Tedenska priloga „Slovenca" z dne 16. avgusta 1925, štev. 184
Stcv. 34.
Ilustrirani Slovenec
Pogled   na   ljubljanski   velesejem«
Id se bo vrSil letos v ISasu od 2Q. avgusta do 8. septembra, in ki bo nudil letos še bolj nego prejšnja leta nazorni pregled slovenskega narodnega gospodarstva, zaradi ^efiar vlada zanj Že sedaj tudi
neobičajno veliko zanimanje ter je pričakovati še Veejega obiska kupcev in posetnikov nego v prejšnjih letih.
K bojem v Maroku.
Francosace kolonialne čete na poti skom Casablanco v bojno črto.
K bojem v Maroku.
Trg v Marrakech, kjer se vrši rekrutlranje domačinov za francojflto armado.
Načrt za žično železnico na Zugspitze,
(2964 m na bavarsko-tirolski meji), ki jo začnejo sedaj graditi. Železnica bo tekla iz Obermoosa (1224 m), zadnja postaja bo v višini 28()5 m in dolga bo želeenica 3380 m.
Princ Maks Hohenberški,
h v Sarajevu umorjenega nadvojvode Franca Fer-Wnda, ki ga je določila pred kratkim konstitui-'^a čeeka monarhistična stranka za pretendenta . na češkoslovaški prestol.
Polkovnik Andre Mezla,
češkoslovaški vojaški ataše v Belgradu.
Dr. Sekula Drljevié,
bivši Črnogorski minister pravosodja in nato financ, sedaj pa (poslanec in eden izmed voditeljev čnio-gorske federalistične sitranke, ki zahteva revizijo ustave v federaliBliŽnem smislu.
Mihajlo Ivanović,
1. 19()6. črnc^oiski minister notranjih del, nato pol-tietje leto zaprt radi soudeležbe pri nameravanem atentatu na kralja Nikito, sedaj pa predsednik in jKJslanec črnogorske fe<ieraiislicne stranke-
Zanimiva slika iz naše politične in kulturne zgodovine.
Odbor društva >Vendiie< na graski tehniki 1. 1872/3, (Glej člani^ič v današnjem >SIovencu<.)
Letošnji novomašniki lavantinske škofije v Mariboru.
v prvi vrsti sedijo (od leve proti desni) : J. Maroharié, p. E. Vogrin, S. Cajnkar, p. Pacifik de Cer-nuchy, Fr. Casi, p. H. Prah in J. Zolair; v drugi vrsti stoje: S. Stakne, Št. Horvat, Fr. Klasinc, A. Adamič, A. PeLtler in J. Orel; zadaj stoje: A. Baštele, A. Drvodel, J. Meelto in A. Zalar.
Slovenski turisti na Mont Blancu (4810 m).
Sredi julija so se podali na ta najvišji evropski vrh štirje odlični slovenski turisti: J. MlaJtar (1), Fr. Gabrovšek (2), Presednik (3) in V. Zor (4) in dne 16. julija so ga tudi res dosegli.
Maruliéev spomenik v Splitu,
delo kiparja Mestrovića, ki so ga odkrili ob prilLk| otvoritve liške železnice.
Muratova    grobnica    na    Kosovem    polju.
Pogled na zobnico sultana Murata I.
Od zunaj. Grobnica leži blizu mesta Prištine na Kosovem polju.
Rakev v grobnici, kjer počiva Muratovo srce in drob,
ostalo truplo so pa odnesli Turki baje v Malo Azijo. Na črnem prtu so uveaeni z zlatimi erkami razni sultanovi izreki in tudi njegova želja, naj prizanesejo morilcu.
Kosovo polje, aevernozapadno Skoplja je ena najmamenitejših to jugoslovanske zgodovine, kajti tu na Vidovo 1. 1389. potolkli Tui srbsko vojsko, ki ji je poveljeval c Lazar in s tem so bila Turkom o prta vrata tudi v ostalo Evropo, n ko6 mogočno srbsko carstvo se je j polagoma pretvorilo v več turških i lajetov. Srbski velikaSi so bili kiji tui^ki nevarnosti precej needini m< seboj. Ker je Vuk Branković pn bitko dolžii Miloša Obilica izdajstv se je splazil ta v turški tabor ti zabodel sultana Mtu^ta, ki je pov Ijeval Turkom. Sultanova okolica Turkom prikrivala Muratovo smrt ( izvojevane zmage, po bitki so \ pokopali njegovo srce in drob i bojnem polju, ostalo truplo pa pr nesli v Malo Azijo. Nad grobom ( zgradili veličastno grolMiico, ki je ; vsakega Turka svet kraj. Selo v bi zini grobnice je dobilo ime Obilic prav tako se zove najbližja železni ška postaja. Muratov sin Bajazid maščeval očetovo smrt s tem, da dal umoriti ujetega srb^ega carj Lazarja in večko srbskega plemstv Lazarjeva hči Olivija je pa postaj sultanova žena.
Sultan Neshfid Mehmed V. se vraea z obiska grobnico.
Slavnost pri grobnici ob priliki obiska sultana Mehmeda V.
To je bil zadnji obiak turškia sultanov na Kosovem polju.
Slovenska zemlja: Št. Vid pri Stični.
Franc Ksav. Kutnar,
avantintiki škof, rojen 1. 1796. v Praprečah pri Temenipi. umrli. 1846.
Jas. Jerič,
župnik, ustanovitelj >Sloveinca< in >Jugoslo-vanske iiskamec, doma m Št. Vida pri Stični.
Kat. dom v Št. Vidu
na Dolenjskem, ki je bil pred kratkim dograjen.
Pogled na št. Vid pri Stični.
(Opozarjamo ob tej priliki na sreeke efekteie loterije v korist taimcenjeiga >Kat. dosuac.)
Župna cerkev v Št, Vidti pri Stični.
župnija je bila ustanovljena v IX. stol. ter je obsegala v^ih 13 sedanjih sosednih ži^j z 80 cerkvami.
EnamdTftiSfit podražnic SentTiSkfi Žčppi^jjft!
1. Podndbtica Matere božje na Muljavi (2«i;rajena pred I. 1475.),
2. „ Matere božje v Vel. Pečah (iz 16. stol.).
3. „ sv. Aiitona v Rdeeem Kalu,
4. „ sv. Andreja v Hrartodolu (zgrajena pred 1. 1698.),
5. „ sv. Duha v Ziibini,
6. „ 8v. Lam^berta na Pristavi (iz XV. bIoL),
7. . „ sv. Andreja v Sobračah (iz XVII. etol.),
8. „ sv. Jerneja v Gombieou (iz XVI. std.),
9. „ sv. Roka pri Sv. Roku (iz 1. 1628.), 10. „ sv. Pavla v St. Pavlu (iz XV. stol.),
11. „ 8v. Mihaela v Malem Gabru (iz XVI. stol.),
12. „ sv. Urbana v Vel. Gabru (nova cerkev zgrajesia 1908),
13. „ 8v. Martina v Biču 14 „ sv. Ane v CesenjSah,
15. „ sv. Lamberta v Malih Pečah,        *
16. „ sv. Jurja v 91. Jurju,
17. „ sv. Urt)ana v Vel. Gatoru (stara ceriiev),
18. sv. Nikolaja v Gradieču (iz prve polovice XVII. stol.),
19. „ sv. Petra v Dobu,
20. „ sv. Janeza Krstnika v Bukovici (najalarejša med vsemi),
21. „ sv. Lenarta v Pungertu._
K danaSnji proslavi peldesetletnice gasilnega društva v Radečah pri Zidanem mostu.
Društvo ob prvi obletnici (I 1876.)
0. Kos,
pekovski mojster v Radečah in župni podnačelnik za Posavje, ki je bil odlikovan z zlato sv^injo za 40 letno plodonosno delovanje pri gasilnem druetvu.
Društvo oh svoji petdesetletnici.
Križem    Slovenije.
Beppo Baumann,
(prvak Slovenije za 1. 1925. v mo-itomlh dirkah na 50 km dirkalieču..
Esperantski klub v Dolenjem Logatcu.
Novi planinski stan na planini »Vodice« na Jelovici, fci so ga pred kratkim otvorili.
S pota k sv. Uršuli (1696 m)
pri Slovenjgradcu, radi njenega razgleda jako priljubljeni turiaovai točki.
Pevski zbor sti^onjskih fantovi
pri Pragerskem. j
Naši dijaki na pouénem izletu v Dalmaciji.
Prof zagrebške medic, fakultete dr. E. Prašek (X) je odvedel koncem šolskega leta svoje dijake, med katerimi je bila polovica Slovencev, v lirvasko Primorje in v Dalmacijo, da prouče tamošnje zdravstvene ustanove. Naša slika nam kaže izletnike na parobrodu.
Širom Evrope znani cirkus St. Radie
je napovedal svoj prihod tudi v Slovenijo.
Fotolito in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.