša po številu turistov okrog 23°/o. Predvsem je naraslo število jugoslovenskih turistov, in sicer od lanskih 431.766 na 551.821, nekoliko pa se je dvignilo tudi število inozemskih turistov, namreč od lanskih 183.659 na 145.112." Prirastek prt številu inozemskih po* setnikov je torej znatno manjSi, navzlic le-mu pa je pri inozemskih poeetnikih število nočnin naraslo za 41.416. kar pomeni, da so se inozemci povprečno dalj časa mudi* li pri nas, medlem ko je število nočnin pri domačih turistih navzlic povečanemu številu nazadovalo za 57.193. Domačini so torej prišli v večjem številu, toda so se manj ea«a mudiU v turističnih krajih. = Za dve in pol milijarde bomo letos izvozili pšenice in koruze. Po vesteh iz Vojvodine in iz drugih krajev naše države bomo letos imeli rekordni pridelek koruze, kakršnega nismo zabeležili Se nikoli. Strokovnjaki računajo, da bomo imeli koruze za izvoiz, bodisi v zrnu ali v predelani obliki (kot pitano živino, svinje in mast) naj* manj 200.000—250.000 vagonov. Če računamo. da bo znašala povprečna cena manj nego 100 Din za stot, bomo za to koruzo dobili 2 milijardi Din. Za pšenico pa bomo dobili okrog pol milijarde, če upoštevamo najnižjo cenitev izvoznega presežka 50.000 vagonov in če kalkuliramo za se* danje tržne razmere izredno nizko ceno 100 Din za stot. Strokovnjaki zatrju.ieio, da predstavlja letošnji pridelek žita redki rekord, ker nam je usrodno vreme naklo. nilo obilen pridelek tako pri pšenici kakor pri koruzi. = Pasivnost naše trgovinske bilance. Kakor smo svoj čas poročali, je znašala pasivnost naše trgovinske bilance v prvem letošnjem polletju po oficielnih številkah 369.2 milijona Din, Ponovno smo že ome. nili. da je ta številka v toliko netočna, ker je pri vrednosti uvoza upoštevan tudi uvoz zlata. V podrobni statfsfki naše zu. nanie trgovine za prvo polletie. k! jo je te dni izdalo finančno ministrstvo, ie sedaj objavljen tudi pregled naše znanje trgovine po mednarodni klupjfkflciH dolpa kjer je posebno izkazana vrednost zlata »n plemenitih kovin za monetarne svrhe, V letošnjem prvem polletju smo uvozili za 45.3 milijona Din zlata in plemenitih kovin (v glavnem gre le za zlato, ki ga je prenesla Narodna banka iz Pariza v Beograd) nasproti 65.6 milijona Din v lanskem I. polletju in 14.3 milijona Din v prvem polletju predi. leta. Znesek letošnjega uvoza zlata seveda neupravičeno povišuje vrednost uvoza in s tem tudi pa-I sivnost trgovinske bilance. V čistem blagovnem prometu je znašala v resnici letos v prvem polletju pasivnost 323.9 milijona dinarjev, dočim izhaja iz skupnih številk višja pasivnost 369.2 milijona Din. = 0'ajšanje uvoza bombažnega predlva ii Anglije. V zvezi z uvedbo uvozne konj trole je odbor za izvajanje uvozne kontro_ le pri Narodni banki določi], da bo izdajal devizna dovoljenja za uvoz iz Anglije le v višini 50% lanskega uvoza." Sedai poročajo iz Beograda, da je uvedeno liberalnej-še postopanje glede uvoza bombažnega pre» diva iz tarifne štev. 274. carinske tarife za potrsbe kmečkega prebivalstva pri tkaniu na statvah. Za povečanje tega odstotnega kontingenta na 70% lanskega uvoza nam je Anglija zajamčila izvoz nekaterih naših proizvodov. — Licitacije. Dne 10. t. rn. bo v mže- njerskem oddelku štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za popravilo krova na objektih vojašnice »Vojvode Mišiča« v Ljubljani. Dne 14. t. m. bo v intendaturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za nabavo alkoholnega kvasa. Vrše se ofertne li citaci.je za nabavo mesa za vojaške potrebe za čas od 1. oktobra 1936 do 31. marca 1937. in sicer: 12. t. m. v Celju in Škof ji Loki, 14. t. m. v Ljubljani, 16. t. m. v Mariboru in Bohinjski Beli in 18. t. m. v Novem mestu in Mojstrani. Dne 18. t. m. bo pri ekonomskem oddelku generalne direkcije drž. žel. v Beogradu ofertna licitacija za dobavo usnjenih jermenov in dne 24. septembra za dobavo raznega stekla. Borze 7. septembra Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali skoro nespremenjeni. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.62, angleški funti pa so popustili k*r za 4 touke od 238 na 2M. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih r>o 8.57, v angleških funtih po 234 in v grških bonih po 30. dočim je bilo za španske pezete povpraševanje po 5.00. Nemški klirinški čeki so ponovno nekoliko prepuščali in stanejo v Ljubljani 13.40 v Beogradu 13.3423 in v Zagrebu 13.3250 odnosno za 15. oktober 13.21. Klirinške nakaznice v lirah so bile v Beogradu zaključene po 3,20. Na zagrebškem efektnem tržišču notira vojna škoda 365 denar brez promet« (v Beogridu zaključki po 367.75), Tudi v ostalih državnih vredintfah ni bilo premeta. Ilrvtt* Ljubljana. Amsterdam 2065% — 2979.90, Berlin 1754,Vi — 1708.42, Bruselj 737.30 — 742,46. Curih 1424 22 - 1431.29. Lonlon 219-59 — 221.64, Newvork 4333 22 — 4369.53 Pariz 287 57 _ 289. Praga 180,33 181,44, Curih. Beograd 7, Pariz 20.1925. London 15.46, NewvoiU 306,75. Br,i*e|i 51.M5, Milan 24.1250 Amsterdam 208.2250, Berlin 12335. Dunaj 57.*\ Stockholm 79.0750, Oslo 77.65, Kobenhavn 68.79«), Prana 12,6? Varava 57.7250, Budimpešta 61. Atene 290. Efekti Zagreb. DrEavne vrednote: vojn® škoda za sept, ^ okt, 365 den., 4% agrarne 47.50 den . tfV« begiUŠke 68.50 den., 7*/» invast. 82.50 den.. 7«/e stahlliz. 82.75 - 83-23, 7'/» Drž. hip 1wika 86 25 den-, 7«/» BUir 73..V} den. 8®/o lilair 83.50 den.; delnice: PAB 233 den., Trbovelj*!*« 135 _ 140, Sečerana Osijek 122 - 130. Beograd Vofna Skoda 367 50 — 368 (36775). 4% aarame 48 — 48.50, G°/t beg. luške 69 20 ^ 69 50 7•/» Invest. 84 „ 84.50 (84 50) 7"/a stabiliz - (P3 25), 7"/« Bluir 74,5o - 75 (74.50). S% Blair 85 bi., PAB 237.50 - 240 (236 _ 238). Blagovna triišča 2ITO *+" Novosadska blagovna borza (••. t m.) Tendenca mirna. Pšenica (cene »Priza-dp <>: potiska Slep. 79 kg 2% 132.50—137, gornjebaška in gornjebanatska 79 kg, 2% 127.50—137; baška, 79 kg, 2% 125.50—129; sremska in slavonska, 78/79 kg 3% 119.50— 123. Rž: baška nova 104 — 106 Jetmen: baški in sremski novi 64 kg 90—92. Oves: baški, sremski, slavonski novi 87.50—90. Turščica: baška in sremska 89—90. Moka: baška, sremska, slavonska in banatska »Og« in »Ogg« 205—215; >2< 185—195; »5« 165—175; »6« 145—155; >7« 125—135; >8« 95—100. Otrobi: baški 71—73; banat-ski 69—71; sremski 70—72. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 160—162.50; z vrečami 170—172. Borzi jutri ne bo poslovala. HMELJ + Žatee. 5. septembra. Čeprav obiranje hmelja v žateškem okolišu še ni končano in bo trajalo najbrž še teden dni, je trgovina s hmeliem prišla v polni tek. Pričetne cene od 8 biLi po večini prizadeti inozemski avtomobilisti, ki so Bajni ali t gvojimi družinami prišli v naša letovišča ali zdravilišča- Ako ne bomo z odločnimi ukrepi poizkušali podobnih čedalje pogostejših primerov avtomobilskih nesreč onemogočiti, nam utegnejo v veliki meri škodovati, in sicer ne le našemu ugledu, temveč prav tako tudi uspešnemu razvoju tujskega prometa in avtomobilizma v naših krajih. Mariborska Tujskoprometna zveza je storila te dni vse potrebno, da za^Cit! interese našega tujskega prometa in našega ugleda. Naši ljudje se morajo v polni meri zavedati gospodarskih koristi, ki jih imamo od tajskega prometa, zato jim je dolžnost, storita vse. da bodo tujci, naši gosti v naših krajih. re* v vsakem oziru zadovoljni in nemoteni. Poleg tega ge moramo tudi zavedati; da postaja mototurize-m vse bolj &e razvijajoča oblika sodobnega tujskega prometa. Da ne bi bilo tojiko ne«reč, bi bilo riasti potrebno, da oblastva prebivalstvo ob naših najvažnejših cestah primerno pouae i« poskri>e. da l»o strogo upoštevalo vse tozadevne predplee. Zelo vaino da ee že ^ šolah učenci in dijaki seznanijo t eeitBPpoli cijskint«i predpisi ln dobe tudi H potrebni praktična navodila. Prav tako bi moral? občinska oblastva. zlasti tista, čijih podmč ja so ob glavnih cestah, s pogostimi razglasi poučevati in opozarjati občan«, naj upoštevajo predpke In poskrb« za red n* naših cestah. Tudi orožniške patrole bj morale cestnemu redu posvečati največje pokornost. Prestopki pa naj se strogo kaznujejo. SREČKE DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE ZA I. RAZRED 33. KOLA SO DOSPELE DOBITE JIH V Zadružni hranilnici — Dalmatinova ul« t. Dobitka minulega razreda pričnemo Uplačevati 15. SEPTEMBRA, t L Padajo stoletni velikani,.. Otjctfc nalift g&$dov med thoHetnlmi drevesnimi ns^oticnini znanim gorenjskim gospodarskim veljakom ki je pomagal, da je započeto delo šlo d.v Ije. a žal ga je vzela že v maju 1934 pTe-rana smrt. Jubilantka je bila vedno ž pesnK jo hotel. sa; je bil namenil svojo poezij izbrancem Manj esoterični znati, so lZ »Domain"^ Zrrke: ;Ch4nsons t 7 T 1e • ^ ,»Lc "vre d-imaues«« i. ,. — ia,ko Je ob petdesetletnici s:mbo- -rna požel, smrt že drugega predstavil spom,adi umrI TugosJovenska premiera v pragi. Te dni je bila v praškom Mestnem gledališču pre-nnera dalmatinske drame, Boža Lovriča »Kapitan \iko«. Z Lovričevo igro ie Vino-hradsko gledališče otvorilo novo ' sezono obenem pa proslavilo 25-letnico Lovrič* vega bivanja v Pragi, ki ie združeno z neumorno propagando češke kulture med -!u g oslovem. Kakor čitamo v praških Hslih, je občinstvo, ki je do dobrega nano'nilo gledališče, sprejelo Lovričevo igro z očitnim priznanjem in prirejailo avtorju navdušene ovacije Karel Čapek — predsednik mednarodne zveze Pen klubov? V Londonu bo v kratkem proslava 70-Iefmice sedanjega pred-sed n:ka mednarodne zveze PEV k'"bov H. G Wellsa. Udeleži se ie tudi češki pisatelj Karel Čapek. ki oostnne po nekaterih vesteh Wellsov naslednik v te i mednarodni organizaciji. Oh 20letn!ci smrti Petra Kočiča, pisca znane satirične igre »Jazavac pred sudom«. prinaša sarajevski kulturni in literarni časopis »Pregled« reprodukcijo dos'ej neznanega pokreta slo venskega slikarja Žabote »Kočič črta Neue Freie Presse«. Žal da ni nikjer komentarja o tej zanimivi risbi, ki pričuje o ožjih stikih med srbskim pisnte-Ijem in slovenskim slikarjem. Kakor znano ee je Zabota naselil na Slovaškem, kjer de- Izmed pevcev je posebne omembe vreden tenorist Patzak, ki vzbuja pozornost zlasti s fino in elegantno Izvedenimi Mozartovimi koloraturami (nesrečni kamen izpodtlke današnjih pevcev!) Patzakov Belmonte je vzorna pevska kreacija; poleg izredne miline glasu se uveljavlja zadostna probojnost in solidna glasovna in še posebno dihalna tehnika. Tudi primadona HUni-Mihaczek je vzbudila moje občudovanje, ker je vidno nedisponirana odpela naporno vlogo Con-stanee z velikim okusom ln znanjem. Poleg opernih starov nam je Mtinchen pokazal tudi svoje dramske prvake. V »Kam-merspiele« so polnile hišo večer za večerom množice, da vidijo, kako kreira Agnes Straub Shawovo »Milijonarko«. Straubova je umetnica, ki z najpriprostejšimi sredstvi ustvarja nepozaben lik. Skromno ln prepričevalno udarja e Shavvovimi duhovitostmi med občinstvo, vsa je prežeta toplih do-mislekov. da se zdi. kot bi Shaw na njej krojil svojo »Milijonarko«. Se na nekaj mislijo MUnchenčani. česar dozdaj pri salzburškem festivalu nismo opazili: na one siromašne sloje, ki bi bili tudi radi deležni izbranih umetniških užitkov, pa se morajo zaradi previsokih vstopnin temu odreči. Medtem ko je v Salzburgu najnižja vstopnica za stojišče 3 šilinge (približno 27 Din). Dobiš v Munchnu že sedež za 1.50 RM (približno 21 Din). Tudi Monakovčani imajo dosti publike, ki pokupi vstopnice od 20 RM navzdol, prav kakor v Salzburgu od 51 Peli navzdol, toda še več je takih, ki namesto obeda kupijo stojišče ali zadnji sedež v gledališču. Dočim se v Salzburgu predstave na prostem vrše po istih cenah kot v gledišču, izvajajo MUnchenčani svoje »FreilichtauffUhrungen« ("Shakespeare: Kar hočete Mozartov© plesne igre Hans Sachs-spiele itd.) po ljudski ceni 1. 2 in 3 RM. Pravijo, da je to uspeh Hitlerjeve dobe. na katero se sicer Mtinchen le s težavo privaja, saj j? znano da si Bavarci in Prus' niso bili posebno na roko. Priča novega »prija teljstva« je spominska veža nn vogalu Re zidenz in Briennerstrasse nasproti bivše kraljeve palače. V tej spominski veži ki jo krasi mogočna bronasta skupina, pred stavijajoča nemško moč za časa Ludvika L. visi danes 14 lovorovih vencev 3 trakovi vseh nemških dežel in kolonij, ki so se poklonile spominu onih padlih hiferjevcev ki so prikorakali s Fiihrerjem takrat v Mtinchen. ko so ga sprejeli s streli izza te veže. Dva vojaka v polni bojni opremi nepremično stražita skupni grob sredi mesta in mrko opazujeta. če vsak mimoidoči dvigne roko v pozdrav ali ne . . . Popotnik, ki odhaja od mtinehenskega festivala pa odnaša s seboj nepozabne, mogočne vtiske. Pavla Lovšetova. luje še dandanes in velja za slovaškega slikarja. O književnem regionalizmu med Hrvati je izšla pri Matici Hrvatski knjižica Tornisla-Prpiča (»Književni regiojializam kot Hrvata«), Pisec ugotavlja odraze provensal-skega felibrizma na Hrvatskem, označuje novokajkavsko in novočakavsko liriko, razpravlja o hrvatski kmečki literaturi ter o regionalni književnosti Bunjevcev in gradi-ščanskih Hrvatov. Izpoved Kerenskega. Pri Pavofu v Parizu je izšla knjiga bivšega ministrskega predsednika provizorne ruske vlade leta 1017_ Aleksandra Kerenskega >->L'expčrience Ke-rensky« V tem spisu, ki vzbuja pozornost francoske javnosti, se Kerenskij brani pred očitki, da je izvajal »diktaturo besede« in ni umel preprečiti razvoja ruske revolucije v komunistično skrajnost. Kerenskij opisuje tedanje razmere in svoj položaj v obdobju, ko je ruske množice prevzela vojna utrujenost in naveličanost in ko so konzervativni , krogi, ki so izzvali marčevo revolucijo, Spodkopali začasno vlado in tako nehote obračali vodo na mlin boljševizma. Izkušnje Kerenskega so v marsičem poučne tudi za druge narode. O slikarju Ludviku Kubi, ki je mnogo potoval po slovanskem jugu. slikal naše motive. nabiral narodne popevke in spisal knjigo o Dalmaciji, je izšla v "zbirki umetnostnih monografij »Galerie« (pri dr. S. Ježu v Pragi) monografija iz peresa znanega umetnostnega zgodovinarja in kritika," docenta dr. Fr. Kovame. Iz nove dramatske literature. Praška gledališča so napovedala več izvirnih čeških novitet, ki naj bi vzbudile pozornost tudi pri nas. Nar d i vadi o napoveduje med drugim Ervina Neumanna »Plešočega satirja«. Zdenka Namečka »Ceinu je človeško življenje?«. Zd. Štepatna »Kje si. tovariš,«, Frant. Zavrela »Kristusa« in Jože Gtftzove »Luč v teminah«. Vinohradsko gledališče napoveduje med drugim Jana Grmele »Trgovino z iluzijami«. Edmonda Konrada »Raj srca«. Frant. Kfeline »Postillo«, Frant. Langerja »Dim z Itake«. Karla Pi-skara. »Velike skušnjava« in dramatizacijo romana Emila Vachka. — Z nemške dramatike pričakujejo z zanimanjem krstnih predstav nove igre St. v. Kamarja »Dva Gregorja« v bremenskem gledališču in pod itsto streho Gtiorga Frasea »Devet častnikov« in komedije E. Ebermaverja »Romanca«. Dunajski Rurgtheater' pripravlja v adaptaciji dr. Josefa Gregora Aishvlovega »Agameninona« in fragment lorda Bvrona »The Deformed Transformed.« Kurta Kerstena spis »Bismarck i njeeo-vo doba« je i/.hrvaščini pri No-litu v Beogradu O francoskem simbolizmu prinaša sarajevski »Pregled« zanimiv esej Tina Ujevi-ča. ki označuje filozofijo in estetiko te stroje čije 50'etnico proslavlja letos francoska kulturna javnost. Stoletnico Puškinove smrti nameravajo proslaviti Finci z fzborom Puškinovega dela v štirih knjigah. Prevode ori©ravljaio najboljši finski pesniki. Malo kulturnih narodov pojde mimo tega datuma brez Sove knjige o Puškinu ali iz Puškina. Med temi bomo. kakor vse kaže. Slovenci Znana založba Tauchnitz, ki izdaja po vsej b red u j i Evropi rasArjenje knjige. se je delno preselila iz Lipekega t Pariz. Neposreden povod je dal »por 1 nemško cenzuro, ki je prepovedala Izdajo nekaterih spisov Aldosa Huxleya tn B. Stoa-wa. Založba je že od L 1841 delovala ▼ Nemčiji. Po 1800 letih je bila v pompejskem amfl-teatru. ki ga je 1. 79. po Kristu zasula ve-zuvuka lava. zopet predstava. Starodavno gledališče so obnovili in postavili ▼ nekdanje stanje. Piva igra. ki so Jo Igrali v pompejskem gledališču, je bilo d' Annun-zijevo »Mučenifttvo sv. Sebastijana« t glat- bo Cl. Debussvja. Radio Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Nai val« Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en Izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Izvleček iz programor Torek 8. septembra Ljubljana 0; Ca6. spored, poročila.—915; Za dobro voljo (plošče). _ 9.45- Verski govor (dr. G vido Rant). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. _ 11; Magistrov šra* mel kvartet. _ 12: Koncert'Radio orkestra. — 13: Ca6, spored, obvestila. _ 13.20: Plošče po željah naročnikov. — 17; Kmetij® ska ura; Naš les (inž Vilko Mazi — repor. taža z velesejiua). _ 17.40; Narodne petmi s spremljevan;eni Radio orkestra- — 19; Čas. vreme, poročila, spored. obvaet'la — 19.30: Nac. ura. — 19 50: Harinonisti pojo na ploščah. 20: Duet ciier (gg Ivan Skalar in mil Mezgolits). — 20.40; Operni spe* vi m odlomki. Sodelujeta g. Gostič in Radio orkester. _ 22: Cas, vreme, poročila, spos red. — 22.20: Prenos lahke glasba z vele-tiejina. Beograd 17.20' Koncert na saksofonu. — 17.50: Narodna glasba. — 19.50: Klavirski koncart. _ 20.30; Plošče. — 20.55; Operne arije. _ 21.20; Violinski koncert,—-21.15: L. Bo>'er poje. _ Zagreb 20: Prenos opere iz Nar. gieda'išča. _ Praga 19.10; Lahka in plesna glasba. — 20.20: Češke p^snii. — 20.05; Beethovnova komorna glasba-—22.15: Plošče. — Varša»a 19: Orkestralen konežrt. — 20.55; Operni večer. _ 23 plošče. — Dunaj 12; Koncert orkestra__1605. Plošče. _ 17.25; Klavirski koncert. _ 20: Večer avstrijske narodne glasbe. - 20.10. Koncert na dveh klavirjih. — 23.05: Plesni orkester. — Berlin 17.30: Koračnice. - 20-10; Pisan lovski program. — 22.30: Lahka in narodna glasba—Miiuchen 19; Orkestralen koncert. — 20.10; Prenos iz Sluttgarta. „ 22.30; Kakor Berlin. _ Stuttgart 19; Reviji plošč__ 20.10: Koncert orkestra, klavirskega tria in kvarteta. — 22.30; Kakor B-eriin- _ 24; Nočni koncert. Za 100 smo zvišali zaposlitev nase tovarne napram letu 1954 Priznanja vredni ukrepi naše banske uprave in sedanje vlade, da te t Javnimi deli dvigne pult gotpodarske-ga življenja, to veliko pripomogli k sploinemu zvi-tanju produkcije, konzuma in zaposlitve delavstva. Poleg tega nam pa prihaja vedno več in več naroČil predvsem iz sledečih razlogov: Zadovoljujemo se z zmernim z fesi u ž k o m, kar omogoča vkljub krizi ugoden nakup finega pohištva. Držimo točno dogovorjene dobavne termine tudi pri zelo velikih naročilih. Iz tovarne pustimo oditi samo prvovrstno izdelano blago, pa naj si bo drago ali poceni OBRNITE SE TUDI VI NA NAS! R EMEC-CO. STOLI — OPREME — PARKETI ŠPORT Glavni dogodek — na Viču Popoldne ob 15. bosta zaključni tekmi jubilejnega turnirja SK Reke — Ljubljana nastopi za trening z liginim moštvom Na igrišču Reke bo danes popoldne odigran drugi tlel jubilejnega turnirja za 10 letnico Reke z dvema tekmama, ki bosta gotovo privabili še več občinstva kot ga je bilo v nedeljo. V prvi tekmi ob 15. bosta nastopila Her-mes in Slovan, ob 16.40 pa Ljubljana in Reka. Slednja tekma, katere zmagovalec bo prejel pokal g. ministra dr. Rogida. bo tembolj napeta 6e zaradi tega, ker bo Ljublja- na poslala v boj svojo najboljšo garnituro, s katero bo v nedeljo odigrala prvo tekmo za državno prvenstvo po novem sistemu — z beograjsko Jugoslavijo. Po končanem turnirju bodo razdeljeni pokali, ki so jith za desetletnico SK Reke darovali minister dr. Rogič, ban dr. Natlačen, predsednik mesta Ljubljane, predsednik SK Reke itd. V nekaj vrstah Na poti v Sofijo, kjer bo ljubljan*ka lahko« atletska reprezentanca prihodnjo nedeljo na« stopila na mednarodnem mitingu, ®e bodo Ljubljančani ustavili v Beogradu. V presni, nicj bo tako v Četrtek zanimiv medmestni miting Beograd-Ljubljana. Ob priliki športnega dne SK OHmpa v Celju, se je vršil v nedeljo v gostilni »Pri Jugoslovanu« v Gaberju propagandni ta* bleteniški turnir, ki so se ga udeležili igral-r 2SK Hermesa iz Ljubljane ter SK Celja, AMetikov, Jugoslavije in SK Olimpa. Kot prvaki s0 se spet ižkazali Hermeiani, ki so zasedli prvo mesto, na drugo mesto pa se je plasiral SK Celje Nepričakovano igro so nudili Atletiki, ki so premagali Jugoe'avi jo s 3;l. Moči Atletikov so bile izenačena. Zdj se, da bodo Atletiki zelo re«en konku< rent na turnirju za prvenstvo Celja, člana Atletikov Fabjan in Vidmar sta premagala najboljša celjska igralca Čoha in Furlana, člana Jugoslavije. Jugoslavija druga v kolesarskih tekmah okrog Rumunije. V peti etapi kolesarskih tekem okrog Rumunije (»Tour de Romania«) je kot poedinec ponovno zmagal Francoz Gallien. Sledil je dan počitka. Po prvih petih etapah je bU med poedinci prvi Gallien drugi naš tekmovalec Grgac. tretji Nemec Kuntzbach. četrt; Rumun Tu-dos in peti Rumun Tapu. V ekipni tekmi so Rumuni popravili svoj položaj tako. da so zdaj na prvem meslu. Po ekipah je prva Rumunija. druga Jugoslavija, tretja Nemčija. četrta Francija in Španija, peta Poljska. Na šesti etapi bo startalo 40 tekmovalcev, vsi drugi so ?e Izpadli. Lahkoatletske tekme Juniorjev v Celja SK Olimp v Celju je priredil v nedeljo dopoldne v okvirju svojce* V1H. sportne-da dne tudi lahkoatletske tekme juniorjev. Nastopilo je 20 juniorjev Olimpa in 2 ju-niorja SK Jugoslavije. Rezultati so sledeči-Tek na 100 m: I Gradišnik Fedor 13; 2. Šošter 13.5; 3. Skale 13.6; vsi Člani Olimpa Tek na SO m (mlajši juniorji) 1 Gradišnik Du:an (O.) 10.3; 2 Svttel (J.) 104: 3. Žohar (O.) 11.2. Skok v viitno 1 Kor ner (J.) 1.50 m; 2. Cincer. Zohar in Skale (vsi O.) 1.46; 3. Polutnik 1.43 Skok v da liino I Gradišnik Fedor (O.) 5.36; 2 Gra diJnik Dušan (O.) 5.17; 3. Komer (J.) 5.05. • msknk: I. Cincer (O.) 10.73; 2. Gradišnik Dušan (O.) 10.60; 3. Korner (J) 10.18. Skok s palico: I. Kerček 2.30; 2. Cincer 2.25; 3. Jčnko 2.20; vsi člani Olimpa. Met kopja: L Cincer (O.) 37.50 ; 2. Božič (O.) 37.10; 3. Korner (J.) 36.68. Met diska: (2 kg): L Cincer 28.80 ; 2. Gradišnik Dušan 27; 3. Kerček 26.50; vsi člani Olimpa. Met krogle: I. Gradišnik Dušan 14.95; 2. Cincer 12.85; 3. Božič 12.60; vsi člani Olimpa. Tek na 1500 m: 1. šoster (O.) 5.2; 2. Svetec (J.) 5.12; 3. Bclaj Ivan (O.) 5.16. Tek na 1000 m: I. Kramar 3.12; 2. Zohar 3.13; 3. Katic 3.18; vsi člani Olimpa. Motociklistična dirka ptujskega kluba SK Drave. Pod pokroviteljstvom župana mesta Ptuja priredi SK Drava v nedeljo 18. t. m. prvo cestno motociklistično dirko po predpisih FICM in Saveza motoklubov Jugoslavije. Tekmovalo se bo na 6000 m dolgi progi, in sicer med kilometrom 31 in 37 na banovinski cesti 1/22. Motorna vozila, t ' ki bodo startala v razmahu ene minute, morajo ustrezati pravilniku FICM. Prijav-nina znaša Din 15.— Vozilo se bo v naslednjih kategorijah: 1. do 250 com solo, 2. od 260—360 c cm solo, 3, od 350—500 ccm solo, 4. od 500—1000 ccm solo in 600—1000 ccm s prikolico. Start bo dovoljen v ustrezajoči in še samo v uii naslednji kategoriji. Pravioo starta imajo vsi člani posameznih klubov i licenco, kakor tudi vsi Člani FICM. Tehnični pregled vozil bo eno uro pred dirko. ki se bo pričela ob 14. Prireditelj odklanja vsako odgovornost za nezgode ln odgovarja vsak vozač za morebitne poškodbe samega sebe ali tujUb oseb Bam. Čo bo slabo vreme, bo dirka naslednjo nedeljo. SK Ljubljana. Zaradi trening tekme naj bodo juniorji in subjunlorj! dane« ob 9. na igr šču. Postava mofltva ki igra na proslavi Reke Je na oknu v tajništvu. Igrajci naj bedo točno ob 16. v garderobi Reke. SK Reka Vsi odborniki kluba, sedanji ! kakor tudi prejšnji, nogometna moštv* ter ostalo članstvo se poziva, da pride danes ob 10 dop. na igrišče pred garderobo, kjer bo fotograiranje Brez izjeme v»l in točno! SK Stnvan■ Danes oh 14 na> bodo na Reki : Gašperič. Kobal Grm. Marilan. Uhan. Jovanovič. Ilovar. Ice, Jankovič Do- I berlet, Gerjol, Keravec. Stoianovič. ' SK Šparta. Danes ob 10. dop. važen članski sestanek na vrtu restavracije »Novi svet« na Gosposvetski cesti. Važno radi gostovanj. Lado, Emil, Robert sigurno! Iz Kranja r— Kino Narodni dom predvaja danes veselo nemško glasbeno komedijo »V tuji postelji«. Iz Triiča č— Kino predvaja danes izredno lep film »Zeleni domino.« Iz Kamnika ka— Kamniški sejmi. Po novem je v Kamniku sejem vsak drugi torek v mesecu, če je ta dan praznik, pa prihodnji dan. Tako je tudi zaradi praznika prihodnji sejem v sredo 9. t. m. ka— Kino Kamnik predvaja zgodovinski velefilm »GTOf Monte Cristo«. Predigra zvočni tednik. Iz Trbovelj t— Gasilska četa Trbovlje ima danes na praznik ob 2. popoldne tombolo. Nase gledališče OPERA Začetek ob 20. uri Torek, 8. Pod to goro zeleno... Opereta Izven. Sreda, 9. Zaprto. Četrtek, 10. Traviata. Izven. Zn."3ane cene. Petek, 11. Zaprto. Sobota, 12. I>vojno knjigovodstvo. Premiera. Izven. Nedelja- 13. Lucia di Lamermoor. Gostovanje g. Josipa Rijavca. Izven. ★ Repriza Beneševe revijalne operete »Pod to goro zeleno...« bo drevi. Veliki pre-mierski usneh, živahno odobravanje in prisrčni smeh, ki ga je opereta izzvala je dokaz, da je občinstvu ugajala Melodijozni šlagerji in pestri baleti dajejo delu razgibanost, izvrstni dovtipi pa povod za dobro voljo. Ga. Zlata Ojungjenac-Gavella poje 10. t. m. »Traviato«. V glavnih moških partijah pa nastopita gg. Gostič in Janko. Delo je izvrstno naštudirano in je že v preteklih I sezonah želo velik uspeh. Dirigent Niko Stritof. Režiser Bratko Kreft. G. Josip Rijavec bo gostoval v nedeljo 13. septembra v tenorski partiji Edgarja v Donizettijevi operi »Lucia di Lamermoor«. G. Rijavec, ki je žel e svojimi uspešnimi gostovanji po najrazličnejših odrih najlepše umetniške uapehe, bo pel Edgarja v slovenskem jeziku Ostala zasedba je običajna. Naslovno partijo poje naša odlična kolora-turka gdčua Z u pevčeva. Delo je zrežiral in dirigira ravnatelj Poldč. Premiera Grfinove operete »Dvojno knjigovodstvo« se bo vršila v soboto dne 12. septembra. V glavnih partijah bosta nastopila ga Marica Lubejeva in g. Ivan Gorski. P n. občinstvo opozarjamo, da se spre jemajo priglasi za abonma dnevno v veži dramskega gledališča od 10 do 12. in od 15. do 17. ure. Znatno znižani obroki za abonma omogočajo vsakomur, da oostane »nonaifc Nov r ekordni polet čez severni Atlantik Ameriška letalca Dick Merryll in Harry Richman sta prekosila brzino Charlesa Lindbergha Levo: Harry Richman in Dick Merryll pred odletom iz Amerike« Letalo je pilotiral Merryll Desno: - Aeroplan ,Lady Peace" kroži nad New Torkom Slika na desni: Dick Merryll in Harry Richman se krepčata neposredno po pristanku na evropskih tleh Irun — kup razvalin Španski Lenin Konec Hudičevih otokov Irun ali smrt" — Mrliči gnije jo na ulicah Kaj bo s sotrudniki maršejskih atentatorjev? :>. g^>angkji miličnik In miličarka pješejto ob ?vokih feastanje* Usoda Iruna je zapečatena, mesto je v trokah upornikov. A borba za njegovo posest js bila izredno trda. Najhujši boj se je bil za most, ki veže Španijo s Francijo. Uporniške čete so ga zavzele s strojnicami in tanki, drugače ni šlo. General Mola je izdal povelje: »Irun ali smrt!« Vojaki so ubogali. Rajši kakor čakati na smrt, so zavzeli Irun. Toda zmagovalci ne bodo imeli posebnega veselja s tem krajem, odštevši strate-gično važncst postojanke. Ko so vkorakali v Irun, je bilo vse v dimu in plamenih. Zemljevid bojišča in utrdb pri Irunu Vladne čete so razstrelile skoro vsa večja poslopja, tudi del pokopališča je zletel v zrak. Mrliči so ležali povsod naokoli. Našteiji so jih več tiscč. Uporniki so zelo odločno postopali z vladnimi vojaki, ki so jih zasačili v zavzeti postojanki. Kdor je imel orožje pri sebi, je biil neusmiljeno usmrčen. Mrličev niso niti pokopali. Trupla ležijo in gnije-jo še zdaj na ulicah. Prebivalstvo, Izčrpano Od strahu in naporov bratomorne vojne, je že prej zbežalo čez mejo v Francijo, tik pred izpraznitvijo pa so zbežali tja še zadnji, ki so ostali v Irunu do odločitve. V Henda-yu so Francozi begunce gostoljubno spre-li. Tudi par sto miličnikov se je umaknilo na francosko ozemlje. Razorožili so jih ter poslali v Barcelono. Zaradi nastalega položaja je zdaj zveza med Francijo in madridsko vlado na tem mejnem sektorju pretrgana. Uporniki pa so takoj poslali k francoskim mejnim oblastim polkovnika s prošnjo, naj vzpostavijo z uporniki prijateljske zveze. VWalesu namesto vCroydomi Peklenski boj z zračnimi elementi, nato pa pristanek na travniku, kjer so se pasla goveda in ovce Ameriška letalca Merili in Richman, ki sta srečno prevozila zračno pot iz Ameri* ke v Evropo, sta se izkrcala, kakor smo že v soboto poročali, v \Valesu, in sicer pri Llandilu, kakšnih 60 milj daleč od Cardif* fa. Da nista pristala vCroydonupri Londonu, je zakrivilo slabo vreme. V telefonskem poročilu sta letalca opisala svojo pot in peklenski boj z elementi. Njuna oddajna postaja je morala zaradi silovitih viharjev nad Oceanom utihniti. Nad Atlantikom je razsajala nad osem ur strašna nevihta. Bliskalo se ie, da je bilo groza, grmelo je kakor na sodni dan. V tem položaju, pripoveduje Richman smo izgubili orientacijo. Blodili smo po zraku in žele po dolgem kroženju smo opazili pod seboj «uho zemljo. Bili smo nad Irsko. Toda še enkrat smo se izgubili. V stremljenju, da bi le prileteli v Črovdon, smo leteli dalje, toda znašli smo se najprej nad Škotsko, po« tem pa nad zapadno oba'o Anglije. Slednjič smo pristali v Waiesu, kar nismo imeli možnosti priti na zaželeni cilj. Aeroplan »Ladv Pea^e« je Imel za dvaj* ®et ur goriva. Pri pristanku je bila vsa za* loga izčrpana. Richman in Merili sta bila zaradi tega zelo nesrečna, pa kaj sta ho_ tela! Pristati sta morala na travniku, kjer eo 6e pasle črede krav in ovac. K ereči je bil pristanek miren in stroj se ni pokvaril. Zdaj se letalca pripravljata za povratek iz Evrope v Ameriko, ker želita Izčrpati svoj letalski program prav do konca. Tako imenujejo v inozemstvu Larga C a b a 11 e r a, novega predsednika madridske vlade. Caballero je po prepričanju socialist, njegov kabinet ima značaj koncentracijske vlade, pomeni pa kljub temu premaknitev sil proti levici Destilacijski aparat eksplodiral V nemški tvornici I. G. Farben se je pri* merila te dni huda eksplozija. V GriesheL. mu, kjer čistijo z destilacijskimi procesi vmesne fabrikate, je eksplodiral ponoči de* stilacijski aparat. Eksplozija je bila tako silna, da je porušila hišo, posebno podstrešni del. Neki delavec se je pri tem močno opekel, njegov tovariš pa tudi Gmotna škoda je znatna, vendar upajo, da bodo mogli v porušenem poslopju v kratkem zopet nas dajievati z delom. O vzrokih eksplozije do-i doslej nobenega pojasnila. Francosko-poljsko prijateljstvo se je okrepilo .............. Prezident Francije g. Lebrun objema poljskega armadnega inšpektorja generala Kydz-Smiglyja ......................................................................- Preplavljena simplonska proga Simplonska železniška proga je, kakor po tročajo iz Ženeve, pod vodo. Zaradi tega »o morali ustaviti promet skozi Simplon. Ori-ent ekspres so preusmerili, drugi vlaki pa vozijo s prestopanjem potnikov. Proga pri Simploiiu je kakšnih 40 cm pod vodo in je sploh neprevozna. Boj za sinji trak se nadaljnje Francozi hočejo Se letos izpuliti trofejo nQueen Mary" Borba za sinji trak Oceana t zmago »Queen MaryNormandie« kljub temu do decembra priložnosti in možnosti za postavitev novega rekorda v hitri vožnji čez Ocean, bodo Francozi izkoristili odmor ladje v zimskih mesecih ter bodo ®kušaii izboljšati stroje na »Normandie« za 20.000 k. s. Taiko bo mogla francoska ladja če ne prej, vsaj prihodnjo spomlad, začeti novo tekmo za 6inji trak. Konkurenca ima ree nenasitne oči in ne da mirovati nobenemu tekmecu. Iz Pariza prihaja vest, da kani francoska vlada opustiti kazensko kolonijo na Hudičevih otokih. To se bo zgodilo najpozneje do prihodnjega leta. Pobudo za likvidacijo kolonije ie dal justični minister Ru-cart v zvezi z ministrom za kolonije Mou* •tetom. Tr; mesece je posebna komisija štu« dirala ta problem in je prišla naposled do zaključka, da se Gu>'ana kot na®elbina za dosmrtno ječo mora opustiti. V zvezi s tem bo ustavila tudi prevozni, ška ladja >La Martiniere< svoje vožnje iz La Rochelle v Guvano. Osebe, ki so bile obsojene na dosmrtno ječo bodo porazme* stili po drugih francoskih kaznilnicah. Vprašanje je zdaj, kaj se bo zgodilo s pomagači mansejskih atentatorjev, ki so bili tudi ob< sojeni in določeni za transport v Guvano ter so jih imeli prav v zadnjem času od. peljati na Hudičeve "otoke. „ Leteča mati" prispela v Ameriko Njen polet vzporejajo Američani z Lindberghovim pred devetimi leti Stepa v plamenih V argentinski provinci Salti, kt leži na severu Argentine, divja že nekaj dni ogromen požar, a ogenj se še vedno širi. Poleg trave v stepi gorijo gozdovi. Požar je uničil celo vrsto naselj in prometnih sredstev. Doslej še niso mogli ugotoviti, če je kaj človeških žrtev. Poročajo, da so posebno ogroženi kraji Volcan, Algarrobal ta San Telmo. Prebivalstvo je zaradi širjenja ognjf silno vmamirjeno. Ker se nahajajo v bližini Orana petroflejska ležišča Standard Oil Cy, preti nevarnost, da se bodo vneli tudi petrolejski vrelci Dosedanji napori, da bi požar pogasili ali vsaj omilili, so bjii zaman. Smrt pri volanu V okolici Budimpešte je prisebnost neke mladenke preprečila grozečo avtomobilsko Desrečo. Predsednika nekega okrajnega sodišča. ki ie Sofir^.i vzlati< Ameriki dela kriza težave in preglavice v prvi vrsti inteligenčnim slojem. Najbolj trpijo pri tem svobodni poklici, umetniki, pisatelji in igralci. Zalo je sprožil prezident RooseveH misel, da bi ka zalo zap»«sliti prav posebno pisatelje, ki nimajo stalnega zaslužka. Njegova ideja je obrodila dober &ad. Sestavili eo seznam mest in krajev, ki še nimajo svojega prostorčka na polici turistične literature in so poverili pisatelje z nalogo, da jih opišejo v primerni obliki. Pjflatelji so 6e rade volje odzvali in tako je z državno podporo v Ameriki nastala ce'a serija nove literature, ki ima pred drugimi vodiči to prednost, da poteka iz peresa pisanja veščih ljudi ter je zaradi tega dvakrat dobra. Država pa je s tem zasigurala skrom no, a stalno delo siromašnim pisateljem za par let naprej, cij. Preden so uporniki vkorakali v Irun, 8$. zažgali ondotno tvornico vžigalic ^ z granato A N_E K D O T A Byron ni mogel trpeti sivih oči. NekoS je v družbi govoril o fiziognomiki. Opozar* jal je prisotne, naj se čuvaja vselej in povsod sivih oči. Tedaj mu je segla v besedo neka dama: >Saj imate vendar vi eami takšne oži, pred kakršnimi nas svarite!« Byron je odvrnil; >Saj to je ravno tisto. Za marsikoga, ki se je srečal z menoi, bi bilo bolje, če bi se že poprej držal mojtra. žila reko. Wetzel je bil izginil, kakor da bi ga bila zemlja požrla. Nekateri izmed pionirjev so menili, da ga ne bo nikoli več nazaj, a polkovnik Zane je bil trdno prepričan, da se bo Wetzel nepričakovano spet pokazal v trdnjavici, kakor že tolikokrat v zadnjih desetih letih in prinesel natančna poročila o snovanju Indijancev. Toda dnevi so minevali, in zgodilo se nič. Ko so bile priprave za obrambo končane, so naselniki čakali znamenja, da se bliža sovražnik. In ker se ni nič ganilo, jih je počasi strah minil, in jeli so se vpraševati, aH ni bilo razburjenje prazno. Ves ta čas sta se Alfredu Clarku od ure do ure vračala zdravje in moč. Prišel je dan, ko je bil zmožen vstati s postelje in sesti k oknu. Kako krasno je bilo gledati na zelene gozde in na široko, vijugasto reko. Kako pretestna je bila radost dihanja, slast ljubezni in sladkost življenja! Sklenil je. da v bodoče ne bo več pozna! brezciljnosti in divjega skitanja sem ter tja.- V duhu se mu je oglašal spomin. ki je kakor daljna, na pol pozabljena melodija iskal oblik; a fta spomin je bil toli zabrisan, toli ne- določen in neprijemUiv. 'da ga nikakor ni mogel ujeti. In spet in spet ga je z neizmerno močjo prevzemala lepota življerra. tistega življenja, ki ga je nedavno še zaničeval in ki je za las manjkalo, da ga ni bii izgubil. Vse je bilo pripravljeno za Izakovo in Majirino potovanje v daljno indijansko domovino, kajti hotela sta dospeti v Tarhov tabor še pred izbruhom sovražnosti med pionirji in Indijanci. »Ubrala bova staro pot, da prideva do Hrastovega močvirja,« je rekel Izak polkovniku, »mat-o pa zavitjeva v stran in kreneva proti reki. Kakor hitro bo Ohio za nama. lahko v dveh dneh doseževa cili.* »Upam, da ne naleti-ta na kako oviro,« je odvrnil polkovnik Zane. »Pa če bi tudi srečala Indijance: ni me skrb. ker bom imel s seboj mogočno varuhinjo,« je deial Izak, ko je privedel Majirinega ponija k stopnicam. »Zdrava ostani. Maoira; tvoj je, a ne pozabi, da ga ljubimo,« je rekla Betty ter objela malo lndijan-ko in jo poljubila. »Moja sestra ne pozma Mavire. Beli orel se vrne.« »Zdrava ostani. Betty, in ne jokaj. Vrnem se. in upam. da pridem o pravem času, da bom mogel z vami vred slavili praznik, čigar junakinja boš tu Zdrava ostani. Ostani zdrava.« Ponija sta zdirjaia po cesti; na ovinku sta se Izak in Majira obrnila in mahala z rokami, dokler ju niso drevesa skrila očem. »Nu, teh reči ni moči izpremeniti. Treba se je sprijazniti z njimi. Liubše bi mi pa bilo. če bi bil ostal Izak tu. Halo! Kaj vraga je to? Bogme! Tige!« Da, začudeni vzklik, s katerim so se končale He-sede polkovnika Zana, je bi! namenjen Betkinemu zvestemu psu. Tige je z rečne strani trudoma pri-. šepal po cesti. Ko je zagledal polkovnika Zana. se mu je-cvileč zavlekel k nogam. Moker je bil. da je teklo od njega, in poln toric; izpod lepe. svetle dlake, ki je bila Betkin ponos, mu je kapljala kri. »Silas. Jonatan, pridita semkaj!« je zaklica! polkovnik Zane. »Tige je tu. brez \Vetzela, krvav in 'Obstrelien. Kaj neki to pomeni?« - »Indijance,« je rekel Jonatan, ki je hitro prišel iz hiše, za njim oa Silas, Mrs. Zanova in Betty. kajti vsi so bili slišali polkovnikov klic. »Dolgo pot ima za seboj. Poglejte njegove šape, kako so odprte in razpokane,« je Jonatan nadaljeval. »In podoba .ter da je bil v okol:ci Vingenundo-vega tabora. Saj - vidite rdečo glino na njegovih nogah. Tod ni daleč na okrog nikjer rdeče gline, a deleversko vas obdaja glinasto ozemlje.« »Oh, Tige. ubOgi stari Tige!« Betty je pokleknila .in si nežno položila rregovo glavo v krilo. »Kdo te je tako zdelal'« Tedajci je odskočila. »Eb. Jack, poglejta. Vrvico ima okoli vratu.« In Ikttv je razburjeno pokazala tanko vrvico, ki je bila skoraj popolnoma skrita v gostem, kodrastem kožuhu. »Moj Bog! To vrvico poznam. Iz vrečice za svinčenke je. ki sem jo sama sešila; na dan Izakove svatbe jo je Wetzel dobil pri strelski tekmi. Le\v nam pošilja sporočilo!« »Ho. seveda! To je čudno. Tudi jaz se spomnvam te vrvice. Odreži jo, Jack,« je rekel polkovnik Zane. Ko je Jonatan snel Tigeu vrvico z vratu in ;o podržal kvišku, se je pokazala krogla. Polkovnik Zane si jo je ogledal. »Crka je vrezana vanjo. Veliki W. Wetzel!« »To pomeni vojno. Svarilo, je, ki nam ga pošilja Wetzel — o tem ni dvoma.« je deral Jonatan. »Wet-zel nam pošilja to sporočilo, ker je zvedel, da se bliža napad, in očividno ni vedel, ali se bo utegnil sam za časa vrniti v trdnjavo, ln na povratku so Tigea obstrelili.« T© zadnje besede so spet obrnile pozornost na psa, ki so ga bili za trenutek pozabili. Glava mu je zdrknila z Bet kinih kolen; drget mu je izpreletel telo; poskusil se je vzravnati, a moči so ga zapustile. Zlezel je Betki prav k nogam, oči so se mu s skoraj človeško lubeznijo vzdignile k njej, nato so se zaprle, in Tige je negibno obležal. Bil .ie mrtev. »Minilo je. Betty. Tigea Re bomo nikoli pozabili, sa.i nam je bil zvest do poslednjega diha. Jonatan, obvesti podpolkovnika o Wetzelovem sporočilu, potem sž pa vrnita k reki na stražo. Silas, pošlji stotnika Boggsa k meni.« Uro po Tigevi smrti so naselniki že čakali, kdaj se oglasi molilniški zvon in jih pDkliče v trdnjavo. Večerja v hiši polkovnika Zana ni bila prilika za dobrodušne šale in prijetne pomenke. Obraz Mrs. Zanove '.;e bil potrt in poln skrbi. Betty ie bila bleda in tiha. celo polkovnik je bil videti nekam mrk. in otroka, ki nima je manjkalo običajne veselosii večernega obeda, sta se piašno privijala k materi. u dl$sQa patrulja — Jton**n * siiQ«h. Copyright >Pantheon« & »Jutro« šimen jc po Kratkem obotavljanju priznal, da se je ■dogovoril z vojvodo za sestanek na igrišču »Ci-olf kluba«. Sam in Pat sta <>dšla proti igri-Sču, da aretirata . oba zločinca. □□□□□□□□□□□ > ■ 2.2 « o J X X •> ^ s «8 .. P — .O >s a O 2, ? C > — «0 S 71 S S S>32 3 * = 85 5 a rt a *>.£ P S -m i- «• « X MJ'JP > a-"S * - ~ rh .3 —-S S mmš m* S S S 2z življenja na deželi Iz Ptuja j_ Rojstni (lan >'j. Vel. kralja je tudi Piuj svečano proslavil. Dopoldne ie bila v mestni župnijski cerkvi pontifikalna sv. maša, ki jo je darova! prošt g. Greif ob veliki asistenci. Maši prisostvoval zastopniki oblastev, vojaštva, Sokola, gasilcev in drugih društev. Po maši rla na Tyrševem trgu govorila sta. ro^'.a Sokola br. dr. Šalamun in ravnatelj Ogorelec, ki so ju spremljali navdušeni vzkliki na mladega kralja in vso kraljevsko rodbino. Sodeloval ie tudi zbor Glasbene Matice. Zatem je bil na Flofjanskem trgu mimohod piui^ke garniziie ob prisotnosti krajevnega komandanta majorja g. Manoj-loviea, župana dr. Remca sreskega načelnika dr. Vidica, staroste Sokola dr Šalamuna in drugih. Zvečer se je vršila v Oficirski čitalnici lepa prireditev. j_ Nadaljevanje gradbenih del na eesti Majšperk—Žetale. Te dni je bila pri g. banu deputaciia zaradi nakazila nadaljnjih kredi* tov za omenjeno cesto. G. ban je obljubil, da se ho denar v znesku 102.000 Din v kratkem začel nakazovati po obrokih. Upamo, da se bo to čim prej zgodijo, ker je tukajšnje prebivalstvo nujno potrebno pomo« ei zaradi slabe leiine. j_ Priitituherknbtzni dispanzer v Ptuja ne bo posloval od lOi t. m. do vštetega 17-t. m., ker bo zdravnik odpotoval na zdrav, niški konures. Daial se bo le pnevmotoraks med pol 14. in pol Jo. uro. j_ v službi poškodovan orožnik. V petek popoldne ie bila v Krčevini pri nekem po* se? tniku sodna rubež. Prišel je sodni ekse. kulor Erjavec Frane v spremstvu dveh orožnikov. Ljudje so se zelo razburjali, kakor je v takih primerih že navada, in prišlo je do dejanskega napada na službujoče organe. Pri tem je dobil orožniški kaplar Karej De-večič precejšnjo poškodbo na levici. Storilce čaka huda kazen. j— Umobolnik na cesti. V soboto popol* dne se je pojavil na MaSarykovi cesti okoli 17} let stari mladenič, ki se Je zdajci sle* in slal sol sredi ceste. Očitno umobol. ne^a mladeniča so prijeli in spravili v bolnišnico. Sodijo, da je pobegnil iz kakšnega zavoda za umobolne. Gospodarsko poslopje je zgorelo po cestniku Jakobu Potisku v Zgornji Jablani pr Cirkovcah Vzrok požara je kakor pri pretežni večini požarov na Dravskem polju neznan. _ Konja sta si izposodila. Dva poeestni- kova sinova od Sv. Barbare v Halozah sta sla ponoči v hlev posestnika Majcenoviča Ivana v Gradišču in 6i vzela dva konja, ju zajahala in š'a obiskovat razna dekleta. Fanta pa sta živali tako priganjala, da sia ju prehladila. Vsa zadeva je prišla na ušes sa orožnikom in bosta oba fanta ime'a opravka s sodiščem. Lastnik konj bo zahteval za bolni živali precejšnjo odškodnino. j— Kino. V sredo in četrtek »Mladi grof«. V glavnih vlogah Anny Ondra in Hans Sohnker. POBBREZJE. Pred dnevi je s> Slovenec« poročal, da bodo na večer 5. t. m. goreli po vsej Gorenjski kresovi v spomin Jan. Ev. Kreka. Iz Podbrezij pa nam poročajo, da so na mnogih krajih, kakor tudi pri njih goreli kresovi v proslavo rojstnega dne našega mladega vladarja Nj. Vel. kralja Petra n., ki so ga zažgali pripadniki sokolske edinice v Podbrezjah. 2e celo, popoldne je marljivo članstvo nabiralo in nosilo skupaj potrebni les. Ko je proti večeru prenehalo deževati, je njihova velika grmada zagorela, med tem pa so švigale rakete, ki so dovolj lepo jilavnost še povzdignile. Zbrana mladina je pod vodstvom šolskega upravitelja br. Viktorja Lapajnarja zapela državno in nato s trikratnim živijo z ostalimi mnogobrotfnimi vaščani na tako dostojen način želela vso srečo mlademu in ljubljenemu jugoslovanskemu kralju. ZALOG. Kašeljsko žegnanje je za nami. Prah, ki ga je dvignilo, je dež s tal sicer spral, ne bo pa izbrisan iz spomina in pribito bo ostalo, da je bik) prebivalstvo po nedolžnem uvrščeno med farane drugega ali pa še kakega nižjega razreda, ko je bilo postavljeno pred odločitev: ali žegnanj-ska služba božja, ali običajne zabave. Skozi dolga, dolga leta je prebivalstvo slavilo svoje žegnanje, in nihče mu ni po službi božji kratil nedolžnega veselja. Ko se je ito zgodilo zdaj tako nepričakovano, je pač razumljivo nezadovoljstvo, razumljivo pa je tudi to, da je vsak vprašal, kdo je kriv novotarije, ki pri vsej svoji nesmiselnosti ljudstvo tudi žali. Kadar ima Polje svoje žegnanje, se v bližnjih Vevčah mladina suče po svoji volji in ko tudi drugod ni nobene prepovedi za zabavne in plesne prireditve ob žegnanju, je pač jasno, de hoče nekdo prebivalstvu kašeljske podružnice pokazaiti svojo oblast. Reeimo, da jo je tokrat tudi pokazal, naj pa nikar ne misli, da ga ljudstvo ne pozna in da ne zna pravilno tolmačiti njegovih nastopov. Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem da nas je naš srčno ljubljeni oče, mož in tast, gospod Ludvik Michieli danes dne 7. t. m. Ob 6. uri popoldne za vedno zapustil. Pogreb dragega pokojnika se bo vrSil v sredo, dne 9. septembra 1936 ob 16. in pol iz mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. V LJUBLJANI, dne 7. septembra 1036. ŽALUJOČI OSTALI. CENTRALNI TRG ČEHOSLOVAŠKE INDUSTRIJE PRAŠKI EKSPORTNI SEJEM od 4. do 13. septembra 1936 •t a fc-oj z a L e i p z i g o m- 50*7c popust na čehosfovaških železnicah. 25%—50% na inozemskih železniških, parobrodnih in zračnih linijah. Nadaljne informacije in sejmske izkaze dobite pri zastopniku praškega vzorčnega velesejma, ALOMA COMPANY d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova c. 2/1. ČEHOSLOVAŠKI KONZULAT PUTNIK, Gajeva ulica za nebotičnikom ali direktno pri direkciji praškega velesejma Praga VII, velesejmska palača Oglejte si na velesejma! Magirus avtomobile 1. s. tovorne avtobuse, specijelno od 1 — 10 ton s svetovno znanim Deutz motorjem na surovo olje. Spodnje ogrodje, ki je zelo močno in trpežno, je posebno pripravno za naše ceste. Vozi z minimalnimi stroški, mirno,-zato za Šoferja prijetna vožnja. Tovorni avto je razstavljen na velesejmu. INFORMACIJE: Autemontaža d. d., Ljubljana, KAMNIŠKA UL. 25. TELEFON 30-47 BLAHA. NIZKE CENE dvokoles, otroških-igrač-_ nih-invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, šivalnih strojev. Cenik franko »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta St. 4 Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta štev. 26 Ploščice za štedilnike in za oblogo sten v kuhinjah, kopalnicah, lokalih prodaja in polaga najceneje »MATERIAL" LJUBLJANA, Tj rševa 36, tel. 27-16 f V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je po dolgotrajni bolezni umrl naš oče. stari oče, tast, gospod VALENTIN GROM POSESTNIK NA VRHNIKI Pogreb dragega pokojnika bo v torek 8. septembra ob 5. uri. VRHNIKA, LJUBLJANA. Žalujoče rodbine GROM—JEREB. Milijonski dobitek je zadela pri glavni kolekturi drž. razredne loterije BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK Maribor, Gosposka ul. 25 kupljena srečka štev. 59.971 dne 31. avgusta 1936. Nove srečke dospele! Oskrbite si jih čimprej. Cela srečka Din 200.— Polovična srečka Četrtinska srečka Din 100.— Din 50.— Brez srečke ni dobitka! NAPRODAJ JE: krasen dyorec z gozdnim velepo-sestvom v Sloveniji na obronkih Pohoda Leži ob Dravi, pri železniškem križišču na 4 strani, 1 uro od Maribora. Posestvo obstoja iz 225 oralov v enem kosu. Od tega je 200 oralov pretežno jelov gozd za sečnjo, ostalo travniki, njive in sadovnjaki. Sredi posestva je velik, luksuzno zgrajen dvorec s prekrasnimi 32 prostori. Posebno stanovanje za osebje. Pri dvorcu je diven, razraščen park z ribnikom, prekrasna kapelica iz 17. stoletja, a v ozadju impozantna, velika razvalina gradu iz 10. stoletja. Dalje so pri dvorcu napravljena vsa potrebna poslopja. Vsa poslopja so v najboljšem stanju. V vseh zgradbah je lasten vodovod. Lasten ribolov. Izredno ugoden položaj za izvoz drv. Dobra cesta, železnica in reka Drava pod samim posestvom in dvorcem. Posestvo je oddaljeno 10 minut od železniške postaje, a 15 minut od večjega tržišča. Telefon, pošta, telegraf, najugodnejše železniške zveze na vse strani. Posestvo lahko služi za letovanje, gospodarstvo, sanatorij, okrevališče za rekonvalescente, šolo, samostan ali slično. Posestvo je neobremenjeno in zavarovano. Podrobne informacije daje F. Prettner, Sisak, Jugoslavija. ■■■I Pri pokvarjenem i a preobteženem želodcu pri zgagi, pri začetnem TVORU v želodcu Vam pomaga SALVACID Dobiva se v vseh anotekah Oglas rep. pod S br. in 333&/3J CENE MALIM OG L A SOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pri-etojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn Cenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite J»' ▼ znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Kani pa,kam ? Beseda 1 Din, davek 3 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prijetna družabnost vlada vedno ob izvrstnem in poceni vinu in dobrih jedilih v gostilni pri Univerzi. Vino čez ulico, izvrstno dalmatinsko po 8 Din liter. Priporoča se Rezika Koritnik. ' 31681-18 Frizerko dobro moč, takoj sprejme za trajno, železno, vodno, manicure — Salon Kastelic, Tyrševa cesta 38. 31609-1 Pleskar pošten, za pohištvo, dobi stalno delo pri Mekinda. — Informacije mizarstvo »Sava«. Miklošičeva G. 31686-1 Beseda 1 Din lavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. N« j manjši znesek 17 Din Trgovskega pomočnika z doslužemm vojaškim rokom, veščega trgovine z mešanim blagom, tudi že lezninskt in usnjarske stro ke. sprejme Norb. Zanier 6 sin. Sv. Peter. Sav. dol. 31034-1. Trgovski pomočnik — ica i glavnico 50 do 7.".f>00 din dobi takoj mesto v svrho povečanja obrata, event. kot kompanjnn. Vse ostalo po dogovoru. Na »lov v vseh posl. Jutra. 31336-1 Odgojiteljico za dve deklici (2 in G let). z znanjem državnega in ; nemškega jezika, sprejmem. Oferte z zahtevo plače, prakse in sliko poslati na Oto Gntman, Vukovar 31346-1 Izurjenega brusača gaterista in cirkularista. — išče lesna industrija. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izurjen brusač«. 312G8-1 Starejšo služkinjo za gospodarska dela, sprejmem. Služba dobra in stalna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomoč gospodinje«. 31619-1 Briv. pomočnika mla jše^a. išče Karel Uršik. podružnica Medvedova 22, Ljubljana VII. 2165S-1 Briv. pomočnika mlajše sa ščem. Vrča Mar- kn. brivec. Šoštanj Druž- mirje. 31051-1 Čevljarskega pomočnika dobrega delavca sprejmem. Ižanska c., baraka. 316:11-1 Krojaški mojster ki zna Ifpo pumparice delati. dobi takoj delo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21648-1 Kuharico za takojšen nastop, izurjeno iščem za večjo gostilno v mestu na Dolenjskem. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlenosti na ogl. odd Jutra pod »Vešča kuha«. 316:8-1 Prvovrstno pomočnico samostojno, za plašče in kostume, sprejme takoj — Atelie Bazanella. Gajev« št. ti. 21690-1 Izurjene pletilje samo za Linkslinks stroj — sprejme F. Kos. Židovska ttliea 5. 31671-1 Izurjena pletilja za nogavice, dobi takoj mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31093-1 Frizerka popolnoma verzirana v svoji stroki, dobi stalno mesto. Terzič, Čakovec. 31713-1 Natakarico riridno, pošteno in simpatično, z usposobljenostnim spričevalom, s kavcijo. — sprejm m. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod o Od 35-30 let«. 31708-1 Mlajša pisarniška moč z nekaj prakse, z znanjem nemšk. jezika, stenotipist-ka. dobi mesto. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »1313 Celie«. 21701-1 Mlado začetnico sprejmem .čez dan za vsa Iiišnn dela Stari trg 'T^TT. 31709-1 Učitelj srbohrvaščine za poučevanje srbohrvat-skega jezika in pravopisa, dobi mesto v Celju. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »1313«. 31706-1 Šivilja za pletenine tudi začctnica. dobi s'alno mesto. Tstotam sprejmem dekle za vsa hišna dpla. — Trata 14. St. Vid. 31g80-1 Brivski pomočnik dober bubištucer, vojaščine prost, želi stalno službo za 32. september. Ponudbe na naslov: Rudi Košir Ruše. 31641-2 Damski frizer dela trajno, vodno in železno ondulacijo. prvovrsten brivec, finega nastopa, 36 let star. išče nameščenja. Ponudbe: Dušan Barberič, salon Roič. livar. 21632-2 Gospodična išče službo blagajničarke v trafiko ali trgovino v Ljubljani, z znanjem nemščine. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blas.vni-čarka«. 31647-2 Natakarica poštena in zanesljiva, želi mesta v bližini Celja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31633-2 Brivski pomočnik in prvovrsten bubištucer, išče takoj stalno službo, eveni. tudi na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pošten«. 31718-2 Prvovrstnega . prekajevalca iščem. Jožef Kpber. Smartinska 12. Ljubljana. 31(179-1 Vbl kav-cilo v gotovini do Din 50-030— Pomidb na ogl' odd. Jutra pod »Verziran — pošten 50.000« 21448-5 (V a ene Beseda , Din. Jave* . Din za šifro al: tajanj* naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Vajenca ki ima veselje do mizarstva, sprejmemo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 316)0-44 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova i Din. Najmanjši znesek 17 Din Nemščine in esperanta se lahko naučite tudi doma. Učnina zelo nizka. Zahtevajte prospekt! Priložite znamko za odgovor! Jezikovna dopisna šola. Jesenice na Gorenjskem. 3H140-J Klavir, francoščino in nemščino poučuje Aneta Potočnik, strokovno diplomirana. — Večletna praksa. Ljubljana. Beethovnova ulica 15 visoko pritličje, v sredi. 31637-4 Klavirski pouk po ugodni ceni. Sv. Petra nasip 4*1. 216'i5-4 Žagar zmožen dela pri venecijftn-ki in polnojarmeniku, išče službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31707-2 Brezposelni prosi za kakršnokoli zaposlitev. Izvežban kot pomožni delavec v trgovini, gostilni in v obratih in žganjem na debelo. Gre tudi za potnika ali prevzame v komisijsko prodajo kakšno blago. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31640-2 G. Th. Rothman: Gospod Kozamumik gre na letovanje »Možek, možek, kako si neroden!« je vzdihnila gospa Kozamurnica. Nu, pobrala sta vse in v predsobju znova zložila v kovčeg. Niti gospod Kozamurnik niti njegova žena pa nista opazila igra čke, ki je stala v predsobju še od prejšnjega dne, ko je bil obiskal gospoda Ko-zamurnika njegov vituček. Potezalna vrvica te igračke se je hudobno vtihotapila med kovčeg in pokrov in tako tudi obtičala. .. Klavir poučujem. Celi 2 uri teden sko Din 93 mesečno. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 31666-4 Učitelj nemščine za poučevanje v trgovski korespondenci, dobi mesto za Celje. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »1313«. 217rs5-l Prodam Beseda 1 Din, lavek v Dh la šifro ali lajanje naslovi 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Apno belo. prlma kvalitete pc trebujemo več vagonov za prompino dobavo. — Pismene ponudbe pro6l mo s konkurenčnimi cenami na: Publicitas. Zagreb, Illca 9. pod Vapno«. 20456 6 Skungs in vseh vrst kožuhovino — najugodneje prodaja in spe-cielno izdeluje krznar Josip Dolenc. Ljubljana. Sv. Petra 19. telefon 22-62. 210-6 Kuhinjsko opravo skoro novo. nov zidan štedilnik in gramofon angleške znamke, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31636-6 Statvo za perzijske preproge, takoj poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21695-6 Krojači . čevljarji! Nov univerzalni šivalni stroj svetovne renomirane znamke, za perilo, blago in usnje, poceni prodam. Isto-tam ogledalo in miza. — Ogled na praznik ves dan delavnik popoldne pr< — Kottar. Tyrševa fl/II. 21664-6 Dva filtra za vino in drugo filtriranje, ugodno prodam. Ponudbe pod »a b 3c na ogl. odd. Jutra. 21711-6 Hontsch peči trojne velikosti 7.a centralno kurjavo. Zelo usodne za vele vrtnarijo ali tovarne, prodaja Sučevič. Maribor. Slovenska ul. 8. 317'Ki-S Pohištvo Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali lajanje naslova Din Najmanjši Tesek 17 Din Baročno spalnico mande za perilo. dobro ohranjeno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31616-lž Staro pohištvo usrodno prodam. Frankopan-*ka l3'1I. nad.. Kariž. 21651-12 Tovorni avto Ford tritonski z rezervnim motorjem. prodam. Ogledati Dolenjska cesta 48. 31665-10 Beseda 1 Din lavek 3 Dii Ja šifro ali lajanje naslova S Din Najmanj« znesek 17 Din Kolesa in šivalne stroje po najnižjih cenah, najboljših nemških znamk, napro daj samo v Novi trge vini, Tyršev« 36. Velesejem paviljon H. zunaj. 21iH>111 Beseda i Dtn. 1av»k 3 Dit. za šifro ali lajanje uaalova ? Din NajmanjSi znesek :7 Din Stare moške obleke čevlje, perilo in posteljnino. kupujem. Pridem na dom. Dopisnica zadostil ie. A. Drame Ljubljana. Gallusovo nabrežje. 31621-7 Suhe gobe *amo drobno rezano '.rima blaso. kupim. Vzorce z navedbo množine in cene laskati na naslov Dr. Bunjin. Jesenice. 31629-7 Moške stare obleke kupujem. Pridem pogledat na dom. Pišite na Mara •\ndlovic. Gallusovo nabrežje 27. 31688-7 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro sili lajanje naslova S Din Najmanjši znesek 17 Din Kislo zelje, repo novo, prvovrstno in glavice za sarmo v sodčkih 1o-bavlja (K) naročilu v vsaki množini po brezkonkurenč-ni ceni Gustav Erklavec. Ljubljana Kodeijevo. Pov šetova 1(1 Telefon 33-91 209 33 Kislo zelje, repo in sarmo prvovrstno no brez konkurenčni ceni vsa ko množino dobavljam — [loman. Ljubljana Sv Pe tra c. 81 tel. 35-39 311 33 Beseda : LUn lavek 3 Din t.» šifro ali lajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Ilranilne vloge vrednostne papirje kupuje in prodaja najbolje Al. Planinšek Bančnih Kredit- |>o*lov Ljubljana. Beethovnova ul. itev 14/1- 214-16 Beseda 1 Din. davek 3 Din r» šifro ali lajanje naslova 3 Din Najmanjši znesek 17 Din Slive za žganjekuho r vseh količinah, prvovrstna kvaliteta, razpošilja — Mijo Babič. Rajič pri Nov-ski. 31.350-34 Bosanske slive ter drugo sadje dobite na drobno najceneje pri L. Glavnik. (Pred Škofijo 31. 31678-31 Glasbila •Vseda 1 Din, dav.k 3 Din ta šifro ali dajanje naslov:, "i Din. Najmanjši znesek 17 Din Klavir rtutzflflgel) skoro nov za ■*000 Din, radinaparat (Phi lips) za 3500 Din (prvotno 1000 Din) naprodaj. Vrhni Kotnikova 22 pri orga listu. 21350-2«; Klavir »Ehrbar« v najlepšem stanju, napro daj zaradi selitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 21G7G-3G Furnir za mizarje večjo partijo {tudi v malih količinah) orehovega furnirja in slepega jevšega furnirja oddam. Blago se lahko ogleda vsak čas pri Ivan šiška, Ljubljana. Metelkova ulica 4. Tel. 2,344. 205-6 Aparat za trajno kodranje in 2 brivska stola naprodaj. Jurij Simunac. 21334-6 Gramofonske plošče in gramofone bivše tvrdke A. Rasberger, dobite po razprodajnih cenah Dalmatinova 10. Pečnik. 31653-6 Beseda 1 Din. lavek 3 Din za šifro ali lajanje laslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Mlada lovska psička se je izgubila. Proti nagradi naj se odda v hotelu Metropol. 21630-27 An gora zajce čistokrvne, prodam. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 316:9-:7 Za šolsko deco nudi največjo izbiro primernih oblačil F. I. G O R I C A R Ljubljana, Sv. Petra c. 29 in sicer: Otroške h ti b» rt lice v vseh velikostih od Din 135 do 200: klothaljice od 45 do 93 štajerske hlačke in suknjiče, fantovsko perilo, pletene jopice, nogavice itd. po najnižjih cenah. 21475-6 Ariel 500 OHV v brezhibnem stanju, pro dam. Rajko Zufw>n. Ljublja na. Celovška 50. 21697-6 a Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato Kupnj* uo najvišjih senati ČERNE • juvelii Cluhllana Woltova alica 4. Novo hišo dvostanovanjsKO, velik vrt tik Ljubljane jako ugodno prodam, event. zamenjam. Posebno pripravna za vpokojince. Del kupnine tudi knjižice. Pristavec Franjo. Ljubljana. Erjavčeva c. 4a. 21721-16 Državni upokojenci, vdovci pozor! Dosmrtno stanovanje z vso oskrbo in postrežbo Vam nudi dobrosrčna, dobrosi-tuirana mlada gospa, ako ste voljni [»oložiti nekaj kapitala v siirurno. dobič-kanosno podjetje, katerega vodi sedaj sama. Več v osebnem razgovoru Le resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tajnost častno 7.a jajnčena«. 31653-1 Beseda 1 Din lavek S Din za šifro ali lajanj* naslova Din Najmanjši znesek 17 Din 3 Iegitimaei,;ske slike Vas stanejo K> dinarjev. — I.eica film Vavlorčič, Poljanska 12. 31649-30 Vnajem Beseda 1 Din. lavek S Dir za šifro ali lajanje naslova 5 Din NajmanjSi znesek 17 Din Gostilno v kateri se potoči 3 lil vina dnevno, dam v najem v centru. Več se izve v gostilni Mestni trg 13, Ljubljana. 21717-17 Lokali Beseda 1 Dtn. lavek 3 Dir šifro ali lajanje naslova 3 Din NajmanjSi znesek 17 Din Lokal blizu obeh bežigrajskih šol. oddam. Prav tako sobo s štedilnikom. Einspielerjeva št 17. 31710-19 Trisobno stanovanje kabine«, oddam takoj ali pozneje. Ljubljana VII. — Franko|>anska 9 31673-21 Enosob. stanovanja « predsohami in pritiklina-mi, oddam. Ona 300—330 Din. Milčinskegu 66, — Sp. Šiška. 31716-31 Stanovanje oddam. Ribniška ul. št. 32. Moste pri Ljubljani. 31712-21 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din Dvosob. stanovanje v mestu iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reden plačnik«. 316fiO-31a Enosob. stanovanje za Bežigradom, išče samostojna gospa za 1. oktober. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21635-3'a Dijaške sobe Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din 2 dijaka sprejmem v popolno dobro oekrbo. v sredini mesta. eoba lepa GaJ-eva 3/II, levo. 21406 22 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din NajmanjSi znesek 17 Din Hišo z gostilno pripravno tudi za trgovino, z večjim vrtom, v Ljubljani, prodam za Din 250.000. prevzame se lahko -ekaj hipoteke. Pristavec Franjo, Ljubljana Erjavčeva 4a. ' 31201-20 Veliko zemljišče travnik, skoraj ob glav nI cesti v Ljubljani, u-porabno za razuo. prodam. Cena nizka. Sprejmem tudi knjižice. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. a:594-30 Parcelo manjšo, ob Tyrševi, na periferiji poceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 31655-30 Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40, zvršuje najbolje nakup in prodajo HRANILNIH VLOG vseh denarnih tavodo*. — /,a odgovor Din 3 inamk. 217-16 Hranilne vloge kupujemo proti gotovini. Ponudbe na Ptuj, |>oštni predal 5. 21626-16 Posojilo ",.000 Din. iščem na posestvo v trgu za dve leti. — Visoke obresti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko Obresti«. 21657-16 Iščem družabnika »I 15.(00 dalje za neizkoriščeno stvar, s 100 proč. dobičkom in osebnim sodelovanjem. Prevzel bi zastopstvo ali kot potnik za Dalmacijo. Pismeno na ogl. odd. Jutra pod »-Kriza artikel«. 21027-1)6 Lep vinograd z grozdjem prodam v lepem kraju. — Informacije daje Anton Kragl. mesar v Sevnici št. 1. 31056-2 Tristanovanjsko vilo z vrtom, n3 jako razglednem in solnčnem kraju — prodam pod ugodnimi pogoji. Potrebna gotovina 50.000 Din. Kobler, Jesenice, Cesta na Golico. 31651-30 Hišo z gostilno manjšo, center Ljubljane, in parcelo pod Rožnikom, prodam. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Tudi vknjižba«. 31204-20 Vložne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske in Ljubljanske kreditne iianke. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnje plačilo«. 21672-16 Posestvo ■1/4 ure od postaje T,ipo-glav, naprodaj. Poizve se pri Ani Cmok, Zbelovska gorica, p. Hoče. gorica, p. Lof-e. Avto, moto Beseda 1 Din. davek 3 Din r.a šifro ali lajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din BMW motocikel model 1933. prvovrstno ohranjen, kot nov, ugodno proda L0VSE, zastopstvo DK W Tyrševa 35. 21.165-10 Motorno kolo s prikolico, zaradi bolezni ugodno prodam V.avppt.ič mlekarna lerneieva c. 31569-10 Avtomobile OPEL Ivosedežni Cabrio-let. dva zasilna sedeža FORD 4 cil. limuzino in več drutrih vozov proda po likvidacijskih "enah in ugodnih pogojih. LOVŠE. Zastopstvo DK VV Tyr5eva 32. 31156-10 Vse bančne in kreditne posle izposlovanje v nakupu in prodaji vrednostnih papirjev, posojila na hranilne vloge in vnoveenje vseh terjatev pri denarnih zavodih najkulantneje takoj v gotovini. Točna pojasnila glede plačila dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi vlo£ami in z gotovino dobite brezplačno. Znamke za odgovor. — ALOJZIJ PLANINŠEK, Ljubljana. — Beethovnova ul. 14/1. Telefon 35-10. 31687-16 Din 20.000 posojila rabim na vknjižbo na novo hišo na prvo mesto. Takojšnje ponudbe z navedbo procentov na ogl. odd. Jutra pod .Posojilo«. 31689-16 Prehrani i Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Ne kuhajte večerje doma ker dobite boljše in cenejše v restavraciji »Zvezda«. Se priporoča Briški. 21733-1-1 Lepe stavbene parcele v Ljubljani, v bližini Tivolija, po ugodni ceni naprodaj. Informacije je dobiti v pisarni stavbenika Batte-lino Angelo, Ljubljana VII. Aljaževa nI. 35. Telefon 33-39. 31667-.'« Beseda 1 Din. lavek S Dir za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din Enodružinsko vilo tik centra. 6 tob. kuhi nja. kopalnica, komfort. terasa, vrt — oddam v na jem za Din 1600. Informa i-jj, pri »Posest«. Mikloši čeva 4. 31539-21 Štirisobno stanovanje komfortno, oddam v bližini cerkve sv. Jožefa la no vember. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3'IE32-31 Dvosob. stanovanje komfortno, oddam 1. okto bra na Glincah za Din 300, Inloriracije Trža?ka 7. 31633-3 Dvosob. stanovanje oddam takoj ali oktobra. Naslov v vseh [»oslovalni-cah Jutra. 31668-2' Stanovanje obstoječe iz 2 sob. z vsem komfortom. event. tudi so-bi-ja za t rikinjo in delorn rti'ko.l ':ir oktobra J .i Vprašati: Sarajevska 71 nad. 2—4 popoldne. 31700-31 Dva dijaka sprejmem. Zelo dobra pre hrana, pomoč pri učenju skrbno nadzorstvo. Cena 400 Din. Žibertova 30/1. 31*571-22 Sobo v centru oddam, s posebnim vhodom, opremljeno in poceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21295-22 Prazno sobo oddam 1. oktobra. Zerjal. Riharjeva 30 Trnovo. 21648-23 Opremljeno sobo lepo, solnčno. oddam takoj ali s 15. v Ilirski ulici 39/1. 3; «7.5-41 Prazno sobo popolnoma r- pari rano. v lepi mirni hiši. oddam uradnici. Krlževnlfeka ul. 14. 31698-23 Opremljeno sobo za 2 osebi, v centru mesta, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31665-33 Sobico z vso oskrbo, oddam mirni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31670-33 Lepo sobo solnčno odda slovenska drn-žina v Zagrebu za dijaka ali dijakinjo s cclo dobro oskrbo. Bregant, Ilica 16Sa/III. 31352-25 Dijakinji sprejmem, velika, solnčna soba dobra oskrba, ob tro-mostovju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21617-32 2 mlajša dijaka sprejmem v vso oskrbo, po nizki ceni, vestno nadzor-«».vo. (»rspeska 10/1. 21601-22 Opremljeno sobo lepo, veliko, oddam n« B!eiweisovi cesti. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 3170il-23 Opremljeno sobo elegantno, solnč.no, mirno, separirano. oddam eni ali dvema osebama. Mirje, Ver-stovškova 26. 31730-23 2—3 dijake sprejmem v lepo. solnčno sobo z vso oskrbo ali samo z zajutrkom v bližini realke. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 31T14-?:) Sobe išče Beseda 1 Din. davek 3 Din ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din Sobo s poponoma ločenim vhodom, lžčem za takoj na Dolenjski ali Karlov-škl ceetl. Ponudbe pod »Stalno« na ogl. odd Jutra. 31083-31» Izgubljeno Beeeda 1 Din, davek Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Dežnik vzet v nedeljo zvečer v Daj-Damu, naj se vrne blagajni, sicer bo znana oseba ovadena. 211644-28 Dva dijaka v bližini obrtne šole, sprejmem v vso dobro oskrbo. Verstovškova ul. 35. 31690-23 2 dijaka (inji) sprejmem v dobro oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21702-22 Dijaka višjih razredov, iz boljše hiše, sprejmem v solnčno sobico, s popolno oskrbo v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31715-23 Dijaka (in jo) sprejmem v vso oskrbo. Cesta 29. oktobra (Rimska c.) 9, pritličje, desno, vrata 1. 31683-33 Dijakinjo sprejmem po nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31682-32 Lepo sobo prijazno, oddam boljšim iro-*l»odičnam, z vso oskrbo, kopalnica. Strossmayerjeva 4/1. desno. Vogal Poljanske ceste. 216dl-22 L a 1 v --- j, šifro »li dajanje naslova ' Din NajmanjSi tneeek 17 Din Mesečno sobo lepariran vhod, oddam t Knafljevi olici 18/11. 20950-83 Beseda 1 Din. davek S Din z« Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din- AU SE TRUDITE TUDI VI, DABI IMELI TAKO PREKRASNO POLT in da bi znjo presenetili svoje tovcrisice-To ie zelo lahko A. ADAMIČ & Co. Ljubljana, Igriška 3. (za dram. gledal.) Hindenburg jagoda največja na svetu Prazno sobo oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21627-33 Opremljeno sobo v mestu, z uporabo telefona. takoj oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21659-23 Opremljeno «=obo s separatnim vhodom in vso oekrbo ali brez, oddam v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31602-33 Sobo opremljeno ali prazno, s posebnim vhodom, oddajn. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31638-33 Skromno sobico s posebnim vhodom in elektriko, oddam za 160 Din X dobro domačo hrano po 400 Din. Poljanski nasip 22,1. 31398-23 • Opremljeno sobo lepo. poseben vhod. oddam na Cesti 29. oktobra /Rim ski cesti! St. 7/II. vrata št. 12. Ogled od 14—16. 31677 33 100 rastlin Din 30.— Sedaj posajeni nasad donaša že na spomlad sadove. Navodila za sajenje, opis vrst in glavni poučni katalog pošljemo brezplačno. Navodila za sajenje, opis vrst in glavni poučni katalog pošljemo brezplačno v srbskohrvatskem ali nemškem jeziku. Akad. dipl. višji vrtnar HIRSCHL VLA-DISLAV I DRUGOVI, Velika trtje- in sadje-reja. Subotica, Trg Cirila ln Metoda 7, tel. 66. Telefon 2050 Suha drva, ^r ^^ premog, Karbopakete dobite pri L POGAČNIK Bohoričeva ul. 6t. 5. Moški ne marajo grdega mastnega nosa in blesteče kože. Vlaga in mastne naslage prihajajo iz razširjenih znoinic. Vse to se zmeša z Vašim pudrom in tvorijo se male trde grudice, ki se vležejo v znojnice, jih razdra-žijo in še bolj razširijo tn tako gre to brez prestanka. Zatečite se takoj pudru Toka-lonu, ki je odporen proti vlagi. Dajte nekaj tega pudra na prst. potem pomočite prst v vodo in, ko ga potegnete iz vode — glej čudo! puder in prst sta suha. Puder Tokalon je zmešan s smetanovo peno in obdrži se na koži tudi pri deževnem vremenu, pri kopanju v morju ali med potenjem pri plesu v najbolj soparni plesni dvorani Čudovite nove barve dajejo polti prekrasen videz, kakršnega prej nikdar niste imeli. Moški strastno ljubijo te nove barve. Te barve se zlivajo s kožo in nihče Vam ne bo mogel reči, ali ste napudrani, ali niste. Četudi je sestava teh novih barv dosti dražja, bode cene pudra Tokalon zaenkrat ostale neizpremenjene. Bosch-Service izvršujem vsa popravila magnetov za avto-diname, zaganjale (Anlasser) ter vso električno napeljavo na avtomobilih in motociklih. Lastne naprave za polnjenje akumulatorjev. Vedno v zalogi vse tovrstne Bosch-proizvode. KRALJIC LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. Tel. 25-35. 13. Draibe Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje slcrva 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Javna dražba pohištva kompleten ealon. 0t*-'0-Ječ Iz velike garniture, vitrine in mize. razni po-eamcznl fotelji, visoke o-mare. kredence za jedi no fobo. dlvan. po6ie'.Je. pei-ha, razne mize, karnise, etarlnske in druge podobe. damsko s<-dlo. španska ftena. razna drobnarija itd. — re vrši v sredo. dne 9. ^ep!'*inbra t. 1. od 9. ure da je na Glincah. Tržaška cet-ta 4. vila Nasta — Golob. Dr. Joe. Krevl. Javni notar. 21419-32 Informacije Beseda 1 Din, davek 3 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Izjavljava da nisva plačnika za dolgove flli naročila, ki bi jih napravil kdorkoli drugi na najino ime. Terezija in Teodor Novo:ny, slaščičarstvo, Ljubljana. 31719-31 UL Vsaka beseda i Dia; iavek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 20 Din. Samostojen krojač srednjih let, želi znanja z dam-o z nekaj gotovine za razširjenje obrti. Ponudi>e na ogl. odd. Jutra p°1' "Samostojen«. 3'iti ^-24 Vsaka beseda 2 Din; davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Dia, najmanjši znesek 20 Din. Državni uradnik želi znanja z značajno damo, v starosti od 30—8S let. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Značajnost«. 316>2-36 □□□□□□□ Med mestom In deželo posreduje Jutro v mali oglasnik [3GK30I3GJGI KLISEJE ENO VECBA8VNE JUGOGRATIKA 'MTBANAM Narodna tisk arna LJUBLJANA knafubva izvkšujb vsa "ISKARSKA JBLA TER SK ,ihporoGa iretule Davorin Bavljea Izdaja b koMorcU »Jutra. Adolf Hlhnikar - Za Narodne tiskarne