na ted«*
34- NO. 34-
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.
medium.
CLEVELAND, O. PETEK 26. APRILA 1912
* *
VOL.
novice.
testni svet je sklenil vojsko proti psom v Clevelandu. Najdi bodo posebne šintarje za pse.
$1.000 NAGRADE.
—Nasi mestni očetje dohj jo vedno kaj originalnega. Sedaj so pod predsedstvom mestnega svetnika Zinnerja sklenili iztrebiti iz Clevelanda vse pse, kater:h se ne potrebuje. Načelnik zdravstvenega urada v Clevelandu je poročal mestne mu svetu, da plačajo Cleve landčani vsako leto nad $10.000 samo za zdravljenje ran, ki jih dobijo od pasjih zob. Sedaj je pa potrpežljivnsti mestnih svetnikov minila. Sprva bodejo najeli 20 "šintarjev", ki bodejo po celem mestu loviji^ pse in jih postrelili. Pes, ki je za varuha, naj bo doma priklenjen, sicer bo kmalu po njem.
-—George Joseph iz Lackawanna. N. Y., je naznanil, da plača $1000 onemu, ki mu pripelje njegovega sina nazaj. Star je 7 let in ima navado, da žvižga sam za sebe. Od dbma jc zginil 12 oktobra lanskega leta. in ker se je tedaj nagajala v mestu tolpa ciganov, je oče prepričan, da so ga cigani seboj vzeli.
1—Sfarišem Bizjak na 41. cesti je umrla 12 letna hčerka Mary. Bolehala je nad leto dnij. Pogreb se je vršil v četrtek. Naše sožalje starišem.
lepa in zanimiva je • puMSfU dr. 2: M, Bo-
[letjo zvečer v Knauso-
dvorani. "Veronika Dese-niška" je sploh znana igra, ki je tudi v stari domovini doživela vedno lep uspeh, kjer <0 jo igrali. V njej spoznamo navade in običaje iz starodavnih viteških časov, vidimo, da je tudi tedaj vladala ljubezen in ljubosumnost v človeških srcih, kakor danes, le s tem razločkom, da tedaj, šesilnej-je kot sedaj, in da $o se znali oni, ki so se borili za izvoljeno devico silno maščevati. Če jim je bil kdo na potu.
Igralci so se potrudili kolikor jim dopuščajo njih moči. da bo igra izvrstno in gladko igrana. Občinstvo je lahko prepričano, da bo z igro popolnoma zadovoljno in veselo, če pride k igri. Ker je igra "Veronika Deseniška" nenavadno dolga, polna žalostnih prizorov, se prosi občinstvo, da pride nekoliko prej k predstavi kot navadno, ker se začne že ob 7. j;ve(čer.
ti '
it. ■ • J*.J
—Slovensk;^ Narodna Čitalnica je dobila lepe in nove knjige iz stare domovine. Vse prijatelje lepega in dobrega Čtfva opozarjamo na to.
- —Društvo "Napredne Slovenke" priredijo 12. tnaja v Kogojevi dvorani veselico, pri kateri se bo tudi žrebalo za lepo stensko uro. Pridne članice društva marljivo prodajajo žrebalne lisrite občinstvu.
—Slavna društva, ki bodejo tla letos piknike, prosimo, nam to že naprej sporočijo, se ve potem eno' ali drugo iruštvo ravnati, in da ne bo-tmo imeli sitnosti z dvema cnikoma na en dan. Z dobro is topnostjo se da vse lepo irediti.
—V nedeljo se vrši v New-igra "Pernando, strah turijev ali spreobrnjenje rote ga glavarja. Igra je za-va. Igralo se bo v Plutov" ani in začetek je ob pel ih popoldne.
Jat
l"l stev.
ccabees ima , svojo prvo društveno veselico v Grdinovi dvorani 12. maja. Ob priliki \zč poročamo.
—Gostilno je otvoril Anton Prijatelj na 4118 St. Clair ave Glej oglas.
—Cenjene elevelandske naročnike, ki so zaostali z naročnino, ulj ud no prosimo, da poravnajo svojo naročnino in sicer v našem uradu.
—Boj proti muham se je že pričel. Posebno jih lovi šolska mladina. Seveda so sedaj
fi
muhe radi mrzlega vremena se redke, toda da se jih lahko'dobi, je pokazal Wilbour Cox iz Collimvooda, ki je v četrtek prišel v mestno hišo in pokazal 800 muh. Dečko je dobil 80 centov nagrado, od vsakih too muh io centov.
—V Clevelandu so sedaj ribe jako poceni. Za 3 cente dobiti popolnoma sveže ribe. Mesto je naielo riftmreč poseben parnik, ki odhaja vsak dan na ribji lov, nakar se ribe prodajajo po ceni. kolikor v resnici stroškov povzroči. Prej so ribe veljale od 7 do 12 centov funt. ko je imel trgovino trust v rokah.
—Delavska unija jc dala zagreti 6 brivcev, ki -o brili v nedeljo. Tajnik unije se je izjavil, da bodejo odslej posebni nazniki nastavljeni po mestu, ki bodejo pazili na one brivce, ki kršijo nedeljski zakon.
—Krčmar ,Krnil Kmdič na .»910 Hamilton ave, je v torek zvečer pognal iz svoje, gostilne dva godca, ki sta hotela pri njem zagosti. Enemu je zlomil pri tem nosno kost, drUgemu pa tri rebra. Gotica sta dala krem at ja t*pnt?---'
—Rojaki, ki enkrat ne dobijo lista, morajo takoj naznanit' našemu upravništvu. V urad prihajajo naročniki, ki štirikrat ali petkrat lista ne dobijo, nakar se j|zijo raditega. Če bi takoj prvič povedali, da niso dobili lista, pa bi bila stvar takoj v redu.
—Zupan New, D. llaker je imel v -redo govor pri baiike-'u. ki so ga priredili cleveland-ski bankirji. Govoril je proti uniji "Industrial Workers of the World", katero unijo je označil kot zalego vseh anarhistov.- izjavil se je. da nima nobena postava dovolj strogih doloob, dn bi se pravilno postopalo proti članom te unije. ki je najbolj sovražna človeški družlbi.
—Naša tiskarna ima v zalogi natančna vprašanja In odgovore. katere mora znati vsak, ki hoče postati državljan Zje-dinjenih držav. Vprašanja so tiskana tako, kakor se v resnici pijejo in tudi tako kakor se izgovarjajo. kar je velika olajšava rojakom, ki ne ziiajo dobro citat i angleško. Cena enemu izti.su je 5 centov za izven mesta 7 centov.
Boj s policijo Natančna priznanja Iz delavskih krogov.
Clevelandski detektivi so v Cantonu povzročili prepir, nakar so ženske napadle policijo.
PALICE IN NOŽI.
Canton ,(). 25. aprila, Nad sto žensk v tem mestu se je oborožilo s palicami in gorja-čami ter so odšle zajedno svojimi molži na pomoč Mrs. Gomboni. katero so hoteli ele velandski detektivi zapreti, ker je agitirala pri skabih v tovarni, kjer je sedaj štrajk. Sledil je velik pretep, pri katerem .so začeli detektivi streljati na množico, Tudi iz množice je padlo precej strt lov. En detektiv je bil nevarno ranjen. Ko-nečno se je pa detktivom po-srČilo dobiti avtomobil v katerem so ušli s svojo žensko proti mestni ječi. Na Hce mesta je prišla policija, ki se je pretepala pol nre z množico, pre-dno je bila razgnana. Policija je zaprla kaih 40 štrajkarjev.
Mrs. Gomboni pravi, da je (»•ovorita s svojo sosedo na jar-du. ko se j; približajo detektivi in jo hočejo vleči s seboj. Začela je kričati in na pomoč so ji nrišlo sosede, nakar se V pričel boj z detektivi. Detektivi pa pravijo,«.da je žena vrfla proti njim kamen, ko so prišli v bližino.
V mestu ni miru. Vedno prihaja do bojev med policijo, skabi in Štrajkarji. V sredo je nekdo vrgel prižgano žeplen-ko skozi okno v tovarno n? kup slame. Delavci v twatft; * o takoj opazili In pogasili.
Serif je zaprisegel dvajset pomolžnih šerifov, ker <e boj' še večjih nemirov.
Predrzni bandit je.
Pariz. 25. aprila. Roparji s«» tukaj ustrelili načelnika mestnih detektivov. Joupina. ko je slednji hotel dva roparja zgrabiti.
Nesrečna smrt.
Chicago, 111., 25. aprila. Del-bert Woodwarda so .dobili mrtvega v postelji poleg svoje neveste, Woodward je imel navado. da je vsak večer, predno je šel k počitku vzel precej kloroforma s seboj, da je la-glje spal. Prevelika množina kloroforma ga je zastrupila.
Novice iz Ely, Minn.
Dne 18. aprila z večernim vlakom je dospela iz starega kraja družina našega organ i-sta g. Ivana Boljka,, Das; je bila družina 21 dnij na morju, vendar so vsi zdravi. G. Boljka je v bližini cerkve kupil hišo.
Pretefkli teden se je poročil g. Math. Koščak z gdčno Marijo Stih. Dvojica si je o-mislila svoj dom na Buhl. Minn. Bilo srečno!
StariŠem Anton Boljka se je narodil * prvorojenec, katerega so krstili za Antona. Starišem Železnikar pa hčerka. Pretečem' teden so umrli: starišem Kordič 3 letni sinček, starišem Zobec sinček Anton.
Novoizvoljeni župan g. M Wenzierl je imenoval za policijskega načelnika mesta Ely Minn, našega ro
Mastni žametasti ovratniki pri moških in ženskih oblekah se očistijo na ta-le lahek način. Iz starega platna naredi vrečico in nasuj notri drobnega, finega peska, potem vrečico na štedilniku dobro ogrej. podložiti moraš seveda čist papir. Z vročo vrečico krtači ovratnik in. kmalu bo čist kakor nov.
Čimdatie lepše stvari prihajajo na dan o potop- Tjr . _. , ....
,.	T. • *J « «... . T Kurjači na ladiji Olympic f
ljenem pamiku Titanicu. Na ladiji se m nihče zaStrajkaii, ker se bojijo
zmenil za nesrečo. Ledena gora, ki je zadela
ob parnik, je bila nad 900 čevljev dolga in
125 visoka. Mornarji Titanica pripovedujejo
grozne sUari.
Bezati morajo.
iti na morje, ker ni čolnov.
Čiste, bele zobe.
Severov Antisepsol je uspeš-no čistilo za usta in pra»o o-hranilo za zobe. Prepreča za-, rodcim ki prinašajo bolezni na sluzni mre*ii v ustih. Njegova vsakdanja raba pristevši s Se-veroviin praškom za zobe (Several Tooth Powder) bo o-svetilo in obelilo zobe. otrdelo zobrne in vzdtfževalo dih prijeten. Oboje se prodajajo v lekarnah povsod. Četna 25 centov za vsacega. \Y. F. Severa So. Cedar Rapids, Iowa.
, Ali imate mogoče pohištvo naprodaj? Ali bi radi prodali?
V "Ameriko".
Pred senatom se sedaj pere direktor Ismav, katerega hočejo njegovi častniki pokazati kot popolnoma nedolžnega. Drugi častnik na ladiji Titanic. Lightoller. ki je rešen, se je izjavil, da jc Ismay na Carpa-tliiji kar divjal, ker je bil rešen. Večkrat se je izrazil, zakaj tudi on ni vtonil, ker je pustil toliko žensk za seboj, ko so morale na dno morja.
Mornar^ ki je imel nalogo opazovati visoko gori na jar-bolniku, kaj se godi po morju, se je izrazil, da mu niso hoteli dati daljnogleda, ker ga "ne potrebuje''. Tako so mu odgovorili, ko je prosil z:i daljnogled. Senator Burton Je vprašal tega mornarja, če ic iz svojetra opazovališča videl kakft luč? Mornar je odgovoril, da ni videl ničesar, dokler 111 prišel v rešilni čoln. Potem je p? opazil vel;ko svetlobo, vendar ni vedel, kaj pomeni. Predno sem zapustil Titanic, me te drugi častnik opomnil naj krmarim naravnosf, proti tej luči. Mornar je bil -:tudi vprašan, če jc imel kafj skušnje kakq, se rešilni čolni spuščajo v morje. Odgovoril je, da sc je moštvo silno slabo veibalo pri tem delu. Prednq je Titanic zapustil Southampton je K* mož res imelo nekake va ie. vendar nLjO bitta zadostne Večina mornarjev na Titanict* •ii znala nobenega dela pri re s'lnib čolnih, in temu se tu r'ii pr'pisuje dejstvo, da je nekaj čolnov odšlo na morje sko-rn pol praznih. »11 bi se lahke rešilo še najmanj 300 ljudi j.
Izprašan je bil tudi neki kanadski major po imenu Pen chen. Slednji se je jako slabo izrazil o mornarjih. Nihče ni vedel ža svojo dolžnost. Ko je kapitan izdal povelje: "Vs možje na krov!" je prišlo blizu komaj toliko mornarjev kot jih jih je bilo treba, da delajo pri rešilnih čolnih. Deset prijateljev Peuchena je na Titanicu utonilo. Peuchen je povedal. da je šel okoli enajstih zvečer v svojo kabino. V prvem razredu je pa kapitan praznoval s potniki velik banket in gostijo. Navada je namreč na vseh parnikih. ki plovejo preko oceana, da si kapitan zbere en večer in pogosti potnike prvega in druzega razreda. Pri tej slavnosti je tekel šampanjec v potokih, hvalila se je ladija kot najboljša 11 najvarnejša na svetu, dokler ni prišel strašanski sunek. Peuchen, ki je bil že skoro slečen, se je hitro zopet oblekel in hitel na krov. Videl je. kako ležijo po ladiji velikanski kosi ledu, ki so se vsled sunka odtrgali od ledene gore. Takoj ie šel k svojim prijateljem, toda nihče ni h«$el Najeti, da se more ladiji kaj pripetiti. Peuchen je tudi pristavil, da ne bi bil nikdar rešen, če bi ga neki častnik ladije ne videl, kako spretno pomaga pri rešilnih čolnih. Častnik mu je nato zapovedal, naj stopi v čoln. in to ga je rešilo. Izjavil se je tudi, da trdno veruje, da bi se lahko vsi rešili in tudi parnik ne bi bil pokopan na morju, če bi častniki ladije bili vsaj nekoliko bolj previdni. Izpovedal je tudi. da sunek z ledeno goro ni bil hud, pač pa je povzročil nekako žvižganje ali enak glas. kakor se ga čuje, qe nož brusite o brusilni kamen.
, Bremer Haven. Nemčija, ay.
katastrofe eden najbližjih Titanica. Kapitan se je izjavil, tla je v, resnici dobil od kapitana Titanica prošnjo, naj pride na pomoč, ker se Titanic potaplja. Ril je tedaj kakih 140 milj proč. Ker pa Frankfurt naredi le 12 milj na uro, je prišel prepozno na lice mesta. Kapitan Kraukfurta se je tudi izjavil, da je videl mnogo mrtvih trn-pelj po vodi plavati, vendar 11: hotel nohtno truplo vzeti na svojo ladijo, ker je videl, tla se druge ladije trudijo s tem poslom. Videl je tudi ogromno goro. ki je trčila ob Titanic. Dolga je bila kakih Q00 čev Ijev in 120 visoka. Videl jc tudi, da je gora na eni stran < precej preklana in umazana, kakor od barve. Najbrž je mi onem mestu zadela ob ladijo.
Pr-šlo je tudi na dan. da jt. parobrodna družba v New Yorku vedela že šest u^r prc; o nesreči, kakor pa je spon -čila časopisom. Zato je dobil; družba od senata ukor. Kon gresrhan Sulzer iz New York; je v zve/inem kongresu stiu i predlog, tla se da kovati po sebna svežnja, ki se bo podeli la kapitanu Kostranu od lad i je Carpathie za njegovo junaš ko tlelo pri rešitvi potnikov Kapitana bodejo, tudi še drr ga če odlikovali. Mož j t jak pomzen in se ui hotel ? York ti nikjer pokazati ali splc* kaj omeniti. Izjavil se je s a m t, da je storil svojo mornarsk dolžnost.
Portland. Me., 25. a<prila Sem je dospel tovorni parnih "Lena", ki vozi blago v/. An gleškega V Ameriko, če bi t." parniik imel brezžični brzojav tedaj .bi bili vsi ljudje Titanicr rešeni. Lena je bila ob času nesreče komaj kakih trideset milj od Titanica. vendar ni kapitan "Lene ničesar vedel c nesreči, dotkler ni prišel v pristanišče v tem mestu. .
Kapitan Holst od parnik." "Helig Olav'\ ki je bil tudi v bližini ob času nesreče Tit:< nk-a, se je tako izjavil: "Ob pol eni uri jzutraj sem dobil brezžično poročilo od kapitana ladije Olympic. Brzojavka se je glasila: "Ali ste kaj slišali o Titanicu?" In kapitan je odgovoril, da ničesar ni slišal. Nato je pa Olympic drugič brzojavil; "Titanic je zatlel v ledeno goro." Helig Olav je brzojavil nazaj: "lipam, da ni nobene nevarnosti". Zadnja brzojavka iz Olvnipica se je zglasila: "V pam, da je vse v redu. Tod« obržite stvar sami za sebe in skrivno.	^
Iz tega se razvidi, da sto hoteli takoj ob početku vse potlačiti in razvidi se tudi, da Titanic ni klical na pomoč takoj ob sunku z goro, ker so misilil, da se ogromni ladiji ne more ničesar zgoditi.
Berolin* 24. aprila. Nemške zavarovalne družibe, ki bi morale raznim potnikom Titanica ki so se potopili, izplačati de-' nar, se sedaj branijo sploh kaj plačati. Nemške zavarovalne družbe so se izjavile, da ne plačajo raditega ničesar, ker Je kompanija kriva, da so se potniki potopili, ne pa nesrečna ledena gora. Prišlo bo do velikih tožb. Vsi potniki na Titanicu so bili skupaj zavarovani za petnajist milijonov dolarjev v. slučaju nesreče.
Najboljši naročnik je oni. k: vestno vselej prebere ves list ?a priporoča drugim in vself:
POSREDOVANJA.
Southampton, Anglija, 25 aprila. Tristo kurjačev in dru gih uslUžlbeincev na ladij Olympic se je danes zjutra branilo iti na delo, in sicer s:, mo malo prej. predno je par nik Olympic hotel odpluti proti Ameriki. Zapustili so ladijo in se izjavili, da ne gredo 111 morje, ker rešilni čolni, k> jih ima ladija, niso ničesar vredni.. Poznetje so se pa uradniki White Star črte izjavili, da so mesto štrajkarjev dobili dru^c ljudi in da je parnik odtplul proti New Yorku z 1300 oseba runa krovu.
Z:on City. 111., 24. aprila. V tem mestu. <ki se sicer imenuj "mirovno mesto", in kater mesto je svoje dnij ustanov" "prerok" Alexander Dowie, r prebivalci zopet in <icer jak pošteno kregajo. Fanatični pr' vr^enci Dowieja hočejo v te" mestu vsakemu kajenje prepr vedati. Delavci pa. ki prihajaj« iz drugih mest v tovarne. | o tej prepovedi nečejo ničesir slišati in mirno kadijo, kad:" in kjer se jim zljubi. To je p fanatike razjezilo, da so n: padli delavce, ko so prihajali mesto, vendar delavci niso b" ti leni in so nagnali brezdimn fanat ike v beg. Kana tiki s pozneje šli v svoj tempelj ii ili za spreobrnjenje grd", kadneev.
New York. 24. aprila. 7/ se kot da štrajka strojirko-pri železnkah ne bo. Vsi so / bili pripravljeni, da zaštrajk jo 22. aprila, toda železnice i zastopnMci strojnikov so se dr.' pregovoriti. Vodile se bodei nadaljne razprave pod pre d set' stvom sodnika Knappa od zv z i ne ga trgovskega sodišča t delavskega komisarja O'Neila Glavni vodja strojnikov se j izjavil, da štrajka najbrž r bo, Strojniki so raje za mi' kot za Štrajk, in železnice. 1 se ve ti 11 o branijo kaj dovoli svojim delavcem, bodejo k< nečno vendar sprevidele, k; kt> nevaren bi bil štrajk.
VVa-hington, 24. aprila. Se1' danes se je natančno zvedel* koliko je bilo potnikov na po toplieni ladiji. Z - moštvon vred je bilo vseh skupaj 2360 Skupaj je bilo rešeneih 40«' potnikov in 2to mornarjev, a' vseh skupni 708. Življenje i torej zgubilo T652 ljutbj.
Velika zadrega.
Šaljivec: * Gospodje, ne1<"j vas bom vprašal, in kdor 111: odgovori, temu se priklonili do tal. Poslušajte tedaj! Ne kemu človeku se je sanjalo da potuje po morji. Poleg njega na ladiji sta sedela njegov; žena in njegov jedini s*n. V tem hipu nastane strašen vihar in ladja je v veliki nevarnosti. Potniku se zdi, kakor bi mu pravil notranji glas, da se samo tako reši pogube, ako žrtvuje ženo ali pa jedi nega sina niors»kim valovom. To je bila groza za ubogega potnika. Ženo in otroka je ljubil nad vse. Kpga naj tedaj pahne v glo-bočino? — Gospodje, kdo mi odgovori in pove, kako bi rešil ubogega potnika iz velike za-lrege?" — Vsi poslušalci s? globoko zamislijo — a nobeden ne ve, kaj bi odgovoril saljivcu. Nato odgovori on sam tako-le: "Gospodje, nič ni 1 ožjega nego to J Jaz b: 1 k potniku
Amerikanci morajo bežati Meksike v Texas. Uporniki grozijo vsem Amerika nce m v MeksikL —
PRAZNE GROŽNJE^
Galveston, Tex., 25. apnCsc, Parnik Texas je včeraj pripeljal v to luko 57 oseb, ki *© bile razven ene vsi Amerikanci. Ti so se pred kratkim naselili v Meksiki, toda 30 morali sedaj pred upornimi Meksikaic. ci bežati. Sedaj hočejo amtei-kansko vlado opozoriti na varnosti, ki pretijo Anieri cem v Meksiki. MeksiR&ttdcU banditje udirajo v hiše Amcri-kancev, pomorijo prebivate*^ in odnesejo s seboj vsei, kar jlr količkaj vredno za nje. A***' ] rikancu Wittu so divjaki od-, sekali glavo; nato so zvezali njegovo, ženo in odgnali viS živino.	, HH
že zadnjič smo poročali, <1 je predsednik Taft posI«I| zapadno meksikansko bojno ladijo. Larftpi Je tam in se je usidrala net od obrežja. Tudi ostre* je poslala ameriška vlfrfa sikanski, vendar se Meks3c«r to svarilo prav nič ne
Največje roparije, poboji umori so sedaj v Mefcsijki dnevnem redu. Vsak kdor sli, da nima slame v gia.Tr. dvigne, zj>ere nekaj k sebi in pleni ter mori po ol lici. Vlada je nezmožna, red naredila. Zj< ve pa si
vojiitvom
sika nce.
Priporočilo.
Naš zastopnik za Wank< in No. Chicago, 111. je Mr. Osredkar, Box 546 No. go, 111., ki je pooblaščen, pobira naročnino. Rojakom priporočamo.
NAZNANILO.
Xaš novi zastopnik za ,■■::/. Citv. K.ns.. je Mr. Al Mnr:rč'č, 538 No. 5th. St..:
;•;< r;H;t.šČfn, da pobira .v'r,'.;.n. ICjaki naj -e obi • vm !t ; ude v ah ranj. ki s« t j,	posla.
Gorenja slika na&cga glavnega potovalnega zastopnika, *
Mr. RUD. PERDAICA,
ki jc polno pooblaščen, da ara stopa naš list, pobira no, oglase in tiskovine ter pr&vlja vse druge posle, ki v zvezi z našo tiskarno. N prvo ob šče državo Cs Oregon in Washii^rton. rojakom ga prav te čamo in upamo, da povsod najbolje in pc

Mla-zaklad Inkov!
Historično politični roman.
spisal Sir John RetcliflTe; za Clev. Ameriko priredil L. J. P.
T
ffTTtlff f tf t tttttf t ttttf tf ttt tf t« ttt

IP .	" • '-■
ine!" reče s ripajočim
"Kaj pa to pomeni?" vpraša guverner začudeno, "kaj imate vi »tem človekom, lord
gu, da celo najbolj surove elitne so občutile usmiljenje z lor dom, dasi je preteklo od teli
m
Zdi se kot, da bi Anglež j dogodkih že mnogo, mnogo let.
Grof gleda temno pred se "Moj lord", reče konečno ; i rijateljskim, toda rednim glasom, "kakor sem poštenjak in plemenitas, svojo besedo vam
*eh besed uiti ne slišal. "Ma hadrija!"
P / A
UTM, gospod!" "Zveži ga t"
Malajec priskoči kot pokojen pes bližje. Njegove Črne' zastavim, da vas pomilujem iz oči se sučejo kot tigrove. ki a lega srca." hoče planiti na *vojo žrtev.	Anglež razklene roke, nje-
"O sabih, sa'blh! Moje je ma~ g»ve oči divjajo okoli. "Poučevanje, pravi Bog belih! Po- tem, gospod, ne bodete meni mm, da sem jaz kristijan!" stavili zaprek, da se mašču "la mohamedanec! Zveži jem. Ta mož je moj. jaz ga
ubijem, tako sem prisegel."
Malajec se bojazljivo prifoli- Sedaj se pa dvigne bivši ro Iv-ia svoji žrtvi,	par; vidi se, da se komaj pre-
Iz vrst ekspedidje, ki je po- magnje. "Tega- ne bodete tr .stal« tedaj že precej nemirna, peli, senor general," zakliče s M pa sedaj začujejo razni kli- hripavim glasom. "Vi ste se ,ct. Brutalni ropar sicer ni bil navezali s svojo častno bese priljubljen, vendar ljudem ni do, da me čuvate — jaz iman bilo prav, da sme tujec člana vašo besedo."	P
ekapedknje nekaznovano pre- Oof tes'ko vzdihne. "Lord," ttietavati po tleh. Večina ljudij reče, "popolnoma sočustvujem gleda začudeno in vprašujoče * vami, toda žal, da je ta člo-svojega vodnika.	,vek pod mojim varstvom, ker
Grofje pa stal mirno in do- ima častno besedo Burbonca. atojuo pred lordom, s prekrila- Nemogoče je. da ga sedaj od-nimi rokam? na prsih. Toda peljete s seboj," frdor ga je poznal, je takoj ve- "Kaj,.sir, vi se drznete pra-4fet, da snuje grof načrt, ka- vico odrekati? Vi hočete ču-erega bo v kratkem speljal vati zločinca, ki je tisočkrat Sedaj pa stopi grof k Malaj- zaslužil smrt?" , ki se je pripravil na tleli, "On ima mojo besedo, vpra-vvtit roparja. Z močno br- sajte njega, vprašajte te može
i tlite Malajca proč, kakor "koli, kako sem z njim ravnal, žno strupeno kačo.	Toda on je apeliral na mojo
"Vala visokost se moti," re- čast in jaz sem primoran, da ;če grof mrzlo, "vi ftlite na svo- »a čuvam, V enem letu poteče •jem posestvu; lord. da bi smeli najina pogodba, potem pa, -TČenjatt z mojimi ljudmi, kar '<>rd, vzemite svojo artev, in
niti en mož moje ekspedicije f, vse bodete ave- ne bo zinil besedice proti te-»dete priznali sod- mu."	1
je to zverino 1co- "Ali mislite, da se mnorec, "pripeljala v mojo ob- da bi spustil tega lopova iz ■Mjf	svojih rok? Hudobni duh ga je
"To pa vasi visokosti ne da- pripeljal v moje naročje. Ni* ' nobene pravice, da bi de- kdar! Kaj'me briga vaša poli z mojimi ljudmi taiko kot tfodiba z roparji in morilci?
vi storili." Grof se obrne Hvala Bogu, da niste vi, prva ti roparju. "Vstani, mož!" c*l>l;vst v deželi. Senor guver-"Sir" — rztegnjena. desnica ner, poživljam vas. da storite iorda se trese — "ta mož je *vojo dolžnost. Ta človek je morilec, stokratni morilec, lo- morilec angleških podanikov, r, kakor ga iemlja Se ni vi- dokazana so mu številna hudodelstva. in jaz zahtevam, da se takoj < meni izroči."
Prav imate, lord," odvrne
!l *eu
"Jaz ne smem pustiti tega lo-
.puva. Ta človek bo nase! sto
1 potov, da odide svoji kazni v
' tej deželi. Jaz sem bogat, ,sir, ' vzemite pol mojega premožen j nja, vzemite en milijon dolarjev, vzemite vse, kar imam, toda pustite mi moje mašče-■ vanje."
Grof pomiga. "Storite svojo dolžnost, poročnik Moravski! — Lord, svariril vas. Beseda grofa Rulbona ni beseda, s katero bi se moglo igrati."
"No torej, naj mi pomaga Rog ali hudič živ ne pride od tukaj!" In brez orožja, kakor
"Dobro, ta člo rej precej enaka.
dolžan zadoščenje, lord, torej nazaj.
v top, ki se takoj iz sem vam Guverner prestrašeno s
ijejo vsako surovo silo." to Od morja sem se oglasi stfel je to kamenito
iž topa, dva, trije, štirje; zde-!je večjidel rabilo za
predlagani boj med nami štiri-	"Karamba, pa vendar nima-	lo se je, da ti topovi potrjujejo	V tem skladišču je bila
mi.	te topov nabasanih?"	guvernerjev govor. Grof, ki	soba, dolga kakih 18
Lord Drisdale pa začudeno	"S kartečami, vaša ekselen-	seveda niti slutil ni. da je	To sobo so pod vodstvom
pogleda grofa.	ca. To je potrebna previdnost,	priplula vojna ladija v prista-	"jez popolnoma spraznili,
"Zdi se mi, da me ne raz-	ker človek ne more nikdar ve-	nišče. se začudeno ozre. San-	ostalo samo četvero golih s
umete, lord." reče grof. "Po-	deti, kaj se mu pripeti."	ta Trinidad je s polnimi jadri	zamrežena okna so pa z
glejte solnce, ki je že pred šti-	Guverner je sicer zopet pri-	prihajala v lulko, na najvišjem	kami in papirjem tako
rimi urami prekoračilo zenit,	šel k sapi, vendar se je umafc-	jarbolniku se vije zastava	čili, da ni mogla nobena s
Ko bo zatonilo v velikem oce-	nil par korakov nazaj. Zajed-	meksikanske republike, dim	toba v sobo in je vlada
anu, 'ki je svoje dnij videlo va-	no pa neprestrašeno gleda pro-	smodnika se vali okoli, nato	večeru popolna tema v
šo nesrečo, bodemo mi štirje, ti morski strani.
pa ladija ustavi svoj tek in štoru.
jaz, vi, ta ubogi človek tukaj "Tudi pritoževali ste se, se- urni mornarji zvijejo jadra
Šele ko je bilo to vse vre
s polomljenimi nogami in oni nor,konde," reče guverner rav- V istem trenutiku, ko je la- jeno, sledi grof don Estevai
tiger se vnžie na svojo žrtev lopovski človek se zaprli v te- nodufino. "da *am in vašim clija ustrelila, zapustijo tudi k senoriti Dolores, ki je in *kuša okleniti njegov vrat. mno srtbo. Vsak bo imiel v" ro- ljudem ne postrežemo dovolj." clragonci svoje mesto na jav- slišala o straš
"Vem. Kaj še?" u2e tri leta iščem tega radfe,
pO vseh deželah in morjih. On f guverner, "Pokličite nekaj vo--mi je uropal v-se, kar sem I- jakov, in zvežejo naj lopova z sl, in naredil je zločine, da J verigami." se hudič jokal zraven njih!, (»rof p" stopi
korak na-
— Poslušajte me, sir, vi sami j prej. "Vi ste pozabili, senor," ------ji: i----j- —x reče strogo, "da imam jaz po
»it »govorili besedo, in ve£-«ii maščevalec tam zgoraj jo k položil v vaša usta. On je Rudeči Volk, najstrašnejši in krvavi morski razbojnik v in-dijikem morju, kapitan ropar-»ke ladije "Satan". "Vem. Kaj še druzega,
U>rd r
"Prisegel sem najsvetejšo -prisego, da ho ta nioja roka : temu roparju iztrgala še živo h; telesa, zastavil sem . »voje življenje, svoje zveliča-za trenutek, ko ga morem riti, da se maščujem nad nedolžnimi bitji, katera je ta iverina uničila. Poslušajte, sir, poslušajte vsi. ki stojite tukaj »n želite pravico, ta človek je ^noril nedolžne žfrnsike, on jih je metal po svojih hudičih, nje-—rih hlapcih tigrom morja, tal je telesa žensk v morje, so si njegovi tovariši prej osladili na njih svoje pt*/elji-vosti. Jaz sam, ko sem ležal na njegovi ladiji zvezan, sem moral b'ti priča, kako so mi o-sramotili mojo mlado ženo in jo potem golo'vrgli v morje, ribam za Jirauo. Iti poglejte onega kruljavea tatu! Tudi on je imel svojo nevesto, kateri so odrezali prsa ti hudiči v človeški podobi, kateri so tz-taknili oči, ji odsekali roke in potem vrcrli v morie. Nje-samega so pa pohabili za tlo življenje."
Strašni spomini ho prevla-li v i^rofovem srcu: s stis-
pogodbi edini pravico poveljevati čez moje osebe."
"Vaše osebje, senor? Neumnost se mora nehati. Vi ste v službi meksikanske republike in se morate pokoriti njenim postavam."
/. enim samim skokom se postavi grof med guvernerja in morskega roparja. Grof dvigne svojo roko. "Puške v roke, gospodje, na vaša mesta, gospodje!"
Sest častnikov grofa skoči v krog. možje zgrabijo kot bi trenil za svoje puške, in čtije se napenjanje petelinov."
"Senor guverner." reče grof in njegov glas je imel strašen odmev, "prosim vas, da pre mislite prej, predno kaj ukrenete. Ti možje tukaj poslušajo vsaik moj migljaj, in jaz ne mislim niti za prst odstopiti od svojih pravic. Goap*wl Moravski!"
Stari Poljaik stopi pred grofa, z roko drži ročaj svoje sablje. "Kaj poveljujete, gospod polkovnik?"
"Vzemite pet mož in tega človeka tukaj v svojo sredo, dokler jaj* sam o njeni ne odločim. Vi s svojo lastno osebo zastavite svoje življenje, da se temu človeku ničesar ne zgodi."
Poljak e obrne in pomigne petim možem, toda še predno so ti možje na tnestu, skoči lord med nje in med svojo
njegov
Francoz se pa hitro obrne, njegova roka se stegne, pritne suho postavo Angleža, j« zvije med rokami, potem pa zažene lorda v loku kaikih deset korakov naprej, kjer bi padel n:i tla. da ga ni vjel guverner z lastnimi rokami.
Molk strahu sledi temu dejanju. potem se y& čuje povelje grofa: "Xa vaše mesto, poročnik Moravski."
Poljak s svojimi ljudmi obda roparja, ga pelje v sredino svojih ljudij. ki se razklenejo, in ko j ev sredini cele ekspedi-cije, se vsi možaki postavijo okoli njega vn ga Obdajo kot zid.
Toda tega niti potreba nt bilo, ,t. *
Lord je medtem vstal, njegov obraiz je bil Še bolj bled. Roko guvernerja in njegovih častnikov porine vstran, in s počasnimi koraki se bliža grofu. Grof pa ga pričakuje, ne da bi trenil z očesom.
Lord pa položi svoj prst na grofova prsa
"Sir." reče. "vi ste plemenitas?"
"Da. lord."
"Dobro, torej morate vedeti, da me je vaš udarec onečastil, da jaz kot angleški plemenitas ne moreni živeti s takim u darcem. Raditega zahtevan vašo kri. Delali ste z menoj kot s psom, in dolžni ste mi zadoščenja." '
"Popolnoma sem pripravljen, da vam dam zadoščenje."
"To pričakujem od vas in se vam zahvaljujem. Well, sir. jaz, bivši častnik, plemenitas. Anglež, se odrekam zadoščenju. in rad bom »prejel sramoto vašega udarca, če mi izročite tega lopova."
Grof občuti usmiljenje z nesrečnim lordom.
"Lord," reče ganjen, "bodi te iz <rea prepričani, da mi je ja-ko žal, ker ne moreni spolni t i vaše želje. Jaz sem dal častno besedo, da tega moža ne izročim, in častne besede še nikdar nisem prelomil."
"Potem, gospod, mi pa ne preostaja ničesar druzega kot boj na življenje in smrt."
Grof se priklone.
"Vi ste tukaj gospod," nadaljuje Anglež, "in vi določite pogoje. Toda spomniti se morate, da vas smatram kot zastopnika onega lopova, nad katerim se moram strašno maščevati."
"Pardon, iaz mislim, da kapitan Havtorn svoje zadeve lahko sam uredi."
"Kaj. gospod?"
"Jaz upam, lord, da ima lopov nekaj korajže. Pripeljite moža sem bližje, da lahko sliši nase besede." zapove gTOt.
Možje, ki so stali okoli Hav-torna, ubogajo. Vsi so z napetostjo pričakovali, kaj se ho zgodilo.
"Dolžnost imam! lord," nadaljuje grof z visokim glasom, "da čuvani tega moža. dokler je pri moji kompaniji in da ga ne izročim njegovim sovražnikom. Toda upam tudi. da med vojaki ni nobenega strahopetca. ki ne bi z orožjem v roki povrnil onemu, ki mu je storil krivico."
"Kaj, sir?" vpraša grof prijetno. "vi mi hočete Rudečega Volka izročiti za dvoboj?"
"To je zvijača, to je sleparija." kriči ropar. "To je pravi umor. ker imam bolno in pokvečeno roko."
"Tiho. adut! Lord, ta človek radi svoje roke seveda še ni popolnoma zmožen, da se z vami bori. Toda imamo izhod. S seboj imate spremljevalca, o katerem sem slišal, da je bil navzoč pri moritvah morskega
"Moji ljudje sb navajeni kri- se proti svojemu nasprotniku, morskega roparja. Morski kor-\ M žev in težav ter jih sami že- "Vaša ekselenca nas hoče zar, ki je ukazal stotine člo- V lijo. Ne igrajva se dalje z be- torej zapustiti ? Pričakoval sem. veških življenj ubiti in pokla- V sedami, senor. Kakor sem se, da mi skažete toliko časti in iti, sedi sedaj miren m bojav 1 pogodil z vlado, motam do- pridete na poročno slavlje niQ- Jjiv na klopi, kolena se mu tre- ? biti tukaj ves živež, potrebno je zaročenke Dolores da Silva sejo, obraiz mu je obupen, in
število konj in za dva meseca Montera."
ko grof vstopi, ga pogleda so-
plačo, torej 20.000 dolarjev." "Tako je, senor konde.. Sil- vrazno vendar obupajoče.
"Dvajsettisoč dolarjev! To	no mi je žal, ker niti ta ve- Grof spregovori nekaj tihih
je že precej denarja za — te	čer ne morem prisostovati za- boeed s poročnikom Moravs-
gospode !v reče guverner za-	nimivenui dvoboju. Toda u- kini, nakar poročnik odide, ničljivo. "Toda k sreči se do-ipam pri Bogu in pri vse svet- Bulbon je, sam ostal z rapar-
bro spominjam, da th denar ne	nikih, da bo vaša ekselenca jem.
plača vlada, pač pa vaši pri-	prišla neranjena iz tega boja. "Ali veste, kaj se zgodi ta
jatelji, gospodje trgovci in zve-	in da me jutri v San Jose večer, kapitan Havtorn?" vpra-j
za velikih posestnikov."	obiščete, da mi naznanite po- ša razbojnika.
"Tako je. senor guverner,	korščino ekspedicije ter prej- "Prekleta bodi vaša izdaja 1
toda plačati morajo skozi via-	mete' iz mojih rok navadila!— kako sem vendar mogel
do. Vaši ekselenci se bo torej	vlade. Kar se pa tiče vaše Francozu zaupati! Ta prokleti
zdelo pravično, če za te moje	družinske slavnosti, prosim j Anglež me umori — stvar je
zahtčve želim garancije.".	vašo ekselenco, da sporočite že naprej določena."
"In kakšne garancije želite,	lepim damam moje najprisrč- "Ali se bojite,'kapitan Hav- |J|
senor konde?"	nejše pozdrave: povejte Jim torn?"
"Kajprvo spraznite trdnja-	tudi. kako zelo nesrečnega se Ropar skoči kvišku, na čelu
vo (»uajmas. da namestim v	čutim, ker sem zadržan po dr- se mu pojavi pot, pči se
njej svoje vojake! Potem —
tr
Guverner se zaničljivo na
smeje. "Karamba, senor Fran-j
žavnih opravkih. Živite ti' let, senor konde, in veselite št
večne sreče."
"Vasi ekselenci voščim jaz
coz, vi ste mož, ki ne zahte-1 isto in obljubim, da me jutri va malo. Ali morda pomislite,; zotpet vidite, če Bog dotedaj kaj hočete s svojimi zahteva- ne bo drugače odločil."
1111 r

„	Grof se obrne proti don E-
"Da, dobro sem premislil."; stevamu, guverner pa se poda "Toda,* hudič, trdnjave** vam na čelo svojih vojakov, kjer
divje zavij« od sebe s
tel nevidno nevarnost od s«
odvrniti.
Župnik
preiskavi zaradi
trasnem dogodk
ki nož. Čez pol ure odprejo "Da, senor in po pravici, nem trgu in se postavijo v red Toda ponosna Spanjolka naši prijatelji vrata, in če Hog D as i smo tukaj ze tri- dnij. ni kakih dvajset korakov« pred kazala nobenega strahu, pa da. bodete lahko ddbili zado- nihče skrbel za ekspedičijo. guvernerjem. Od druge strani pa je videla v tem dvoboju no ščenje."	Navezani smo sami na sebe pa pripeljejo služabniki konje ponos za svojega bodočega ■
Trenutek stoji vsa družba in na dabrotljivost prebivalcev za guvernerja in njegovo moža, kakor tudi Za sebe. Ko kot gluha in okamenela nad Guajmasa.	' spremstvo. Mali guverner se j" je/ oče pravil o strašnem
tem strašnim predlogom. Le*j "Karamba. senor." zavrne spretnostjo opice dvigne v se- dvoboju, ki se bo vršil še ta oči Angleža se zasvetijo"; hitro guverner grofa, "če so mislili dip, in videti je bilo, da večer, mu je očitala, da je prime za roko Francoza in jo vaši ljudje, da bodejo tukaj šel,e sedaj varnega čuti.	strahopezljiv. Sicer pa se grof
pritisne na prsa. "Hvala vam.1 živeli- kot grofi, so se seveda Grof je ob prihodu vojne ni dolgo pri njej mudil, Izgo-sir,"	I zmotili. Sonora je dežela, ki ladije seveda začudeno gledal, voril si je pravico, da bo sam
"Gos/pod grof," reče častnik' ima jako malo ugodnosti. V vendar se je takoj spomnil, da vodil boj proti guvernerju, in Kleist, ko stopi naprej, "mi m-j vojski z Indijanci bodete imeli ladija ni prišla slučajno, pač za njega je bil torej vsak trt kakor ne moremo dopustiti, da jako malo prilike, da pridete pa je bila pozvana v pomoč nutek jako dragocen, se spuščate v tak boj. Vi ste i kdaj sploh pod pošteno stre-1 guvernerju. Vendar je obdržal V svoji sdbi dobi grof sta- i načelnik, od vašega življenja je ho."	grof svoj notranji mir. Obrne rega poljskega poročnika in,
odvisno naše, da cela ekspe-dicija. Dovolite, da stopim jaz na vaše mesto."
"Ja, jaz, jaz," sc oglasi več članov ekspedicije.
"Ja-z protestiram, jaz se ne bojujem." zarešči bivši morski ropar.
"Tiho. možje!" zapove grof. "Gospod Kleist. hvala vam. vi ste pogumen mož. Toda prija telji moji, predno sem posta vaš načelnik, sem bil plemenitas, torej ostane pri moji besedi. Poročnik Moravski, tega lopova prepeljite v moje stanovanje in ga dobro čuvajte do večera, če se pa brani bo jevati. tedaj ga bom s pali cami podil in bičal po celi So^ nori."
Dolgotrajno in gromovito pritrjevanje sledi tem besedam. Kričanje je bilo tako sil no. da je le malokdo slišal strel iz t^pa. ki je prihajal od obrežja sefn.
Dočim peljejo Havtorna. dl-vjajočega in razsajajočega proč. se vzbudi med ljudstvom šele zanimanje za strašni grofov predlog. Kamor si se obrnil. in ste stale dve osebe skupaj. povsod so govorili o tem Način boja je bo^" zanimata prebivalce v Guajmastt. kakor pa usoda celega mesta. Vsepovsod slišiš živijo klice na ju naškega grofa, in ženske se s darijo cvetlice.
Toda prizor še ni bil končan. Guverner Juarez je opa zoval z veliko nevoljo, kako hitro se je sovražni Francoz prikupil ljudstvu. Toda njegovo ostro uho je pač slišalo silo prerinejo skozi vrste mo* da vidijo grofa ali pa mu pogrom topa. in ko premišljuje o nevarnosti, v katero se podaja njegov nasprotnik radi dvoboja, mu lahen nasmeh spreleti lice. Pravkar je guverner govoril 7. lordom, ki se je pripravljal, da se vrne na svojo ladijo. da odda še nekaj potrebnih povelj, ko se vrne grof 7. vriskajoČo množico.
"Kkselenca," reče grof. "radi neljubega dogodka niste bili še toliko dobri, da bi mi povedali. kako ste zadovoljni s lani moje ekspedicije."
"O, senor. izvrstna je. sicer priprosta. toda upam. da se bo postavila," odvrne Meks-ikanec priliznjeno. "Samo nekaj se mi f zdi. da je preveč, in« dovolite, senor konde, da i-as 11a to opozorim."
Zelo hvaležen bom vaši ekselenci."
Guverner je stal v bližini obeli malih topov, katerih žrela so bila Obrnjena proti drago-narjem. Guverner pokaiže na •>ba topova.
"Oba topova tukaj, senor," reče smeje, "vam ne bodeta mnogo pomagala. Vi ne poznate naših gor in naših puščav. Stavim tisoč proti eni. da bodete že prve dneve pustili topove sredi prerije. Apač i se ne nastavljajo toliko, da bi se lahko s topovi merilo proti njim."
"Če tudi ne bodejo topovi pripravki za divjake," odvrne grof mrzlo.
ne bodejo dali prostovoljno, razdeli svojim častnikom raz-Jaz imam čast, da sem tukaj lična povelja, nakar zapusti motenja vere. — Župnik Por-guverner in poznam svoje dol-i mesto Guajmas na čelu svojih j niča iz Hovoran pri Hodonni-, __>>	,"oct„tLmt	nit i#» hil nri oWrornein" so*dišču
znosti in pravice.
"Toda vaša ekselenca bo tako dobra in mi bo te pravice odstopila. Jaz moram skrbeti
na njo opiram. Ravno trdnj va ini bo najbolje prišla.'
častnikov. ,	i nu je bil pri okrožnem" sodišču
: se je pričel | obsojen zaradi volilnih sleparij hudo pričkati s svojim prihod-j na 24 ur zapora. Domov grede njim zetom, ker se krega z j je srečal nekega farana, ki ga' za varnost ekspedicije, torej; guvernerjem in se spušča v ta- j je spoštljivo pozdravil z be-pot robu jem dobre točke, da se j ko bedaste dvoboje, pri katerih ! sedami: "Hvaljen bodi Jezus ^ avno trdnja-; ne ve, ali pride še živ na dan j Kristus!" Župnik je bil pa zelo ali ne. Pomisli naj vendar, da; slabe volje in je odgovoril na "Torej morate tak prostorj je od njega vsa ekspedicija; prijazni pozdrav z besedami: kje drugje iskati. Če stoje va-: odvisna, da se stoterim lju-|"Piš me v uh'!" Drž. pravd-še čete v službi vlade in dobi- dem prekrižajo računi, Če' .se | nistvo je pa smatralo ta odgo-
vajo plačo od vlade, morate njemu kaj hudega pritpeti. Grof vor za motenje vere ter odre-
poslušati tudi vladna povelja pa odvrne, da ne more na ceh ; dilo proti župniku preiskavo in vladna povelja se glasijo stvari ničesar spremeniti, in da j zaradi motenje vere. tako, da morate jutri odr?niti se mora zanesti na svojo do-proti indijanski meji, kjer se bro srečo.
Služafbniki dona Estevana so
Jasna Poljana in ameriška
špekulacija. — Pred par dnevi
postavite na mesta, ki vam jih 1 ^iu*muiiwv. u^n« ^it.una 5U|, ...	,	__.
' , ,, v.	, . ^	j j	1 r ]e prišel na Ruslko neki amen-
vlada odloči. Ce pa odrecete fee med dnevom razposlali ^ 1	.
r	... V.	oL-t norpnt ria <sr nncrain O na-
, ... , .	m	..	i ški agent, da se pogaja o na-
pokorščino, tedaj som prisiljen mnogo povabil na na,l,o1_, yp- «	donla grofa Leva
delat, po postavah.'	Ij.vne. m premožne mešane £	* ^S
cimas nn nrisn«tvn-l	J	■	J .
"In kaj pravijo te postave, mesta GmJiim. da priw.tr«-1 po,janJ v |pekulacijssk'e /Vrh<..
senor, guverner?'
jejo zaroki grofa Bul'bona z
. „ ,	v r. , i Poljano namerava kupiti ameri
hčerko senorito Dolo-I.,.-' .... tm • j f • •
^hm^I ski milijonar Fleisd, ki je ze
k: v to svrho sestavil konzorcij
petih kapitalistov. Za bivšo
"Naj mi gospod grof opro-	njegovo
sti, ker mu tega ne morem	res. Poročilo o strašnem dvo
razlagati."	boju je prigmalo cejo one
"Vaša ekselenca najbrž ml-	slavnosti, ki so se hoteli sprva | ^ji'^-^'doma^iio 'oonuIa'tV
sli. da se bo z nami pošto-	ogniti radi političnih ali drugih . 0 S	, ./..Z.	1
palo kakor z vagabundi in pri-	vzrokov. Bonifacij, ki je do
tepenci," odvrne grof smeh-	bro vedel, da je vsak ugovor
Ijaje. "Nič se ne brigajte, go-	zaman, in ki je sicer slepo
spod guverner, ker vem, da	zaupal v srečo svojega gospo-	.	.__ut .
1 *	' .. . ' j.	, . ... , . .. 1 i * na gospodarstvu ustanoviti u-
ste moz postave in torej radi	da. je bil z bivšim načelnikom j ^^* AUAasim
težakov in sedajnim poročni
konzorcij pol milijona dolarjev, to je štirikratna cena prave vrednosti. To ceno plačajo pa le pod pogojem, da se sme
po postavah delate."
Guverner nevoljno zmaje z kom ekspedicije Munjezem, ve
stanoviti skladišče poljedelskil strojev. Razen tega bi ameriški 4
kuhi ckspcuicjic muiuciciii, vc- . .. .. 4 ...	T *
, , » i 1 j	J .. milijonarji ustanovili na Jasni g
dli° _na. d'!u' d?!..VSe.^f! Poljani tudi poljedelsko posku-
poljedelsko posku-
ramem.
"Torej mi vaša ekselenca	pripravi za veliko slavnosti. i ' ""	rT'u • *
, {.	« .	.	- ... sno postajo. Tolstojeva rodbi-
nece dati garancij?	Don Estevan je namreč skle- * 1	J . .
(try •• ^ « i.	.j ,	, . na je pa proti tenni in dela
"Garancije? Prav gotovo!	nil, da se mora prebivalstvo , J ' v	. ► ;
»Torej sem prisada si	mesta Guajmas udeležiti te vej ^iVddtolot
jih 'sam vzamem." *	selice, da se odvrne od ljudi ^ p J
Juarez pa potegne iz žepa	pozornost na dru^e stvari. NCZg0da v premogokopu.
svoj robec in odda znamenje z	Skladišča bogatih trgovcev so Beuthen. 6 aprila. V pretek
njim.	dajala in dovažala velike sode no~ sta'bila vnako2vani ^hU
"Posledice bodete sami sebr	dofcrih vin in žganja, na glav- j sicngrube irbita premogarja Gi
pripisali, senor Francoz," reče	nem trgu so postavili dolge vos<jek ;n zajc
potiosno. "Vojaštvo naše vlade	mize, kjer je vsak prebivalcev
bo vsak poskus revolucije od-	mesta Guajmas lahko dobil Nesreča na morju. Tangi
bilo zelo krvavo. Celo oba va-	hrane in pijače, kolikor je ho- 8. aprila. — Velik vihar
ša kanončka tam." pristavi za-	tel.	razbil ladjo "Duchayla". na k
smehljivo. "ne bodeta ničesar Predno se vrne grof s sena- teri je bilo enajst osetb. št
opravila proti topovom naše	torjem proti svojemu stanova- osebe so utonile, med temi
r| -To
' pokarala, rekel Molčala
grdo od vas, ga je
Eenske.
________živa.
"Spoznala me je," je rekel	Molčala sta.Gospod Peter
Peter fee je zjutraj nenadoma. "Pa kako, da se	zato, ker si ni upal govoriti in
i! na nuliki, postelji. Po- j? jaz ne morem spomniti. To	ona. ker ie hotela biti visoka.
U.l je naokrog. Soba se mu je gotovo, da «em jo nekje že	"Kje. kdaj in ob kaki pfili-
cilela čisto neznana. moral srečati, govoriti z njo	ki sva se videla midva? Toda 'Kako sem neki sem pri- in znabiti sem jo tudi že lju- j klanjam se." je rekel naenkrat
se je vprašal. "Moja po- bil. Toda kje. kdaj in ob ka-	kakor kak kavalir in se prav lja doma ni tako mehka in ki prilmžosti? Da bi se mogel, priklatili. "Veseli me, da sva se
ja soba ni tako velika in spomniti tega! Peter je postal	po dolgem času zopet sešla Kje neki sem ?"' skoro nervozen, nnišljeval je, kako je pri- Vsak čas se mu je vsilila
v to lepo sobo in mehko nova misel, hitro in brez vsa-
ooc
>stclj. Gosipod Pfcter, ki je bil ke zveze.
ivaden pisar, si ni mog^l pri- "Tu imam krasno damo, ki iščiti tako lepe sdbe in tako nie gotov pozna, saj se mi je leblke postelje. Kar zamižal; nasmehnila, ki me gleda tako . tako lepa je bila soba in katkor bi me prosila, naj goji Igo si m upal odjpreti oči. Čez tvorim z njo, da naj ji rečeni, ts pa je vendar odprl oči in kaj lepega; a jaz se ne morem gledal nt$aupno po sobi na- spomniti, kje bi bil videl, in :rog. Zraven postelje, na ka- da bi bil kdaj govoril z njo. Pa vteri je ležal, je bila še druga molčim in sedim pri miru, ker postelj. Videl je. da na tej po- ne vem. kaj bi ji rekel, ker stelji ni lejal to noč nihče. Po- se še ničesar ne spominjam, grnjena je bila z lepim rdečim Ah, ta moj spomin!" prtom. Počasi je "zopet odprl Kmalu bi se bil zjokal. Sedel j oči in premišljeval kako je sem je čisto pri miru in ni zinil jfpirišel ;toda ni se mogel nič nobene besedice več. Pozabil spomniti,, kaj se je godilo z je nazadnje, kje je. njim prejšpji dan. Tako je s "Gospod Peter, kaj tako [prijetnimi občutki ležal dolgo molčite. Eno besedico, end sa-na mehki postelji. Bil je že ve-imo besedic? bi mi lahko re-lik dan. Solnce je posijalo sko- kli ob zopetnem najinem sni-^zi okno v sobo. Petru se je za-;denju. Eno besedico, eno le-lelo. da je visok in bogat go- j p<> besedico. Pa tako molčite iporL Počasi je vstal. In glej, j in me gledate, kakor da bi se jvse je bilo pripravljeno, da se ! še iritkdar in nikjer ne videla," umije ;n obleče; Čevlji so bili ga je nagovorila žen-ka. osnaženi. Se-nikdar mu jih ni! "Kaj? kako? ali me poznate nihče osnažil, vsako jutro si j milostljiva?" je vprašal začtir 'jih je moral sam.	deno gospod Peter.
"Kdo mi je neki čevlje osna- A ona mu n' odgovorila, žil? Tajco lepo dsnaženih še ni- prav grdo ga je pogledala, ka-sem imel?"	kor da bi ga pokarala, ker ni
Stopil je do okna. Tam je znal ziniti pametne besedice, stal lep umivalnik z vodo. Zo- Gospod Peter je čutil to, pa pet se je začudil gospod Pe- gi ni znal pomagati. Jezen je ter:	J bil. ker ji ni rekel nič lepega,
"Kje sem dobil tako lep umi- prijaznega, valnvk? Kdo mi ie prinesel "Pakako naj ji kaj rečeni, vodo? Že vedno sem si jo C)?< ker se ničesar ne spominjam, ral sam prinesti. Gospodinji Ah to moj spomin." je vzdihnil. premalo plačujem, da bi mi ta- "Gospod Peter, nisem nitko postregla."	slila, da ste tak neotesanec." , Stal je pred umivalnikom in je .rekla zopet ženska. J kmalti bi se ne upal umiti. Xa- "Oprostite, toda jaz se ne j zadnje se je le umil. Čutil se je spominjam ničesar," je krik-, prerojenega. Počasi se je Stopil je k oknu, ga se naslonil naj. Pole-Irtce je posijalo z vso: v sobo in go.-pOdu Pese je zdelo, kakor da bi mu solnce začudilo, kako pride 01. Peter, navaden pi-. sar, v to lepo sobo.
"Ti sc mi čudiš!" je vskliknil gospod Peter na glas.
In *delo se mu jc. kakor dn bi solnce reklo: "Peter je se-^ daj bogat in.velik gospod, nekdaj pa je bil navaden p'sar.
Sel je od okna, da pogleda po sobi. Pri drugem oknu je! zagledal mizico. NTa njej je bi- j . lo polno drobnarij. Na 111 a eni 1 , krožniku je zagledal dva pr-; >stana z vdelanimi brjljanti. Pe-je Obstal pred mizo, da je i ulala njegova senca ravno na lizo. Takoj je zagledal prsta-1 ta in ju zaželel pomeriti na pr-stlu. Priipognil se je in stegnil j roko Senca se je pomaknila z mize na tla. solnčni žarki so i idli naravnost na prstana. »riljaiTta sta se- zaiskrila. Ta /blesk je prestrašil gospoda Petra tako, da mu je roka zastala in si ni tipal vzeti prstana. Zravnal >e je in odtegnil roko, tedaj pa mu je pogled obstal i na mali fotografiji krasne, mla-; ženske.
"Kako krasna je." je neve-! šepnil in dolgo gledal foto-! 'grafijo. _	J
"Tako "Sfiafna se mi zdi. Kje j ;m že videl to krasno damo?" j šepetal in kakor zamaknjen j zrl v fotografijo.
Prinesel si je stol, ga -po-1 tavil pred mizico, se vsedel! mj in gledal fotografijo. Oči j ženske so se mu nadvse do-1 lie. Zdelo se mu je. da mo-; rajo biti te oči črne in zape-ive.
"Ah, kje sem že videl te čr-j E, zapeljive oči?" se je vpra-j "Nekje sem jih prav go->vo moral." Dolgo je gledal fotografijo niti z očesom ni trenil od
M i
"In te polne prsi sem tudi videl. Pa kje, kje?"
zazdelo se mu je, da je ifija oživela. Prsi so se migati in padati, ustnice nekoliko razširile in zde-da bi se
Toda gospodična ali gospa ali kar ste že, jaz se prav ničesar ne spominjam. Znani se mi zdi-te. ne spominjam se vas pa prav n»č. Verjemite mi."
"Vem, da me nečete poznati," ga je prekinila. "Seveda nekdajni pisar Peter je velik gospod, in jaz nisem nič! Zato me ne mara. poznati," ga je ziba dala.
"Verjemite mi, ne spominjam se, kje bi vas videl. Resnično, ne morem se domisliti."
"Bežite in ne bodite tako hudomušni, gospod Peter, saj vas poznani." je rekla in se za-smejala. da ni vedel kaj bi odgovoril.
"Verjemite mi pri moji časti. Ne spominjam se." je zatrjeval ubogi Peter in ni vedel. kako bi jo mogel prepričati.
"Saj nič ne vrjamem. Včasih niste bili tako, toda sedaj, ko ste..."
"Ali se res ničesar ne spominjate?" ga ie vprašala in pogledala prav nedolžno.
"Prisegam vam pri moji časti."
"Kaj čast med štirimi očmi," je rekla malomarno. Tudi jaz pazim na čast pred ljudmi. a kadar je treba, pozabim nanjo. Poredno se je nasmehnila. da jo je začudeno pogledal, potem pa nadaljevala. "Tudi danes, sem pozabila nanjo in sem prršla k vam. Vedela sem, da me ne bo nihče videl, in da bodete vi molčali. — Mnogokrat sem vas že mi-sjila obiskati, a ni bilo prilož-^ nosti, šele danes se mi je ponudila ugodna prilika. Pozabila stin na svojo čast in pri-
poznati noč
Umolknila je in čakala, da ji
odgovori, toda gospod Peter
je molčal, kakor da bi bil nem.
"Zdi se mi, da se vas spq-mhijam," je rekel čez čas. "Videla sva se večkrat, pa le ne vem čisto natanko, kje in kdaj.
cite, pa se takoj spomnim. Kako vam je ime?"
"Anica," je rekla.
"Anica? Gospodična Anica? Sedaj se pa vsega spominjam. In tla se tega nisem mogel poprej spomniti."
"Prišla sem k vam čisto sama v vaše stanovanje, in ne bojim se, če me tudi zato ljudje opravljajo," je govorila počasi. Kajneda, gospod Peter, saj mi odpustite?" ga je zaprosila boječe in glas se ji je tresel od razburjenja.
"Kaj naj odpustim, gospodična, prosim vas, povejte mi. kaj nai odpustim?" je vpraševal v skrbeh Peter.
"Saj veste, ono takrat na cesti."
"Nič se ne spominjam. Xa kteri cesti? Povejte mi. prosim. povejte. Od srca vam odpustim."
"Na oni cesti." je rekla. Nerodno ji je bilo. da se gospod Peter danes ničesar ne spomni, Takrat, ko ste šli /. ono lepo gospodično, ko sem za vami zakričala. Saj se spominjate.
"Spominjam se." je rekel tiho. "Bila sem ljubosumna na ono žensko. — Ali mi odpuščate. gospod Peter?"
"Od srca rad."
"Ljubila seim vas in sama ne vem, kaj me je zapeljalo, da sem zakričala."
"Ljubili ste me, gospodična Anica?"
"Da. In še vas ljubim."
"Gospodična, tudi jaz sem vas ljubil in vas..."
"Šalite se z mano," ga je prekinila.
Prisegam vam, da vas ljubim."
Gospod Peter je pokleknil
da bi prisegal.
"Vjstanite. gospod Peter.
verjamem vam," je rekla.
Oprl se je zlevo roko ob mizico in hitel vstati. Mizica je zgubila ravnotežje, se prevrnila in vse, kar je bilo 11a njej.
Po aaTodilu »lorentko angleške slovnice, tolmača in 1 farja. Knjig« trdo t platna nuna sune $ I. — in jo je <
V.J.KUBELKA, S» f. 1« St, New T.
-	Največja saloga slovenskih knjig. Pilite po cenik.
"Gospod Peter, stanarino ni* Pomagajte mi. da se spomnim, plačajte." je rekla ona in se za-Prosim le eno b.seilivo mi rc-' smejala, tla se je gospod Peter
*ci
mejala. da se je gospod prestrašil.
Peter je zakričal in se zbudil. Vrata so se ropolowva odprle in stara ženica, Petrova gospodinja, je stopila v sobo.
"Gospod Peter," je zakričala. "ali še niste vstali? Tnče-trt na osem je /c. Pol ure vas hodim že budit."
"Kaj tričetrt?" je vprašal prestrašen. "Stanarino bi rada." si ie mislil.
"Vrag naj vzame sanje in žemske," je siknil in skočil s postelje.
Slovenske trgovi
Sledeče trgovine priporočamo rojaki
Ljubavna drama v orfeju.—
V orfeju v Velikem Varadinu je TQletni trgovski nastavljene« Albert Pfeiffer streljal na natakarico Ireno Mannheimer. Ko so prihiteli ljudje, da bi prijeli Pfeifferia. je ta večkrat ustrelil na zasledovalce, ne da bi koga ranil. Nato se je u-strelil v glavo ter bil na mestu mrtev.
Umor pri poroki. V Almo-segeresu je slavila 5. aprila ločena žena posestnika Pavla Do aka poroko s kmetom Jur-ia Stefakom. Ko sta šla novo--oročen^a iz urada, je napadel Dovak Stefaka ter ga sunil z nožem v hrbet. Stefak se je zgrudil s.nrtnonevarno ranjen in kmalti nato izdihnil. Morilca so prijeli.
Žalostna najdba. Ko ie na praznik Matere božje spravljal neki tržaški branjevec na trgu Ponte rosso svoje stojalo, je zapazil pod njim nekak omot. Ko ga je odmotal, je pa zapazil mrtvo trupelce otroka ilirskega spola. Matere še niso našli.
M/ i
■ n • 1 tf

s: fleischmann s yeast a
NAJBOLJŠI ZA VSE LJUDI
NA SVETU.
S Z f 8<
S- ^
Val • i™
SS<
m«
PT C
ar
3 p
3
o.

Koristne in lepe stvari za vas in igrače za vase otroke. Vsejto lahko dobite zastonj za riaie labelne in srebrne zavitke. Zahtevajte katalog. Vprašajte svojega grocerja zanj.
The Fieischmann Company
2168 East Nineteenth Street,
Cleveland, 01
•H HHHB
msm*
t . s •

SALO ON I: FRANK JENSKOVIČ. 5393 St. Clair ave. JOS HOZELY, 4734 Hamilton ave. ' /. MIKE SETNIKAR, 6131 St. Clair ave. JOHN KROMAR, 998 E. 63rd St.
LOV. PETKOVSEK, 965 Addison Rd. ANTON ZAHRAJŠEK, 991 E. 64th St.
FRANK STERNIftHA, 6400 St. Clair ave.	1
KALAN & KOGOJ \A 6006 St. Clair ave. JOHN BLATNIK, ~~ 6304 St. Clair ave. JOHN ZALAR
6120	St. Clair ave. FRANCES LAUSCHE
6121	St. Clair ave. JOS GRILC 1029 E. 6xst St. JOE NOSSE. T226 E. 55th St. JAKOB LAUSHE, 6101 St. Clair ave. ANTON KUHELJ, 3822 St. Clair ave. AUGUST BUDAN, 1423 E. 39th St. FRANK JURCA, ! n 1287 E. 55th Sr. SLOVENSKA GOSTILNA, 3855 St Clair ave.
JOHN GRDINA,
6025	St .Clair, ave. JOS. ZALO KAR,
S99 Addison Rd. N, E. JOSIP BIZJAK,
6026	St. Clair ave. MATH HRASTAH
5920 St. Clair ave.	<
JOHN MAJZELJ 5128 Glas ave. ANTON NOVAK 1056 E. 61 st. St^	w
ANTON BRODNIK 6514 luni a ta ave. JOHN ZUPANC 102t e. 62. St.	; '
FILIP EPPICH 5301 St. Clair ave. JOHN CIMPERMAN, , 1259 Marquette Št. FRANK PUCELJ, ^209 S. Clair ave. I JERMAN, 1840 St Clair ave. FR. KMET, \022 St. Clair ave. I. KRALL
Addison Road. TOHN KRAŠEVEC T09 E. 62. St. A. POLONICH <ioo (Jnion ave.
Vino in žganje na debelo. THE OHIO BRANDY DISTILLING CO. *ro2 St. Clair ave. JOS. MEDEN, 1063-1065 E. 61st St
GROCERIJE. PREVEČ ft PEKOLJ, •m E. 55th Stt. R. CERKVENIK n t 5 Norwood Road. KUHAR & JAKSie
St. Clair ave. MRS. J. SKEBE, 160 E. Collamer St.
ČISTILNICA OBLEK FRANK MRVAR
»33® E. 55 St-
T \
Slovenska izdelovalnica smodk. JOHN BRESKVAH 1364 —. E. 36 St ^
To so sami činstva v naii
BRIVNICE FRANK SKERJANEC, 6124 St. Clair ave. A. BENSA, 3338 St. Clair ave.
. . i- fiB
MESNICE. OGRINC & ANŽLOVAJR, 6124 Glass ave. FRANK VESEL, 4034 St Clair ave.
■■m
* -.
MESNICA IN GROCERIJA JOS FURLAN	,,
7604 E. 81 St
<1
ČEVLJARSKE PRODA* JALNE; FRANK SUHADOUNIK) 6107 St. Ctair we, PRANK BUTAUL 6220, St. Clair ave. ^g
KROJAČI JOSIP GORNIK 6113 St Clair awe. JOHN GORNIK, 6XO5 St. Clair ave. ANDREJ JARC 6T70 St. Clair ave. BELAJ A MOČNIK 6205 St. Clair ave.
* M
"M
MU* t

;i I 1
BANČNI ZAVODI FRANK SAKSER Ca,
podružnica. A. Bofcefc 6104 St. Clair ave.
TOBAK IGRAČE in CANDY
STATIONERY, GEO. BOŠTJAN. 6010 St. Clair ave. M ERMAKORA 6116 ST. CUHl
ŽELEZNINA —POHItTVO
i. t. dL ANTON GRDINA. 6127 St .Clair ave. JOSIP ŽELE, 6ro8 — 10 St. Clair
I -
TRGOVINE Z MODNIM BLAGOM. JERNEJ KNAUfi, 6/29 St Clair ave. ANTON LOGA* 3837 St Clair ave . JOHN GRDINA, 6111 St. Clair, ave. FRANK J. TURK. 1361 E. 55th St M. MARE6IČ 4322 St. Clair ave.
IZDELOVALNICA KIH PIJAČ. JONH POTOKAR. 4126 St. Clair ave.
KONTRAKTORJI SATKOVIC BRATA. 1129 NORWOD Rd.

LEKARNA. Slovenska lekarna 6036 St. Clair ave.
Slovenska trgovina slamnikov in klobokor
nost je oprava ROSI STANKO, 6303 St. Clair ave.,
Trgovina z moško Čevlji
FRANK KENIK. 6301 St. Clair ave.
URAR IN ZLATAR. ANTON SAMSON 6200 St. Clair ave. FRANK ČERNE 6034 St. Clair
Department
ANTON KAUSEK 6202—6204 St
trgovci, katere Pa

n ^ 'MRI
-Hi

[LANDIIA lEKIKA.
Naročntaa;
iMKRIKOi ••••».
;VROPO: ........
irveland po poiti .. t ne številke po 3
.$2.00 feoo
|J.J0
Xvvf»i»i brez podpisa ip [it ir fie Sprejemajo.
V*a pisins. dopisi in i* *t pošiljajo na:
Clevelandika Amerika" ^mq St. Clair ave. N. &. Cleveland, Ohio.
Clevelandska Amerika" iwwfl Tuesdays and Fridays ot 10 St Clair ave. N. A Cleveland, Ohio.
kr^ by 15.000 Slovenia« (miners) in the City of CI* jrf' ^M and elsewhere.
1 v ertising rates on request. Cuv Princeton ilf
k*f uiered as second -ifm?« January 5 1909, at tki .*t office at Cleveland, OMs 1 dcr the Act of Mar. 3.
'M
34 Fri. April a6'ia Vol V

fflo navzdol, kjer se pohištvo ktoč. Danes je pa pri njih vse in Hrvati pri množici dijakov, ga komisarijata in da se mu
naloži na pripravljeni voz, na- pro. adlo. vse zginilo v prah. ki jih vsako leto producirajo da pooblastilo, da se kot ban
kar se mirno odpeljejo, kot bi kar je dobrega, čistega, lepega i srednje šole, t rumom a posečaH sporazumi s hrvaško - srbsko se iiiv ne zgodilo. Ti ljudje in umetnega, ostalo pa je Fran- to visoko šolo, da bi par sto koalicijo. • pa niso samo predrzni tatovi cozom, kar je banditskega. laskih kričačev proti njim kar Te Chavrakove pogoje pa in roparji pač pa tudi ničvred- svobodomiselnega in praznega, izginilo.	t je ogrska vjada odklonila in
ni morilci. Ko se plazijo pari- Na polju se je pasel lep konj, | Pri tem bi bili Jugoslovani šele nato je bil imenovan za ;ki \pači zjutraj iz svojih br- ki je povžil sočnato travo in tudi v gmotnem oziru veliko, bana Slavko pl. Čuvaj. hlroV streljajo na meščane, ki pustil osat. Prišel je pa osel, na boljem, ker bi si prihranili) Ogrslka vlada je torej jnieJa hodijo'niitno ali p,a podere jo ki je pobiral osat za konjem, znatne potne stroške za dolgo v načrtu uvedbo komisarijata ^HH:akeira pasanta z no- 1» talko je v Parizu, na Fran- pot v Gradec, na Dunaj, v že davi

vpra-miro-ob ta-
coskem v dvajsetem stoletju.
——
Primorski Slovani in laško vseučilišče.
m t
tuintam kakeg /eni na tla kot bi hoteli '-iti. kaj ima pravzaprav ijivbni meščan opravki ko zgodnji uri na cesti?
Kaj pa policija? Da, za lioga, kaj pa naj naredi j o-licist. Ropar in morilec je previden. 011 opravlja svoj posel, j kvr 11111 njegova strast to na-( rek nje. Bandit je dober šofer, ki hitro popravi svoj avtomobil dober strelec, ki tudi pri hitrem streljanju ne zgreši svo-(
i etra cilja, telovadec, ki zna	.....
kakati plezati in teči kot naj- m<) v glavnih potezah.	je preteklo poletje pozdravil
boljši akrobat. In kaj naj pro-! Tinkar piše med drugim: Trstu jugoslovansko učiteljsko ti takemu človeku naredi poll- "Trieste o nulla"! kr.ee Lahi, skupščino z besedam«: "Po pre ■ist siromak katerega je filo-1 Slovenci pa se smejejo v pest. teku 30 let bo vas pozdravljal < eška družba za plačo ioo' Trst šteje danes 230.000 pre-fvankov na mesec nastavila, da'talcev. med temi okoli 80,-pred bandit i?
Prago in Inomost.
Iraško vseučilišče s slovenskim dijaštvom bi bilo za Slovane tudi v tem oziru velike koristi, ker bi s tem dobili brezplačno in kar tako mimogrede v svoje roke središče za .	svoje osvojevalno delovanje,
» zakaj njihova težnja k morju Pod tem naslovom priobčit- je resna in slovensko geslo: jejo "Innsbrucker Nachricht- "Morje adrijansko mora biti članek, ki je zanimiv in naše!" je bojna parola vseh poučen tudi za nas Slovence. Jugoslovanov. Dr. RVbar, dr-Zato ga v naslednjem podaja- žavni poslanec tržaške okolice,
v
88

v • O
ZIVJt«
»krivnostno 1qe pariških roparjev.
rut je sploh znano kot le-matono. velikomestuo, raz-mo, prosto, umetno in za-iviio mesto. Zadnje čase je Se posebej zaslovelo po ce-svefcu radi roparske predrti, Kaj so Abruclarji, kaj Italijani in njih črnoroka-stfletske organizacije iriskitn Apačem? Rav-ca razlika je med pariški-fuparji in med italijanskimi tomavharji, kakor med poni-poštno kočijo in avtomobi-. ki ima rnočij. fca 60 konj-šil. Pariški roparji ne de-jo ponoči, ob temnih urah, Mimotnih soteskah, oni n>-jo stare, raztrgane obleke, ^staromodnih pušk ali kaj ta-Pariaki ropar je-danes |gentkmaai od nog do glavo. K /večjem ga lahko sfpoznate. ker *fc premoderno in prefino oble-Bkn, drugače pa ne. Parrški ar ue dela v temnih kotih, ipliti v temnih nočeh. Za tO-<fttoe svojih hudobij si je zbral Sep in solnčnat dan, glavno ce-
____kjer je največ prometa in
'Irfer se nahaja največ ljudij. Pariški roipar ima svoj avtomobil. ki je .bolj krasen kot avtomobil francoskega predsednika. Ima najmodernejše In najdražje revolverje.
Tako opravljen in opremljen i strelja na uslužbence velikih . bank pred vhodom, jim vzame we* denar, ki ga nosijo pri se-f bi. postrelja nekaj policistov v \ bikini, nakar se odpelje s svo-i fini. avtomobilom kot hudournik )x> najboljših cestah, po .dipernem trgu, po elizejskih poljih in zgine kot kafra, da ga jii* nikdar več videti. Moderni j>a r i šfiv i roparji se smejejo nad ■svojimi starinskimi kolegi, ki •uporabljajo razna orodja, pomene temine, zalezovanja in ;druge stvari, da koga oropajo. rr<i>o\ ->icer še ne vozijo s se-vboj fi roparji, Toda bomb ima-io na razpolago, in kadar ne morejo vlomiti v kako trgovino. vržejo bombo v vrata ali v Okno. poberejo hitro, kar hočejo in — divji beg se prične.
To so veliki modefai pariški rroparjl Toda tudi njih manjši tovariši so veliko bolj predrzni kot njih predniki. Ti se sprehajajo zvečer po bulevardih in trgajo lepim pariškim igral-rkam njih denarne torbice iz rok. Opoldne stopajo v prodajalne, in poberejo predrzno ven denar i? blagajne, dočim -prodajalke gojijo pred njimi 7 odprtimi u strni. Pripeljejo se pred najimenitnejši hotel, gre-sobe. zgrabi
nruje meščane In kaj naredijo pariški meščani proti tem banditom? Vič. Parižan je vesel, če more ;ii v kinematograf, kjer gleda boje s tigri, levi, banditi. lopovi in ulomilci. Tu =e raduje •i veseli. Ko pa pride na ulici, a neče ničesar o tem slišati. Va ulici se namreč gofli stvar resnici, katero je prej samo v podobah gledal. Policija do-' iva pritožb®, tla ne zna varovati meščane, poslan sika zbornica posluša interpelacije raznih poslancev, to je vse. Kakor hitro poročajo časopisi o novem junaškem delu pariških hatiditov, se oglasi po Parizu krk nevolje in jeze. Oblasti v takih slučajih najraje zgubijo •lavo. odredijo posebna dolo-jčila za mesto ali za avtomobile, 11. ,pr, policisti dobijo u-kaz. da morajo kolesa vsakega uvfomdbila presekati, če se av-tomobilist ne ustavi na njih klic. To nas spominja na staro pripovedko, ko je oče svo-iim sinovom pripovedoval, da morajo vrabcu soli potresti na rep. če hočejo vrabca ujeti.
Toda od kje se vzame naenkrat toliko handitov in njih tako velika predrznost ? Zakaj
0	Icnditje prestavili polje svojega delovanja od noči na dan. od umazanih in skrivnih ulic na ponosne bulevarde? P.ravl-io, da so prišli vsi boljši ro-narji iz Rusije. To so taki lju-ilie. ki sovražijo dannšno družbo in se hočejo nad njo maščevati.
Pariška družba je pokvarjena v dnu duše. To niso oni Francozi več. 'ki so svoje dnij xtremili za vsem lepim in dobrim. rued Francozi ne dobimo več pisateljev, ki bi pisali spi--e, čiste in pomembne. O večjih svinjarih kdo piše danes, h olj bo dobil ugled pri občin--tvu. in čimveč piše banalnega rn blatnega. tentf>o!j bo spoštovan 1,11 tem več ji pisatelj bo. \aravno, da slabi spisi upjiva-jo na občinstvo, ki se po njih ravna. Največji francoski pisatelj bi bil danes, ki bi opisal življenje kakega zakotnega krč.niarja z njegovimi prileJž-nicami, z njegovim slabim pivom in z njegovimi sleparijami. Tak pisatelj je gotov, da je naredil svojo srečo. Pariška umetnost se danes najlag-Ije najde v pariških kavarnah in ponočnih prostorih. Tu se zbirajo razni sloji, modrujejo in skušajo, kdo bi več povedal kaj modrega, dočim vsi skupaj mlatijo le prazno slamo. Tako ■e razširja javno mnenje. Sod-liki narekajo največjim bancH-oin majhne kazni, bandit pri-le i/ ječe. ukrade še več kot M'ei. pomori še več ljudij kot rvič, pride zopet preil sodnijo. :n sodniki zopet najdejo kak vzrok, da "poboljšajotakega •loveka in ga spuste. Iz malega raste veliko, konj je zgubil čevelj na podkvi, in radt-tega je podkev odpadla, radi-tega je konj poginil, raditega •e jezdec umrl, raditega je bilo kraljestvo razdejano. Tako •u$vi star pregovor.
Francoska <lružl>a je satna vzredila pariške Apače. Francozi so znani kot najfbolj svobodomiselni,- tia}bolj častihlepni. najbolj modri in najbolj u-meini.Ški. Vie hoče biti pri njih
1	prvi stop
000 Slovanov, večinoma Slovencev in okrog jo.ooo Nemcev.
Tržaška okolica, takozvani teritorij, je čisto slovenska in slovenski "Kraševci" imajo v posesti vsa predmestja.
Italijanstvo je v Trstu nerodovitno, kar je pač posledica velikoinestnega življenja. Stare rodovine so izumrle in No-votalijanl se drže na površju večinoma s tem. da si asinii-1'rajo drugojezične elemente.
\ko čitamo v italijanskih listih izkaz darov za šolsko društvo "Lega nazionale", najdemo v njem dan za dnevom več kakor polovico, često celo dve tretjini slovanskih in nemških imen. '
Narod, ki je navezan samo na tujcef.ki zataje svoj rod, stoji na slabih nogah. Da se prišteva takozvano denarno pleni, stvo k Italijanom in da je njihovi« časopisje in strankarski ustroj v rokah borze, je samo ob sebi ttmljivo.
Toda v zadnjih letih pojema možnost, da bi Italijani mogli asimilirati drugojezične elemente.
Slovan kot župan tržaški!"
To je seveda nekoliko bahavo. toda je gotovo, tla. bi laško vseučilišče v Priniorju preje ali sleje moralo preiti v slovenske roke, prav tako sigurno, kakor izginja zapored italijanska trobojnica z občinskih hiš na Primorskem. Kar zahtevajo Slovani, to bi s tem dosegli: c. kr. vseučilišče v bodoči jugoslovanski državni tretjini, morda celo v njenem glavnem mestu, v "Slovanskem Trstu" prihodnje generacije."
Priznati moramo, da odgovarja jedro izvajanj tirolskega lista "Innsbrucker Nachricht-t,'ii" objektivni resnici.
S. N.
Iz dežele Madžar skega absolutizma«
V Zagrebu, K. aprila. 1912. Zakaj je bil imenovan 11a Hrvaškem kraljevski komisar in zakaj se je sistirala ustavnost ?
To vprašanje je še vedno Slovani sede v zaključenem odprto, dasi je nanje odgovoril jezikovnem ozemlju pred vrat- Čuvaj istočasno, ko je objavil mi mesta: Lahi so Obkoljeni kraljevsko svojeročno pismo, s
za
krog in krog.
Vrhu tega pa se Slovenci silno množe in *o od odvetnikov in duhovnikov vzgojeni k narodni zavesti.
Na razoranem pustem Kra-
katerim je bil imenovan kraljevskega komisarja.
Takrat so 'Narodne Novine'. uradni list hrvaške vlade, pisale, da je bil komisar i jait uveden zategadelj, ker sta hrva-
su za Trstom do globoko doli	gko - srbska koalicija in stran-
v Istro, na Balkan »11 gori na	ka prava sldenili sporazum gle-
Kranjsko nimajo kaj jesti. (f)	(Ie |KM|očih saborskih volitev in
Kraji ob obali Jadranskega	R[C(je s|0žnega postopanja v
morja pa se nahajajo skoro	[,odočem saboru,
brez iizieme v polnem razcve-	Kcr se je hrvaško - srbska
tu; v Trstu zlasti je j'ela cve-	koaHcija s tem paktom bajr
teti trgovina. Pulj kot vojno	postavi|a na protinagodbeno
pristanišče pa so ugodna tla za	sta|j$£e f„ ^ je ^jej
vse one. ki iščejo dela.
Razumljivo je torej, da prihajajo zasluižka željni Slovani :y Krasa v velikih množicah v obmor-ka mesta in se tu naseljujejo. Njihove banke ^krbe potem za v^e nadaljno, kar j"e potreba.
V	Trstu je na primer več slovanskih denarnih zavodov kakor laških, a velike češke banke korakajo na čelu. To so riajkrepkejse oporne točke za smotrene slovenske akcije.
I,ah je večinoma leti in brez vsake častiželjnosti, Slovenec pa je štedljiv in nosi vsak groš v hranilnico.
V	Trstu ie že več slovenskih veletržcev.
Za šole morajo Slovani v Trstu sami skrbeti.
"Družba sv. Cirila in Metoda" vzdržuje v Trstu 24 razredov, kar je za fto.ooo duš odločno premalo.
Za to pošiljajo Slovenci svoje otroke v nemške državne ljudske šole ali pa iilt dajo v laške nustne šole.
Ti otroci se nauče nemški v šoli. slovenski doma. itall-
bilo bati, da bi hrvaški sabor slovesno ne izrekel ločitve od Ogrske, zato je baje ogrski minfstr. predsednik grof Khuen Hedervary predlagal vladarju, da se naj sistira hrva.ška ustava 111 imenuje kraljevski komisar.
Toda to utemeljevanje nt drži in Slavku pl. Čuvaju ne moremo prihraniti očitanja, da je ve d o 111S govoril neresnico, k'Ue v sv°jerT1 uradnem listu dal priobčiti zgoraj navedeno vest kot razlog, da se je na Hrvaškem sistirala ustava.
In to hočemo tudi dokazati!
Z apodiktično gotovostjo namreč lahko trdimo, da je i-mela ogrska vlada že zdavna preje namen, uvesti na Hrvaškem komisarijat. predno je bil pl. Čuvaj imenovan za hrvaškega bana. torej v času, ko na Hrvaškem še ni nihče računal z možnostjo kakšnega pakta med hrvaško - srbsko koalicijo in hrvaško stranko prava.
Se predno je prišel Slavko pl. Čuvaj v kakršnokoli kombinacijo za bana. se je namreč
rtu uvedbo 110 pred imenovanjem pl. Čuvaja za bana, kar more le . teinu biti znano, ker je č'sto gotovo, da je ministrski predsednik grof Khuen ponudil Čuvaju bansko dostojanstvo l)od istimi pogoji, kakor preje bivšemu podbanu pl. Ghavra-ku.
Če torej pl. Čuvaj utemeljuje sistiranje ustave na Hrvaškem s paktom, ki ga je sklenila hrvaško-srbska koalicija s hrvaško stranko prava, govori vedoma neresnico, zakaj omi-nozni pakt je bil samo posredni vzrok za uveldbo absolutizma na Hrvaškem, dočim se pravi vzroki, ki jih je imela ogrska vlada pripravljene že zdavna preje, predno je Čuvaj postal ban, s/krbno prikrivajo.
lu te razloge uganiti, ni posebno težko.
Znano je, da zavzemajo vse hrvaške stranke v armadnem viprašanju docela korektno stališče. Njih načelo je: naj* se da vladarju, kar je vladarjevega. J
Prav nasprotno stališče zastopajo Madžari vseh strank. Dokaz tega je, da je celo vladna večina v peŠtanskem parlamentu v pravkar preteklem času hotela omejiti vladarjeve pravice in da je s temi stremljenji sinipatitfirala celo ogrska vlada sama, 11a čelu ji ministrski predsednik grof Khuen.
Te težnje pa niso našle podpore in opore pri Hrvatih.
In ko so ta stremljenja vsled odločnega odpora krone, doživela popolen fiasko in je večina madžarskega parlamenta s Khuenovo vlado vred morala iti v Kanoso, se je v vladnih madžarskih krogih pojavil srd in gnev na Hrvate, ker je le-teni radi njihovega korektnega in lojailnega stališča nasproti kroni ostala prihranjena pot v Kanoso. Grofa Khuena je bilo
■ 5BKI '
Dobite si vrednost denarja.
Vi veste, koliko vas plin velja na mesec. Sedaj pa skusite pomisliti, koliko druzega blnga bi mogli kupiti z istim denarjem, ki ga izdate na mesec za plin Koliko ugodnosti in dobrote dobite vsak rilesee od plina.
Vi dobite polno vrednost za vsak cent nff plinu. Plin je veliko cenejši kot premog in nič pepela
zraven.
Rabite plin!
Vam n« treba vedno žgati plina, da imate d«btr ogenj, kadar želite. Isto minuto, ko prižgeb plin, vam daje pee toplino. Isto minuto ko prenehate kuhati, za-prite plin. Vam ni treba zastonj žgati pl na.
Kadar rabite plin, dobite zakar plaeate.f ostrežbo, udobnost, čistost, vročino; vi m«lo plačate, in plačate samo kar dobite.
The East Ohio Gas Company
Masonic Temple Building, 1446 EAST 6th STREET
- Mm -

Dalje 11a peti strani.
r
l Največja slovenska trgovina	|
f in pogrebni zavod/	:
Rasdeljena t dva dela in v polni meri 1 najfinejšim pripravami	t
preskrbljena. Trgovina g« nakup pohtfttva. orodja, premog, poeode	£
barve, atekla tn drugo. Pogrebni Mvod Je c najflnejilml pripravami	t
preskrbljen. Ml preskrbujemo najlepie sprevode v sadovoljnom	»
ljudij. zakar Imamo brei fttevlla tabval. Za vsaki alitfaj tmamo dve	Z
ambulance in Hne koflje. rr go vina odprt« noč in dan. Se pripore	r
Slovencem ta alevanaklm drultvom.	*
Tel. Prtncton mi. ^ GfcJina, TRG0VEC
«27 ST. c Lair av

■imp »p »tH»»tp«n tfiUHp «tft!jt»prr!f!!p'riimr«tnwi>rii»
Feeling DrEvery Day
Napadi influence, ka-ftlj» ali boleči« v žlezah vuled velikega dela izginejo, če bodete imeli vedno
Dr. Eiinjt
PAIN-EXPELLER
v svoji hiši in ga bodete rabili po predpisih. 25e. in 50c. steklenice v lekarnah. Čuvajte se pouaredb.
janski pa na ulici. Zato je med	niinistr. predsednik grof Khuen
Slovenci na stotine navadnih	Hedervarv obrnil na bivšega
ljudi, ki Obvladajo poleg slo-	p0(fhana pl. Chavraka ter mu
venskega maternega jezika tu-	ponudil bansko ča>t.
di nemško in laško. Pri bolje	Obenem pa ga je opozoril na
to. da mora biti vsak trenotek
4ttiiranih slojih se to seveda
se čtšče dogaja.	pripravljen, da to čast zameni
Če bji se torej laško vseučill- z dostoianstvom kraljev«dcega če osnovalo v Trstu, Gorici, j komisarja. Gradiski. Tržiču. Kopru, Pu- i Chavrak je bil pripravljen, Ijti, Piranu, Zadru ali v naj- j nrevzeti ponudeno mu slalweni primorskem gnezdu, vei^t
. a IICITII * es. 111 Nwtkv l«t. 1.1 Dr. Rlehtcrjav* Cango PIliU* ol^tajo. (-!>.. »li 50r )
Evropski način zdravljenja bolezni.
Zdravljenje kroničnih bolez-nij. krvi, strupa, revmatizma, živčnih boleznij, nezmožnosti za spanje, zaprtje, oslabelega človeškega telesa, nosnega katarja. katarja v grlu, zdravljenje v grlu. zdravljenje pljuč, želodca in drugih boleznij, se vrši v našem uradu s pomočjo karlovških električnih kopelji, elektro-magneta, z vdihavanjem ozona, vibriranjem, X žarki in z vsemi drugimi metodami .ki se rabijo v slavnem kar-luvšketn zavodu, kakor tudi v kopališčih v Emsu. Nauheimu in Francovih kopelji, kakor je priporočal profesor Riter von Bauer v Monakovem in profesor L. Thomas, Hofrath v Trebingu. Vse to zdravljenje dobite prj
Dr. L. E. SIEGELSTEIN
308 Permanent Bldg., 74<| Euclid a ve.
Uradne ure: od Q- zjutraj do 4. popoldne, ob nedeljah od re do is.
Naša tiskarna unijska tiskarna.
je slovenska
Najnovejše za rojuf.«
Jedini naš rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz Wa-shingtona, da ima najboljša zdravila' kakoršnih še ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi. gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne si veli. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in križicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane . opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge sli-čne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj' ali pa pridite osebno.
JAKOB WACHCIC,
1092 E. 64 Street. CLEVELAND, OHIO.
^ VAZNO#
za pošiljalce denarjev v staro domovino.
Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, Še isti dan na pošto, in grč s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo.
To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novee; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska, $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih.
Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno postopali.
Pošitjatve je nasloviti:
82
FRANK
CORTLANDT ST., =--«=
SAKSER
NEW YORK, N. Y.
Jstanovljentt 13. novembra 1910.
Glavni sedež: Cleveland, O.
edsednik JOHNT GORNIK, 6105 ST. Clair Ave. odpredsednik MARTIN COLARIČ, 1188 E. 6ist St. 'ajnik, FRANK HU DOVER NI K, 1243 E- 60111 St isnikar JOHN JALOVEC, 1284 E. 55th St. igajnik MIHAEL JALOVEC, 6424 Spilker Ave.
Nadzorniki:
ANTON OSTIR. 6030 St. Clair Ave.; FRANK 20RIČ, 1363 E. 55th St.;"MIHAEL W INTER. 6030 St. Clair ave.
Porotniki :*
kNTON AHCIN. 6218 St. Clak Ave.; ANTON BENCIN. 4414 Hamilton Ave.: FRANK ZIBERT. 6124 Glass Ave. (Pooblaščenec ANTON CrRDINA. 6127 St. Clair Ave. Vrhovni zdravnik 1. M. SELIŠKAIR. 6127 St. Clair Ave.
■S«*." . .	*
Vsi dopisi in druge uradne stvari, naj se pošiljajo 11a glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. Zvezino glasilo CLEVELANDSKA AMERIKA.
sram, da je njegova, direktno B proti kroni naperjena politika '( skrahirala, jezilo ga je, da je j morala močna m a d ž a r s k a I ''stranka narodnega dela" iti ttod kavdinski jarem, zato je porabil priliko, da strese svo-/jo onemoglo jelzo nad Hrvate ' ter dal proglasiti komisarijat na Hrvaškem.
S tem*je hotel doseči dvoje: Prvič Hrvate kaznovati za to. da v arniadneni vprašanju ne zastopajo istega — I _ revolucionarnega stališča. H kkor Madžari, drugič pa je ho-/ tel Hrvatom ad occulos doka-l; zati, da se nimajo vzroka vese-N liti madžarskega poraza, ker so ob »koncu koncev tisti, ki k se morajo pokoriti za niadžar-ske grehe, edinole Hrvati.
Komi-sarijat na Hrvaškem je torej madžarski bič za Hrvate zato, ker le-ti nočejo igrati pod enim klobukom z Madžari pro-| ti ustavnim pravicam vladarjevim!
S. N.

Ao je starejši
Stara tradicija je, da mora biti v zakonu mož vedno nekoliko starejši kot ženska. Ta-smo navajeni že stotine in totine let, in tako se je v največ slučajih tudi godilo. Za-, kon ni srečen, če je ženska starejša kot moški. In še en j dTug slučaj je. Kadar slišimo o kakem poročnem naznanilu, in zvemo, da sta oba zakonska I'enako stara, tedaj zmajemo z I rameni in ne moremo govoriti o sreči v zakonu, dasi v resnici bodoča zakonska še mož I in žena nista. Ce se pa celo ^odi, da je mož mlajši kot zena, tedaj bo vsakdo rekel, ta, zakon ne bo imel do-jrega konca. Kmalu se dobijo 'različne tete in sorodnice, ki i nevesto svarijo pred takim možem. Vse enake ali podobne govorice niso mnogo vredne. Zakon ni od tega odvisen, kaj govorijo ljudje o njem, pač pa kako je v srcu onih dveh, ki se hočeta zvezati z večno vezjo.
Poglejmo si dandanes žen-; ske. kako se niožijo. Statistika nam pravi, da se večina žensk omotži v 23. letu, namreč povprečno. V tej dobi je večina žensk že zmožnih, da skrbi sama za sebe in tako se tudi v resnici godi. Bilo je pa to dru-:e v oni dobi. iz katere nastajajo govorice, kakor smo jih gorej omenili, ko so govorili, da mora biti žena na vsak na-1 mlajša kot mož. Tedaj je deklica pod varstvom rojih bratov in sorodnikov, "edaj deklica ni bila tako isotojna kakor je danes, iji rsalkdo se je čudil, če je ho-la imeti kaj po svoji glavi »arejenega. Taka deklica je potrebovala pomoči in varstva, Ibročiti so jo torej morali sa-) možu. ki jo je. znal varova-čuvati in z njo ravnati. Ta-deklica navadno ni znala tr druzega kot počesati in k se. Treba je bilo torej, dobila sk uše ne ga moža.
—
San Francisco, Cal. naznanjamo, da je naš
zastopnik za to mesto in okolico Mr. Jakob Laušin 2110 19. cesta. San Francisco, Cal., ki je splošno .znan in spoštovan v tej naselbini. Rojakom ga priporočamo, da se v vseh poslih, ki« se tiče našle tiskarne in lista z zaupanjem obrnejo na njega .
Upravništvo 'Clev. Amerike/
-.>, -<i -T
m
Hiša naprodaj V Collinwoo-du v slovenski naselbini, 6 sob, dva corner lota na glavni ce* sti. Jako poceni. Lastnik potuje iz Clevelanda. Lepa prilika za Slovenca Cena $2500 za vse skupaj.
Lepo urejena hiša 11a 61. cesti. 7 sob, lot 40x168. lepo z drevjem posajeno. Cena samo $2750. Naprodaj še več družili hiš. Poizvedite pri JOHN ŽULIČ, 5704 Bonna ave.
—Naročnikom v Collin\voc-du naznanjamo, da preskrbimo za nje posebnega raznašalca, ki jim bo nosil Ust že v torek in petek, torej bodejo list en dan prej dobivali kot dosedaj Vsled preobilega števila na-	H^VHH
ročnikov v Clevelandu samem.!'11 "e zvišala, in ostane pri sta-
--(34)
. NAZNANILO.
Naznanja se tem potom slovenskim gospodinjam, da se cena mleku letos ne bo znižala
smo primOrani določiti posebnega raznašaAca za Coll;n\vood, kakor je sedaj tudi v Newbur-gu. Postrežba bo vedno točna in redna.
sama za sebe, ona gleda jasno v prihod njo j t in zna v največ prilikah skrbeti .sama za sebe. Taka oseba seveda lahko stoji ob strani tnož.\ ga dela srečnega in je tudi sama srečna v zakonit. Današnja žena mora skušati, da pride prav blizu izobrazbe. navad, šeg 11 običajev svojega moža, ker potem pride tudi razumnost in sporazum, in iz tega izvira sreča »n ljubezen. Dočim je morala žena v prejšnjih 'letih slediti svojemu možu in mu biti pokorna v vseh rečeh, ker so smatrali ženo za manj vredno kakor moško bitje, se je to dane* zelo spremenilo. Danes je tudi žena lahko samostojna in kot taka veliko pomaga pri splošnem gospodarstvu in pri napredku vsega. Kaj pa je bil prej zakon. ko se je morala žena držati popolnoma svoje hiše, da. svoje sobe in ni smela v družbo. ni smela nikamor, celo svojega mnenja ni smela izraziti. Mož je mislil, da je svojo dolžnost opravil, če je spregovoril z njo parkrat na dan nekaj prijaznih beted.
Leta ne štejejo nic. dokler niso taka leta, ki sploh opravičujejo do zakona. Včasih se zgodi, da je prav mlad zakon zelo srečen. Nevesta je bila stara 15 let. ženin 17, »n oba sta živela dolgo, dolgo vrsto let srečno in zadovoljno. Pripetilo se je pa, da je bila nevesta 24 let. ženin 30, pa sta se lasala drugi dan po poroki. Leta torej se ne morejo upoštevati, pač pa srce, razum, pamet, volja in nagnenje do vsega dobrega, gospodarskega in dostojnega. Zakon je srečen, če sta srca srečna, ki ju veže.
Mali oglasi,
VAŽNO ZA ROJAKE!
rem, kakor >edaj. 8 centov za kvort. Slovenski mlekarji.
-----(34)
Išče se soba s hrano vred. Natančneje se poizve v našim u-redništvu.	(34)
Naprodaj so dve hiši. ali pa se zamenjajo za prazne lote ali kako (lrugoobrt.Takoj se plača $200, drugo na obroke. A nt.
Kdor rojakov bi rad dobil	Darovic. stop 125, Nelson in
državljanski papir, pa ne ve,	Clifton St. Nottingham, O. (35
s katero ladijo je prišel v Zje-___
dinjene države, in je tudi po-	Mesnica naprodaj z vozoni in
zabil dan, naj se obrne na nas,	opravo za $90.00 Lease za tri
n mi v najkrajšem času preskr-	!eta Vprašajte na 1375 E. 39.
biitio vse potrebne informacije.	cesta (35.)
To velja za vse rojake po vseh_____
Zjedinjenih državah. Kadar	pohištvo naprodaj za 111 alo
Ker sem dobil nad 300 friš-kih, čisto volnenih in jako fino izdelanih kikelj v različnih barvah in številkah, za katere morate povsod plačati $5.50 do $6.00 ,jih dobite sedaj pri meni do Velike noči za posebno znižano ceno $3.65. Torej ne prenaglite se in počakajte, dokler vam jih prinesem na dom, ali mi pa pošljite vaš naslov, da se pri vas oglasim. Se najtople-je priporočam.
Beno Leustig, 6426 St. Clair ave.
- (36)
Naznanilo in priporočilo.
IJ A S K
Slovenski in Hrvatski j«uni n< za Ameriko in stan kraj.
Sprejem« toibe — Zagovarja in tolmači na »od- ijl. —Zahteva in odiko nine od kompanij sa pones/etc ur pri rk<u. — Ivla t ooblaotila kupoprodajne pogodbe., prošnje m oproit tr* voj*»ct..e. dolina pisma Itd. Iztiija dolgove tukaj in v starem Icrajn. — Izvršuje vna v nr tarano vtroko spadajoča dela. Cene vedno zmerne. — Svoji k svojemu!
5241 Butler St	Pittsburg, Pa
BKLL PHONK7 H KIM K
ar ar ar ar ar ar ar ar ar ar ar ar ar ar ar t
Lepe igre.
V zalogi imamo še nekaj iger, ki so jako lepe. dobre vsebine in pripravne posebno za manjše odre. Cena vsakemr zvezku je 15c, in osebe, ki na ročijo spodaj omenjene igre naj svoto takoj priložijo v p< smu. Sledeče igre so jako dobre in pripravne za manjše fvlre:
"Pokojni v moj!", šaloigra v v enem dejanju. "Trnje in lavor", drama v 2 dejanjih. "Srce je odkrila", vesela igra
v ene mdejanju. "Perzijski šal", šaloigra v enem dejanju.
''Stara mesto mlade", vesela igra v enem dejanju. 'Na kosilu boni pri svoji materi", žalosttiovesela igra v enem dejanju. *'Prvi ples", komedija v enem dejanju.
"Idealna tašča", veseloigra v
enem dejanju. 'Medved snubač" veseloigra v
enem dejanju . "Pri puščavniku", veseloigra v
enem dejajnju. "V medenih dneh'', veseloigra
v enem dejanju. "Srčna dama". • veseloigra v enem dejanju.
Oglasi so pol trgovine za trgovca. Trgovec, ki ne ogla-
nam pišete glede tega, nam mo-	tiružino. Vpraša se na 1027 E
rate navesti natančno ono ime,	cesta. (35)
s katerim ste prišli v Zjedinje- ___________
ne države, nadalje v katero lu-	Prav poceni se proda postelja
ko ste dospeli, v katerem mestu	7 vso opravo< ena postelj brez
ste šli na ladjo, katerega leta in	oprave, skoro nova peč za kur-
meseca ste prišli v Zjed. države.	javo v sobi 5n v kuhinji.
Za to d^Jo priložite v pismu 10	Poi/ve se v nagCm uredništvu.
centov, da se pokrijejo stroški __
za znamke. Rojaki po Zjedi-	Hiše naprodaj, njenih državah naj se torej v
takih zadevah obrnejo na nas.	Naprodaj dve hiši ena 10 sob
— • -	in ena 8 se-b, na 1064 E. 61 St.
—Rojake, posebno naše go-	fako poceni. Lot 58x150.
nilničarje in trgovce v Cle-	gob na 6, cestj bHzu
ve land 11, Newburgn in Collin-	St c|aif Lot 3Qxfl6o in dvorl.
woodt, prosimo, da nas obve-	^ Cena sanio $l8oo stijo o vsakem važnem dogodku. nesrečah in drugih dogod-
Hiša, 6 sob, lot 30x150, ce $2300.
kih. kadar se pripetijo v njih
naselbinah. Večkrat se kaj va-	IHŠa. 13 sob. za 4 družine lot
žnega zgodi, pa občinstvo zve'30x150. Hlev za 4 konje. $3200
šele tedaj, ko je že prepozno.	Tri h|Se na clair ave s pro-
Uredništva telefon je Prince-	(iajalnanij ]n cna hiša zadaj,
ton 1 «t>, in.-redno bodete dobili	jot 6oXI^. Samo $14.500.
prijazen odgovor, kaviar nas..... *	" o
pokličete.	H,sa' lot 3oxiao» samo
—--Hiša .lot 30x130, samo $2000.
NAZNANILO.	Vse hiše v našj okolici. Po-
Vsem prijateljem, znancem j izve se pri August Kaušek, in rojakom naznanjam, da sem 62Q2 St Cla5r ave Tci prinCe-otvoril svoje gostilniške pro-1 ton ^ R	(37)
store na 4118 St. Clair ave. V	■ ___
soboto priredim veliko	ZDRAVILA
OTVORITEV
Kadar kupujete zdravila, mo-
vabim vse rojake na ta večer. rat<k najprvo gledati na čistost Vsakemu je. zagotovljena do-jZdravi|a So čista ali nečista, bra postrežba, sveža pijača in; zancsijjva an ne> srednje po-izvrsten prigrizek. Brez vese- ti nj Nikar ne riskirajte. Na-le godbe seveda tudi ne bo. Mojster profesor Zima, bo kazal svoje čudovite umetnosti v zabavo gostom. Priporočam se
vsem za obilen obisk........
ANTON PRIJATELJ, 4118 St. Clair ave.
ša zdravila so najboljša, kar jih more denar in pamet pro-duciati. Naše cene niso višje kot jih plačujete za slabša zdravila. Naš^ posebnost ie izdelovanje zdravniških predpi-
sov in samo najboljša zdravila prodajamo našim odjemalcem.
H. GUENTHER, lekarnar,
Naznanilo.
Naznanjam vsem rojakom, da se otvoril svoje lastne go- Addison Rd. in St. Clair.
stilniške prostore na 5153 Ha- - "
niilton ave.. kjer se bom vedno Staremfi prijatelju, ki se j® trudil post reč i svojim gostom-j vf dolgih letih izkazal, je treba /. najboljšo pijačo. Vsem ro-1 ohraniti zvestobo. Ivdor trpi-za jakom se priporočani v obilen nadležnim prehladom, naj ne obisk.	poskuša vsa mogoča in nemO-
Frank Rutar,	goča sredstva, ampak naj si
5153 Hamilton ave. (35) preskrbi takoj pristni "Pain
--—-j Expeller". Naj s drgne ž njim
POZOR, LOŽANJE! preiko po vratu, prsih ter sto-Zemlj'šče naprodaj v Nad- palih jn takoj bo dobro. Pain lesku. Kdor želi kaj kupiti, ima ; Rxpeller se lahko dobi v Anic-sedaj lepo priliko. Proda se | po rseh lekarnah za 25 vse skupaj ali posamezne par-' centov steklenica. Treba pa je cele. Za natančna pojasnila -e paziti, da se doM pristnega morate obrniti na lastnika »e-!"z varstveno znamko s sidrom.
mlje John Kotnik. 1708 E. 28. _____
cesta So. Lorain. Ohio. (36)	NAZNANILO.
Hiša na prodaj v Collinwoodu na lepem prostoru. 7 sob, fur-nes za gretje, klet, in peč v njej za kuhati, za pranje obleke in perila. Dve minute do kare. 3-centna vožnja. Lot 40X 172. Cena samo $2500. Vredno med brati. $500 takoj, ostalo na obroke po 6%. Več se poizve pri Jos. Zaje. 5363 St. Clair ave.	(37)
Slovensko Lovsko podporno društvo je sklenilo, da ne računa za prihodnje tri mesece nobene vstopnine za vse one. ki hočejo pristopiti k društvo, in ki niso nad 30 let stari. Za starejše se računa vstopnina. Vsi drugi pa, ki pristopijo v prihodnjih treh mesecih k društvu, plačajo samo $1.00 za smrtninsko blagajno in 5«c za, rfcdne stroške in nič druzega. mi
J. S Jablonski,
SLOVENSKI
FOTOGRAF/
«122 ST (LAIK AVE. N. K.
Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike, otroške slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko slike v naravni veJikofti zastonj Vse delo i* garantirano.
HHH- b * f ^HHfrV'HHHH* 'H' ■!■ i1 -I"!
Spodaj podpisani se priporočam vsem rojakom v Clevelandu, posebno pa v Newburg in okolici ter vsem rojakom po Zjedinjenih džavah v obilen nakup lepe zlatnine. Imam vsakovrstno urno kolesje, kakor je rojakom po volji, najboljšega izdelka. Imam na izbero lepe verižice, obeske, prstane, z jednotnim znakom. Posebno se priporočam ženinom in ne-,T vestam v nakup poročnih pr-',» stanov, in pri meni bodete bolj «£ postreženi kot pri krivonosnih. Nadalje prevzamem vsakovrstna popravila, za kar jamčim. T Dobijo se tudi grafofoni in f slovenske plošče. Rojaki, ne pozabite gesla: Svoji k svojim 1 Podpirajte domače ljudi ne krivonosnih.
Jos. Marinčič, 8roi Marble ave. S. E.
O.
Vi se bodete čudili
kako velike koristi za človeško zdravje je
__	I '.
• Father Kne>povo grenko vino
Če bi vedeli ?
Koliko snovi za vsakovrstne bolezni imate v svojih ustih, če imate slabe zobet Priti morate k meni takoj. Snovi za bolezen, slednjo čimdalje bolj razširjajo, kakor uničuje črv jabolko. Če niso vaši zobje v dobrem položaju, požirate vselej, ka-dardar uživate hrano, del vaših zob. Ali ni to lepo? Mi zdravimo zobe brez bolečin in vam dajemo nove zobe brez plošč. Naše cene so najnižje in delo ter material najboljše. Preiskava zastonj. Govorimo različne jezike. Ženska postrežba. Odprto zvečer. Vprašajte soseda.
RED CROSS,
zobozdravniki.
6428 St. Clair ave. vogal Addison Rd., I. nadstropje.
Avstro • Amerikanska
ČRTA.
NajpripraTTKj&a in nnjoeticjia parobrod-na črt« «» SloTenct; in H r rate.
Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poltni in novi jiRrohrofli na dva vijaka:
Cesar Fran Joaip I. odpelje prvič he New Yorka 15. junija '12.
To grenko vino je eno najboljših, kar jih je bilo dosedaj narejt no. To greilko vino je nar< iz najboljših gorskih zel šč in korenin, raditega
boljše zdravilo za notranje bolezni. Ne bodemo nadalje govorili o tem vinu, ker kdor ga bo poskusil, se bo sam prepričal o njega pristnosti.
Zahtevajte Kneipal
katerega dobite po najboljših lekarnah in gostilnah. Varujte se ponarejanja. Pravo Kneipovo gren-ko vino ima na vsaki steklenici natisnjeno sliko, kakor jo vidite tukaj zgorej. Ako ga vaš gostilničar ali lekarnar še nima v zalogi, pišite nam, ker smo mi edini glavni založniki in razprodajalci Kneipovega vina.
Prva Slovetiwkw družba
: ž OHIO ORXNDY DISTILLING š
6102-04 St. Clair A*e., Cleveland, Ohio

DOMAČE VINO!
Naprodaj imam veliko zalogo doma narejenega vsakovrstnega čistega vina. Prodajam ga doma in tudi pošiljam na vse strani Zjedinjenib držav. Vsa naročila izvršim hitro in točno. Vsem rojakom se priporočam za obilna naročila.
M. S K t BE, 960	5
Colllnwood, Ohh
Vsi parniki imajo brezžični brzo-jav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. — Hrana je domača. — Mornarji in zdravniki if govorijo slovensko in hrvaško.
Za nadalae informacija ccoe in vosne Katk? »brnite ne na nate cantopnike ati pa na:
mm ims. i c#.
Ml Kil, 1 WnMigtn $1.. *t»-Y«t.
'OlIQOUOdlUd NI 01INVNZVN
Kakor vsako leto, tako sem tudi letos za praznike in za druge prilike pripravil dosti suhega želodcev in klobas. Imam tudi mnogo suhega* špeha za spomlad. Katerega kaj v prsih boli, naj ae pri zglasi, in mu t}o kmalu odleglo. Priporočam se Slovencem in Hrvatom.
Cene primerne, postrežba dobra.




tju so strajkali tudi paniki
lavei. pa tudi .štajerski in sinj-
vonovi potrkavali na Za gori, pod katero je moj dom. Največje, moje radovanje otroških let je bilo poslušati mile
siki tkalci. Leta 1389 so v Kostnici krojaški pomočniki vsta-dovoljstvo med delav- vjjj vSal<o delo. In tako se je I gorske zvonove, ki so va'blji narodom, raste od dne- ta delavski boj ponavljal vsa- vo in prijetno doneli s svojimi dneva in vsepovsod de- iet0 vsaj<0 stoletje z mali- sladkimi glasovi po dolini. Po narod poskuša, da si mj spremembami. In zakaj so dolgih, dolgih letih, zopet en-zalostno stanje nekoliko se delavci 'v srednjem vekn- krat!
a vi. Za sedaj smatrajo de- Uprli svojim gospodarjem. En-da je najboljše sredstvo, kra, raditcga, ker tvio v cerkvi si izboljšajo svoje delavno ;nlcjj (Jovolj častno mesto, dru-l. da štrajka jo, da tako ^ kcr je j,jia |irana presla-ajalcu ustavijo delo in ga	so j0 jjni gospodarji da-
ilijo, da jim poboljša plače jajjf tretjič >0 hoteli v nede-zmanjša delavne ure.	;j() počivati.
Strajk premoga rje v na An- Xe,nški delavci so v sred-fškem je za enkrat končan. „jem ve^u tudi večkrat posku-
6r je vlada sprevidela, kako ;a|j (lu dobijo pondeljek popol-izmerno škodo dela ta štrajk (jne prORto. Delavcem v Frank-li deželi, in ker je sprevide- fgrtu sc je dovolilo ženeta . da se premogova industrija { u8l y nH,stl1 Ambergu jč bi-more ustaviti.* Toda s tem jG to za delavce že zdavnej done more reči, da je delaviko j voljeno, in sicer je bil prost vprašanje premogarjev na An- vsak ponddjefc pr>i>. dvakrat škem rešeno, ker teško bise(V „iesecu. Tudi vlada je tedaj krvi ugodno rešilo. Pl«-j večkrat posegla v delavski po-
1 nezadovoljstva se je sa-polil z vodo, da ob priliki >liko večjo silo zopet vzpla-«eni in zagori v velikanski poki bo povzročil nove boje lavstva v škodo onih, ki naj-trpijo, ki največ delajo,, a ianj dobijo. Pred kratkim časom jc tudi Ameriki vse kazalo, da če ruhniti občni premogarski in radi npemogarjev tudi v drugih podjetjih, ker od
loža j in je zidala posebne postave v prid mojstrom in njih pomočnikom. Kateri pomočnik je jedel pri svojem mojstru, e bil opravičen vsak teden do g grošev plače, kdor je pa jedel za sebe. je dobival 16 groi šv na teden, Da celo tako natanko je bila postava, da je
tJipam, da bom imel prijazno .spremstvo. Pri meni se je oglasil g. Anton Peskar, gostilničar iz Newburga, gospod Jos. Voščak, gostilničar v me-stu. ki gredo z menoj, in tudi za ženski oddelek jih je nekaj pripravljenih, soproge gostil-irčarjev Bizjaka, Blatnika in Lov. Petkovška. Seveda ne bo dolgega časa na ladiji, ker nas bo več krčmarjev in krčmaHc. Brez snše tudi ne bo. Predno odidem, se še enkrat oglasim, da bom naznanil in poročal o redu v trgovini za časa moje odsotnosti.
Anton Grdina, trgovec in pogrebnik.
RAZNOTEROSTI.
Dežela brez starih devic. —
Siam je dežela brez starih devic. Vzrok temu je kaj enostaven: Zakon smatra tam zakon
kralj
Strela, 9. aprila. Solnograd. 8. aprila. V hišo kmeta Franca Fellnerja je udarila strela ter T ubila sedemdesetletno taščo, hišnega gospodarja in njegovega tol^tnega sina. Dva druga otroka sta bila lahko ranjena. J*
Milijonarko umoril. Bukarešta. 8. aprila. Vdova Sevesta Manolescu, ki jje bila ena izmed najbogatejših žen na Ru-nnmskem, so neznani morilci njenem stanovanju umorili ter ukradli 30.000 kron in mnogo dragocenosti.
Nesreča pri vojaških vajah.
Rim, 8. aprila. Vojaiki železniškega polka so podirali most, <i so ga zgradili za vajo. Most pa se je prehitro podrl in zagrabil enega častnika in 15 vojakov. Častnik in šest voja- ^ kov je težko poškodovanih, o stali so lahko ranjeni.
Železniški roparji. Iz, Sol 110-grada poročajo 21. marca. Pred postajo Oaisbah—Wart-berg so skočili trije možje iz brzovlaka, ki je prihajal iz Lin-ca. Individui so med vožnjo napadli nekega* potnika, a so svojo žrtev pustili pri miru, ko
-
PRIREDI KRASNO IGRO
TRAGEDIJA V 5 DEJANJIH
V NEDELJO, DNE 28. APRILA 1912.
4
V KNAUSOVI DVORANI.
OSEBE:
ctlo za povedal«, kaj morajo kM kazen s katt.ro se kaznu. s0 jjh druffj potnjki za[oHn' ttr
mojstri kuhati svoj.,.. po»ioe-| ifJO razni pre5topki z;lko„ov. ■likom. V delavnikih so mora- v R0t0vi ,|obi p0stavjj0 'v sia.
^HI • •	..1, " ,l"t,i,i i,,ho '" ,lv:'kr!" mM0Ull vsako žensko, ki šc nima
tZT^L1'™ Jkaj peienesta; v petkih pa	„, „jeno toMno željo
odvisen. Toda za enkrat ostno jllh0. „,,njavo. ribo in	t.,koz .alK. ,kraljeve J,
■»« tt s<r4jk 0dvrn',•	•«»• cmoka. Ob postnih ednih Lfla.. Kra|j	J s tem
dobili delavci tudi nekaj1
panje, je da ho za nekaj časa mir, dokler se borba ne začne, na smrt in življenje.
Delodajalci so bili ob pri-i pogajanj z delavci nekako mehki, kakor druga leta, vrjetno je, da je imela tu-svoje prste vmes tudi vla-kateri bi bil ta štrajk de-v sedaj prejd volitvami ja-neljub. Republikanska vla-ne bi rada videla, da bi vno sedaj začelo štrajkati milijon delavcev, ko se uje njih glasove, na dru-ui pa zopet vidimo, da dovavci niso bili dovolj na dolgotrajen, zxlspe^e -i štrajk. torej jfreklnjen — to-r n dolgo, smo ve Ino priporočali in očamo tudi d'-nes, da nr»-venski dtflavc', kjerkoli nahajajo, da stopajo v de-e uivje, Ja ne bodejo v« ;tno orodle puih. ki že-aše krvi, ki ne pazijo na r drugega kot n:> svoj ek, a najmanj na življen-lavca, ki jim je manj vre-ot navaden stroj, a sramota je ako so da-Slovenci izra'bljevati kot ykolomci in za stražarje deških pijavk, in na našo žn-t moramo omeniti, da se to i naših ljudeh večkrat zgodi, se prodajo za par dolarjev spodarjem. da znsužniija oje rojake. Nedavno smo tali v nekem listu, katerega daja ntka prtvialica, dh v tem listu svetuje ljudem n se jim nagovarja, da služijo kot sužnii svojim gospodarjem, ki jih po cigansko plačajo, da se jim tii treba zdrujiti v unijo, ki bi jih branila in jim zholj-sala žMjenje. Mi se n« to seveda ne oziramo, ker se nam studi, da je tudi med Slovani kaj takih "časnikarjev", toda omenili smo raditega, da vsakdo vidi. da se 111 ti i med nami nahajajo smeti, ki bi za steklenico žganja prodali celo svo-oČeta. in kako ne s svo-umazanim peresom prodali vsakega, ki jim je na potu. Ma mesto bo, če se spomni-kako je bilo s štrajkom v rih dobah. Sedaj se je ves Iturni svet ozrl na štrajk < škili premogarjev, kate-so se pridrujili tudi angleški in češki premogarji. In glej vsak misli, da produkt novih
k le ta' krh za
ta dekleta in gleda
110.
so
groš<S več plače, ker gospodari^edvsem nato^^^da^^dobe kmalu ni imel t ob k o stroškov za hra-|	Neporočeni Siamezi. ki
Vaj zakrive. so potem obsojeni ia to, da poroče eno izmed teh kraljevih deklet. Če je bila krivda le majhna, tedaj si sme svojega 1>°-J obsojenec izbirati, če je pa pre •freha velika', tedaj dobi dotič
Posebno zanimiva je mestna )dred'ba za delavce v Berolintt v pričetku XVI. stoletja. Vsak mojster, ki pošlje močnika v mlin, mu mora dati dnevno 8 četrt pivo. 5 fun tov kruha in 4 funte mesa. Ro-:i med delodajalci in delavci so pa začeli že v 18. stoletju, torej že davno prej, predno se ie iiuJujtrija pf5či'W razcvitati. Po navadi >0 bili to ostri delavski boji. Nepokornega maj stra so delavci postavili * na črno listo, in trik mojster niti delavcev ni mo«M dobiti, ker se ie vsakdo bal k njemu na delo. V Avgsburgjt je na sta leta ijdtb štrajk stolarjev, ki if bil tako ojster, da je trajal tja do leta 1731, Ta štrajk ie na tudi imel za posledico, da ie nemški državni zbor izdal iako ostro odre«H>o proti' <le tavcem. Prepovedal jim je snovati organizacije, in že obstoječe so razpustili.
Dasi je ta edikt južneje b; zopet preklican, pa vendar so ga v Braudenburgu in Hano-veru najstrožje izvajali
so skočili iz vlaka. Železniško osobje pa je roparje prijelo in izročilo orotfJnikom. Na turški železnici se je pa nad Belja-ko približal neki neznanec neki dami pod pretvezo, da prodaja parfume ter ji hotvl dati poduhati neko steklenico. Ker pa je dama ponudbo zavrnila, so prihiteli zraven drugi potniki. ki so med tem postal' pozorni, vendar se je posrečilo sumljivemu človeku skočiti pred prihodom na kolodvor iz vlaka in pobegniti
Deseničar, graščak na Desenicah.................
Veronika, njegova hči ................................
Janko, njegov netjak............................
Teta Veronikina .......................................
Herman, grof celjski .................:................
Friderik celjski, sin njegov........................
Elizabet«, Fridrikova sopn gu...................
Sotesč n, graščak.......................................
Meta, služabnica Veronikina r»a O«trovcu 1 strežaj............................J m- J'04 raje c
2.	strežaj .................................|oe Meglic
3.	strežaj.........................................I. Žulič
L vitez .......................................F. S»dar
2. vitez...........................................T. Žulič
..................................................F. Komidar
.................................................Ana Gi renec
................................................F. H. Mrvar
.........................................Viktorija Ulčakar
......................—........................Jakob Žele
...............................................V Zhacnik
................................................Ana GlatiČ
.................................................. J. Sadar
........................................ Kanili na Trhlen
Poročnik...............................Jo<- Žnidaršič
fredsvdnik sodišča ..................| Fortuna
Sodnik .......................«......................j p
Sf^duik.........................;..................1
Zagovoraik................................. J Gl t Č
Poslušalci in priče, ljudstvo
Dejanje se vrli leU 1440 na Štajerskem. 1. Dejanje: graščinska dvorana na gradu Desenicah. 2. Dejanje: Fridrikov grad na Krškem, 3. Dejanje: V gradu na Ostrovci. 4. Dejanje: Beg po gozdu. Izprememba. Dvorana v celjskem gradu. 5. Dejanje: Sodniška dvorana v Celju.
ogenj t Zavarujte se proti nezgodam! ogenj;
Kje?
Prt HloTninkem »nvaromlni m (igontn
-A. Haffoer-ju
/avHrujein hI*«, poblttvo, atefcleoe Alpe (plate |Un) blago, »fclaiW^r t »took > v»«h vrst, konje, vosov«, l«r »ploh v** ' kar vam mor« fesi
tujec tsvurovsti.
POSEBNOSTI Kadar m selite, na pozabite premerim naslov« n»
/lOHiovnlnl poltol, ker v slučaju ognja bf ne drbJtl od>«kodiiluu. 1« ■ velj» tudi kadar oddaste poseat k"iuu «» a< m l l>u » nimn, . 14 iu nepotrebnih sitnostlj pridite k ment In Jmz vam ur««dlni tn ixitr.'bno in zastonj. Vse informacije gfcde zavarovalnine zastonj UteiHsile se pri meni prej ko oddaste iuvarovsinlno kakemu tujmi 8« priporočam rojakom. — Na uradu Cb velaiut Trust Co. Hi. Cls" 1» -10. <-««te od 8. ure sjutnaj 4o I. are svečer.
A. HAFFIN EK. "i3.
Med igfd in po igri svira godba Orel iz Newburga \
Ker je igra nenavadno dolga in krasna je začetek točno ob 7 uri zvečer s.č.
Cene sedežem 50 in 35c. Stojišča 25c.
* ^
. Točno ob polnoči žrebanje krasnega harmonija, vreden $ 100.00 \!
Za lačne želodce in žejna grla bo vae dobro preskrbljeno K obilni udeležbi vabi
Dr. Žal. Matere Božje.
O Milini' I'H-Hf-H »M-f-H-f-f->-M4"f »■*■■>■>■>	h	'
a
+

___iJ-Mllgii
Dopis.
t >
•
u
m
<*
>
J9L
5
I
SLOVENSKA DVORANA,
MIHAEL SETNIKAR,
«*l«l «T. CLAIH A VE.
T»l. Prlncalan IM4 I,
Priporoča rojakom in društvom prvo slovensko dvo iano v Clevelandu za veselice, igre. za poroke in kr ptne slavnosri kakor tudi za vse druge prilike. Priporoča <woj dobro urejeni saloon. Svoj k svoiim •
Kei* sem se odločil, da odpotujem dru^t mesec na pot v staro domovino, da obisčem svojo mater, hočcun svojim prijateljem naznatifiti. da ako imajo kako sporočilo do svojih prijateljev v stari domovini. lahko meni' naročijo in jim boni drage volje v stari domovini sporočil vse pozdrave. Nameravam odpotovati 7. maja z ladijo I.a Provence od francoske črte. ki odplove h New Vorka 9. maja. časa nisem določil veliko, ker«ne morem hiti dolgo izven Clevelan-da, vendar hočem zadostiti svojim željam in obiskati svoj nepozabni roj<stni kraj, kjer sem imel veselje otročjih let, kjer živijo moja mati, brat in veliko prijateljev. Vsakdo bo vesel, ker že 15 let se nismo videli, odkar sem se poslovil

11 i \ i!
i! i! lil
^ % %
KER vem, da imajo Slovenci vedno ra. žlahtno * infcko kapljico, sem naredi letos pruvijcvratno vino. katerega pošiljam po celi Ameriki. Pišite no eene, in prepričali se bodete, da imam dobro vino po nizki ceni.
LOUIS LACH,
1033 E. fond St.	Cleveland, Ohio
+ + + * * *
4 *
* + + * +
Čudna slabost.
»»iw^^w^^iyiiw^a?^^	.Viva
i!1
i!l
i;1 i
od domačih in jim obljubil, da je štrajk j se kmalu zopet vidimo, da se industrijalnih kmalu povrnem na Notranjsko, od nosa je v* novega delavskega! v Prevalje. posta Preserje. Za zanimanja in organizacije. Pa časa svojega obiska, ki bo tra-vemlar temu ni tako. Dokaze jal od 12 do 14 dnij želi-m imamo, da je bil štrajk že ce- 'obiskati tudi bližnja mesta in lo v srednjem veku znan. Le- trge. Borovnico. Vrhniko, Lju-ta 1329 so zaštrajkali izdelo- hljano. Cerfoiico. Rakek. Nova lc i jermenov v Vratislavi iz ^ vomesto, Žuzemberg, kolikor nam neznanega razloga. Strajik mi bo mogoče, se pri tem spo-trajal celo leto, in ker je, mnim na sorodnike mojih od-o. da so bili v tedajnih, jemalcev v trgovini. Ako inia-delavci na stanovanju in (te prijatelje in želite, da bi pri svojih gospodarjih.; govorili z menoj, naj mi pri-konečno delavci zanetili nesejo svoi naslov.
Vje in odšli po, Najlepši hodejo dnevi na
E.1 Bernardo Cigar Co.
(SAM SCHUL1ST)
naxnanja »t. «lovcn»kctiin občinstvu, po<«hoo pa slovenskim gostiloičai^tm, da je otrorit na 5811 St. Clatr Are. veliko prodajalno in tovarno ta izdelovanje 8MODK. Prodaje m na dro« no m delalo. Povebnoflt jc: J»ck Rabbit duban um ivefiti in Jack Rabbit »modke, in Se vsake drug« Trst« smodke. Imamo vne cigarctc ta duban ta cigarete na debe o iti drot.no. Za obilen ponet se priporofa
El S©xrLeud.o CIgrar Co.
(SAM SCHULI6T, izdalo vat« I J.) 5811 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio
i___1-
JOSIP ZELE,
SLOVENSKI POGREB-NIK IN TRGOVEC. :-:
Priporoča se slovenskemu občinstvu, da ga poseti ob vsaki priliki. Pogrebni zavod je izvrstno preskrbljen z najfinejšo opravo in finimi kočijami. Zaloga pohištva, želez-nine, posode, barve stekla itd. Odprto noč in dan.
JOSIP ŽELE, 6108 st- Qj
* + * + * * * + + +
4»
4»
Nekatere osebe so podvržene napadom čudnih slabosti}, katerih vzrok ii nikakor ne morejo raztolmačiti. Ta slabost pride naenkrat, brez svarila ter naredi ljudje nesposobne za delo, trudne in obupane. Ta slabost je ponajveč krat posledica nereda prebavljalnih or ganov. Lahko je želodec bolan, jetra ali odvajalni organi, mogoče je slaba kri, slabi živci. Take osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, kakor pilule, dekotke in močne likerje, toda brez , vsakega uspeha. Oni potrebujejo ono izvrstno zdravilo, ki deluje na vseh pr«~ j bavljalnih organih.
1 «
Očisti celo telo in Daje moč celemu telesu, daje bogato kri, regulira sistem.
To zdravilo, katero lahko rabijo vsi člani družine in katero bi morali rabiti v vseh slučajih, ko se ne počutite dobro, je dobro znano
Trinerjevo Ameriško GRENKO VINO. ~Š»
To naravno zdravilo je narejeno iz grenkih zelišč in rudečega vina, ima obširno polje delavnosti, ker ima tako veliko zdravilpo moč pri nerodnosti prebavljalnih organov, ki so podlaga zdravja celega telesa. To zdravilo bi morali rabiti pri:
Želodčnih boleznih in odvajalnih orga
m
m
m m m
m
m
m
m
i *
m
m +
\
h iH

nov,
zaprtju in njegovi posledici, ponovnih glavobolih, . revmatičnih napadih, nevralgiji in nervoznosti, mnogih ženskih boleznih, koliki in krčih, napetju in bruhanju.
in v vseh takih boleznih, kjer čutite z gubo apetita in kjer se ponavlja slabost telesa. Po lekarnah.
JOSIP TRINER,
Importer In exporter.
~ « *
1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.

i fŽfafi 1' >•.

mVMM
—
isila Narodne Hrvatske ijednice jposnemamo sledečo inimivo razpravo: Pred kratim je imela Narodna Hrvat-Zajcdnica dve sodnijski obr lavi, ki kažejo, kaiko lahko-iseljno dela konvencija, ko urejujejo nova pravila. Brez Ivomno bo ta stvar prišla pri lodnji konvenciji naprej in povzročila preporod edine rodelne hrvatske organi,za-v Ameriki. Kako se imenu-osebe, ki so bile prizadete 'i tej sodbi, zamolčimo, in se jih mogoče naznani pozneje. Glaivno je, kako se' je stvar , z vršila.
Neko cjruštvo je imelo člana. Jki je ostal mesece in mesece doEan društvene in zajedni-ške doneske. Pri vsaki organizaciji preneha tak- član sam '•k sebi biti ud društva, ker ni na svetu organizacije, ki bi Čakala na pozabi j i ve člane in ris-kirala podporo. Osemnajst mesecev ni ta član prav nič plačal v društvo. Tajnik društva ga je pa vseeno še vedno imel zapisanega v svojih knjigah kot člana v dobrem iri bratskem namenu: "Eden za vse, in vsi za enega!''
V istem času pa je ta član Jdbolel na nogi. Sel je in prosil podiporo od društva. Namesto podjpore pa ga je društveni odbor izključil iz društva, raditega, ker je dolgoval 18 mesece^ plačila. Član pa ni bil len in je zahteval podiporo od društva potom države. Tožil je društvo za podiporo, in postava mu je podporo prisodila. Toda kjer ni nič, tudi vojska ne more vzeti. In ker je bilo • društvo brez denarja, seveda tudi postava ni mogla iztirjati bolniško podporo.
Advokati pa, katerim je prej omenjeni član izročil svojo to-žibo v roke. so dvignili novo tožbo in tožili sedaj Zajednico, da mora plačati podporo. Prišel je sodil j i da h. In sodnik tako-le razsodit: "Narodna tska Zajednica" mora pla-človeku. ki že dvajset mesecev ni član Zajednice, bol-rrško podporo v znesku $150 in vse sod-nje "stroške.
Neki član je bil operiran na gorenjem delu trebuha in zahteval od Zajednice za operacijo $100.00. Nadzorni odbor je dobil to prošnjo. Toda tudi ta član ni »bil len; najel je advokata, ki je tožil Zajednico za $t00.00 za "rmpture". Odvetnik pri nadzornem odboru Zajednice ni mogel ničesar doseči, ker se je odbor držal pravil. Stvar je prišla na sodnijo. Zajednica je bila zastopana po svojih • advokatih, tdžitelj pa po svojih. In dasi so zdravniki pričali, da mož po pravilih ni opravičen do podpore, vendar t je sodnik prisodil, da mora Za-jednica plačati $100 in sod'nje stroške.
Pravila Narodne Hrvatske zajednice, kakor so bila narejena pri zadnji konvenciji, ve-j ljajo Narod. Hrv. Zajednico lepo svotico $5000.00, toda iz navedenih dejstev se vidi, kako so pravila površna in popolnoma nerabna, kadar pride do so-dnije. En paragraf je v protislovju z drugim, in ni bilo toliko pametnih ljudij zraven, ki bi pravila delati po postavah, ne pa tako, kakor se njim zlju-bi. Dočim vsak delegat misli, Tco je prekoračil prag konven-cijske dvorane, da je postal zakonodajalec, trpi Zajednica na|j tem in mora plačevati mastne plače advokatom in onim, ki očividno niso opravičeni do podpore.
Ali bo to šlo naprej in kako dolgo bo trajalo? Če bo to Šlo še dolgo tedaj bodejo blagajne kmalu prazne, advokati pa siti. Kdo bo kriv, je pa veliko vprašanje.
_
j rešil smrti, si je ob času, ko je stopil v rešilni čoln, tudi mislil: Bolje je biti živ pes-kot mrtev lev.
* * *
še vedno poročajo časopisi o krasni in luksurijozni la-diji Titanic. In poleg tega se še vedno piše, koliko milijonov je šlo na dno. To pa ljudi nikakor ne strežne. Zadnji čas smo brali, da se je naročilo za one milijonarje, katere so mrtve potegnili iz vode, zlate in srebrne rakve. Ncčimernost je nečimernost in ničesar dru-
zega kot nečimernost.
♦ * *
*■»
Za $200.00 je opeharil "A-merikanski Slovenec" zopet enkrat K. S. K. Jednoto. Računal je $200.00 več za pravila Jed note kot druge tiskarne. Nekateri lumpje so tako predrzni, da sami verujejo, da so pošteni.
** *
Za onih dvesto dolarjev, ki jih je tiskarna "Ameri'kan.ske-ga Slovenca" računala več Jed-noti za pravila kot druge slovenske tiskarne, bi se že dalo eni družini dober kos kruha
za nekaj let, da ne bi stradali. * *. *
Slovenska banka v Ameriki je potihnila. Preveč popra so morali "bankirji" poduhati, in kihali so tako. da so vse dolarje razkihali. ki so jih zbrali v banko'.
♦ * *
Ples okoli zlatega teleta. Na ta ples se najbolj razumejo Ani. Slovenec, slovenski would be bankirji in še nekaj mojih
prijateljev v Chicagi.
* * ♦ *
"Habemus papain!" — I11
sicer še vedno istega!
* * ♦
Za časopise je navidezna smrt papeža jako ugodna. Zjutraj lahko poročajo, da je u-mrl, zvečer pa poročajo, da je še živ. Tako nikdar ne zmanjka novic.
* * *
Pravijo, da se je trust za poljedelske stroje moral razpustiti. Jaz bi rad dobil nekaj
delnic tega trusta. V par letih bi bil milijonar. Da je to res, nam kaže tobačni trust in pe-trolejni trust, katera trusta je vlada tudi razpustila. In glej ga sraka. Takoj drugi dan so
se delnice dvignile.
♦ * ♦
Nihče ni pred. svojo smrtjo srečen. Nelfi reven mož si je v Alaski pridobil nekaj milijonov zlata. Sedaj, ko je star 65 let, pa se ie oženil z 2oletno deklico. Ta mu bo se pela levite !
* * *
Neki advokat se je poročil z neko advokatinjo. Ravno tako kot če vzame svinjski "pastir svinjsko pastirico.
* * *
KaKko se moreta mož in fcena vendar razumeti, če oba eno in isto stvar vesta? Za take ljudi zakon nima zanimanja.
DROBNOSTI.
Strelice.
Trije največji lumpje so se sred6 v New Yorku sami ledseboj potolkli' in poklali. :a za nas vse^je, da se roparji, tatovi in druga so-
Semenj za otroke na Tirolskem. — S Tirolskega in Pre-darlskega je šlo letos 340 o-t-ro»k 11a takozvani semenj za otroke v Friedrichshafen. kjer so jih kmetovalci iz rajha do jeseni najeli kot pastirje. Za otroke so plačali po 50 do 200 mark. Med otroci jih je 53 še šolobveznih. S to trgovino se 'posebno pečajo duhovniki.
V šestih dneh sezidali vilo.
Rekord so napravili stavbniki ter so te dni dogradili neko vilo v Londonu. V vili je 11 >ob. Materijal, ki so ga porabili za zgradbo, tehta 250 ton. Vilo so zgradili v šestih dneh. Poslopje bo središče razstave za idealna stanovališča. Razstavo je priredil časopis "Daily Mail".
Bogat kmet. V občini Te-niesrekas na Ogrskem je neki kmet kupil graščino grofa Mi-klosa za 1.333 500 kron. Posestvo obsega 1300 oralov. Kmet je celi kupni znesek pla-r trotovim denarjem. De-
ski kmetje namreč kaj neradi
zaupajo svoj prihranjeni denar
denarnim zavodom. *
Tragikomičen dogodek tata.
Iz Schauensteina poročajo: Tu so našli te dni zjutraj v neki gostilni v podstrešju tujca, ki se je ponoči tam vložiral. Gostilničar je vsiljivca kratkoma-lo ven vrgel. Tujec ni prav nič godrnjal in se vznemirjal, ker je imel pri sebi 8000 mark, ki jih je ponoči ukradel v spalni sobi gostilničarjevi. Gostilničar je seveda zelo vznevo-Ijen, ker 5i ni natančno ogle-(dal tujca, t
Češka šola v berolinskem predmestju — odklonjena. —
I Češki steklarski delavci v pred-[ mest ju Stralau pri Berolinu so že pred dvemi leti prosili za češko vsporednico 11a ondotni komunalni šloi. Letos so zopet prosili, vendar je bila pa njihova prošnja zopet zavrnjena. Ravnatelj in yčiteljstvo šole je namreč izjavilo, da bodo Čehi za slučaj, če se jim dovoli šola. zahtevali vedno več razredov in končno tudi še češke učitelje. Tudi občinski svet je zavrnil prošnjo.
Očeta umoril. Pariz, 8. a-prila. Veliko senzacijo vzibuja drama, ki se je včeraj zjutraj odigrala na cesti. Sedemdesetletnega profesorja na tehniki in viteza častne legije Pilleta je ustrelil na sprehodu njegov štiridesetletni sin. Sin je med pogovorom naenkrat potegnil revolver t-er dvakrat ustrelil na j očeta. Morilec ie skušal pobeg-! niti, vendar so ga pa prijeli. Profesorja so prepeljali v bolnišnico, vendar je pa tako težko ranjen, da bo komaj okreval. Nekateri pravijo, da morilec ni bil pri pravi pameti, yendar pa tega splošno ne verjamejo.
Povodnji. Vag - Novomesto," 8. aprila. Vaga je včeraj izstopila iz svoje struge in preplavila dolino kakega pol kilometra naokoli. Voda neprenehoma narašča. — Felso - Viso. 8. aprila. Po štiridnevnem de-ževanju je reka Viso razdrla bregove in odnesla 200 metrov dolgi most. Več hiš se je porušilo. Škoda znaša dozdaj čez 100.000 kron.
V '	• ' ' >
Viharji. Dunaj, 8. aprila. — Ponoči od sobote na nedeljo je divjal tu velik vth^r, ki je napravil mnogo škode. — Dunaj. 8. aprila, \iliar je povzročil po krajih ob južni železnici mnogo škode in je bil tudi promet zelo oviran. Vlaki so morali počasi voziti, tupatam so se marali celo ustaviti. Ves telefonski promet ie bil ner kaj časa ustavljen. V Dunajskem Novem mestu le vihar razkril mnogo hiš. V" Gloggnit-zu je vihar razdjal mnogo dimnikov. Po nekaterih krajih je ruval drevesa. — Line, 8. aprila. Vsled močnega viharja, ki ie divjal že od petka, je po dolini ob Donavi velika škoda. Tudi več oseb je ponesrečilo.
Pariški apaši. Pariz, 9. aprila. Včeraj so našli v severnem delu Pariza* za nekim zidom truplo policista Azova. Preiskava je dognala, da ima počeno lobanjo. Menijo, da so a-paŠi umorili policista. Azova so ze pred enim letom napadli apaši. — Pariz. 9. aprila. Apaši v francoski armadi so izvršili zopet par zločinov. Dva dragonca, ki sta šla s kolodvora, ne da bi oddala voznih listkov, sta se upirala, ko so jih hoteli prijeti. Par sumljivih individuvov se jima ie pridružilo.. Začeli so streljati. Več železniških uslužbencev je bilo pri tem ranjenih. —- V Rou-enu je neki artilerist, ki je bil na dopustu, streljal na svojo gospodinjo ter jc% ranil. Na cesti proti Nizzi več vojakov napadlo nekega pismono-šo. ki je nosil denar. Dva napadalca so dobili, ostali so pobegnili.
Goljufije v gledališčih. —
Berolin. 5. aprila. V tukajšnjih gledališčih so zasledili velike sleparije. Konštatirali so, da se je izdalo mnogo več gledali
za prodajanje gledaliških v pnic kar na debelo sleparila z vstopnicami. Imetnika te pisarne z imenom Brillitzerja in njegov personal so zaprli, rav-| notako blagajničarko in nadzornika gledališča.
Zakaj Japonci v Nariju zgodaj ustajajo. — V lepem me-jstecu Nari, ki je bilo pred 120 leti glavno mesto japonskega cesarstva, je krasen park s prastarim drevjem, mecl katerim se sprehajajo jako majhni jeleni. Ti jeleni sc> last lokalnega božanstva in so zelo krotki, tako da dohajajo celo v bližnje ulice, kjer jim prebivalci dajo hrano. Za največji greli smatrajo.- če se takemu jelenu na-1 pravi kaj žalega. Tn tako se pripoveduje, da prebivalci mesta Nari zato tako zgodaj ustajajo, da odneso s praga svoje liiše jelena, ki je morda ponoči poginil, na prag svojega nasprotnika ali konkurenta in da se. na ta način oprosfe vsake krivde.
Imenik k m javnih drnBtfV S I> L v Clovolmul, 0
Društvo št. 1. Ustanovljeno 13. novembra. 1910, Cleveland, O. Predsednik John Žulič, 5704 Bonna ave. Prvi tajnik Leopold Furlan. 6422 Spilker ave. Blagajnik Anton Vardjan. 6401 Bonna ave. Dr. zdravnik dr. J. M. Seliškar. 6127 St. Clair ave. Seje se vrše vsako prvo nedelio v mesecu na 6021 St. Clair ave. ob 2. uri popoldne. s. č.
Društvo št. 2. Prrklopilo se k Zvezi* leta 1911. Cleveland, O. Predsednica Helena Per-dan. 1114 E. 63rd St. Prva tajnica Josipina Razinger,. 1164 Norwood Rti. Blagajn i ca Marija Kranjc. 1139 E. 63rd S^ : Seje se vrše vsako drugo I nedeljo v mesecu v Knausovi j dyocani ob 2. uri pop. s.č.
Društvo št. 3. ustanovljeno I 7. novembra 1911. Cleveland, ' O. Predsednik Josip Kalan, fiioi St. Clair ave. Prvi tajnik Rd. K al i sli. 6119 St. Clair ave. I Blagajnik Jak. Požun, 1164 E, i6ist St. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. ! zjutraj s. č. na 6006 St. Clair j ave.
• ••-
j Društvo št. 4. ust. 22. nov. I 1911. Cleveland, O. Predsednica Rozalija tTrb, 1158 E. 6oth St. Tajnica Rozalija Jalovec, 1284 E. 55th St. Blagajnica Ana Zorčiič, i.foo E. 45th St. Seje še vrše vsako drugo nedeljo v mesecu na 1284 E. 55th St. ob 2. uri pop. soln. čas.
Društvo št. 5. Ustanovljeno 24. novembra 1911. Clevelamd, O. Predsednik, Frank Butala, 6220 St: Clai,- ave. Tajnik John Dcjak, 1429 E. 39th St. Blagaj-! nik Fr. Centa. 6009 St. Clair ave. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. i s. č. na 6006 St. Clair ave.
Društvo št. 6. Ustanovljeno po. decembra 1911. Notting-l liani. O. Predsednik Tosip Dru-! govič. Tajhik Frank Korenčič. Blagajnik Jdhn Fabec. Vso korespondenco tikajočo se dru-i štva. naj se pošilja na tajnika John Korenčič, 6105 St. Clair ave. Cleveland. Ohio. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu pri br. Jos. Drugoviču ob j 9. uri zjutraj s. č.
Društvo št. 7. Cleveland, O. ustanovljeno 11. februarja 1912 ! Predsednik Anton Kozoglav. I Tajnik Jos. Brkopec, 1387 E. 39th St. Blagajnik Anton Cu-gelj. 1387 E. 39th St. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v me-; seen ob 9. url zjutraj na 6006 St. Clair ave.
Društveni oglasi.
Slovensko Narodno Pevsko Podp. Sam. društvo "Edinost'
ima svoje redne seje vsako nedeljo v mesecu v Bra-
predsednik F. Vihtelič, blagajnik F. Pavšič, I. tajnik Frank Makse 4229 St. Clair ave. Vsa pojasnila daje prvi tajnik.
marc 29. 13
Slov. Lovsko Podp. društvo
ima svoje redne seje vsako drugfo nedeljo v mesecu .in sicer ob 2. uri popoldne v John Grdmovi dvorani. V društvo se -»prejemajo člani od \(< do 45. leta. Vstopnina po starosti Bolniška podpora znaša S; 00 na teden. Predsednik Jos. R11-. 1306 E. 55 St.: tajnik Jakob Požun, 1164 E. 61 St.
1. jan. 13.
Društvo sv. Janeza Krstnika.
št. 37 f.S.K.T. Predsednik Fr Milavec, 1031 E. 61 St.; tajnik Iv. Avsec 3858 St, Clair ave.: blag. Anton Prijatelj, 4015 St. Clair ave. zastopnik, Louis Lah 1033 K. 62 St, Društvo plačuje lepo tedensko bolniško podporo in je eno najmočnejših društev. Seje se vrše vsako t ret ju nedeljo v mesecu v John Grd -novi dvorani, 6021 St. Clair ave Dr. zdravnik J. M. /Seliškar, 6127 St. Clair ave. 1 apr. 12
Društvo "Sava" št. 87. S. S.
P. Z. ima svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri John Grbini, 6021 St. Clair ave. Predsednik Anton Lekan 6307 Bonna ave.; tajnik A. Lakner 1101 E. 63 St.; blagajnink Tom Jereb, 1268 E. 55 St. — V društvo se sprejemajo rojaki od 16. leta do 55. Torej imajo rojaki, ki so preporačili 45. leto, lepo priliko, stopiti v društvo, ki daje $8.00 na teden bolniške podpore in $500.00 smrtnine.
1. febr. 13.
K. K. podp. dr. Srca Jezusa
ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Knausovi dvorani. Uradniki za leto 1912 so: John Pekolj, preds. 5613 Carry ave. lernej Kraševec, podpredsed. M'ath| Oblak, tajnik 1761 E. 41 St.; J^ Brus rač. taj.; John Levstek blagajnik; F. Levstek in F. Komidar odbornika. Maršal A. Skulj. DrustvefV zdravnik F. JI Schmoldt, 5132 Superior ave. Uradne ure od 7—8 zvečer.	30. dec. 11.
K. t. P. dr. Srca Marijinega
(staro), ima redne mesečne seje vsak drugi četrtek v mesecu ob pol 8. zvečer v mali Kau-sovi <$vorani. Vstopnina od 17 do 30 leta $1.50; od 30 do 45 leta $1.75. Mesečnina je 40c in bolniška podpora po $5.00 na teden. Katera želi pristopiti mora biti vpisana en mesec prej po društveni sestri. Predsednica Ana Stepec, 1204 E. 40 St.;
1.	tajnica Ivanka Pelan, 6131 St. Clair ave.; rač. tajnica Helena Mali; blagajničarka Ana Povž, 4426 Hamilton ave.
19. marc 12.
Samostojno K. K. P. dr. sv.
Jožefa ima redne mesečne seje četrto nedeljo v mesecu ob
2.	uri pop. v Knausovi dvorani. Vstopnina od 18. do 30 leta $1.50 od 30 do 35 $2.00 in od 35 do 40 leta $2.50. Predsed. Frank Koren, 1583 E. 41 St. I. tajnik Fr. Košmerlj, 455 E. 152nd Št. Collinwood; II. taj. Anton Bolha, 1131 E. 63 St. Blagaj. John Grm, 1089 E. 64 St. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu.	(1. jan. 13
Društvo "Delavec" št. 51. S.
D. P. Z. ima redne seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 2 pop. na 6006 St. Clair ave. Društveni uradniki: Jos. £ele, 6108 St. Clair ave. predsednik. Primož Kogoj. 6006 St. Clair ave. tajnik. John Svete, 6120 St. Clair ave* blagajnik. Društveni zdravnik za pristop je dr, Wh te. V društvo se sprejemajo Slovenci od 16. do 55. leta. Za $1.25 na mesec se zavarujete. za $7.00 bolniške podpore in $500 smrtnine. Za na-daljna pojasnila se obrnite na društveni odbor.
15 marc 13
Dr. sv. Vida, št. 25. K.S.K.J. ima svoje redne mesečne seje prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani. Preds. Mike Set nikar. 6131 St. Clair ave. I. t i
Jak. Makše, 4229
sprejmejo od 16 do 45 leta.
Usmrtnina $500 ali $1000, in $6 bolniške podpore na teden. Društveni zdravni Novovpisani 'član mora prine« liškar. Vsa pojasnila sti zdravniške liste I. tajniku tajnik. pred sejo. nakar se pošljejo vrhovnemu zdravniku; če ga	sv*
ta potrdi, društvo pri prihodnji 6' sMajoče k post. v seji glasuje o njegovem spre- re9t C,t>'' rma svoic rc(1 jetju. Isto velja za članice. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu.	1. a/g 12
Dr. Slovenske Sokolice imajo svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v mali Knausovi dvorani'ob 2. uri popoldne. Novopristopivša
sčne seje vsako prvo v mesecu in sicer ob 10. V Grdinovi dvorani V drui se sprejemajo člani od 16 1 45 1. Vstopnina je po sts Bolniške podpore se plača na teden in takoj po vstop Predsednik M. Colarič nI E. 61 St.; tajnik J. Wider vi
mora biti vpisana po kaki se- 6l27 St. Clair ave.; blagaj. \ stri Sokolici.	Vintar, 1141 F.. 60 St. Pojas*g
Starostka Zofka Birk 6029 niIa dajeta predsednik in tajr Giass ave.; tajnica Marija Pe-!	jul-**>
terlin, 6314 Glass ave.; II. taj Slovenska Narodna Čitalnic«
niča Antonija Likar 6014 Col- ima svoje redne seje ygak prvi
lins ave. Collinwood O.; bla četrtek v mesecu ob 8. zvečer gajničarka Ana Gorenc 1258 E.|v čitalniških prostorih na 1157
55 Sr..; dr. Zdravnik J. Seliškar "*r St. Clair n ve ( i jan \ ?
Dr. Slovenija ima svoje re-
E. 61st St.. Knjige se izpe-soju jej o vsako nedeljo od 9 do ri ure dop. in vsak četrtek
dne seje vsako prvo nedejo v od 7 do 9 zveč. Vsa pojasnila mesecu ob 2. uri popoldne v daJcJ°: P^dsednik Peter Piki, * prostorih na 3044 St.. Clair 63°5 Glass ave.; I. tajnik ave	*	Smuk. 6401 Bonna ave.; bla- ;
Kdor želi lahko pristopi brez Sainik Jakob Mun' »!<M da bi bil pred mesecom dnij" ^t.	(t. jan, 13
upisan, vstopnina od \y\ do 25.	Samostojno Pevsko In podp.
leta prosta, od 25 do 30 let	dr> Vrh pianj„s ima 8voje rftt|.
ustopnina $1.00. Bolniška pod-	ne sejc vsako prvo ^cljo *
pora je $6.00 na teden. vprA-	meseCtt in pevske vaje vsak
šaj pri predse d fi ilk u F. Spefko.	fck in petek zycčcr ob
3504 St. Clair ave. ali h rank Predsed. Maks Temistokle, 672 Russ, tajnik 6104 St. Clair ave. E	St. podpredsednik A.
Za nove brate kater, pristo-; p^ ^ E	St ; tajnik
pajo je zdravnik Dr. Jakob Stl- Car, Lampe ]6oo; Waterloo ; berman na 3957 St. Clair ave., Rd . blagajnik Maftin janežič,
31. dec. ! 1.
5706 Waterloo Ciril Metodova Podružnica,
Rd. 1. apr 12
^	v fetlsM
št. 24, ustanovljena £5. februa-rijd, 1910 v pomoč onim slovenskim otrokom, katerim grosi
SI. ml. pod. dr. Žal. Matere Božje ima redne mesečne
seje vsako trejo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob
2. uri pop. in redne vaje vsak ; nevarnost, da postanejo pondeljeik v mesecu ob sedmih c[ aij pa Italijani, ker ne zvečer v veliki Knausovi dvo- j rej0 prjtj v slovenske šole L«~ rani. — Predsednik Jak. 2ele j tn\ prispevek za člane je 1253 E. 60 St.: tajnik Jos Gla- Seje so vsako drugo nedeljo vič, 1126 E. 61 St.; blagajnik mesecu ob 9. uri dopoldne Matija Glavič. 6131, St. Clair Knausovi dvorani, -r- P ave., načelnik F. H. Mrvar nik. L. J. Pire. 6119 1336 E, 55 St. Društvo spreje- ave: tajnik John V ma osebe od 16 do 30 leta, St. Clair ave. Mike in plačuje $6.00 bolniške pod- 6131 St. Clair ave. blaj pore. Udnina znaša 50c na me-	4. avg.
(,'av*12-; Narodna dobrodelna Dr. sv. Frančiška, št. 66. K. v pomoč slovenski mladini,
S.KJ. ima svoje redne seje
St.
skim otrokom in sirom
vsako drugo nedeljo v mesecu Clevela/ndu. Skrbi za učne
akofn
na 2695 E. 79th St. Predsednik, Egidij Vrhove 2562 E. 79. cesta, prvi tajnik, Josip Perko, 6914 Grand Ave., zastopnik Anton Sušteršič, 1618 Otter ave. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu. F. marc 11
ge slovenskim otrokom ter drugače po možnosti ma no podpira. I^etni prispevek samo 50 centov, toda ni darovi so dobrodošli, sed., L. J Pire, 6119 St. C ave.; tajnik J. Vidervol, St Clair ave ; Mike Set blagajnik. 6131 St. Clair a
Slovenski politični klub
6is
Tel. in pod. dr. Slov. Sokol, ustanov. 3. jun. 1897 ima svoje redne mesečne seje vsako 3.
nedeljo v mesecu na 6131 St svoje redne seje vsaki Clair ave ob 2. uri pop. č. torek v mesecu v Kn»t Starata Jos. Kalan 6006 St. dvorani. Odborniki so: Clair ave.; tajnik Fr. Hitdover-; Predsednik, Frank Buttla nik 1243 E. 60 St.; blagajnik St Clair ave: podpreds. h Iv. Pekolj, 5613 Carry ave.; Zulič, 5704 Bonna ave.; taj dr. zdravnik J. M. Seliškar 6127! Ivan Pekolj 5613 Cary ave.i St. Clair ave. — Tel. učitelj Iv. j blagajnik Jos. žele 6108 Levar. Telovadne vaje se vrše Clair ave.; zapisnikar Ivan vsak 1. in 3 j i torek v mesecu in sec 3858 St. Clair ave. R< vsak petek, za naraščaj od 7. Slovenci se vabijo k temu do yig. za telovadce od 8 do bu. Pojasnila dajejo vsi uf 10. zv. s. č. na 6131 St. Clair1 niki kluba.	4 »vg.
ave.	1. jan. 13. j
Ženske podporno K. S. K. pod. dr. sv. Alojzija ! "Clevelandske Slovenke1
v ^Jewburgu ima svoje redne dajoče k S. D. P. Z. v Cone-mesečne seje vsako prvo ne- maughfcfa. imajo svoje deljo v mesecu v Mike Plutovi mesečnT seje vsako prvo dvorani na 361) —81 St.	deljo'v mesecu v prostorih
Predsednik John Lekan 3559) Smrekarja na 82. cesti. E. 80 St. S. E., tajnki Josip štvo daje $7.00 bolniške Trček 3596 E. 78th St. S. E. P ore na teden in $500 si blagajnik Anton Fortuna 3593 nine. Slovenke se vabijo E. 81 St. S. E. 1. jan. 13. pristop. Marija Polončič
sednica 8100 Union ave. Frat Mlad. pod. dr. sv. Antona čiška Penko tajnica, 3557 Padovanskega v Newburgu 81 St.: Frančiška Juh blaj ima svoje redne mesečne |eje niča, 3533 E. 82 St. vsako 4. nedeljo ob 2. pop. v M.	, ^
Plutovi dvorani na 3611 E.j D™»*ično >n podp. 8)st gt	'	Lunder-Adamič, st. ao
Predsednik Jos. Lekan 3556 5™a rCflne mlečne seje
E. 80 St.; tajnik Dom. Blatnik 'druS° nedc1^ v mcsec" v 353» R- 82 St; blagajnik Fr. I Knausovi < dvorani , dof
Plut 3611 E. 81 St.; Načelnik D^stvo daJct	bc
Louis Gliha 3572 E. 82 St. i P0t,P0If na tcden ln
1 jan 12 ninc- Rcden mesečni—-je $r.oo Predsednik Slov. K. Vit. dr. sv. Aloj- 6401 Bonna ave. I. aija, ima svoje redne mesečne Smuk 6401 seje vsako 4. nedeljo pop. ob gajnik Fr. 2. uri in redne vaje vsaki 2. im Natančnejša
'i'! > • ,;
M

t
aj /. njegovi
git sla kosti, mi pa se
V pllfa >t? 1 i z njegovim puranom."
"tlravo. imenitna misel!"
se
kiwi rej Peršuh je bil krojač »vincijalneni me>teeu Le-u. Toda ni treba misliti, je bil suh, ila bi ga odtehtal :el. kakor se rado oponaša ijačem. Dokler je bil vajena in pomočnik, je bil vseka-r mršav kakor trliea, toda ko
,e zasnujalo omizje.
"Ali ste * zasledili [nirana, da ste tako dobre volje?" se jc oglasil tedaj gospod Peršuh med vrati.
"Seveda' smo ga," mit je odgovor! Cafuta. "nazaduje *e mi je vendar posrečilo, da sem _;a iztaknil. Pa kakšnega! Sta-

ojeu mojster, je ' periferija njegovega sta »a sčasoma precej pridobila.
Tudi žene se ni bal posebno, k;tkor je to v navadi pri krojačih. X je gov a Roza je bila res večja in krepkejša od nje-
vim, da telita toliko kakor je oženil in postal samo- tvoji"
"No čestitam, če je res." jc
odgovoril Peršuh. "Moj puran
ie tolsta živalica. Pa menda
>.i čuti, da se mu bliža zadnja
ura. Danes popi d ne sew šel
k njemu, pa me je tako grdo
pogleda! kakor sam čuk." ga, a bila je blagega srca. Ker ,.|)a . u> n k. ^
Peršuh ni prinesel premožen-	Ieda|;. 8t. je (lfflasi,
jak hiši in ga je hčerka njego-	mi ^ ^ pa m|no na<).
vetra mojstra, sicer že malo	]c s .vojjl])i ^^ ..
priletna, pa petična gospodična	Hitm so u,kali Hncvi in
Roza. po očetovi smtr, vzela	M, An(,re|a je hi,
najbrž iz gole ljubezni v zakon.	M| y vdik() VMdje KOspoda
le seveda umevno, da je bila	|fl njCROvih tovarišev,
pri Peršuhu ona prva oseba v	Pfl sQ ^ pes f,obr() ime|J ti.
hisi. Tudi njemu se je zdelo	s|j . pQ i/vrstni to cisto naravno in je krepko
mmmmm
povzroči dolgotrajno in boleče vnetje. — Kdor bolujt na srcu ne sme mnogo piti, osebno pa ne naenkrat. Opojnih pijač
-e til or a zdržati, enako so mu škodljivi tudi razne soda-vode. — Ogibaj se vsacega preobje-denja, n "kar ne nabasaj že-lo.lca nad vsako mero. pazi tudi n"' otrocih
vsak pove po
več ve in zna. Senator ner je v pretresljivih besedah govoril v zvezine.ni senatu o velikanski nesreči, ki je zadela najmanj to narodov. 'Govoril jc. da je parobrodua družba

Za Beaver
Najbolj se pa moramo čudi-j Sv. Peter in Kristus skoro Klepec, 1836 — 3rd
ti, ko vidimo štev Ike in ime- potem vstaneta. Kristus vzame Za Brougliton, Pa. m ok< ma onih. ki so se rešili. Na gobo, vkreše ogenj in zažge Ant. Demšar. Pox 135. krovu pogreznjene ladije je snopje. Pa nikar da bi zgorelo, Za Bradock, Pa. in ok< bilo kakih 2200 oseb. Izmed leti pšenica na jeden kup. ple- Iv. Grm, B 57, Braddot;k.
kriminelno odgovorna za čl o- teh jih je bilo 325 v prvem ve na drugega in slama na Za Newark, O. John Gal
veško klavnico na Atlanticu,
razredu. 296 v drugem ra-zredu i tretjega, in pšenica je omlače- šek, 114 Jefferson St; in 800 v tretjem razredu, in na. Kristus in sv. Peter pa od- Za Indianapolis, Ind. Lovi
, večerji se ie vrstila napitnica zavrnil vsakogar, k, se je drz- /a itnk.0 Vsj so skuAa)j kar
nil norčevati iz njega ali se ce-
posebno pri i ker. se pa rob rodna družba niti	^^^^^^
majhnih, da se ne preobjedo. . zmenila ni. da bi naredila kaj' na krovu je bilo kakih 800 potujeta dalje. — Drugo leto1 Bizjak, 743 No. Wurman a Kruh. sočivje. .sadje, močna ; za varnost potnikov, ki so se mornarjev. Od 3J5 oseb prvega, je miela žena zopet miiogo pse- Za Clinton, Intl. John J91 jedila napenjajo želodec, zato vozili na njenih ladijah.	razreda so rešili 202. 147 žensk, nice. Kar ji pride na um, kako' Box 18^.
jih je treba jesti z mero. Ze- Senatorjeve besede donijo otrok in 63 moških, 31 žensk^sta lani napravila potnika. Vza- ( Za država Pensylvania J I ode c se lahko.raztegne, da je skozi velikansko okno po celi 'n 84 mož prvega razreda je me torej ogenj, zažge žito. !n1 Batich, Clarldge,. Pa. pri mnogih ljudeh še enkrat delželi — glasen odmev se po'- pa utonilo. V drugem razredu: j __ 7.gori ji pšenica in vse po- Za. De Pue. 111. Prank March*1 tako velik, kakor bi smel biti. javlja v srcih naših meščanov. to_> žemdce rešene. 16 moških, slopje.	Box 295
Seveda, da taka nespametna v srcih celega nawxla —^ Kdo 32 žensk in 146 mož pa je mo- ■	- Za LaSalle, Tli. in okolico A„J
požri šnost zdravju ne more bi- bo 'dačal smrt stoterih pridnih raly v gldbino. Od 800 potni-ti na korist, želodčni katari in ljtulij, ki so šli po krivdi do- kov tretjega rasreda pa so jih
rešili samo 175. od 800 mor-
nu norčevati ,z njega a«, se ce-	11;ij(|ostojiu?je proslavjti	(ianaš- ZJ1
lo neestet.cno izrazil, da prt	nj s,avljenca zlasli	je'hii'v
njem žena hlače nosi	(M)ro vo,je Cafnta kj	se je Pa se res m smel pntoze-
druge bolezni so posledica ta- Irčkaželjne kompanije dvati-	rešili samo 175.
ke nezmernosti. Pa tudi srce	^ metrov na morsko dno?	narjev jih je bilo rešenih 2ji.
trpi, giht -e vjame in v poznej-	Sestnajststo ljudi je bilo lahko-	Iz tega sklepamo, da je bilo
šili letih se razvije zvapnenje	miseljno umorjenih in med nji-	od potnikov prvega razreda 60
ccvi, ki tako cesto vodi k mrt-	ni i nekai najboljših in nafnle-	odstotkov rešenih, od potnikov
voudu.	nienitejših ljudi i naroda. Kdo	druzega -razreda samo 40 od-
Podgane se prepodijo iz lile-	je tako zakrknjenega srca. da	stotkov, in od potnikov tretje-
vrm in skednjoW če jim nasu-	ne bi slišal teli senatorjevih	ga razreda pa celo samo dvaj-
ieŠ saj ali smole v luknje, za-	besed?	odstotkov. To so čudne
mašiš z glaževino in zamažeš__________števMike kaj ne! In preiskava
s ceim-ntom. Pravijo tudi. da • __ ^________bo tudi dognala, zakaj je čfo-
je dobro ujeto podgano nama---_
za t i s smolo in jo spustiti spet |>eba jc lu,kfi>Ra narediti od-	re(iu	Par,lika /a 4° Pr°-
Mr. Louis Vesel,
ie poolftaščen zastopnik za Gilbert. Minn, in drtica sosednja mesta ter ga rojakom povsod prav toplo priporočamo.
Štrukelj, 1202 Main St. Za Conemaugh. Pa. Frank
Prestavec. Box 174. Za Steelton. Pa. Anton Hren,\
2^9 So. Front St. Za Luzerne. Pa. Anton-Vozelj,1
Bennet St. Za Pittsburgh in Allegheny* Pa. Ignac Podvasnik. 4714 M Hatfield, Pa:"
Naši zastopniki.
Sledeči rojaki so pooblaščeni pobirati naročnino, proda« Za So. Chicago 111. John Go'ob j.ui knjige, naročati tisKuviiie' 354S — 95 St.
Frank
nt pobirati Oglase v svojili na- Za Waukegan, 111
____veško življenje v tretjem raz- ,cIlMiiah	( Osredkar Box 46.	M
■ ■liPi , .	_______^ ___________________________________. , Za Chicago, 111. Fr. Mravlja, Za No. Chicago Fr. Osredka^
»il v prostost. Ona odstraši vse ^-ornega za strašno katastro- centov cenejše kot življenje J0^9 \y. 23rd St.	I Box 546
je druge podgane, da pobegnejo fr> skl1^njc ne bodejo nikdar potnikov prvega razre^la 111 za	Chicago, 111. Za Milwaukee in West Allis,
. včasih gospoda Peršuba že] drugam. izučMe one ljudi, ki iz same 20 procentov cenejše kot ono Za Springfield, III.: Anton Kuž- Wis. Ant. Hren, 208 Grove\ vati gospod Persuh.	..... -	•	.....&	--- ■ .....ji-..	....	.	- ..... —
sicer pazila, da je ves
pridno vbadal Ivanko, saj to jn m. nj- yamerj|	ka.
je bil njegov poklic, toda do- kj| ^^ ogo|jena p,|(|ln |){t
Iti
M	•	' > " 'HI j^if,'|>imih	. . . . ......	1 ill llf^............I/.UI II	ljll-.il, n- i r. —.......I	3
* JC malo preveč privoščil. A tudi Čevlji postanejo uepremoč- dolbičkaželjnosti iščejo nalašč od potnikov druzega razreda. ,	inik, 1201 So. 19th. St.
s teden perAufj hj, raz,p0fiajeno ve- Ijivi, če iih namažeš s sledečo pota ;n sredstva. kako bi prej	v'sc skl1Pa3 Pa ve,)a v ra'jZa Forest City, Pa. John Oso-
irolda mu je, da se je smel v	... rova^ 1<jter za ,ltro|n
nedeljo popoldne in zvečer raz-	{ m mi/() jn /ahavn
vednti posvoji volji. Ker Per-	^ je h liujala v veKelo pc.
bih ni imel otrok in je Ml rad	jvanjc (> |nof. j(. -e enkrai
resel. je zahajal v Bregovo go-	ce|o ^
—no, kjer so se »talno shajal.	Vvv-uhu potcm |)a S() st. za.
čeli razhajati.
ma-tjo. Skuhaj pol litra lane- pri-|; (j0 fjenarja< č nega olja. pridaj pol kile ov- (en, ;rtvujejo človeš
'etudi pri Šanje. kdo bo plačal za smrt
lin, Box 492.
človeško živi je- vseh 1600 ljudij. ki so šli na 7z Moon Run> Pa#: prank Str.
itari samci celega mesta. Go-Rioza je sicer izvedela, v iko vrtoglavo družbo zahaja mož, vendar mu je pu-!a veselje in mu ni prepo-da Bregove gostilne, dasi je to že večkrat zažugala. je kak večer le predolgo o-od doma. Toda ostalo je pri žuganju in gospod Per-*bi morebiti še danes zalia-k Bregu, a-ko ne bi bila na-rj samci napravili nekoč > neumestne šale.
r® večera je namreč Uih veselo novico, cupila gospa Roza za le-ji njegov god lepega pu-
Koinaj <e je Peršuh drugo jutro prebudil, je že tudi mislil na purana. Vesel je skočil s postelje in se oblekel, Prva pol
nove masti, deset dek čistega	)?je	sc potepta stotine1 <lun morja, voska :n dek srtiole. in vse	;eMsk v pra^, naj se pomamlra • na ognju dobro premešaj. S to	f>trok.e to ne dene nič. F.n tema/.o namazi čevlje in lahko	^eT1 sc |)n govorilo, drugi te-stojiš cele ure v vodi. ne bo	fjen se jm pa pozabilo. Vlade
j ti premočilo.	pa same sicer izdelujejo nove1 Kristus in sv. Peter prvleta
I K ja je naredila že marsikate-	zakone in postave ob priliki ne-' (|0 neke hiše in prosita preno-
Kristus in sv. Peter.
mljan, Box 238.
Za Manor, Pa. Frank Demšar,
Box 253.
Za Creb Tree, Pa., Johti Tome,
Box 94.
Za Ironwood. Mich. Jos. P. Mavrin, 132 Luxmore St.
renin kmetovalcu mnogo ško- sre£ei po»neje pa. ko bi se mo- č^šča. Gospodinja ju vzprejme Za Ely, Minn. Jos. J. Peshel, de. Ce hočeš obvarovati svoje ra)| ,akl- zakoni s* olnjeyati. pa jn j|ma f>b(jubi prenočišče, če Box 165. prad njo. zmešaj pol nj nj,k(>7ar tukaj, ki bi gledal jj drugi dan omlatita pšenico. c ----'	T~
orodje
terpentina in pol belega vos-	nn tn Zastnnj je vse delo in	Kristus in sv. Peter obljubita,
njegova jo bila k puranu. A ka jn namazi s platneno čuti-	Vsaka preiskava.	.— Vsa trudna drugi dan neko-
knko ostrini, ko odpre vrata j j0 vse kovine, ki bi jih rad	preiskava, ki se sedaj vrši.	liko poležita. Kar pride gospo-
nieflrove.ira hleva! Pred njim ščitil pred rjo.	hn prinesla na dan tudi še	dinja, polasa Petra, ki leži ob
stoji mršav puran, okrog vrn-| Vrabci niso povsod dobro-	mn0g0 drugih, dosedaj temnili	kraji, in pravi: "Lenuha! AH
ta ima trak, ki na njem visi ,i„šli gosti m marsikdo misli,	tf)^k katere ne more nihče	bosta vstala ali ne?" 55ena od-
listek. Xa listku pa je bilo za- j Ua več škodijo, kakor koristijo.	razjasniti. če danes priča o	ide; Kristus in sv. Peter pa
isano:	Posebno sadjerejci in v,no"grozni nesreči štirideset ljudij.	zopet zaspita. Cez nekaj časa
"Dobro jutro, gospod Per- gradniki niso prav nič naklon-	se jzve petdeset različnih go-	pride gospodinja zopet in se
šuh!— jeni. Ali kljub temu, da vra-	vor|c Q nesreči. Vsak ve dru-	huduje. Ko jo sv. Peter zasliši.
Včeraj nam bil debel, danes	.....
seui pa suh".
Peršuh je hitro uganil, kdo mu je to naredil in ni vedel
ki Ka je ie ^ela pi«»li. + M>j se Arije ,„, sranlotc >remu gospodu je obraz za-veselja, kajti on je rad je-dobre jedi in je posebno il purana. Vinski trgovec
vseeno
'efuta
jako koristen.
iu jeze. In kaj bo rekla žena uniči 011 hrošče v in
t;i misel ga je ^najbolj nut- škodljivih zibelk. Vsekakor čila...	I toliko, da ikodo, ki jo dela
Nočemo biti indiskretni in 1 s svojo tatvino dobro poplača, r ije zamol-čimo prizor, ki se Zato ne črtite in ne preganj-'c v ršil med gospodom Peršu- jaite preveč tega veselega, ve-hom in njegovo gospo. l,e to | dno čivkajočega falota.
Kdor je hripav in se hoče
bev tako rad zoblje črešnje in	pOVC4ati. Vedno in ved- skoči Urno na drugo stran, čes.
grozdje, in se po zimi malo	nf> |iva|jj0 velikansko požrtvo- da bi ga zopet ne zlasala. Zdaj
reveč potepa okoli skednjov	va|n0st ljudij, ki niso hoteli' pride go-podinia k postelji in
kozolcev 'n kašČ, je vrabec	pripUstiti, da bi moški po- pravi: "No. ali bosta vstala ali
Za E. Mineral, Kans. Ig. Schlu ge, Box 47 Za Rook Springs, Wyo. Ant.
Justin, Box 563. Za Enum Claw, Wash. Joseph Malnaritch. Za Great Falls, Mont. John An-zac, Rainbow, Dam. Za ' Joliet, 111. John Jevitz
1306 Cora St. Za Barberton, O. in okolico Al. Ralant, 112 Sterling ave. 7.a Meadow Lands in Cannons-bur«; Pa. Lenard Lenasi, Box si Meadow Lands Pa
Koliko drugih
St. Milwaukee. Wis.
Za Lincoln, III. Karol Sjent 702 Sherman St.
Za Aurora. Til. John Marsioh, , ] 586 No. Broadway.
Za Sheboygan, Wis. Johi» Grandlic, 1119 No- 8th St.
Za Mohawk, Mich, in okolico* John Kocjan Box 25.
Za Calumet, Mich. John Ster-bene, 706 Oak St.
Za Aurora, Minn. Jac šerjak, Box 275.
Za Gilbert, Minn. Louis VeseL
Za Chisbolm, Minn. John Arko" Box 826,
Za Eveleth, Minn. John Kan-šek Box 615.
Za Ravensdale, Wash. Paul Kos, Box 10.
Za San Francisco ,Cal. Jakob Laushin, 2110 — 19th Si.
Za Oregon City, Ore. M. Vidici Box 241. _
Black Diamond, Wash. Porenta Box 701.
Za East St. Louis, III.
Žagar. 818 Vinstanley ave.
, ki si je tudi rad privo-kaj boljšega, je takoj spro-misel, da bi tudi stalno o-
zložilo za purana ki bi naj	mQ (|a s0 mtslcj pri
ga gosttlnicarka spekla ob Hr^ri) |>c,Rre;a|t tyh IwWja1» ,)re/ zlih p09le:1ic znebiti te si;
^ 1	enega stalnega gosta, ki si jc tne nadloge, mora grlo čuvati
poiskal v soselni gostilni po-'na vse mogoče načine. Ne sme
niti peti. niti kričati, niti glns-sno govoriti, ne pušiti, ne piti rn, niti ne sedeti v zakajenem prostoru. To jc zelo sitno, ampak v - ar dneh pomaga gotovo Ce pa stvar zanemarjaš, <e zna ~— " 'pripetiti, da boš za celo življenje zgubil glas in govoril le Prismojena jed se da včasih na tihonia ]ireščečc in zoprno.
e rešiti. Sočivje, krompir, fi-j /vc-.rr pjj hezgov ali lipov čaj.
i igrajmo!" se je oglasil
Korenski, ki je pomagal	' -i VJ.'u'?,
.........., r. , . steno moško dru/'bo.
državni voz, ker je pobt-
lavke. — Podolgem ra/.mo-	_______^_____
^anju so se naposled re« ze-
lili da bodo "lovili dame"
vinarju toliko časa, da bo
^rana potrebna svota.
Gospod Peršuh je imel veli-
veselje s svojim puranom.
ijmanj dvakrat vsak dan je
gledat, kako se redi. ter sc a|j kaj podobnega odlij.
Za gospodinje.
že naprej veselil užitka. Puran; |litro operi / mrjs|0 Vodo iu
deni mrzli obkladek okoli vra-
mn^i ,. , , ...	i tu. dol>ro p-a ovij še z volneno
pa je tudi dobro vršil svojo na-1 deni v čisto posodo. Pridenl nito in k>/i popolnoma napač-
bgo 1,1 se zdcfl>ebl tako. da je na novo malo surovega masla. I no jo A,ravitj grlo s konjakom.
rumom ali kakšnim drugim


M


te4ital zadnji teden pred An- kjh|t. smetane ah itmone in pre-drejevim celih osem kil. Per-1 ku|iaj cnkrat. Xe bo se p<»-
šuh ga jo prijel od veselja ter pomlaskal z jezikom.
znalo, <l;i si prisinodila. — Pre-slano siilio mes > kuhaj s ki-
Tudi pri Bregu so bili že na- ,t.]jni xl.|jenit repo ali ričetom igrali potrdbno vsoto in omizje
I«
na čast napraviti pojedino na p|a|uljcno mto. Vzela bo sol predvečer sv, Andreja. Cafuta,	-----
žganjem. Tudi vroča kopelj ie
prav imenitna in vdihavanje
■ioparice. V vročo vr>do kapni
par kapeli terpentinoveea olja , ali pa Če kuhaš v vodi, položi . (|,haj	0 y sc Tudi ki.
J l!"	notri čisto dobro (>prano in iz |sljh .fl Jp0rcdnill jedij nikar ne
jej. Ce je stvar luida. pojdi k
zdravniku.
3
na »e.
Kadar delaš potice
ki je hodil na kmete kupovat aJi kako drugo f no pecivo, pazi. da ne primešaš kakšno pokvarjeno jajce. Ce sc 11 je zgo-
vino je prevzel nalogo, da kupi lepo pitanega purana
Toda Cafuta je imel smolo. (|i|a nezgoda in si ubila v testo Naselje sicer mnogo puranov.' jajce ki ima {luh ))rilij par a pitanega niso imeli nikjer	n|nia prjdaj malo vani-
naprodaj. S kislim ^brazoni je |ije a|, citr0110ve skorje, da se
pokrije neprijeten okns.
Panirana in spohana jabolka so prav dobra zvečer k večerji. Namesto jabolk pa se lahko vzamejo kolerabice. ki so spohane prav tečne. Olupi
Kdo bo plačal smrt

c*
to naznanil družbi, ki je s kislim obrazom sprejela ne veselo novico, • Edini gospod Per suh se je zasmejal, češ kdo hoče mastnega purana jesti, ga mora sam pitati. Družba je mol-
čala, le Cafuta je nekaj zago- )]h sku|iaj. narežj j„ pusti, da
('n,ja'	se malo osušijo: potem iztis-
Nekega večera pa so sanici ni malo limone na nje. potresi sami sedeli v gostilni in tuji- jih s soljo in poprom, pan i raj \ hali, kako bi dobili purana; te- jih v jajcu in drobtinah in jih daj jim namežikne Cafuta tn sp.ihaj v masti, kakor jabolka, pravi skrivnostno: "Jaz že vem Slabokrvni in sploh slabotni kaj bom naredil, tega Peršu-, ljudje ^e bi smeli spati na pre-ha moram izplačati, ker se na- visokem vzglavju. V glavo pri-/adtije se norčuje iz nas. Ku^j de premalo krvi in človek te£-bom purana, če je še ta- ko zaspi. Kihanje ni zdravo zanesem ea zvečer k zadrževati, r^ahko se »godi. da

/.amenjam Ari-j pri kihanji, t, oprtimi us(n,l.
Grozna in pretresljiva novica o zjgubi 1600 človeških življenj na silni ladiji Titanic, še vedno doni po širnem svetu in vz,buja še danes začudenje vseh slojev, da se je kaj tacega sploh moglo pripetiti. Z godbo | in plesom je odšlo stotine in stotine upaželjnih ljudij v smrt, katere niso nikdar pri-1 Čakovali. Utonilo je stotine mož, ki so bili edini redniki svojih družin, za njimi pa pla-| kajo udova in otroci. Kdo bo plačal smrt?
V Washington!! se vrši dan- j zadnevom preiskava, da se natančno dožene. kdo je pravzaprav odgovoren za silno nesre-j
s1
Tisoče družin je v tem mestu brez električne luči - samo radi tega, ker živijo v
hišah, kjer se ni upeljana elektrika.
■ ■ •
To nikakor ni prav. V stare hise se prav lahko napelje električna žica.
Vsaka hiša se lahko hitro in čedno pre-preže z električnimi žicami in sicer po posebnem delavcu, ki dela po pogodbi pri tej kompaniji. Delo je po ceni in trpežno. Plačate za to v teku 10. mesecev.
Poleg tega pa vam dovplimo še 15 odstotkov stroškov za napejjavaqje, do $15.00, v korist vaših računov za elektriko.
Za podrobnosti vprašajte
The Illuminating Co.
Sales Department,
» i /
232 Superior Ave. N. E.

ttfc




-a . ••