, PoStnina plačana v gotovini. Leto Vi., it. 213. V SLfuhlfani, v peiak 22« septembra 1922. Pešam. It. 1 Din. NAPREJ Glasilo Socialistične stranke Jiggoslavile. Izhaja razen pondelika in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. uek. rač. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 D!». Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Gospodarska in finančna politika vlade. (Govor narodnega poslanca sodruga dr.M. Koruna v Narodni skupščini pri načelni proračunski debati.) Gospodje! Naše načelno socialistično tališče napram gospodarski politiki vlad-tr? Ve.č*ne ie na kratko obrazložil že moj jJjnS Kristan. Povedali smo. da od te da t ne zahtevamo socialistične gospo-ji rs*e in socialne politike. Pač pa bi sme-v Pričakovati od meščanske vlade, da ima ai •zdelan gospodarski in finančni pro-hio?1' 1)0 katerem zavestno spopolnjuje oaerno kapitalistično gospodarstvo in ne 1e politične ekonomske in socialna !ja?mere v zemlji, brez česar mora na-Dr/wrzava' bo našem mišljenju ekonomsko °Dasti. Vlada nima programa. hega^a zemiia ie šele na vratih moder-hatri gospodarskega življenja. Predvojna osiguar i na Poljedelska Srbija je komaj hioglr • Sv°io nacionalno svobodo, da bi vansk- nYršiti svojo nalogo kot jugoslo-6e]j P*emont. Prečanski kraji so bili Dolitkf •Ve>. v kateri so večni nacionalno-Voj. um! ^°ii zaustavljali ekonomski raz-latent S°- države, v kateri so še bile Škeo-.0? s^e za vzdržavanje srednjeve-ySo t-i a^neKa stanja: države, ki je z zas v11.0 delala na tem. da gospodarsko w5nji naš narod v korist nemškega in la. 2 stvorjenega madžarskega kapita-rori Moremo mi, da je vse. kar je naš na-slcemv tistem času pridobil v gospodarilo Do^edu, bilo pridobljeno brez ali pa sta uHF°ti volji državne oblasti. Konečno i 0Sna in Hercegovina popolnoma 'Koloniji evropske velesile, za ka- bfle no ie Avstro-Ogrska veljala. Ker so Razmere take. bi grešil tisti. — in mi mislimo, da žal tako mišljenje uri večini v tej zbornici vlada, ki bi mislil, da je zlom Avstro-Ogrske in naše osvobojenje od Nemcev in Madžarov samo rezultat — boja za nacionalno idejo. Tudi gospodarski in socialni vzroki so bili globoko vsajeni v potrebe širokih narodnih mas i ti razlogi so bili ravnotako močni, kakor oni politični. da je naš narod delal, kolikor je mogel, za svojo novo državo v pričakovanju, da najde v tej novi državi ne samo svojo nacionalno svobodo, ampak tudi iz-polnjenje svojih gospodarskih ži\djenskih pogojev, t. j. ugodnih pogojev za delo. Nadejal se je narod, da bo naša zemlja ustvarila svojo lastno močno industrijo; pričakoval je, da bo ta nova država Izvedla agrarno reformo, da s tem uteši glad po zemlji stotisočev ljudi, ki so brez zemlje; pričakoval ie, da mu ta nova država pokaže pot modernega poljedelskega gospodarstva. In zaradi tega. ker se vse te nade v največjem delu niso izpolnile. vidjmo v narodu veliko in opravičeno nezadovoljstvo. Zavedati se moramo, da tudi naš narod ne živi od patriotskih in partijskih fraz, ampak od kruha in da hoče in želi dela ter zaslužka. Povedal sem že da zahtevamo socialisti od vlade v naši zemlji, da ima jasen pogled na gospodarske in socialne razmere, da ima izdelan program gospodarskega dela v državi in da po tem programu zavestno in programatično dela in gospodarstvo podpira, a ne da zadržuje in zavira gospodarski razvitek. Ce se ne moremo ogniti fazi kapitalističnega razvoja v naši državi in če ne moremo preiti takoj v soc. družbo, moramo od vlade zahtevati vsaj to. da nam da. kar zahtevamo od moderne kapitalistične družbe in kar nam je kapitalizem dolžan dati v svojem lastnem interesu: ugodnejše pogoie za gospodarski, socialni in kulturni razvoj delavskega razreda, bodisi umstvenih, bodisi ročnih delavcev, posebno industrijskega delavstva, ki je razredno najzavednejši in katerega delo je v vsaki moderni državi najvažnejše. Niti ena dosedanjih vlad. kolikor smo jih sploh imeli, a bilo jih je prilično mnogo od leta 1918. naprej, ni odgovarjala temu, kar mi socialisti želimo. (Neki glas: »Sodelovali ste v vladi!«) G. Drofenik! Nikdar se nisem za to navduševal! Kaj je vzrok, da dosedanje vlade niso bite na višini naloge, ki jim io je stavila zgodovina? Vzrok tiči v tem. ker stranke. ki so vladale od leta 191S. v naši zemlji, ne odgovarjajo času. Bile so morda pred vojno na svojem mestu danes pa jih je čas prehitel Vsaka politična stranka, ki je eden najmočnejših faktorjev v socialnem in državnem življenju, pa tudi delo političnih, strank mora odgovarjati času, drugače postane stranka, že s samim obstojem, a še boli pa po svojem delu reakcionarna. in namesto, da je komponenta, ki ustvarja življenje družbe postane samo zavira razvitku. Gospodarsko življenje v naši državi od leta 1918. naprej ie šlo po svojem potu, sledeč zakonom razvoja, a vlade so hodile zopet po svojem potu. Ta pota niso niti šla paralelno, ampak navadno narazen in to le zato. kar vlade niso poznale svoje naloge, temveč so. zavestno ali nezavestno. delale to. kar je bilo na škodo ^ KOJEC: Gospod Kapital. te inhO3? Je sveta vlndar! Ta pregovor T0!)a ^ bnel vedno svojo polno veljavo, da ra Prav to je jako žalostno in značilno, den J no nmazana in ničeva stvar, kot je kor r: vIada ves svet! Vlada pa ga, ka-Sebn skušamo na lastnih hrbtih po- krivuL®* J?131* ljudje, kaj pristransko in j^bn° b^čno- Zato je vedno več nadlog in na svetu. iit, P^lačem siromašni ljudje se v svo-(L.; snih in duševnih bolečinah zvijajo, ’• k°lnei°, molijo in prosijo pomoči. lažnim-6 st°Paj° Plača™ farizejski to-Sa JS.in !’m vsiljujejo vero v namišljene-a vladaria in upanje na njegovo v uo00 Plačilo. Ali denarni demon se Mtaia°Se.bllenosti mogočnega gospoda Ka-Števiir,- 0 r°Sa obojim in jim z brez- rini t rr> o \r rion azuje, zlodejstvi vsak da ni višjega dan jasnejše vladarja nad Navadno se govori, da se za denar vse dobi. To je površno mišljeno tudi resnično. Z denarnimi sredstvi kupujejo naivneži in hinavci celo nebesa. Toda Kristus je učil, da pride pravičnik v nebeško kraljestvo le po poti skozi poštenje in dobra dela. Gospod Kapital je preveč mesene zemljane, ki hočejo veljati za Kristusove naslednike, omamil in pokvaril. Zah, so ti njemu na ljubo popačili Kristusov nauk in pohujšali tudi svojo lahkoverno dušo. — Pošten človek vendar ne more kupiti z denarjem prave sreče. Ta ima svoj izvor le v neskaljeni zadovoljnosti. Na svetu pa menda ni človeka, ki bi bil v vsem popolnoma zadovoljen. Ako mu je naklonjen gospod Kapital in ga obdari z vsemi svojimi dobrotami, pa mu navadno nemila Usoda zmeša življenske načrte in račune z boleznijo ali kako rodbinsko nadlogo. Usoda je nedoumljiva demonska sila, ki se denarnemu bogu ne uklanja. Kdor je občutil le nekoliko njene moči, ki mene tere in muči od rojstva tisti je ne more tajiti. Denar je silno podkupljiva in zapeljiva stvar. Malo ljudi je tako krepostnih in značajnih, da bi se ne dali pridobiti z visoko denarno odkupnino za katerokoli slabo dejanje, da bi zanjo ne prodali svoje moške ali ženske časti, poštenja ter narodnostnega in strankarskega prepričanja. Nekdaj ni bilo tako. Dolgotrajna svetovna vojna je ves svet moralično in duševno tako pokvarila in spridila, da sedaj ljudje tudi za malenkostno odškodnino prodajajo celo vse ono, kar je bilo njihovim prednikom najdražje in najsvetejše. Kanibalska pohlepnost in osebna dobičkaželjnost postaja vsak dan bolj brezmejna. Brat bratu in prijatelj prijatelju več ne zaupa, da bi ga ne izdal prodal ali sam zadavil! Oni veliki in močni človeški heroji, ki so ostali v teh strašnih in težkih časih še čisti in neokuženi, * imajo dolžnost, da poživinjeno človeško diuhal zopet obrnejo na pravo pot zmernosti in poštenja, sicer propade ves človeški rod! in kar je zaviralo gospodarski napredek v državi. Vendar pa moramo konštatirati, da smo nekaj dosegli v gospodarskem življenju od leta 1918. Moramo pa tudi 'konštatirati da to, kar smo dosegli, smo dosegli le s pomočjo gospodarskih krogov v državi, med katerimi je eden najmočnejših delavstvo, in s pomočjo same činie-nice, da je z rojstvom naše države stvor-jena edmica s precej ugodnimi pogoji za ekonomski napredek in da smo samo radi teh faktorjev, a brez sodelovanja vlad in celo kljub slabemu delu vlad. prišli do izvestnega napredka. Ker pa vsi ti vspe-hi, ki smo jih dosegli, ne odgovarjajo našim gospodarskim. in socialnim potrebam in ker vsi občutimo nesoglasje, ki obstoji v tem. da imamo zaradi našega bogastva veliko večjo možnost, da se razvijemo, srno došli do tega. da živimo dane. v gospodarski krizi. ki ni samo rezultat svetovne situacije, ki ie nepovoljna in za katero priznamo, da tudi pri nas prav mnogo škoduje gospodarskemu življenju, ampak smo tudi samo po krivdi dosedanjih vlad prišli v krizo in to krizo poiačevali. Kriza, v kateri danes živimo, se da zelo težko označiti in se občuti v poedinih delih naše države čisto različno. Obča črta te krize bi bilo po mojem mnenju veliko pomanjkanje gotovine vsepovsod tako. da gospodarske panoge, ki morajo razpolagati z dovoljnim denarnimi STedstvi, teh sredstev nimajo. V nekaterih krajih zopet vidimo, da se na škodo mest razvija dežela. Poživljam se tu na — po mojem mnenju dober tozadevni elaborat, ki ga ie izdala sarajevska Delavska zbornica. Na drugi strani pa zopet vidimo, da se ponekod mesta in meščani razvijajo gotovo na račun dežele in širokih kmetskih mas. Obči znak in posledica te krize, o kateri sem rekel, da je povzročena na eni strani od svetovnega položaja ,a na drugi strani od nedela in slabega dela dosedanjih vlad. ie draginja. ikl jo občutimo vsi in ki od dne do dne raste. če bi človek imel za govor več časa, kakor ga ima in če bi bilo več razpoloženja tukaj pri sedai praznih klopeh večine te zbornice, bilo bi zanimivo razmotrivati vse te pojave. Ker pa vsega tega ni. se hočem omejiti le na vprašanje, okrog katerega morem nanizati nekaj misli o našem gospodarskem stanju. (Dalje prih.) M V + V finančnem ministrstvu izdelujejo že nekoliko dni proračun za leto 1923./24. + Zakon o civilnih državnih nameščencih bo stopil v veljavo približno s 15. oktobrom. Državne nameščence tolažijo demokrati, češ, da bodo prejemali plačo v zlatu. Bodočnost bo pokazala, koliko je verjeti tem novicam. + V Beigradu pričakujejo demisijo muslimanskega ministra Omeroviča, ker ie vlada pripravljena izplačati muslimanom za odvzeto zemljo samo 20 milijonov in ne 55 milijonov dinarjev, kakor so to zahtevali muslimani. Toda do demisije naibrže ne bo prišlo, čeprav izjavlja minister Omerovič, da se bo moral pokoriti sklepom glavnega odbora muslimanske narodne organizacije. + Vojno ministrstvo je dobilo na razpolago okoli 6 milijard kron za armado, čeprav je denar veliko boli potreben za prosveto, za katero dajejo letno komaj okoli 1800 milijonov kron. Toda navedena ogromna vsota še ne zadostuje vojnemu ministrstvu, ki je že ponovno zahtevalo nove kredite Sedaj mu je dovolilo finančno ministrstvo samo — 400 milijonov kron za »nabavo hrane armadi«. Prepričani pa smo. da zaradi tega kredita ne bodo prav nič poboljšali hrane vojaštvu. + Zakonski načrt o pobijanju dragi-nie. ki ga bo izdelal ministrski svet v Beigradu, vsebuje sledeče točke: 1. Večjo produkcijo; 2. obvezno obdelovanje zemlje: 3. zmanišanie stroškov; 4. obrtni kapital in 5. fond za siromašne kraje. Treba pa nam je ob tej priliki pripomniti, da ministrski svet še najbrž ne bo tako kmalu zboroval, kajti čeprav so bližajoči se dnevi še boli kritični kakor pa so bili pretekli, se ministri vkljub pozivu notranjega ministra Timotiieviča. ki nadomešča ministrskega predsednika, še niso vrnili s počitnic. + Finančno ministrstvo je dovolilo brzojavnemu in poštnemu osobju zvišanje doklad za povprečno 10 dinarjev na dan. Obenem je sklenilo poštno in brzojavno ministrstvo povišati poštne pristojbine za Z denarjem in z raznima njegovimi sredstvi se povzročajo na svetu največje hudobije, krivice in lopovstva. Vendar je človek, ki je bogato podložen z denarjem in po njem pridobljenim premoženjem, največji in najmogočnejši gospod v deželi. Oblastno in predrzno sedi visoko na svojem denarnem kupu ter prezirljivo gleda dol na nepregledne ljudske množice, kS se valjajo in klečeplazijo po prahu okrog njega. Vse ga hvali m slavi, vse se nrn laska, hlini in prilizuje, dasi je splošno znano, da je le po krivici in krvavih nasilstvih splezal tako visoko. Ministri in vrhovni poglavarji se pa še najpogostejše zvijajo okrog njega in se mu naj-globokejše priklanjajo, ker imajo vsi največje žepe. In gospod Kapital ima zanje vedno radodarno roko. Zakaj tudi on se mora naslanjati na podporo njihove oborožene sile, ako se hoče obdržati na svojem mestu. V slogi je moč! Ako bi vsak posamezen košček umazanega denarja v podstavku mogočnega zlatega malika začel govoriti ter pripovedovati svojo zgodovino, joj, to bi bil krik in vik! Slišale bi se take grozne reči. da bi ljudje kar omedlevali. Toda mi ne potrebujemo takih skrivnostnih razodetij za obtožbo zoper njega. Ali grešni madeži njetnu nič ne škodujejo in nikdar ga ne onesnažijo. Sproti se jih otresa in oči-šča kakor raca mokrote in blata, ko stopa iz vode na suho. Veliki bogatin vrže temu vrečo kovanega denarja, drugemu zavitek bankovcev, tretjemu pest drobj-ža; temu nakloni denarno podporo, onemu pokaže ali obljubi mastno korito itd. S takimi in podobnimi deti si hitro in spretno že od nekdaj zabrisuje vse madeže svojih nepoštenih dejanj in zato je vedno prvi največji, najmočnejši in najbolj čislan gospod v deželi. Njegovo zlato čelo se blišči pred velikim skvarjenim svetom v sijajnejši svetlobi kakor luna in solnce na nebu! Videl sem cerkvene svečenike, ki so prišli v paradni obleki poklonit se denarnemu vladarju in on jim je vrgej pest drobiža za nakup — srebrne kadilnice. Z njo zdaj puhajo oblake dima pod nebo v čast in slavo njemu, ki ima baje grom in strelo v svojih rokah in je baje neskočno pravičen, a dozdaj še ni ubil ali vsaj primerno potlačil največjega denarnega hu- ves notranji postni prdmet za 1009^. sicer že od 25. t. m. . M t + V Subotici se vrsi ze od 1-H obravnava proti dr. Gjun Vargi nim nameščencem, katerih J® vs^ i jz. pai 18. Vsi obdolženci so obtoženi vele daie na podlagi zloglasnega zakona ščiti države. Obtožnica jih dož. pripravljali v Vojvodini revolucijo ,Q Madžarske. Obdolženci zamkavajo . krivdo. Senzacionalni obravnavi stvuiejo posebni belgrajski nov^" ' an. obravnavi ie zlasti mnogo navzoč žarskih novinarjev. _.cfXu + Dvorski svet, ki bo sklepal o kraljeviča Jurija, se bo sestal okoli 8. bra v Beigradu. ., , + Na Galipoliju so se usidrale . ne angleške, francoske in laške cete. bodo branile Dardanele pred pohoc . turških čet pod vodstvom Kemail pas Male Azije. . .. , , boj + Na Dunaju bijejo kovmarji hua n z delodajalci, ki jim nočejo priznan zi nega indeksa. . + IL internacionalni demokratsj kongres se bo vršil na Dunaju od ca • do 2. oktobra. Na tem kongresu bodo pravljali: 1. O demokratskem in nem pokretu. 2. O moralni in rens■ akciji. 3. O problemu vzgoje.^ 4. u žen v politiki. 5. O propagandi poto®‘ sopisja. 6. O Zvezi narodov ter o»P mentarnih akcijah. 7. O strokovn ^j nizacijah. 8. O resolucijah in Pr ^on. (Prvi internacionalni demokratsKi rca gres se je vršil na vzpodbudo v Sangniera meseca decembra 19**. 21 Parizu. Udeležilo se je tega kong držav. — Opombra ured.). -dističnd + V Nemčiji zboruje sociau ^ stranka kakor tudi stranka neodvi cialistov. Zlasti je lepo obiskan ^ socialistične stranke. Kongresoma stvuiejo zastopniki socialisticnin mj- iz Danske. Belgije. Anglije m D® vaške. vpo^.a' + Zveza narodov je sklen redlogf. ki Je razburil na-2 e.delegate, ie lord Cecil utemeljeval sto?°*1Vaci*° zanima ves svet in da " vsa Evropa pred bankokratom če se ne bo Pravočasno zganila. Zveza narodov ip 1,1 • YUCctM1o zgai cJi-i ^ preiti takoj na diskusijo o lord '-ecilovem predlogu. 0v . T Zveza narodov je prisodila Avstriji , oiico Pamhagena in Lockenhausa. za lerega so se tepli Madžari. s. Kazanskega metropolita Kirila je v^a^a inteniirala v nekem sa-stanu v severni Rusiji, d , Petrogradskega metropolita so jj e ustreliti boljševiške oblasti v noči Pr’av2usta. Za njegovo smrt je zvedelo tom stvo sec^ai- ^er so plasti po-^ Detrogradskega časopisja poročale, r&d ** Sa preg:na^e v Moskvo. To pa za-1 *e?a, ker so se bale izgredov. lc>23~h Proračun sovjetske vlade za leto ’-ev * Ukazuje 400 milijonov zlatih ’-"K-Za rdečo armado. Ce pomislimo ljev~* l2^azu^e 40° milijonov zlatih rub-Za rdečo armado. Ce pomislimo, da iiev t ru^e^' vreden 10.000 papirnatih rub-^ rd odstavlja navedena vsota Škov arma'do 34% vseh državnih strogo Za 1^23., lahko spoznamo, kako Voja^ne vsote daje sovjetska vlada za r*2k r ‘ Ni čuda, da nastajajo zaraditega reisliava še ni končana. Po pre-js,Se k stvari zopet ix>vrnemo. V predvčerajšnjem Verjv.‘ Narodu« beremo čudno izjavo, da »Sloj £f2našalka časnikov Mar. Klun s ' Narodom«. K teinu smo dobili sle-SvojPvOJasn‘Io. Omenjena raznašalka je r°d<- CpSn° več let prodajala »Slov. Na-Van;^ »d kratkim pa jo je radi razpeča-•SloS CaSnikov v Prostorih restavracije fiji Jr ,naDadel prav neprijazno tamkajš-2ve'(]pftllničar Železnikar. C) tem pa je i‘e Kopitar pri »Slov. Narodu«, ki Hje so?^eni raznašiilki odvzel razpečavali t "0V‘ Naroda«. Bržkone ie to storil žVpct ker je ta raznašalka več let &a je°. lužila »Slov. Narodu«. M. Klun hotela svojim starim in stalnim od- jemalcem ustreči in je kupovala »Slov. Narod« v trafiki po I Din in ga tudi za to ceno prodajala. To dejstvo kaže naravnost v bengalični luči značaj ljudi okoli »Slov. Naroda«, ki revo neopravičeno napadajo kot verižnico. To ie torej človekoljubje narodnjakarskih listov! To si naj zapomnijo reveži, ki podpirajo »Slov. Narod« s trudapoinim raznašanjem in razpečavanjem ! Izdelovalnica izolatorjev za električno napeljavo je ustanovljena v Moskvi. Dosedaj je bila Rusija navezana na uvoz teh predmetov, nova tovarna pa bo v veliki meri lahko krila sedanje potrebščine na elektrotehničnih predmetih. Priprave za jesensko setev. Iz pokrajine Vologda bo imela letos posejane več ozimine kot Vologda poročajo o pripravi in kampanji za čim večje obdelovanje polja v jeseni. Gubernija Vologda bo imela letos posejane več ozimine kot Internacionalna zveza za teoretično in praktično limnologijo bo zborovala od 3. do 5. oktobra v Kieiu. Na tem zboru se bo zveza bavila z proučevanjem sladkih vod. Ameriški škoije so na svojem kongresu v Portlandu sprejeli več resolucij, ki se nanašajo na modernizacijo ameriške cerkve. f^ariiber. K predavanju sodruga Cerkvenika je začela »Volksstimme« priobčevati daljši članek, ki bo temeljito razpravljal o problemu alkoholizma in abstinence s socialističnega stališča. Sladkorne cene so v Mariboru precej zanimivo poglavje. Pred kakim mesecem se je stara cena naenkrat zvišala na 90 K za kilogram — tako so oznanjali vsaj po listih. Ker v resnici so razni trgovci sladkor prodajali že po 96, 98 in celo 100 K. V istem času, ko so pri nas stale cene tako visoko, so ga prodajali v Zagrebu po 84 K, kakor pravilno pripominja »Volksstimme«. Človek bi mislil, da se bo padanje cen na češkoslovaškem sladkornem trgu tukaj pri nas preje poznalo kot pa v Zagrebu, pa ne: šele prav te zadnje dni prodajajo neke trgovine kockasti sladkor po 88 K, dočirn lepi večina še vedno na prejšnjih ho-rendnih cenah, ki delajo Mariboru sramoto pred Zagrebom. Treba pomisliti, da je skoro ves sladkor, ki ga imajo trgovci v zalogi, še iz tistega časa, ko so ga prodajali po kolikortoliko idiličnih cenah — ravnoista štorija kakor z moko. Tu je jasen primer, kaj se lahko godi, če je prodajanje prepuščeno čisto samovolji zasebnih izkoriščevalcev in če ljudstvo ne zna tej samovolji na lahek način odpo-moči s — konsumentsko organizacijo. Jesensko porotno zasedanje je dobro pričelo svoje delo. Imamo že pri prvem slučaju smrtno obsodbo. Namesto da bi kapitalistična družba poskrbela za primerno notranjo vzgojo širokih mas, tako da bi nihče ne mogel pasti v prepad zločina, namesto take vzgoje nam nudi kapitalistična družba nove zločine, nove umore. Smrtna obsodba ni nič drugega kot pa zakonito ubijanje. Pred možmi porote je staia Marija Pivčeva, o kateri srno že svojčas poročali, da je umorila svojega nezakonskega otroka. Detomor je izvršila na zelo živinski način in, kar je glavno, ne kaže za to prav nobenega kesanja. Otroka je tako dolgo mučila, da je čisto oslabel. Že par dni je umiral, pa ga je vzela, češ, da gre žnjim k zdravniku. Čez nedolgo se je vrnila in povedala, da ji je otrok po poti umrl. šele čez dva dni, ko so ga imeli pokopati, je opozorila oblasti na smrt. Pregledovalec mrličev je ugotovil, da je bilo dete zadušeno. Isto je izpovedala zdravniška preiskava. Ko je Pivčeva slišala smrtno obsodbo, se je smejala. Tajila je do konca. Umrl je splošno priljubljena upokojeni šolski ravnatelj Sedlaček, v 71. letu starosti, iz Metlike doma. Za esperantski tečaj vlada veliko zanimanje. Ker je iz tehničnih ozirov mogoče sprejeti samo še omejeno število slušateljev, naj se intersenti čimpreje prijavijo. Informacije se dobe razen vsak čas v gostilni Ljudski dom tudi v tajništvu »Svobodine« podružnice, Ljudski dom, Ruška cesta 5, zadaj, vsak torek in četrtek zvečer. Tam je mogoče vpisati se v podružnico. mm. V nedeljo 17. t. m. se je vršil napovedani shod proti dragiinji. Shodu je pred-sedoval sodrug Šegula, poročal pa je so-drug Golouh o vzrokih draginje in o političnem položaju. Po poročilu sodr. Golouha se je oglasil k besedi gimnazijski ravnatelj g. Vajda. Po njegovem mnenju so krivi draginje ne samo špekulanti, pač pa tudi delavci in nameščenci ker premalo delajo, oziroma zanemarjajo svoje dolžnosti. Nadalje je g. Vajda trdil, da dela draginjo tudi mestna občina oz. socialistična večina v mestnem svetu. Navedel je slučaj, da je mestna občina za-l acunila za prevoz drv v gimnazijo več kakor prodajalec, ki je drva prodajal v. mesto. Radi tega je g. Vajda s svojimi izvajanji prišel do zaključka, da socializem ne bo nič boljši od kapitalizma. Gospodu Vajdi so na primeren način odgovorili sodrugi Golouh, Lozinšek, Uratnik, Šegula, Honigsman in drugi. Shod je bil vsled dolge debate zelo zanimiv. V kratkem bomo zopet priredili shod, na katerem bodo meščani imeli priliko spoznati na podlagi številk, kdo je kriv »drage« uprave v mestni hiši: ali sedanja socialistična večina, ali pa gospodje demokrati, ki so tri leta »gospodarili« na magistratu. Glede udeležbe na shodu moramo pripomniti, da je dvesto ljudi premalo, čeravno se je shod vršil v — Ptuju, ki bi ga lahko po pravici imenovali mesto mlačnosti, apatije in nezavednosti. Mi in Sokol. Na nedeljskem shodu se je v debati govorilo tudi o izobrazbi delovnega ljudstva. Med drugim je prišlo na spored tudi vprašanje telovadnice v gimnaziji, za katero je ptujska podružnica »Svobode« vložila prošnjo, da se da telovadnica na razpolago telovadnemu odseku »Svobode«, kar se pa seveda ni zgodilo. G. ravnatelj Vajda je na nedeljskem shodu rekel, da delavski telovadci lahko pristopijo k »Sokolu«. Tu tiči zajec, g. ravnatelj! Ravno to je, kar mi nov čemo, ker hočemo delavstvo vzgajati v pravem socialističnem duhu, da bo res socialistično, ne pa navdahnjeno s tako mentaliteto oz, mišljenjem o socialnih vprašanjih in socializmu, kakor smo imeli priliko slišati v nedeljo iz ust tudi »socialno čutečih ljudi«. las strafak®. Občni zbor krajevne politične organizacije SS.I v Ljubljani se bo vršil v četrtek, 28. t. m. ob 7. zvečer v posvetovalnici mestnega magistrata. Dnevni red^ 1. Poročilo funkcionarjev. 2. Volitev novega odbora. 3. Naš položaj. 4 Raznote rosti. Vstop dovoljen samo z'izkaznico. Sodrugi. udeležite se občnega zbora polnoštevilno. — Odbor. ro n™ Vrednost densrja^ l dolar velja G9 Din, 1 frank 5 Din, 1 hra 2.83 Din, 1 če-hoslovaska krona 2.31 Din. 100 mark u!’ t avstrijskih kron pa 9 para. V CuTihu velja 100 naših kron 1.75 švicarskih frankov. časopisovin delavsko časopisje. Ne samo v Avstriji, temveč v vseh državah s slabo valuto se časopisi obupno borijo za svoi obstoj. V Nemčiji se je moral celo list »Tagliche Rundschau«, glasilo nemških nacionalistov, podvreči Stin-nesu. da se s tem izogne poginu. Mislimo si lahko, koliko boli ie položaj kočljiv za delavsko časopisje. 'Lista »Vorvvarts« in »Freiheit« razpravljata o vzrokih te bede. 1 kilogram papirja za časnike, ki je stal v mirnem času 21 pfenigov, je dosegel ceno 80 mark. t. i. 7500 avstrijskih kron. K temu še pridejo stroški za barve, stroje, stavce, za uoravo in razpošiljanje ter plače za urednike, upravnike in razpoši-Ijatelje. »Trgovec lahko vedno prilagodi cene svojega blaga tržni vrednosti«, piše »Frei-heit«. »Drugače pa je s časopisjem, ki ima mesečne in četrtletne odjemalce, kar je silna škoda za časopisna podjetja. Obsojena so mi to, da prilagodijo prodajno ceno stroškom izdelovanja vedno šele »post festum«. Te težkoče ogrožajo časopise v njihovem obstoju. To je beda, vsled katere lahko usahnejo našemu ljudstvu vsi viri duševne hrane. V prvi vrsti pa ie seveda prizadeto delavsko časopisje. Njega ne podpirajo kapitalisti, pa tudi inseratov nima toliko. Odvisno je od podpor svojih bralcev in naročnikov, ki se pa itak težko naročajo na kak list«. »Vorvarts« in »Freiheit« zahtevata zategadelj prisilno gospodarstvo za tiskarski material, predvsem za papir. V Avstriji so opustili prisilno gospodarstvo za papir, ker so cene papirja neverjetno naraščale. Poziv na uvidevnost vlade ne obeta skoro nobenega uspeha. Delavstvo se mora torej potruditi, da ne zgubi najvažnejšega orožja v razrednem boju. Sedaj mora pokazati, koliko več lahko žrtvuje za idealizem svoje stvari kakor meščanski razred. Ne obupano odstonati in zabavljati! Trdno in s podvojeno silo mora delavski razred dramiti obupane in nezavedne sodruge! Nobeno strokovno zbo- rovanje se n.e sme raziti, ne da bi MB na njem propagirali delavsko časopisje. Vse delavsko gibanje se naj zastavi za rešitev delavskega časopisja! Prav sedaj velja geslo: V delavsko hišo spada delavsko časopisje! Dopisi. Črna. Dne 8. septembra so priredili klerikalci v Mežiški dolini romanje k Sv. Križu nad Dravogradom. Gospod župnik v Črni so ob tej priliki oznanili darovanje okoli oltaria, da se s tem poplačajo stroški nepotrebnega romanja. Vprašamo gospoda župnika, zakaj pa se prirejajo taka romanja na božjo pot. če ni zato potrebnih novcev na razpolago; saj se tudi lahko doma moli! Bolje bi bilo. kakor tako ko se zapravljajo s trudom zasluženi delavčevi denarji na božjih potih. Pa duhovniki imajo že svoje posebne nazore o potrebi denarja. Enkrat je darovanje za papeža, drugič za zvonove, potem zopet za romanje, za križev pot. za cerkvene potrebe in različne druge roootije, tega pa duhovni ne pomislijo, da ima delavec že itak Dremajhno plačo pri današnji draginji. Pa kljub temu. da ne ostane delavcu od njegovega zaslužka niti za obleko, kričijo župniki vedno daj, daj in zopet daj„! Kulturni vestnik. P. Kunaver: Kraški svet in njegovi pojavi. Poljudno-znanstveni spis s slikami. Tiskala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani, 1922. Strani 104, cena Din 36. Pred letom nam je podaril znani slovenski planinec P. Kunaver prelepo knjigo »Na planine«^, ki jo je sprejela naša javnost z največjim priznanjem. Sedaj smo dobili od njega novo, namreč zgoraj navedeno. Pisatelj ni le znan kot izboren planinec, temveč predvsem še kot strokovnjak v poznanju našega Krasa in njegovih podzemeljskih znamenitosti, zato je bil baš on najbolj poklican napisati nam poljudnoznanstveni opis teh zanimivih krajev in njegovih pojavov, ki smo ga že dolgo občutno pogrešali. Uvodoma navaja pisatelj dosedanje zapisovalce Krasa, predmetno literaturo in navodila za raziskovanje, nato pa prehaja na apnenec, vodo, dolino, polja, jame podzemskih rek, ledene jame itd, P. Kunaver pripoveduje gladko, lepo in zanimivo, tako da mu slediš od začetka do konca brez oddiha In z največjim interesom. §ese3flo lepo ponazoruffe 35 lčrasrih fotografih nih slik, ki jih je posnel deloma pisatelj sam, deloma pa njegovi tovariši. Učiteljska tiskarna Je preskrbela vseskozi elegantno opremo, zato knjigo najtopleje priporočamo. UTRINEK. Kdor pomaga organizirati prol^ta* rfat, si pridobiva večje zasluge kakor tisti, ki ga h inska. Socializem predpostavila znanje, in razumevanje. Iz samega ca se ne zajema. Študirati ga ie treba, j® kdor teka ne stori, nima pravice, govor«1 v njegovem imenu. _ »Naprej« ie Ust, ki vam podaja r®8” nično sliko delavskega gibanja po svetu* Prinaša politične in znanstvene članke* statistike, opise krajev itd. »Naprej« J® list. ki širi zdravo socialistično znaw® med slovenskim delavstvom. Širitega! Odgovorni urednik: Anton PodbevSek. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imena pokr. odb. SSfl-Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani- GOSPODINJEj Ali zahtevate pri trgovcu testenine Pekatete! So najboljši in najodličnejši izdelek te vrste; zato jih zahtevajte povsod. SUKNO za promenadne in športne obleke v bogati izbiri po najnlSJIh ccnah pri A. ŠSNKOVIC nasl. K. SOSS, Ljubljana, Mestni trg 19. II n liana, (Banica In naraščaj, kakor tudi sukno za kroj ? priporoča tvrdka A. & E. Skabernč Ljubljana, Mastni trg it. 10. Pridobivajte naročnike! Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano talSo, pohištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obme na tvrdko TONE MALGAJ Mlin Meni in pohištveni pleskal in litai - Kolodvorska ulica it. 6 = Z r, z. z o. z. V LJUBLJANI, Dunajska cesta 83 („BALKAN“) S) o > Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni ---------------- izdelki. -------------- N © N Telefon 366. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račun štev. 10.478. LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 50, v lastnem poslopju. Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA* - Telefon It. 40 in 451. Obrestovan]e vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazil« v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd.