Počitniški spomini
(Piše Basnigoj.)
^lakarjev Janko ni bil napačen ueenec. Prvi ni bil, saj vsi tako ne morejo biti prvi; zadnji pa tudi ne. Tako nekako pri sredi jo je vozil, in če kaj velja stari pregovor: BV sredi, v zlati skledi," ne bi inu mogel nihee kaj očitati. Ali Jankov oee je z modrim očesom tako presodil svojega sina, da bi Janko lahko prinašal še boljša spričevela domov. Mislil je toraj oče in si tako premislil, da sinu obljubi lepo plačilo, ako prinese konec šolskega leta odlično spričevalo. In kako plačilo mu je obljubil, kaj menite"?
Pri zajutrku pravi oee Jankotu: ,,Veš kaj, Janko, ti bi bil Iahko še bolj priden. Če mi napraviš to veselje, da boš odličnjak, napravim ti jaz prav posebno veselje za počitnice."
nO6e, ali bi bili.vi zelo veseli, 6e bi bil jaz odličujak!"
HJanko, vež, da bi bil!"
,,Obljubljam vam. dobri moj očka, da se hočem truditi na vso moč, da bom odličnjak. Trudil se bom pa samo zato, da vam veselje napravim. Eekli so nam v šoli, da moramo starišem streči iz Ijubezni, ne pa zaradi plačila. Jaz vas imam pa takole zelo rad" . . . In Janko se je skobalil na očetova kolena in prav tesno
—¦< 169 >¦ —
objel dobrega. očka. Priletnemu Mlakarju ste solzi kanili na sivo brado, solzi veselja, ker je videl, da ga Janko — njegov najmlajši otrok — zares ljubi.
„Vidiš, Janko, kakor posojuješ, tako se ti bo vračalo. Jaz bora pa prosil strijčka Toraaža, da te vzame na poeitnice. D?a meseca boš skakal pod inilim nebom, kakor se ti bo poljubilo. In strijček te bo vozil v kočiji in konjiei bodo peketali — po beli cesti, Janko pa na vozi — ali ne bo prijetno?"
Janko je še jedenkrat objel oeeta. To je bila menda zahvala in prošnja, da se to vse zares izpolni. Potem je pa šel hitro k pisalni mizici in vse še jedenkrat po-novil, predno je šel v šolo.
Minolo je šolsko leto. Janko je bil rnož beseda — oee pa tudi. Janko je bil odlienjak in oče ga je takoj drugi dan odpeljal v Dobovo k strijcu.
Ali kaj, ker na, svetu vse tako hitro mine. Toda nobena reč pa menda ne tako hitro, kakor počitnice. Koraaj se je Janko zavedel, vže je raoral nazaj v mesto.  In glejte ga!  Štirinajst dnij je vže šola — a Janko je se vedno  na po-
eitnicah. Vidite, kako >-sedi ob svojem pisal-niku. Tako se drži, kakor kak modrijan iz starih časov. Mislili bi na prvi pogled, da delatežko nalogo, ki mu stiska ralade raožgane, da mu veliki lasje lezejo na čelo in na modre oči. Prav tak je, kakor tisti uče-njaki, ki imajo dolge lase in ki tako hudo izpod čela gledajo.
Toda poglejmo, kaj piše! Le glejte, kar ho-žete; nič vara ne piše, niti ne računi, tako vam povem. Sedi in sedi, pa ni nobene črtiee na pa-pirji. Še pero tako ne-rodno drži, da ni niče-mur podobno. Jankotu vse kaj drugega roji po glavi. Bog zna, kje so njegove niisli! Malo bi mislili, da so pri strijcu na počitnicah. Nekaj bi
pač uganili, ali vsega pa ne. Kako neki? Bog zna, kaj je vse počel Janko dva cela meseca, ko je bil prost, kakor jagnje na paši. Veliko je Janko po-vedal, vsega pa le ni. Zamolčal je posebno rad tri dogodke. Gotovo jib. zato ni pravil, ker bi se bil moral sam obtožiti, kako da je bil poreden in lahko-mišljen. Ali človek ne sme samega sebe samo hvaliti. Povedati raora tudi napake, posebno takim, ki ga lahko poduee in posvare. Ko bi bil Janko to storil, ne bi bil morda noben človek za to vedel. Ker je pa molčal, povedal je strijc očetu. Jaz sem bil pa tudi zraven in smo rekli, da borao za kazen povedali vsem ,,Vrt-čarjem," če ga prav nekoliko podražite. Tako se rau seveda ne sme nagajati, da bi bil žalosten. S tem bi prelomili zapoved, ki pravi: ,,Ljnbi svojega bližnjega." Hhrati pa pomnite, da boste vi raje povedali, če ste napravili kako nerodnost, kakor da bi trdovratno molčali. de ne poveste, pridete tudi v BVrtec," in zvedeli bodo učitelji in stariši, in potem vam bo druga pela.
I.
Janko je imel posebuo veselje do konj. Ko je bival pri strijcu, sukal se je vedno krog konjskega hleva.   Kamorkoli je šel lilapec  s koiiji,  Janko je  moral
—->< 170 >~—
z iijim. Veekrat ga je blapec posadil na konja, večkrat mu izroeil voje, da je Jivnko vodil konje. To je bilo njegovo najljubše vazveseljevanj^. Čc je bil pri kosilu, pa je zaropotal zunaj voz, hitro je bil pri oknu, da je videl konje. Naj-bolj vžeč sta rau bila dva majčkena vranca, katera so imeli grajski otroci. Ti so se vozili sami z njima. Nič ni bilo treba hlapea. Sami so ju komatali, sanii napregali, sami brzdali. Janko pa tega ni mogel. Strijčevi konji so bili preveliki zanj. Zato je zavidljivo gledal grajske, kedar so se peljali mimo strijčeve hiše. Sklenil je, da izve, kje se dobijo taki konjički. Potem pa ne jenja prej, da si kupi jednega. Ce ne pojde dnigače, hoče se učiti, da mu oče od veselja kupi enega raurčka — kakor so se imenovalt grajski vranci. Toda treba je najpiejo zvedeti, kje se dobe. Janko popraša za to hlapea. Ta mu je razodel vže mnogo stvarij, gotovo bo vedel tudi za murčke.
Nekega dne priene Janko hvaliti grajska murčka. Hlapee se mu smeje ia pravi, da nista nič vredua. Za sto murčkov bi on ne dal strijceve kobilice. To se je Jankotu vže za malo zdelo, da bi bili konjieki, ki so imi tako všeč, tako malovredni. Pa pritajil je nejevoljico in povpraševal, kjo so jih grajski kupili. Hlapec mu pove, da so jih privedli cigani.
Sedaj je Janko vedel zadosti. Vredni niso veliko, toraj ne bodo dragi. Treba je le še ciganov in murček bo nioj, tako je sklepal in delal račun — brez go-spodarja.
Kakor nalaše je pravila še tisti večer družina, da je videla na pašniku cigane. Janko je tako poslušal, da še sopsti ni mogel pravilno. Prašal je samo, ali imajo tudi konje. ,,Seveda, potrdi hlapec, same murčke."
Drugi posli niso vedeli, zakaj da hlapec laže Jankotu. Zakaj nobenega mureka niso videJi. Povedati pa vendar ni hotel niliče Jankotu, da se hlapee norčuje. Vedeli so, da ima lilapee vže kako hudomušno za ušesi, da bode speljal Jankota. Zakaj ta je bil družini marsikedaj tudi v nepokoj. Zato so mu pa privošetfi, če mu je lilapec včasih ponagajal.
Janko gre spat. Ali dolgo ni zaspal io preraišljal je, kako bi kupil murčka. Imel je dva srebrnika. Jeden srebrnik je dobil od očefca, drugi od strijca. Morda za ta dva dobim murtka. Sklenil je, da poskusi, naj bode, kar hoče. V tem je zaspal. Celo noe se niu je sanjalo, kako vprega murčka, kako jaha in vozi z njim. Drugo jutro se pa izmuza iz hiše, da ni nibie vedel, kedaj. Šel je naravnost na pašnik k ciganom kupovat murčka. Tiščal je srebrnika v žepn. Večkrat ju je pogledal in smilila sta se mu, da prideta v eiganske roke. Ali mureek je le murček, in premagala ga je želja do konjička, da mu ni bilo za deaar.
Cigani so kuhali zajutrak, ko pride Janko na pašnik. Pred šotorom je ležal star cigan. Njegova žena je pestovala malo dete — črnega cigančka. Mlada ciganka je pa nesla vode v vreu h kotlu, pod katerim je gorel ogeoj. Janku je upadlo srce in skoro jo je popihal nazaj. Ali murček mu je bil tako pri srci, da je premagal strah in se bližal ciganora. Videl je dva konja, vranca in belca. Vranee se je pasel, belca je pa držal za uzdo cigan in se pripravljal, da ga opravi za pot. Murcka Janko ni videl. Toda mislil je, da ga imajo v šotom. Tak konjiček se ne srae po noči pasti zunaj; lahko se izgubi ali pa zajde v nevai-uost.
—*¦< 171 >¦•—•
Približal se ,je trepetaje k šotovu. Srce mu je tolklo iu komaj, komaj je mogel povedati ciganu, ki je malomarno slonel na svoji torbi iii kadil tobak, da kupuje murčka, če mu ga prodajo.
BKoliko imaš denarja?" praša ga cigan. Vsi drugi pa obstopijo in zvedavo gledajo Jankota. Ta vzame srebrnika iz žepa. Bila sta kar potna. tako ju je stiskal in mencal v žepu. Pokaže ju ciganu in prari:
,,Toliko dam za mureka."
Cigan stegne roko po denarji in zadoroljno pokinca. Potem reče iuali ciganki, naj gre v šotor po mnrcka. Janko si misli ves srečen: sedaj ga bora pa kar zajahal in bom prijezdil Aomov. Potem naj pa le lilapec zabavlja. Še pogledal ne bom več drngih konj in niž več ga ne bom prosil, da bi se vozil z njim in da bi me deval na tiste visoke, nerodne konje,
Toda kako je Janko debelo gledal, ko mu prinese ciganka — škorca mesto konjieka. Janko se brani in pravi, da hoče konja, ali pa denar; toda vse zastonj. Cigan zroji uad njim, 6eš, ali se bo norfeval in kupoval tak deeak konje pa za tak denar. BTu imaš murčka! Temu škorcu je murček ime. Zna tudi govoriti mnogo besedij. Vzerai ga in molči, če ne, ne dobiš ne denavja ne murcka, da boŠ vedel, kedaj si se hotel norčevati z narai."
Kaj je hotel Janko. Stisnil je ptiea pod pazduho in ves poparjen zapustil cigansko taborišče ter šel domov. Doma pa ni povedal strijcu, da je kupoval konje; rekel je, da je škorea vjel na pašniku. In zares je bilo verojetno; ker škorec se je držal Jankota in vedno frčal za njim ter izgovarjal neumljive ciganske
—*< 173 *¦—
besede. Jankotu je pa pekla vest, ker je zapravil za škorca ves denar iu ker ui prašal preje strijca za svet ter rajši verjel porednemu hlapcu iu ravnal po svoji pameti. Ali s tem še ni bilo konee njegove nesreče. Škorec murček je bil silno razposajeu. Jankotu je delal še iiude priglavice.                          (Dalje prihodnjie.)