glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Leto XVII
Številka 47-48 (609-610)
Titovo Velenje, 26. novembra 1981
Cena 7 din
YU ISSN 0350-5561
ojstnidan
Republike
29. novembra bo slavita naša Republika. Socialistična samoupravna neuvrščena Jugoslavija. Praznik bo priložnost za oceno prehojene A vnojske poti. za dogovor o uresničevanju razvojne perspektive. Znova bomo govorili o človekovi sreči in znova lahko ugotovili, da je pogoj za človekovo srečo boljše delo in več znanja. Tudi tako bomo uresničevali A vnojevsko izročilo.
Družbeni in gospodarski razvoj, ki ga je dosegla Titova Jugoslavija po II. zasedanju A vnoja je velik in nesporen, kot je velik in nesporen
ugled Titove Jugoslavije v svetu. Tito je ustanovil in zgradil novo Jugoslavijo. Vse njegove življenje in delo sta najlepši, najmočnejši in trajen spomin na tega velikana naše revolucije. Tito, to je Jugoslavija. to je delavsko samoupravljanje. to je neuvrščenost. Tito je simbol vsega lepega in željenega.
Za nami je veliko delo. prid nami pa zahtevne naloge ob jasni perspektivi. Zato bo bližnji praznik — rojstni dan Republike resnično samo kratek predah v naših prizadevanjih za gospodarsko stabilizacijo. nova priložnost za manife-
stacijo ustvarjalne moči Jugoslovanov na vseh področjih družbenega. gospodarskega in političnega življenja, čas za dogovor za kritično spopadanje s slabostmi ter za stvarno in optimistično načrtovanje razvoja, za kar so največje jamstvo naši delovni ljudje.
Letošnji rojstni dan naše Republike mora izzveneli v dogovoru, da bomo vsak po svojih močeh, vedenju in znanju prizadevno hodili po A vnojevski poti in nadaljevali delo generacij, ki so začele kovati novo Jugoslavijo.
imenovanje je bilo opravljeno na dan, ko je bila pred 37. leti osvobojena Mitrovica. S poimenovanjem mesta po tova-rSu Titu so pred njegovimi 53.000 prebivalci še večje in obvezujoče naloge prihodnjega razvoja. Poimenovanje pa je tudi priznanje mestu svetlih revolucionarnih tradicij, saj je bila Mitrovica v obdobju med obema vojnama središče revolucionarnega gibanja, med narodnoosvobodilno borbo in socialistično revolucijo pa središče oboroženega odpora.
V torek, 24. novembra pa so na svečani seji skupščine občine Drvar, ob dnevu socialistične republike Bosne in Hercegovine ter ob bližnjem prazniku republike, tudi uradno preimenovali Drvar, mesto heroj, v Titov Drvar. Slavja ob preimenovanju Drvarja v Titov Drvar so se udeležile tudi delegacije Titovih mest, ob tej priložnosti pa so slavili nove delovne zmage.
Naročnikom in bralcem
Našega časa!
Naslednja, to je 49. številka bo izšla v četrtek, 10. decembra!
Uredništvo in uprava
Tovariš Tito na II. zasedanju Avnoj
/
Edino partija ni klonila, visoko je
razvila zastavo osvobodilnega boja
Naša narodnoosvobodilna borba se mora razdeliti na štiri obdobja pvojega razvoja, in sicer:
•	prvič — na kapitulacijo Jugoslavije in začetek ljudske vstaj«, ki je spočetka dobila obliko ustanavljanja mnogoštevilnih partizanskih odredov za borbo proti okupatorju;
•	drugič — preraščanje partizanskih odredov v redne vojaške enote: bataljone, brigade in divizije, ter ustanavljanje Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije;
•	tretjič — preraščanje narodnoosvobodilnih odborov v pravo ljudsko oblast in formiranje Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije;
•	četrtič — na obdobje, ki ga preživljamo sedaj, to je preoblikovanje Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije iz splošno političnega telesa v najvišje zakonodajno telo in formiranje nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije kot začasne ljudske vlade.
Vzroki tako nagle kapitulacije Jugoslavije in zasu-žnjenje naše dežele po nemških, italijanskih, madžarskih in bolgarskih osvajalcih so danes že popolnoma jasni večini našega ljudstva. Dvajsetletno zatiranje narodov Jugoslavije (kakor so Hrvatje, Makedonci, Slovenci in drugi) po peščici velikosrbskih hegemonistov; dalje, nezaslišana korupcija vladajočih krogov v državi in njihovo povezovanje znajreakcionarnejšimi krogi v inozemstvu — zlasti z nemškimi in italijanskimi — da bi ostali na oblasti; nato nezaslišano izdajstvo in špijonaža v naši vojski, posebno v generalštahu; vse to so bili vzroki katastrofalnega in sramotnega poraza jugoslovanskih armad v vojni.
Ta poraz je imel katastrofalne posledice za narode Jugoslavije. Kralj in vlada sta s skupino ljudi, ki so bili odgovorni za tako usodo naše države, pobegnila v tujino. Jugoslavija je bila razkosana in postala je plen osvajalskih roparjev, kakršnih pomni zgodovina le malo. V državi je zavladal grozen teror, prišlo ni le do uničevanja najnaprednejših ljudi, marveč do uničevanja vsega srbskega prebivalstva po Hrvaškem, Bosni in Hercegovini, Vojvodini, slovenskega prebivalstva na Slovenskem itd. Nemški in italijanski osvajalci so postavili na Hrvaškem krvave ustaške zveri na oblast, v Srbiji pa najogabnejšega izdajalca Nediča, in so z njihovo pomočjo začeli izpeljevati peklenski načrt uničevanja Slovanov na Balkanu.
V tej-težki, z vso gotovostjo lahko rečeta, najtežji situaciji v zgodovin« naših narodov se je v naši državi znašla samo ena organizacija, ki je bila 20 let tako rekoč zunaj zakona, ki so jo preganjali vsi oblastniki v Jugoslaviji in ki je zdaj vse svoje izkušnje in organizacijske zmožnosti, vse svoje preizkušene borce dala v službo svojemu zasužnjenemu ljudstvu. Edino komunistična stranka je dvignila ljudstvo k oboroženi vstaji, edino ona ni klonila, temveč je visoko razvila zastavo osvobodilne borbe, edino ona je do danes v tej borbi skupno s svojim ljudstvom vzdržala.
Za 29. november rojstnidan
nove 1 samoupravne
socialistične
•	Jugoslavije
' iskreno čestitamo i vsem delovnim | ljudem
*	in občanom!
LL
Titova Mitrovica Titov Drvar
Družina mest, ki so poime-
novana po tovarišu Titu, se je te dni povečala za dva nova člana.
Skupščina občine Velenje
Izvršni svet skupščine občine Velenje
Občinska konferenca SZDL Velenje
Občinska konferenca ZKS Velenje
Občinski svet ZSS Velenje
Občinski odbor ZZB NOV Velenje
Občinska konferenca ZSMS Velenje
Občinska konferenca ZRVS Velenje
V ponedeljek, 23. novembra so mesto rudaijev in kovinarjev, Kosovsko Mitrovico, na svečani seji občinske skupščine in izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij preimenovali v Titovo Mitrovico. Pre-
Občinski svet ZSS Velenje
0 pripravah na občne zbore
Člani občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije Velenje so na seji prejšnji teden med drugim sprejeli sklep o pripravah in izvedbi občnih zborov osnovnih organizacij zveze sindikatov in konstitutivnih sej sindikalnih konferenc v tozd, konferenc osnovnih organizacij zveze sindikatov v delovnih organizacijah, koordinacijskih odborov sindikata v sozdih in volilne seje občinskega sveta v letu 1982. Določili so tudi konkreten rokovnik, do kdaj morajo biti opravljene posamezne naloge in zadolžili člane občinskega sveta in organov pri občinskem svetu za sodelovanje pri pripravah in izvedbi občnih zborov.
Občne zbore morajo osnovne organizacije opraviti do konca februarja prihodnje leto, do konca marca pa se morajo zvrstiti konstitutivne seje konferenc in koordinacijskih odborov. V tem času pa bodo člani pred-sestva občinskega sveta zveze sindikatov sprejeli tudi sklep o sklicu volilne seje občinskega sveta, ki naj bi bila v mesecu aprilu.
Na seji so člani sveta poudarili, da morajo osnovne organizacije, konference in koordinacijski odbori v pripravah na občne zbore, in konstitutivne seje posebno pozornost nameniti
zlasti oceni delovanja v preteklem dveletnem obdobju, organizacijsko kadrovskim pripravam in pripravi programske usmeritve za naslednje obdobje. Ocena delovanja dosedanjega dveletnega obdobja mora zajeti uresničevanje sprejetega delovnega programa, učinkovitost osnovne organizacije pri uresničevanju interesov članstva, kako je potekalo uresničevanje gospodarske stabilizacije in resolucije 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije, delitev po delu in rezultatih dela. Nadalje mora ocena vsebovati tudi odgovor, kako so uresničevale osnovne organizacije naloge na področju kulture, izobraževanja, obveščanja, ljudske obrambe in družbene samozaščite itd. Evidentiranje novih članov za izvršne odbore osnovnih organizacij in delegatov v konference ali koordinacijske odbore mora temeljiti na podlagi ocene organizacijsko kadrovske usposobljenosti. Programska usmeritev za naslednje obdobje pa mora izhajati iz ocene o dosedanjem delovanju. V delovnem programu pa morajo biti seveda konkretno določene posamezne aktivnosti, kot so uresničevanje gospodarske stabilizacije, vloga sindikata v sprejemanju planskih dokumentov in vse tiste naloge, katere so sindikati opravljali že doslej.
Izvršni svet SO Velenje
Zazidalni načrt Šoštanja
V sredo, 18. novembra, so se sestali člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje na 153. seji. Največ pozornosti so namenili vprašanju javne razgrnitve zazidalnega načrta mesta Šoštanja. Zazidalni načrt in predloge zanj, je izdelal Zavod za urbanizem Velenje, o njem pa je podrobneje spregovorila Tatjana Smid. Med drugim je povedala, da zazidalni načrt, ki bo nekaj časa tudi na vpogled za javnost, nazorno prikazuje, kako se bo v bodoče širilo mestno središče Šoštanja. Kaj je predvideno za rušenje in kje se bo lahko na novo gradilo. Pri tem je razpravljalce zanimalo: kako bo s prometnico, ki pelje skozi središče mesta, z osnovno šolo ter z nadomestili stanovanj za stanovalce, katerih stanovanja bodo po zazidalnem načrtu porušili. Da bi ta in še druga odprta vprašanja čimpreje rešili, so člani izvršnega sveta menili, da mora o njih razpravljati svet krajevne skupnosti Šoštanj.
Seminar za vodstva OZPM
Preizkusili znanja
V počastitev dneva republike je organizirala osnovna organizacija sindikata Postaje milice Velenje v sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami preteklo soboto že četrti tradicionalni pohod po poteh Štirinajste divizije. Na ta način obujajo spomin na težke boje Štirinajste na našem območju, preizkušajo pa tudi svoje znanje s področja obrambne pripravljenosti.
Letošnjega patrolnega pohoda se je udeležilo 14 ekip postaj milice s območja celjske1 uprave za notranje zadeve. sodelovale pa so tudi nekatere druge ekipe. Da bi imele vse ekipe kar najbolj izenačene pogoje tekmovanja. so se letos odločili za start v celjski občini. Vse ekipe so se zbrale na Dobrni, od koder so krenile proti Paškemu Koz-jaku in lovski koči na Lokah, kjer je bil cilj. Med potjo so morali opraviti številne nalo-
Večina udeležencev je naloge dobro opravila
ge. Med drugim so člani posameznih ekip streljali, preizkušali znanje prve pomoči in topografskih znakov, premagovati pa so morali še številne druge ovire. Najhitreje je prišla na cilj prva ekipa velenjske postaje milice. Ta ekipaje tudi naloge dobro opravila in se
tako uvrstila na prvo mesto. Drugo mesto je zasedla druga ekipa Postaje milice Velenje, tretje pa ekipa zveze rezervnih vojaških starešin. Sledile so ekipa občinskega štaba TO. Postaje milice Šmarje. Postaje milice Šentjur, Prometne milice Celje, občinske konfe-
rence ZSMS Velenje, doma SLO Velenje itd.
Ob koncu lahko zapišemo, da so prav vse ekipe pokazale precej znanja s področja obrambne pripravljenosti, saj jih je večina naloge uspešno opravila.
M. Z.
Osnovna šola Gustav Šilih
KUD Franjo Mlinšek
Veliko besed so člani namenili obravnavi dopolnjene analize prostih površin za gradnjo stanovanjskih objektov na 'območju mesta Titovega Velenja pa tudi okolice. Gre predvsem za široko akcijo, kako kar najbolje izkoristiti vse možnosti za gradnjo stanovanj na prostih ali delno prostih površinah. Prav tako je potrebno proučiti morebitno nadzidavo na že obstoječih stanovanjskih hišah. Povedano je še bilo, da bi s tako rešitvijo, ob sedanjem pomanjkanju stanovanjskih površin, pridobili v Titovem Velenju kar 250 do 300 stanovanj.
V nadaljevanju seje so člani izvršnega sveta SO Velenje med drugim spregovorili še o- predlogu družbenega dogovora in pospeševanja razvoja drobnega gospodarstva Slovenije ter o predlogu odloka o organizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš v lastni občanov.
B. M..
V četrtek smo se zbrali na proslavi našega kulturno umetniškega društva. Prisluhnili smo recitacijam in skladbicam, ki so jih izvajali nekateri naši sošolci in sošolke. Na proslavi pa smo tudi poimenovali naše društvo po pokojnemu učitelju Franju Mlinšku.
Franjo Mlinšek je bil dolgo let učitelj v Velenju. Zato se ga tudi naše tovarišice še spominjajo. Nekatere je tudi učil. Tovarišica Podlesnikova in tovarišica Gro-znikova sta nam o njem pripovedovali veliko lepega.
Franjo Mlinšek je prvi pomislil o potrebi knjižnice v Velenju. Začel je zbirati knjige. Ker ni imel denarja, da bi knjige kupoval, je z ženo hodil od družine do družine in zbiral knjige ! Ponekod so ga
ozmerjali, a to ga ni ustavilo. Tako je imela knjižnica že kar precej knjig. Tudi kasneje je širil knjige med ljudi. Veliko let je bil poverjenik Prešernove družbe. Vedel je. da je knjige tisto bogastvo, ko ohranja kulturno dediščino slovenskega naroda. Ljubil je tudi naravo. Svojim učencem jo je opisoval z najlepšimi besedami. Učiteljeval je v času težkih preizkušenj. Vendar je ostal zvest svojemu narodu.
Ponosni .smo. da se naše kulturno umetniško društvo imenuje po Franju Mlinšku. kije vzgajal in učil mnogo rodov našega kraja v ljubezni do knjige.
Marjetka Šavor. 5. a OŠ Gustav Šilih Titovo Velenje
Proslave so se udeležili tudi svojci Franja Mlinska in drugi gostje
Seje skupščine
Načrti za leto 1982
Občinski zvezi prijateljev mladine Velenje in Mozirje ter občinska konferenca SZDL Velenje so pripravile preteklo soboto razširjeni seminar za vodstva občinskih zvez Prijateljev mladine. Na seminarju so spregovorili o aktualnih vprašanjih socialistične vzgoje mladih, vlogi in nalogah občinskih zvez prijateljev mladine ter društev prijateljev mladine v skrbi za otroka in družino. Spregovorili pa so tudi o organizacijskih in vsebinskih nalogah ob ustanavljanju društev prijateljev mladine v krajevnih skupnostih, programiranju dela društev prijateljev mladine za prihodnje leto ter novih nalogah v družbeni skrbi za otroka in družino.	M. Z.
Prihodnji teden se bo zvrstilo več sej skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Predvidena pa je tudi seja zbora združenega dela skupščine občine Velenje s skupščinama občinske izobraževalne skupnosti ter občinske zdravstvene skupnosti.
V torek ob 16. uri bo seja skupščine občinske kulturne skupnosti v sredo ob 17. uri seja občinske skupnosti otroškega varstva, v četrtek pa bo ob 7. uri najprej skupna seja zbora združenega dela skupščine občine Velenje in skupščine občinske izobraževalne skupnosti, nato pa skupna seja zbora združenega dela skupščine občine ter občinske zdravstvene skupnosti. Ob 9. uri istega dne pa bo še seja skupščine občinske izobraževalne skupnosti.
Na sejah skupščin omenjenih samoupravnih interesnih skupnosti bodo spregovorili o uresničevanju letošnjih programov, sprejemali bodo plane za prihodnje leto ter predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in odgovornostih med samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti in delovno skupnostjo skupnih služb.
Na skupnem zasedanju zbora združenega dela in občinske izobraževalne skupnosti pa bodo spregovorili o problematiki usmerjenega izobraže-
bi jih bilo potrebno v prihodnjem obdobju uresničiti. Nezadovoljiv položaj občinske zdravstvene skupnosti pa bo tema, o kateri bodo spregovorili delegati zbora združenega dela in skupščine občinske zdravstvene skupnosti. V nadaljevanju seje pa bodo delegati zbora združenega dela obravnavali še poročilo o problemih politike zaposlovanja, spregovorili bodo o komunalno stanovanjski izgradnji, razvoju Topolšice in rekreacijsko turističnega centra Golte. Obravnavali pa bodo še nekatere druge pomembne točke dnevnega reda. »
Partizanske bolnišnice Celje
Spominsko obeležje po 35 letih
Sredi
Planine
mogočnih gozdov nad Ljubnim ob Savinji je med vojno delovala Šlovenska vojaška partizanska bolnica Celje. Organizacijsko je bila ta bolnišnica osrednja ustanova na Štajerskem, kije povezovala tudi ostale sorodne objekte v mozirski občini in izven nje. Junaško osebje bolnišnice je med vojno poskrbelo za številne ranjene in bolne borce štajerskih partizanskih enot in še posebej 14. divizije ob njenem prihodu na to področje. Opravila je nedvomno izjemno poslanstvo.
Res je. da jo je sovražnik proti koncu vojne odkril, borci pa danes vseeno pravijo. daje to vsekakor najbolj konspirirana bolnišnica daleč naokoli. Ostala je namreč skrita celih 35 let. po vojni seveda. Želje, da bi postavili vsaj spominsko obeležje, so sicer stare že nekaj let. pravo delo pa se je pravzaprav pričelo šele letos. Preživeli ranjenci in člani osebja so izvozili 12-članski odbor za obnovo bolnišnice, ki je v tem letu krepko poprijel za delo.
Borci so sami pričeli z odkopi, uredili so poti in akcijo tudi širše zastavili. Gradbeni odbor ima sedež pri krajevnem borčevskem združenju na Ljubnem, pri delu pa pridno pomagajo tudi borci iz velenjske občine in od drugod. Brez sredstev seveda ne bo šlo in zbiranje
je v polnem razmahu. Za
gradnjo potreben les je prispevala temeljna organizacija nazarskega gozdnega gospodarstva Gozdarstvo Luče. načrte je brezplačno pripravil Dane Jagrič. drugi pa bodo po svojih močeh prispevali sredstva.
Z udarniškim delom so borci doslej uredili prostor, obeležili temelje vseh objektov in napravili steze med njimi. Operacijsko sobo bodo v celoti obnovili in obeležili vse ostale objekte. Padlim in umrlim bi radi postavili spominsko obeležje. ki ga doslej niso bili deležni in uredili pokopališče za vse. ki so na tem mestu pokopani. Z dokončno obnovo bo tako nastal majhen spominski park. ki ga bolnišnica in borci vsekakor zaslužijo.
Večino potrebnih del bodo opravili pozimi v dolini in spomladi objekte postavili.. Prvi del obnove želijo zaključiti do tradicionalnega pohoda, ki ga do mesta kjer je bolnišnica delovala, vsako leto pripravljajo ljubenski in ostali planinci. Prihodnje leto bo pohod 16. maja in takrat se bodo ob nekdanji bolnišnici zbrali vsi še živeči ranjenci in člani osebja.
Čaka jih torej veliko dela. Borcem volje in moči ne manjka, računajo pa seveda tudi na pomoč mladine in drugih dejavnikov.
Volilna konferenca
vanja v občini Velenje ter nalogah,, ki kovi seji ug<
V ponedeljek je bila volilna konferenca osnovne organizacije ZK krajevne skupnosti Škale Hrastovec. Na seji so med drugim ocenili dosedanje delo in opozorili na nekatera še nerazrešena vprašanja. V tem kraju je kar 51 komunistov, v osnovno organizacijo je vključenih 17, ostali pa delajo po delovnih organizacijah. Člani osnovne organizacije ZK Škale-Hrastovec so na ponedelj-
nisti, ki so vključeni v osnovne organizacije v delovnih organizacijah. mnogo premalo vključujejo v delo krajevne skupnosti in j ih v kraju pravzaprav sploh ni čutiti. Sicer pa so na ponedeljkovi seji menili, da je osnovna organizacija ZK v tem kraju svoje naloge v preteklem mandatnem obdobju dokaj uspešno opravljala. Se premalo paje bilo narejenega, da bi bolje in uspešneje zaživelo delo mladinske organizacije, ki je _v
zadnjem času v kraju močno "zamrlo. Na volilni konferenci so med drugim ugotavljali, da bi bilo potrebno nuditi mladim mentorstvom. To bodo v prihodnjem mandatnem obdobju tudi storili in sicer v sodelovanju s krajevno konferenco SZDL.
Razrešili so sekretariat osnovne organzacije ter imenovali novega. Za sekretarko so izvolili Olgo Mravljak. za namestnika Da Ivana Cerkovnika.	M. Z.
Številka 47148 (609/610) - 26. novembra 1981
Aktualna tema
i\53
Pogovor s predsednikom skupščine občine Velenje, Franjom Korunom • Pogovor s predsednikom skupščine občine Velenje, Franjom Korunom
so opredeljeni cilji in nameni odločanj
Predsedniku skupščine občine Velenje, Franju Koru-nu je uredništvo Našega časa zastavilo več vprašanj v zvezi z uresničevanjem delegatskih razmerij in prihodnjim razvojem občine Velenje.
NAŠ ČAS: Smo sredi priprav na skupčinske volitve 1982. Ugotavljamo opravljeno delo v zadnjem štiriletnem mandatnem obdobju. Kako ocenjujete delo zborov občinske skupščine in drugih institucij političnega sistema (skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti)?
Franjo Korun: Delegatske skupščine so opravile veliko delo. Potrebni so bili stalni napori za sprejemanje najop-timalnejših rešitev, posebej še v sedanjem stabilizacijskem obdobju. Zbori občinske skupščine, delegati, pa tudi skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti, morajo biti tako rekoč nenehno aktivni ter kar najbolj odgovorno razmišljati in odločati.
Prepričan sem. daje občinska skupščina z izvršnim svetom uspešno reševala zastavljene naloge. Dnevni redi sej skupščine postajajo v zadnjem času resnično vse bolj aktualni. Na dneVne rede sej prihajajo različna vprašanja s posameznih področij, zato tudi odločitev za ločene seje zborov. Družbenopolitični zbor jc v zadnjem času. zlasti v zadnjih dveh le-tih, našel pravo vsebino dela, tako. kot smo jo pričakovali. Delegati tega zbora .prihajajo na seje s stališči družbenopolitičnih organizacij. da bi se zlasti še z delegati zbora združenega dela uspešno vključevali v razreševanje vseh vprašanj, ki so pred občinsko skupščino.
Vsi temeljni subjekti v občini so si prizadevali, da so uveljavljene v delu izvršnega sveta nekatere pomembne novosti, zlasti še v zvezi z razmišljanji pri pripravi gradiv in predlogov odločitev za skupščino občine. Takšno prakso bo treba v bodoče krepiti. Uveljavljati pa bo treba tudi nekatere nove mehanizme širšega demokratičnega odločanja, pri čemer mislim na družbene svete pri skupščini občine in na komiteje izvršnega sveta, ki so že ustanovljeni oziroma jih še bomo ustanovili!
Delo samoupravnih interesnih skupnosti je uspešnejše na tistih področji , kjer so interesi delovnih ljudi in občanov oziroma delegatov resnično jasni, kjer delegati vedo, katere so naloge samoupravne interesne skupnosti.
V nekaterih samoupravnih interesnih skupnostih, v mislih imam tiste, pri katerih končni interes delavca ni neposredno zaznaven, pa z delegatskim delom in odločanjem nismo zadovoljni. Seje teh skupščin večkrat niso sklepčne, delo samoupravnih interesnih skupnosti pa v celoti še ni zaživelo. Občinska skupščina si prizadeva, da bi bili omenjeni interesi kar najbolj opredeljeni. Zatoje že
bila dana pobuda za združitev treh samoupravnih interesnih skupnosti (samoupravne interesne komunalne skupnosti, stavbnozemljiške skupnosti in samoupravne interesne stanovanjske skupnosti). Ne zato, da bi razvrednotili delegatsko odločanje, ki ga je treba krepiti, pač pa da bi bolj izpostavili interese, ki morajo biti znani vsem delovnim ljudem in občanom.
NAŠ ČAS: Katere slabosti so v občini Velenje v zadnjih štirih letih še posebej izstopale pri uresničevanju delegatskih razmerij?
Franjo Korun: Nekatere sem že omenil. Poudaril bi. da je interes delavcev in občanov za delo v insitucijah delegatskega sistema toliko večji, kolikor bolj podrobno so opredeljeni cilji in nameni odločanja. Če pa to ni slučaj, pa delo zmeraj ni najbolj uspešno.
NAŠ ČAS: Velikokrat govorimo o premajhnem vplivu temeljnih samoupravnih celic naše družbe — temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti na delo zborov občinske skupščine. Kakšna so bila prizadevanja, da bi bil ta vpliv večji?
Franjo Korun: Ugotavljamo, da se vpliv temeljnih samoupravnih celic naše družbe, torej temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, na delo občinske skupščine vse bolj uveljavlja. Brez delegatov zbora združenega dela si ni mogoče zamišljati razmišljanje. gospodarjenje in načrtovanje razvoja tudi vseh drugih okolij v občini. Zbor združenega dela postaja vse bolj zbor delegatov, ki ustvarjajo dohodek. To spoznanje je čedalje bolj prisotno. Sicer so vse pogostejša usklajevanja mnenj in stališč med zbori občinske skupščine, to je med zborom združenega dela, zborom krajevnih skupnosti in družbenopolitičnim zborom. Takšno prakso prenašamo tudi v delo tako imenovanega četrtega zbora občinske skupščine ...
NAŠ ČAS: Se strinjate z ugotovitvijo, da delo četrtega zbora skupščine občine pravzaprav v popolnosti še ni zaživelo. Kje so vzroki?
Franjo Korun: Odločili smo se, da bomo odslej v večji meri vključevali v razreševanje oziroma razčiščevanje posameznih, vprašanj v občini ob zboru združenega dela občinske skupščine tudi skupščine nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti, kot občinske izobraževalne skupnosti, občinske zdravstvene skupnosti, občinske skupnosti za zaposlovanje.
Malce težje je s takšnim usklajenim delovanjem s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje, kjer — vsaj za zdaj — ni pobud za skupno razreševanje najpomembnejših vprašanj in nalog, ki so pogojeni z življenjem in delom naših delovnih ljudi in občanov. Mislim, da pogojuje takšno naravnanost
aBp—HMBMESlii^fei
praksa zaprtosti posameznih samoupravnih interesnih skupnosti in nepripravljenosti za skupno razreševanje nalog, pa tudi za celovito razmišljanje in odločanje
»Odpiranje« problemov in sprejemanje najpomembnejših odločitev bomo torej v prihodnje uveljavljali s skupnimi zasedanji občinske skupščine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. V takšno usmeritev nas sili prav gotovo tudi položaj občine. Optimalno razreševanje problemov bo mogoče tako doseči s kar najtesnejšim sodelovanjem občinske skupščine, izvršnega sveta, skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in vseh, ki bodo pripravljeni v teh prizadevanjih sodelovati.
NAŠ ČAS: Velikokrat je slišati mnenje, da prihajajo delegati na

takšna stališča preveč »naročena«! Alternative, ki so prisotne v delu delavskih svetov, bo treba uveljaviti tudi v delu občinske skupščine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, in to predvsem alternative, ki bodo v tem gospodarskem trenutku zagotavljale najboljše rešitve.
Dejstvo paje, da so delegati oziroma delegacije za zbor krajevnih skupnosti bolje povezane z okoljem, ki jih je izvolilo. Poznajo problematiko in naloge, pa tudi delegatska vprašanja so v zboru krajevnih skupnosti pogostejša. Tako bi moralo biti v prihodnje tudi v zboru združenega dela občinske skupščine, prav tako pa tudi v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti.
V prihodnje bi morali biti delegati deležni še večje pomoči subjektivnih sil, zlasti še

seje skupščin samo zato, da potrjujejo rešitve, ki so že vnaprej ponujene in da imajo malo možnosti, da bi predlagane rešitve spreminjali oziroma to zaradi pasivnosti niti ne poskušajo?
Franjo Korun: Prizadevati si bomo morali, da bodo delegatom ponujeni variantni predlogi, da bodo dane delegatom resnične možnosti za najoptimalnejše odločanje. Za zdaj pa praksa variantnih predlogov, podkrepljenih z alternativami, še ni dovolj prisotna v delu občinske skupščine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti.
NAŠ ČAS: Kakšna je, gledana skozi delo zborov občinske skupščine, povezanost delegatov z bazo, z delovnimi ljudmi in občani?
Franjo Korun: Povezanost delegatov z bazo še ni zadovoljiva. Pri svojem delu še zmeraj premalo upoštevajo stališča in sklepe samoupravnih organov oziroma sredin, iz katerih izhajajo. Srečujemo pa se tudi s prakso, ko prihajajo na seje delegati s stališči strokovnih služb in je seveda zato usklajevanje mnenj in stališč dosti težje, posebej še zaradi tega, ker je mogoče ugotavljati, da so večkrat
socialistične zveze in zveze sindikatov. Pogrešamo zlasti še aktivnejšo vlogo organizacij zveze sindikatov pri spodbujanju dela delegacij in delegatov zbora združenega dela. V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela bi se morale delegacije in delegati kar najbolj neposredno vključevati v delo samoupravnih organov in •prihajati na seje zbora združenega dela občinske skupščine z variantnimi predlogi mnenj in stališč, ne pa s stališči oziroma odločitvami strokovnih služb, ki pa največkrat nimajo potrebne širine.
NAŠ ČAS: Z letom 1981 smo stopili v novo srednjeročno obdobje. Številne razprave so se zelo konkretno dotaknile nadaljnjega razvoja občine. Kakšne so, po vašem mnenju, poglavitne naloge, ki jih bo treba uresničiti do leta 1985, in kako?
Franjo Korun: Naloge, ki so pred delegatskimi skupščinami in pred vsemi delovnimi kolektivi v občini v novem srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 so velike in zapletene. Mislim, da bo treba v tem, novem srednjeročnem obdobju umiriti investicijsko dejavnost ter vključiti v izvoz prav vse dejavnosti in organi-
zacije združenega dela, tudi drobno gospodarstvo, kmetijstvo. turizem, gostinstvo itd.
Smo v času. ko se po vsej Sloveniji vprašujemo, kako usmeriti nekatere gospodarske tokove za nujno prestrukturiranje gospodarstva. To je gotovo osnovna naloga tudi v občini Velenje. To istočasno ne pomeni, da ne bomo v obdobju 1981 — 1985 modernizirali obstoječi gospodarski potencial (predvsem TGO Gorenje). Seveda pa bomo vse več zahtevali od delovnih organizacij, ki so se uveljavile v zadnjih letih in ki smo jim naložili pomembne naloge tudi z občinskim razvojnim načrtom. Pri tem mislim še posebej na program prehrane Rudarskega šolskega centra, razvoj program Dowty v okviru Elektrostrojne opreme. pa na razvoj programa plastike v okviru Veplasa in na nujno preusmeritev proizvodnje v Tovarni usnja Šoštanj. V srednjeročnem obdobju 1981—1985 moramo do maksimuma izkoristiti obstoječe programske usmeritve. hkrati pa z večjim angažiranjem kapitala in znanja uveljaviti resnično dohodkovno intenzivnejšo gospodarsko naravnanost v občini.
Usmeritve, pogojene z intenzivnim zaposlovanjem, začenjajo kazati posledice v vsej celovitosti. Zahtevajo pospešitev komunale, stanovanjske in druge izgradnje ter zagotavljanje drugih potreb za življenje občanov. Ob tem pa bodo. razumljivo, potrebna v mnogočem tudi odrekanja, če želimo • v občini uveljaviti nove. kvalitetnejše programe. Z intenzivnim zaposlovanjem smo prenehali. To odločitev smo zapisali tudi v občinsko razvojno	resolucijo
1981 — 1985. Izobraževati oziroma pridobiti moramo take kadre, ki naj bi z novimi programi zagotovili novo razvojno kvaliteto. Pri tem mislim na že zastavljene programe v TGO Gorenje (robotika in računalništvo, ki je osnovna naloga celotne delegatske strukture v t^m srednjeročnem obdobju), pa še na nekatere druge programe, ki sem jih že omenil malo prej. Takšno spoznanje vse bolj prodira v zavest delavcev. Gotovo je. da bomo morali podrediti vse interese za zagotovitev nadaljnjega razvoja. tudi z odrekanjem, če bo potrebno. Vendar pa bomo morali biti pri teh odrekanjih previdni, saj odrekanje za vsako ceno. denimo v kulturi, telesni kulturi in dejavnostih, ki dajejo mestu in občini utrip, gotovo ne pride v poštev. Le s celovitim razvojem osebnosti bomo dosegli zastavljene razvojne cilje, bomo zagotovili prestrukturiranje našega dela. Se pravi, da bomo morali biti resnično tenkočutni pri odločanju o razvojnih usmeritvah, prestrukturiranju in zagotavljanju pogojev za delo in življenje naših delovnih ljudi in občanov.
Cilji in naloge za novo srednjeročno obdobje so jasno opredeljeni in tudi dogovorjeni. Delegati občinske skupščine in tudi delavci pa bodo morali biti v prihodnje zahtevnejši in odločnejši do vseh tistih gospodarskih jektov v občini, ki .$£,f;po splošnih ugotovitvah,,šft.pfe-počasi razvijajo. Vse gospo-
darske možnosti občine moramo maksimalno izkoristiti, tudi zato. da bomo lahko v delovni proces, v delo in razmišljanje, vnašali vsa nova spoznanja in nove tehnologije-
NAŠ ČAS: Stabilizacijska prizadevanja in še večje vključevanje v mednarodno delitev dela terjajo pospešeno prestrukturiranje gospodarstva. To nedvomno velja tudi za občino Velenje. Zato gotovo niso zadosti samo razmišljanja in načrti za razvoj do leta 1985, pač pa tudi za daljše obdobje. Ali je takšno spoznanje že prodrlo v zavest vseh delovnih ljudi in občanov? Kakšna je, po vašem mnenju, dolgoročna vizija razvoja Šaleške doline?
Franjo Korun: Leto 2000 že ni več tako daleč. Prihajamo v obdobje, ko bo energetski del vse bolj vprašljiv. Zmanjkalo bo premoga. Zato bo treba krepiti usmeritev Rudarsko elektroenergetskega kombinata v načrtni razvoj sporednih dejavnosti, predvsem delovni'i organizacij Plastika, Elektrostrojna oprema, Elektrofiltrski elementi razvijati pa bo treba tudi temeljne organizacije združenega dela materialne proizvodnje Rudarskega šolskega centra. Intenzivirati bo treba vlaganja ter v še večji meri uveljaviti raziskave tržišča, nastop na tržišču ter še nekatere druge funkcije organizacij združenega dela kot subjekotv. ki se morajo preizkušati na tržišču kot dobri gospodarji in si ustvarjati možnosti za nadaljnji razvoj.
Mislim, da bi morali v občinski skupščini, pa tudi v družbenih svetih, večkrat podrobneje ocenjevati gospodarski položaj občine, predvsem z namenom, da bi bila razvojna in izvozna bremena sorazmerno porazdeljena na vse gospodarske subjekte v občini. Tako bi izkoristili prednost, ki jih ima gospodarstvo Šaleške doline in ustvarili možnosti za nadaljnji, dohodkovno zanimivejši in trdnejši razvoj občini. Z drugimi besedami povedano, v občini moramo vpeljati takšne programe, ki bodo zaposlovali izključno kvalificirane delavce oziroma delavce z visoko strokovno izobrazbo. To nalogo moramo začeti uresničevati takoj.
Vizijo nadaljnjega razvoja Šaleške doline si zamišljam tako, da bodo delavci v bližnji prihodnosti delali s takšnimi tehnologijami in proizvajali takšne izdelke, ki jih bo mogoče prodajati in se z njimi uveljavljati ne samo doma, temveč tudi v svetu. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti tudi na organiziranost, ki je zraven nenehnega izpopolnjevanja tehnologije in izboljševanja dela tudi potrebna za prodornejši nastop na tržišču, in to z združevanjem dela in sredstev, z večjim izkoriščanjem znanja, s pronicljivostjo, uspešnostjo in poslovnostjo. Premalo je imeti samo sodobno tehnologijo, ne da bi bile istočasno razvite tudi vse druge funkcije, ki so potrebne za celovito obvladovanje ustvarjanja.
Skupščina občine Velenje
■naslipii ^^ :
HH-"
Skupščina občine Velenje je na podlagi 155. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije in 167. člena statuta občine Velenje in na osnovi družbenega plana občine Velenje za obdobje 1981—1985, doseženih rezultatov v družbenem in materialnem razvoju občine Velenje ter na osnovi usmeritev temeljnih nosilcev načrtovanja, na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne_ sprejela
RESOLUCIJO O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE VELENJE ZA OBDOBJE 1981 DO 1985 V LETU 1982
I. KLJUČNI CILJI IN MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA OBČINE VELENJE V LETU 1982
Pri uresničevanju družbenega plana občine Velenje za obdobje 1981—1985 v letu 1982 je ključna naloga dosledno izvajanje politike ekonomske stabilizacije in nadaljnje poglabljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov.
V okviru izvajanja politike ekonomske stabilizacije je najpomembnejša naloga izboljšanje plačilno bilančnega in devizno bilančnega položaja občine in s tem SR Slovenije.
To bomo dosegli s povečanjem izvoza blaga in storitev na konvertibilno območje, z bolj produktivnim delom in intenzivnejšim dohodkovnim, proizvodnim in tehnološkim povezovanjem na samoupravnih osnovah tako v SR Sloveniji kot v SFR Jugoslaviji. S krepitvijo ekonomskih motivov za hitrejše spremembe v strukturi gospodarstva bomo hkrati z učinkovitejšim uresničevanjem samoupravno sprejetih planskih nalog na področju ekonomskih odnosov s tujino, širšim povezovanjem v reprodukcijskih tokovih in večjim varčevanjem, najučinkoviteje premagovali gospodarske težave in lahko dosegli tudi boljše rezultate od načrtovanih.
Zaradi boljšega izkoriščanja kapacitet, strokovnega znanja in znižanja stroškov administracije se bodo združevala strokovna dela ter povezovala proizvodnja na način in v obsegu, ki bo najbolj učinkovit za posamezna področja dela (strokovne službe za realizacijo večjega izvoza za manjše DO, programsko povezovanje proizvodnje ali marketinga, povezovanje v okviru celovite posamezne izvozne ponudbe ipd). Realizacija teh nalog bo temeljila na bolj umirjeni in skladnejši rasti cen, selektivni oskrbi proizvodnje, ki je izvozno usmerjena, izvozno prilagojena monetarni in kreditni politiki.
Tem ključnim nalogam bosta podrejena tudi politika naložb in delitev dohodka.
Ocena gospodarske rasti v letu 1982, ki upošteva tendence gospodarskih gibanj ob koncu leta in možnosti povečanja proizvodnje v ob-
stoječih in novih proizvodnih zmogljivosti kažejo, da je moč v letu 1982 pričakovati naslednji razvoj:
a)	2,5 % realno rast družbenega proizvoda. Prevladujejo ocene, da ostajajo značilnosti gospodarskih gibanj v letu 1982, glede na leto 1981, vsebinsko nespremenjene, da pa se bodo v zaostrenih pogojih poslovanja pojavile težave predvsem v sredinah, ki svojih programov niso prilagajale potrebam tržišč, predvsem tujih.
b)	nadaljevali bomo politiko produktivnega zaposlovanja. racionalnosti pri gospodarjenju z živim delom in minulim delom ter restriktivnim pristopom do dodatnega zaposlovanja na vseh področ-
-jih, tako da se bo število zaposlenih delavcev — poleg zaposlovanja na izpraznjenih delih in nalogah ter vključevanja pripravnikov v delo. povečalo za 1 %. Predvidena gospodarska rast bo ob stabilizacijskih pogojih dosežena s povečanjem produktivnosti najmanj za 1,5 %. Obseg in kriterij novih zaposlitev bodo podrobneje opredeljeni v planu zaposlovanja v občini Velenje v letu 1982.
c)	rast sredstev za osebne dohodke bo za 10% počasnejša od rasti dohodka, rast sredstev za skupno porabo bo za 5 % in splošno porabo za 25 % počasnejša od rasti dohodka. Sredstva za osebne dohodke zaposlenih v družbenih dejavnostih in drugih negospodarskih dejavnostih bodo usklajena z rastjo sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu. Kljub stabilizacijskemu gospodarjenju v letu 1982 pričakujemo enake realne osebne dohodke kot v letu 1981.
d)	glede na izvozne možnosti gospodarstva občine Velenje bomo realno stopnjo izvoza povečali največ za 10% na konvertibilno območje, sočasno pa obdržali uvoz na ravni iz leta 1981.
Dosežen izvoz bo zadostoval za najnujnejši uvoz surovin in reprodukcijskega materiala zlasti za potrebe proizvodnje za izvoz in nujno osnovno preskrbo občanov. Uvoz surovin in reprodukcijskega materiala za ohranjanje ravni v drugi proizvodnji bo mogoče zagotoviti le, če bo izvoz naraščal hitreje in se bo v izvoz usmerjalo še več združenega dela.
Uvoz blaga bo v letu 1982 relativno manjši kot v letu 1981.
Prednost pri uvozu surovin bodo imele proizvodnje za izvoz. Organizacije združenega dela, ki so bile doslej pomembno navezane na uvoz, morajo v letu 1982 preusmeriti svojo proizvodnjo tako, da bodo manj odvishe od uvoza surovin in reprodukcijskega materiala oz., da bodo bistveno povečale izvoz ter stopnjo pokritja uvoza z izvozom.
Izvozno in konkurenčno sposobnost na zunanjih trgih je potrebno izboljševati predvsem z dvigom produktivnosti dela, z zmanjšanjem stroškov ter s tesnejšim povezovanjem in združevanjem na dohodkovnih principih medsebojno proizvodno soodvisnih organizacij združenega dela. O načelih in konkretnih opredelitvah ekonomskih odnosov s tujino se bodo organizacije združenega dela dogovorile v planu ekonomskih odnosov s tujino v letu 1982.
2.	Politika cen v občini Velenje
Politika cen bo v letu 1982 naravnana k ciljem ekonomske stabilizacije in k pospešitvi izvoza. Zato bo treba odločno omejiti stopnjo inflacije, tako da rast cen v letu 1982 ne bo presegla stopnje 15% (december 1982 na december 1981). Za občino Velenje bo izrazito selektivno in diferencirano politiko cen pripravila občinska skupnost za cene občine Velenje s poudarkom na tem, da povečanih stroškov samoupravne organizacije in skupnosti ne bodo mogle pokrivati s povečanjem cen, temveč s krepitvijo kvalitativnih dejavnikov gospodarjenja, z izjemnim varčevanjem na vseh področjih, s smotrnejšo porabo energije, surovin, reprodukcijskih materialov ipd. V cene tudi ne bodo mogle vključevati razvojnih komponent, razen pri tistih, pri katerih bo to posebej dogovorjeno.
Pri izvajanju politike cen bomo uporabljali ukrepe neposredne kontrole cen.
3.	Investicijska vlaganja
Nadaljevali bomo s politiko investicij, ki bo trajnejšega pomena za devizno bilanco, ki se vključujejo v pospeševanje ekonomskega sodelovanja z deželami v razvoju in obmejnimi območji in ki bodo zagotavljale racionalno porabo energije in pitne vode. Obseg investicij naj bi predstavljal 15 % družbenega proizvoda, brez upoštevanja investicij v energetiko. V letu 1982 predvidevamo v energetiko za 1.902 milijonov din investicij (nadomestni objekti Preloge).
V okviru? negospodarstva ne bo mogoče začeti nobene investicije z izjemo dograditve obstoječih objektov usmerjenega izobraževanja, ki sodi med prioritetne družbene dejavnosti. Za obstoječe negospodarske objekte bo zagotovljena amortizacija po minimalnih zakonskih stopnjah.
Pri presojanju utemeljenosti investicij bo imela odgovorno delo tudi medobčinska komisija za presojanje ustreznosti investicij pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici, ki so v njeni pristojnosti v sodelovanju z LB TB Titovo Velenje.
Banke si bodo prizadevale, da v skladu s planskimi usmeritvami že v letu 1982 začno preko medbančnega dogovarjanja s prilagajanjem obrestnih mer stopnji inflacije. Investicije iz samoprispevkov se bodo začele izvajati le. ko bo s samoprispevkom zbrana polovica predvidenih sredstev.
Za negospodarske investicije. razen za stanovanjsko in komunalno izgradnjo, tudi v letu 1981 ne bo moč uporabljati bančnih sredstev.
Spodbujanje racionaliza-torske in inventivne dejavnosti je že v letu 1981 dalo ugodne rezultate, čeprav smo se v tem letu še veliko ukvarjali s formalnim urejanjem statusa te dejavnosti (pravilnik o nagrajevanju) ter> s spreminjanjem miselnosti do tega področja. V letu 1982 pa mora ta dejavnost v polni meri zaživeti.
Vključevanje gospodarstva občine Velenje v ključne razvojne programe SR Slovenije.
Organizacije združenega dela občine Velenje (TGO, REK) se bodo v Gospodarski zbornici Slovenije, splošnih združenjih, samoupravni in-
teresni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino in bankah v prvem tromesečju leta 1982 vključile v dogovore o ključnih razvojnih programih v SR Sloveniji in pri morebitnem sodelovanju zagotovile potrebna sredstva s samoupravnim združevanjem.
II. DRUGE KLJUČNE NALOGE V LETU 1982
1.	Kmetijstvo
V družbeno organizirani kmetijski proizvodnji, vključno s kooperanti TOK Kmetijstvo Era, bomo povečali kmetijsko proizvodnjo za najmanj 4 % v primerjavi s povprečjem preteklega srednjeročnega obdobja. Zagotovljena bo kvalitetnejša obdelava razpoložljivih površin v skladu s setvenimi plani.
Prednostna naloga bo krepitev kooperacije za blagovno proizvodnjo ter krepitev dohodkovne povezanosti v reprodukcijski verigi v živinoreji.
Na osnovi bodo sredstva za delovanje skladov za intervencije v kmetijstvu zagotovljena. pri čemer bodo viri za združevanje sredstev naslednji:
Za pospeševanje tržne kmetijske proizvodnje — osebni dohodek in drugi prejemki; za urejanje zemljišč — dohodek organizacij združenega dela.
2.	Gospodarska infrastruktura
Samoupravne interesne skupnosti s področja gospodarske infrastrukture bodo v okviru samoupravnih sporazumov o temeljih planov uskladile programe in racionalno porabo sredstev po naslednji prioriteti:
a)	opravljanje redne oskrbe in vzdrževanje obstoječe infrastrukture
b)	odplačevanje obveznosti iz preteklih obdobij
c)	dokončanje začetih investicij
d)	pričetek investicij v gospodarsko infrastrukturo, ki je velikega pomena za življenje, delo in razvoj (vo-dooskrba, ' toplotna oskrba, prometna infrastruktura itd).
3.	Zaposlovanje in kadrovsko štipendiranje
Možnost za produktivno zaposlovanje iskalcev prve zaposlitve bomo v združenem delu povečevali zlasti z omejevanjem vseh oblik dela po pogodbi, zmanjševanjem dopolnilnega dela. omejevanjem podaljševanja delovnega razmerja delavcem, ki so dopolnili pogoje za polno osebno pokojnino in podaljševanjem obratovalnega časa v organizacijah združenega dela, kjer so dani objektivni pogoji. V večji meri bo potrebno izkoristiti možnosti za večje' zaposlovanje v samostojnem osebnem delu, komunalnih in drugih storitvenih dejavnostih ter v drobnem gospodarstvu ob zagotavljanju minimalnih standardov delavcev.
Iskalce zaposlitve brez poklica bomo v največji možni meri usmerjali v skrajšani vzgojnoizobraževalni program rudarske usmeritve ter v usposabljanje in delo v rudarstvo.
Zaradi sezonskega značaja kmetijske proizvodnje omejevanje pogodbenega dela ne velja za kmetijstvo.
OZD bodo v skladu s svojimi dolgoročnimi razvojnimi načrti razpisale ustrezno število kadrovskih štipendij in z njimi usmerjale učence v ustrezne vzgojnoizobraževal-ne programe.
Delovne organizacije bodo skladno z zakonom in planom zaposlovanja za leto 1982 sprejemale pripravnike.
4. Razporejanje dohodka in oblikovanje sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb
' 1. Sredstva za osebne dohodke bodo v globalu v občini naraščala za 10 % počasneje od rasti dohodka, odvisno od dosežene rasti dohodka in od izvoza.
Sredstva za osebne dohodke delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, družbenih in drugih negospodarskih dejavnostih bodo rasla v skladu z dogovorjenim in za leto 1982 zoženimi programi in v skladu z rastjo sredstev za osebne dohoake v gospodarstvu.
Osebni dohodki pripravnikov bodo pri ugotavljanju usklajenosti razporejanja dohodka tudi v letu 1982 izvzeti iz sredstev za osebne dohodke v temeljnih organizacijah združenega dela.
Odpraviti bo treba tiste razlike pri nagrajevanju enakega oziroma podobnega dela med dejavnostmi združenega dela. ki ne izvirajo iz razlik v produktivnosti živega in minulega dela ter učinkovitosti gospodarjenja.
V	organizacijah združenega dela bo uveljavljena sti-mulativnejša delitev osebnih dohodkov na osnovah delitve po delu. pri čemer bo dan poseben poudarek nagrajevanju dela v najtežjih razmerah in visoko ustvarjalnega dela.
2.	Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb bodo rasla skupaj s sredstvi pokojninsko in invalidskega zavarovanja v globalu za 5 % počasneje od rasti dohodka.
Zaradi pričakovanja hitrejšega povečevanja števila upokojencev ter usklajevanja rasti pokojnin in invalidnin z rastjo osebnih dohodkov bodo sredstva za druge družbene dejavnosti v globalu rasla za 25 % počasneje od rasti dohodka, pri čemer je osnova za leto 1981 dogovorjena poraba.
V	tem okviru bo rast sredstev različna za posamezne dejavnosti v odvisnosti od prednostnih planskih usmeritev.
3.	Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb bodo v občini rasla za 25 % počasneje od rasti dohodka. izhodišče pri tem je za leto 1981 dogovorjeni obseg splošne porabe (brez inter-
£m
vencij v proizvodnji in porabi hrane) v občini.
Možnost rasti splošne porabe bo morala v večji meri temeljiti na ustreznejši odmeri davkov ter njihovi hitrejši in učinkovitejši izterjavi.
Uprava za družbene prihodke v občini bo z doslednim izvajanjem davčne politike uresničevala načelo, da naj k pokrivanju splošnih družbenih potreb prispevajo sorazmerno več tisti, ki ustvarjajo večji dohodek.
4.	Zagotovljena bo redna oskrbljenost trga z osnovnimi. življenjskimi proizvodi. Distribucija življenjskih potrebščin bo enakomerno porazdeljena glede na teritorij občine, posebno glede na novo nastajajoča naselja.
V letu 1982 bo bistveno zmanjšan obseg kompenzacij za osnovne življenjske proizvode. sredstva le-teh pa je potrebno prvenstveno usmerjati v pospeševanje proizvodnje hrane. Svojo vlogo mora v letu 1982 ustrezneje odigrati SIS za preksrbo v celjski regiji.
5.	Druge naloge.
Druge naloge s področja družbene reprodukcije, ki niso navedene v resoluciji (turizem, drobno gospodarstvo, splošna ljudska obramba in družbena samozaščita, urejanje prostora in varstvo okolja ter družbeni sistem informiranja) bo v letu 1982 potrebno izvajati v okviru skrčenih materialnih možnosti in po programu prioritet. Zaradi perečega položaja DO PAKA TOZD Turizem in rekreacija je potrebno financiranje sistemsko rešiti.
III. IZVEDBENI AKTI RESOLUCIJE
1.	Plan ekonomskih odnosov s tujino v letu 1982
2.	Program nalog, aktivnosti na področju ekonomskih odnosov s tujino
3.	Odlok o proračunu občine Velenje
4.	Program o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982
5.	Plan zaposlovanja za leto 1982
6.	Program o izvajanju politike cen v občini v letu 1982
7.	Program SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje
8.	Vse samoupravne organizacije in skupnosti morajo do konca leta pripraviti svoje dokumente za leto 1982 pri čemer morajo upoštevati usmeritve in naloge te resolucije
9.	Programi krajevnih skupnosti
10. Plan investicij za leto 1982
11. Kreditna politika v letu 1982
Titovo Velenje, dne
»NAŠ ČAS« glasilo SZDL izdaja Center za informacije, propagando in založništvo Velenje p. o Titovo Velenje^ cesta Františka Foita 10.
»NAS CAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965: do 1. januaija 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NAŠ CAS« od L marca 1973 naprej,
■UREDNIŠTVO: Marijan Lipov-šek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (Odgovorni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo in uprava. Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 850-087 in 850-316 in 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 7 dinaqev. letna naročnina pa 300 dinaijev (za tujino 600 dinarjev).
Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, tisk in odpre-ma: CGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ CAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 z dne, 8. februaija 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
J i
Gospodarstvo mozirske občine
S poslovanjem niso zadovoljni
Zaostrene gospodarske razmere so razumljivo vplivale tudi na uspešnost poslovanja združenega dela mozirske občine, kjer po devetih mesecih ugotavljajo, da so posamezni kazalci sicer zelo ugodni, z gospodarjenjem v celoti pa vendarle ne morejo biti zadovoljni. Gospodarska aktivnost se namreč slabša, saj v večini organizacij združenega dela zaostajajo za letošnjimi načrti, ponekod pa ne bodo ponovili niti lanskih dosežkov.
Gozdarstvo in lesna industrija sta seveda najpomembnejša člena v razvoju Gornje Savinjskedoline, zato so nujne težave najbolj v ospredju. Gozdarstvo zaostaja za načrtovanimi količinami oddanega lesa, uvoz žaganega lesa ni mogoč in lesna industrija se že otepa s pomanjkanjem lesne surovine. Do prekinitev dela zaradi tega sicer še ni prišlo, lesarji v Nazarjah in v Gornjem gradu pa že zaostajajo za lanskimi delovnimi dosežki, pri čemer je stavbno pohištvo izjema. Težav pa tudi tu ne manjka, saj se kopičijo zaloge gotovih izdelkov. Z doslednim izvajanjem sprejetih ukrepov bodo gozdarji morali izpolniti letni načrt, pri čemer je jasno, da zgolj poudarjanje socialne odvisnosti delavcev v lesni industriji od pridobljene hlodovine ni dovolj. Res pa je tudi, da izgovori lesarjev na težke razmere na tržišču, stanja ne bodo popravili. V lesni industriji bodo torej morali temeljito oceniti položaj in sprejeti učinkovite ukrepe. Še posebej to velja za proizvodnjo in predelavo ivernih plošč, saj se v tej temeljni organizaciji znova srečujejo z izgubo. Sanacijski program so sicer sprejeli, vendar ga ne uresničujejo dosledno in dovolj hitro. Tudi tovarna za oplemenitenje ivernih plošč še ne daje pričakovanih učinkov.V tej tovarni bodo morali za nizko proizvodnjo in slabo prodajo poiskati tudi subjektivne razloge, saj na stanje zagotovo ne vplivajo samo objektivni.
Kmetijci so zaostanek v tržnih viških sicer zmanjšali, načrtovanega povečanja pridelkov pa ne bodo dosegli. Za takšno stanje je nedvomno veliko objektivnih razlogov, težave pa bi lahko odpravili z bolj smelo zemljiško politiko in z dodatnimi pospeševalnimi ukrepi. Letos so prav zaradi
tega v mozirski občini ustanovili samoupravno interesno skupnost za pospeševanje kmetijstva, pa tudi kmetijska zemljiška skupnost ima več sredstev kot v preteklih letih.
Tudi v Elkroju zaostajajo za načrtovanim obsegom proizvodnje. Vzrok za to je v spremenjeni sestavi proizvodnje in v izraziti izvozni usmerjenosti.
Vse ostale organizacije združenega dela so obseg proizvodnje povečale in pripomogle k temu, da bo gospodarstvo mozirske občine letos zabeležilo pozitivno gospodarsko rast. Ne glede na to, pa so slabosti očitne. Prestrukturiranje gospodarstva poteka vse prepočasi, naložbe niso dovolj učinkovite, proizvodni programi niso poenoteni in zato premalo akumulativni, manjka novih proizvodov, ni raziskav in še bi lahko naštevali.
Zadovoljivo je povečanje celotnega prihodka, zanj pa so porabili preveč sredstev, kar pomeni, da slabi ekonomičnost gospodarjenja. Povečal se je tudi dohodek, ki pa zanesljivo ne presega stopnje inflacije. Slabe so torej možnosti za povečanje osebne in skupne porabe ter za okrepitev reprodukcijske sposobnosti gospodarstva. Tudi delitvena razmerja niso ugodna, ker raste delež za osebno in skupno porabo, manjša pa se akumulacija.
Bistveno se je spremenilo tudi področje vlaganj. Sredstva za naložbe so letos nekajkrat manjša, kot v preteklem letu, velika večina pa jih je usmerjenih v prednostne dejavnosti. Izjemno nizka stopnja naložb je posledica slabe kadrovske politike in nedela razisovalne skupnosti, saj zaradi tega niso izoblikovali nobenega dobrega programa, ki bi pripomogel k prestrukturiranju gospodarstva.
Še posebej pomemben je razumljivo izvoz. Vsi izvozniki zagotavljajo, da bodo uresničili letošnje izvozne načrte. Kljub temu in znatno povečanemu izvozu, pa z dosežki niso zadovoljni. Cene na svetovnem trgu so nizke, izvozniki so sc v veliki meri usmerili na klirinško področje, še vedno pa izvozijo le 5 odstotkov izdelkov. Proučiti bo torej treba tudi možnosti izvoza izdelkov drobnega gospodarstva in tistih organizacij združenega dela, ki doslej niso izvažale.
J. Plesnik
KK SZDL Titovo Velenje - Levi breg
Predstavitev inventivnih dosežkov
REK in GORENJE na Reki in v Beogradu
Od 22. do 30. oktobra je bila na Reki že 9. razstava delavske ustvarjalnosti Jugoslavije. RAST YU 81. Na razstavi je sodelovalo 650 razstavljalcev iz Jugoslavije, Italije in Švedske, ki so skupno predstavili 2500 primerkov.
Za letošnjo razstavo je značilno občutno povečanje števila razstavljalcev in znatno višja kakovost prikazanih rešitev. Tudi tokrat sta na razstavi sodelovala sozda REK in Gorenje, ki sta predstavila svoje inventivne dosežke na področju razisko-valno-razvojne in množične inventivne dejavnosti. Gore-
nje je letos sodelovalo že šestič. REK pa četrtič.
Sestavljena organizacija REK je predstavila 8 novosti.
Rudnik lignita Velenje je prispeval napravo za čiščenje premoga ob nadkopnem transporterju. ESO elektronski kontrolnik vrtljajev. Termoelektrarna Šoštanj koagu-lat za sedimentacijo odpadnih voda iz domačih snovi in EFE votli zidak iz novega lahkega agregata. Novi zidaki imajo veliko boljšo izola-tivno sposobnost, kot zahtevajo predpisi. Novosti iz TEŠ-a in EFE-ja sta prejeli srebrni plaketi.
Za Gorenje so 19 inovacij predstavili TGO Gorenje. GLIN Nazarje. Metalplast iz Ruš. Fecro iz Slovenj Grauca in Tiki iz Ljubljane. Tovarna gospodinjske opreme je predstavila inovacije s področja medicinske elektronike, biro-tehnike in množične inventivne dejavnosti. Zlato plaketo je prejel mikroprocesorski analizator elektrokardiogra-mov MAE 101. srebrno maksimalni električni stimulator in bronasto čitalnik mikrofilma MF 101. Bronasto plaketo je prejela tudi prenosna solarna pečica, ki sojo izdelali v Tikiju. Poudariti velja, da so za vse aparate s področja
Gorenje-Glin Nazarje
Sanacijski program v Iverni
Na poslovanje nazarske lesne industrije v devetih mesecih letošnjega leta je vplivala vrsta težav, med drugim tudi pomanjkanje lesne surovine. V žagarskih obratih so v tem obdobju razžagali nekaj manj kot 64.000 kubičnih metrov hlodovine, kar je za 9.600 kubičnih metrov manj kot v enakem lanskem obdobju. Za proizvodnjo stavbnega pohištva so namenili 9.400 kubičnih metrov žaganega lesa in tudi pri tem nekoliko zaostali za predvidevanji.
Kljub pomanjkanju žaganega lesa so v stavbnem pohištvu le za malenkost zaostali za predvidenim številom izdelkov, fiksnih polknic pa so izdelali za 10 odstotkov več kot so načrtovali. Za Iverno je seveda znano s kakšnimi težavami se otepa. Vsem so se v drugem polletju pridružile še dodatne. Primanjkovalo jim je namreč poliestrskega kita in mela-minskih papirjev, ki so vezani na uvoz. V tej temeljni organizaciji so v tem obdobju »prigospodarili« za več kot 20 milijonov dinarjev izgube, ne glede na povečane prispevke Stavbnega pohištva in Zagar-
stva v okviru vrednotenja skupnega proizvoda. Sanacijski program temelji na dveh postavkah. Prva je letni remont v tovarni ivernih plošč, druga pa količinsko in vrednostno povečana prodaja. Remont je v teku, imeli pa so velike težave pri zagotavljanju potrebnih rezervnih delov iz uvoza. Pričakujejo, da bodo povečali tudi prodajo, ki jo bodo pospešile bolj kakovostne plošče po opravljenem remontu. V tej temeljni organizaciji je razveseljiv povečan izvoz pohištvenih elementov, čeprav v Nazarjah poudarjajo, da sedanji izdelki v novi tovarni niti po sestavi, niti po obsegu ne opravičujejo tako veliko naložbo.
Zaskrbljujoč je tudi porast zalog stavbnega pohištva in opaža iz oplemenitenih ivernih plošč. Sedanje gospodarske razmere seveda močno vplivajo na gradnje, zato se bodo težave s prodajo na domačem tržišču še nadaljevale. Ob tem pomen izvoza še bolj stopa v ospredje. Izvoz so v tretjem četrtletju sicer znova povečali, za letnim načrtom pa vseeno še zaostajajo. Na manjši dohodek so poleg
vseh ostalih razlogov vplivala tudi porabljena sredstva, ki so rasla za 5 odstotkov hitreje kot celotni prihodek. Zato toliko bolj poudarjajo nujnost smotrnejšega ravnanja s porabljenimi sredstvi. V primeru. da bi porabo sredstev zmanjšali za 1 sam odstotek, bi pridobili polovico mesečnega dohodka vseh zaposlenih. Z boljšim delom pa bi. zagotovo lahko našli še kak odstotek več.
J. P.
medicinske elektronike vložili patentne prijave v Jugoslaviji,-štirih evropskih državah, na Japonskem, v ZDA in Kanadi.
Ob razstavi se je zvrstila tudi vrsta posvetovanj in ostalih oblik izmenjave izkušenj na različnih strokovnih področjih, kar vse n&j bi pospešilo razvoj domačega znanja. Razstavo na Reki sije ogledala tudi večja skupina inovatorjev iz sozda REK. Ob oceni uspešnosti sodelovanja organizacij združenega dela iz velenjske občine velja povedati, da se na tej in podobnih prireditvah pojavljajo večinoma iste organizacije. Kljub zaostrenemu gos-, podarskemu položaju miselnost o pomenu inventivne dejavnosti torej še ni povsod prodrla. Vsekakor je predstavitev dosežkov na različnih razstavah znatna moralna spodbuda za avtorje.
Od 4. do 6. novembra pa je bila v Beogradu mednarodna konferenca z naslovom »Izu-miteljstvo kot dejavnik razvoja tehnologije v državah v razvoju«. V okviru konference je bila tudi razstava tehnoloških izboljšav, novih proizvodov in domače tehnologije, ki jo lahko ponudimo državam v razvoju. Tudi na tej razstavi sta sodelovali sestavljeni organizaciji združenega dela REK in Gorenje.
Roman Jurič
Priprave na volitve v polnem razmahu
V vseh krajevnih konferencah SZDL občine Velenje, se te dni temeljito pripravljajo na programske konference, ki jih morajo opraviti do konca tega meseca. Osrednja točka dnevnega reda programskih konferenc bo ocena dosedanjega dela konferenc, spregovorili pa bodo še o pomanjkljivostih in odpravi le-teh, ter sprejeli smernice dela za naprej. Prav tako bodo precej pozornosti posvetili delu družbenopolitičnim organizacijam, delegacijam, svetu KS ter pripravam na skupščinske volitve.
Ze doslej so krajevne konference SZDL opravile nadvse odgovorno nalogo, ko so evidentirale veliko število možnih kandidatov za skupščinske volitve, ki bodo prihodnje leto. Razumljivo, da s tem še njihove naloge niso končane, kajti prav priprave na občinske volitve, terjajo od vseh družbenopolitičnih organizacij veliko aktivnosti in akcij.
Tudi v krajevni konferenci SZDL KS Levi breg Velenje, so priprave na volitve v polnem razmahu. Evidentirali so že možne kandidate. Ob tem pa niso zanemarili tudi priprave na programsko konferenco, kateri namenjajo dokaj veliko pozornost, saj bodo na njej spregovorili o vrsti pomembnih vprašanj nadaljnega dela krajevne konference.
Sicer pa nam je predsednik PETER TRATNIK takole na kratko ocenil delo konference: „V naši krajevni skupnosti Levi breg, se odvija največji del vseh družbenopolitičnih, pa tudi drugih aktivnosti, ki jih beležimo v občini Velenje. To pomeni, da smo v nekem smislu center vseh dogajanj. Ob tem pa velja poudariti, da se v naši KS ne srečujemo s kakšnimi bistvenejšimi problemi, ki bi terjali večje in obsežnejše akcije. To pa zato, ker imamo urbano komunalna vprašanja že rešena. Zaradi urejenosti teh vprašanj, pa nam doslej, kljub iskanju še ni uspelo najti take oblike dela, da bi lahko večina ljudi aktivno sodelovala. Se vedno imamo le malo število krajanov, približno petdeset jih je, ki so zares aktivni.
Naša pozornost je zadnje čase najbolj usmerjena delu odborov so-
sesk in hišnim svetom. Uspeli smo organizirati šest odborov sosesk, vendar pa ugotavljamo, da ti ne delujejo tako kot bi morali. Enaka ugotovitev velja tudi za hišne svete. Prav razveseljiva pa je ugotovitev, da se uspešno in dobro odvija delo v sve potrošnikov in poravnalnem svetu. To sta dve področji, za kateri so občani neposredno zainteresirani in voljni sodelovati. Zato je razumljivo, da so prav pri tem delu doslej najbolj vidni uspehi. Tudi delo SLO in DS dobro poteka. Ze ob prejšnji in tudi ob zadnji akciji Nič nas ne sme presenetiti, je bila ocena delovanja zelo dobra. Tudi družbenopolitične organizacije v naši KS so dokaj aktivne, zlasti OK ZK.
Za delo delegacij naše krajevne skupnosti, pa velja naslednja ugotovitev. Delo sicer ne poteka slabo, vendar kakšnih vidnejših rezultatov, predlogov, delegatskih vprašanj in spodbud, ne beležimo. Ker kakšnih bistvenih sprememb pri delu delegacij tudi v bodoče ne pričakujemo, bomo naše delo usmerili predvsem na poživljanje delegatskega sistema. Nekaj poskusov v tej smeri je že bilo, vendar očitno premalo, da bi se stanje izboljšalo.
O vseh teh problemih, ki nas tarejo v naši krajevni skupnosti, pa bomo spregovorili na četrtkovi pro-- gramski konferenci SZDL KS Levi breg. Prepričani smo, da si bomo na konferenci dovolj jasno zastavili konkretne#hernice in cilje našega nadaljnega družbenopolitičnega dela. Le tako lahko pričakujemo napredek in uspeh. Ob teh razmi-. šljanjih, pa bo nujno potrebno na nekaterih področjih izvesti določene kadrovske spremembe in okrepitve. Prav iz tega razloga smo se dokaj odgovorno lotili tudi priprav na skupščinske volitve in evidentiranje možnih kandidatov. V zelo kratkem času smo tako uspeli evidentirati v naši krajevni skupnosti približno 400 možnih kandidatov za upravljanje določenih funkcij in menimo, da smo postopek temeljito in dobro izpeljali."
Bogdan Mugerle
Rečica ob Savinji
Zavzete priprave na volitve
V krajevni skupnosti Rečica ob Savinji so se temeljito lotili priprav na volitve in pridno uresničujejo program, ki so ga izoblikovali v zvezi s to akcijo. Krajevna konferenca SZDL je pripravila potrebne seminarje in posvete, tudi tokrat pa so veliko dela opravili z osebnimi stiki. Seveda so podrobno proučili ustrezno gradivo in pripomočke. Koordinacijski od bor je temeljito ocenil vse nujne kadrovske spremembe in v priprave na volitve vključil vse družbenopolitične in družbene organizacije ter društva, v priprave pa seje vključilo tudi združeno delo te krajevne skupnosti, čeprav je poudarek seveda na vnovični okrepitvi krajevne samouprave.
Vsi krajevni dejavniki so kandidate evidentirali v dogovorjenem roku in se pri tem resnično potrudili. Liste kandidatov pričajo, da so se evidentiranja lotili resno, saj' so bile vse v celoti izpolnjene. Predsedstvo krajevne konfe-
rence SZDL in koordinacijski odbor sta vse evidentirane kandidate preverila in seveda izločila vse tiste, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo kandidirati. Dejstvo je. da so v večini primerov izbrali in evidentirali kandidate, ki so se s svojim dosedanjim delom izkazali in jim zaupajo. Dosedanji potek priprav na volitve torej dokazuje resno delo, ne glede na to, da imajo težave z nekaterimi zaselki, ki še vedno životarijo na robu dogajanj.
Pripravili so tudi predloge za vodilne funkcije na občinski ravni, ki bodo tehten pripomoček za delo občinske volilne komisije. Predlagajo tudi. da bi imela krajevna skupnost poslej dve združeni delegaciji. Z dobrim sistemom obveščanja bodo občanom omogočili, da bodo dali pripombe in bodo tudi na ta način omilili težave, ki jih pričakujejo v naslednjem obdobju priprav na volitve.
J. P.
Programska seja KK SZDL Škale-Hrastovec
Skrbno izbrati lokacijo za novo središče kraja
Pretekli teden je bila v krajevni skupnosti Skale Hrastovec programska konferenca krajevne organizacije SZDL Skale. Med drugim so na konferenci ocenili delovanje predsedstva krajevne konference SZDL in ugotavljali, da njegovo delo še vedno ni zaživelo v dovolj veliki meri. Prav tako so ocenili delo delegatskega sistema v tej krajevni skupnosti. Menili so, da so se njihovi delegati sej skupščin, tako občinske skupščine kot samoupravnih interesnih skupnosti, zadovoljivo udeleževali. Opozarjali pa so na številne pomanjkljivosti na tem področju.
Med drugim so opozorili na tiste delegacije in posebej na predsednike delegacij, ki v tem mandatnem obdobju niso dovolj delavni in se najpogosteje niso udeleževali sej. Prav tako pa so veliko pozornosti posvetili povratnim informacijam, ki tudi v tej krajevni skupnosti še niso zaživele. Rremalo pa je tudi povezave med delegati ter skupščino krajevne skupnosti ter krajevno konferenco SZDL.
Precej pozornosti so na zadnji programski konferenci v krajevni skupnosti Skale Hrastovec posvetili tudi uresničevanju letnega programa in oceni izvajanja referen-
dumskega programa. V tem kraju bodo vsa sredstva, ki jih bodo z referendumom zbrali v tem srednjeročnem obdobju, namenili za izgradnjo trgovine, katero pa naj bi po programu pričeli graditi prihodnje leto. Ker pa bo sredstev za izgradnjo trgovine malo, v kraju pa je v načrtu tudi izgradnja novega gasilskega doma, star leži namreč na področju ugrezanja in je v zelo slabem stanju, bo potrebno razmišljati o skupni gradnji gasilskega doma, star leži namreč na področju ugrezanja in je v zelo slabem stanju, bo potrebno razmišljati o skupni gradnji gasil-
skega doma in trgovine. Številni krajani so ob tem menili, da bi bilo potrebno skrbno Izbrati lokacijo za izgradnjo tega objekta, ob njej pa naj bi rezervirali še prostor za šolo, ki leži prav tako v neposredni bližini področja ugrezanja in jo bo po vsej verjetnosti treba kmalu prestaviti.
Na konferenci so med drugim spregovorili še o pripravah na skupščinske volitve. Doslej so že evidentirali 102 možna kandidata. Med njimi je le 20 žensk, 19 članov ZK in le 13 mladih do 27 let. Evidentiranja pa še niso v celoti končali.	M. Z.
Šport, telesna kultura in rekreacija
Jezikovno razsodišče (47,48)
Razen tega
»Že dolgoopažam, da pišoči in govoreči Slovenci ne razlikujemo več pojmov razen, poleg, zraven, povrh . . . Napovedovalka po radiu na primer pravi: Cesta od A do B je neprevozna zaradi snega, od C do Č zaradi plazov, razen teh cest so pa neprevozne še tele . . . Kako naj se to razume?«
Beseda razen je lahko ali predlog ali veznik. v obeh primerih pa z njo izvzemamo.
I. Kot predlog narekuje drugi sklon: prišli so vsi razen predsednika (samo predsednik ni prišel); razen jabolk je že vse prodal (samo jabolk še ni prodal).
2.1<.ot veznik uvaja samostojne, večinoma skrajšane stavke, zato je potrebna vejica: odprto vsak dan, razen ob nedeljah (samo ob nedeljah ni odprto); ne gre nikamor, razen v trgovino (samo v trgovino gre).
Se pravi, da včasih isto misel lahko povemo na oba načina, bodisi da besedo razen uporabimo kot predlog (vsi razen predsednika so prišli) ali pa kot veznik (vsi so prišli, razen predsednik).
Beseda poleg je lahko ali predlog (veže se z drugim sklonom): človek poleg človeka — množica; poleg službe tudi študira; ali pa prislov: tudi Peter je poleg; hodi v službo, poleg pa študira.
V zgoraj omenjenih radijskih poročilih gre torej za očitno napako. saj bi morali namesto predloga razen postaviti bodisi predlog poleg (povrh): Poleg teh in teh cest so neprevozne še te in te . . . ali pa stavek drugače izoblikovati: Vse ceste, razen prej omenjenih, so prevozne.
Napačna raba predloga razen je posebno pogosta v zvezi razen tega, na primer: razen tega predlagam = poleg tega. povrh tega, zraven tega, za povrh . . . predlagam.
Predolgi in zapleteni stavki
Alenka N. nam piše: »Že večkrat so poudarili, da naj bodo stavki kratki, jasni in bistveni. Pa poglejte Ljubljanski Dnevnik: sedem vrst dolg stavek, tako da človek že pozabi. kaj je bral v prvi vrsti. Ker so stolpci v tem listu široki, so taki stavki še bolj mučni, in takih primerov ie v listu še veliko «
Navedeni stavek je bil napisan v elančiču »Resnica o Kortingu« dne 10. 9 t. 1. in se
glasi: »Informacija avstrijske tiskovne agencije APA. ki jo je agenciji 3. 9. posredoval njen dopisnik iz Beograda in v njej navedel mnenje jugoslovanskih strokovnih krogov o napačni potezi delovne organizacije Gorenje iz Velenja pri prevzemu zahodnonemškega podjetja Korting in nepokrite izgube tega podjetja, ki so posledica napačnih odločitev njenega vodstva, je zlonamerna in netočna.«
Ne moremo biti nasploh proti dolgim stavkom, saj tudi prekratki niso dobri. Dolžina stavka mora biti pač taka, da bralec brez težav sledi izraženi misli. Naš stavek je že slabo sestavljen, saj ima na koncu, kar bi lahko bilo na začetku: »Zlonamerna in netočna je informacija avstrijske tiskovne agencije.'..« Drug stavek bi lahko začeli z »V njej je navedeno mnenje . . .« Kakšna naj bi bila napačna poteza Gorenja, iz stavka ni jasno, dalo pa bi se povedati razumljivo: » ... ko je prevzela podjetje Korting tn njegove nepokrite izgube.« Čigave so bile napačne odločitve, pri Gorenju ali pri Kortingu, pa sploh ne vemo.
V istem listu smo' brž našli še podobno dolg in zamotan stavek. namreč v članku. »Premalo vzrokov za optimizem« v številki z dne 8. 6. tega leta«. »Ostal je občutek, da slovenski film zanima le še novinarje in svobodne filmske delavce, ki jim celuloidni trak pomeni življenjsko eksistenco (mimogrede pretijo jim še rubeži, ker nimajo plačanega' socialnega zavarovanja). Viba film. ki se rešuje finančne krize, in tako bolj razpravlja o denarju kot o programu, precej manj pa člane odbora, vsaj sodeč po udeležbi na seji. ki se je je udeležila komaj tretjina članov.«
Tak stavek bi bil še razumljiv v strokovnem glasilu filmskih delavcev, nikakor pa ne v dnevniku za široko občinstvo. Vri- . njeni stavek je v celoti odveč, preostali pa bi bilo treba razdeliti vsaj v dva stavka. Za jasno in razumljivo pisanje ni potrebno posebno jezikovno znanje, le nekaj več skrbnosti pri pisanju. Kdor kopiči besede v take predloge in slabo razumljive stavke, kaže. da mu je bralcev prav malo mar.
Člani gasilskega društva iz Titovega Velenja so te dni uresničili Se eno pomembno nalogo iz letošnjega programa. Kupili so novo, peto operativno gasilsko vozilo in sredstvo obenem, avtodsterno FAP mercedes 1213. Vozilo Je gotove najsodobnejše v svojem razredu, s 5600 listi vode in 350 litri penila predst avlja veliko udarno moč za razmeroma z vodo slabo preskrbljeno okolico Šaleške doline. Kombinacija s kemijsko peno pa nudi Se dodatno prednost pri gašenju večjih industrijskih požarov s topom.
Nakup vozila je veljal gasilce (in občane) 1,6 milijonov dinarjev, brez opreme, sredstva pa so zagotovili iz lastnih virov ter prispevka SIS za varstvo pred požari.
Smučarski teden
V Rdeči dvorani v Titovem Velenju se je v soboto s smučarskim plesom končal smučarski teden. Začeli so ga s prireditvijo ..Pomagajmo," med katero se Je lesi tisoč gledalcem v dvorani v ponedeljek predstavila naša moška in ženska smučarska reprezentanca, nadaljeval pa s smučarskim sejmom, ki Je bil prav tako zelo obiskan in mnogi so razmeroma poceni prišli do smučarske opreme.
Rekreacija za ženske
Pretekli četrtek so z množično vadbo za ženske pričeli tudi v Titovem Velenju. Vadbo imajo na osnovni SoH Bratov Mravljak vsak četrtek s pričetkom ob 18. ar!. Žal, prvi četrtek ni veliko žensk pokazalo zanimanja za prepotrebno rekreacijo, v nasprotju s krajankami Šoštanja, ki se vsak ponedeljek s pričetkom ob 19. uri kar precej številčno zbirajo v prostorih TVD Partizana. No, upamo, da bo tudi v Titovem Velenju v naslednjih četrtkih bolje.
Mladost v pesmi in besedi
Fotokronika • fotokronika • fotokronika
Šoštanj
Načrtovali so
Zaradi gradnje kolektorja je zaprta Kajuhova cesta
obsežnejšo setev
Med prizadevanji za večjo proizvodnjo v kmetijstvu je bila letošnjo jesen največja skrb namenjena setvi pšenice Tudi v TOK Kmetijstvo Šoštanj so se odločili, da bodo k tem prizadevanjem prispevali svoj, zaradi omejenih možnosti sicer skromnejši prispevek. Po planu naj bi kooperanti s pšenico posejali okoli 60 hektarjev zemljišč, na desetih hektarjih pa bi pšenico posejali v družbenem sektorju. Naloge pa niso v celoti uresničili. Največja ovira je bila predvsem v tem, da kmetje niso bili kar naenkrat pripravljeni spremeniti svojih proizvod-njih načrtov, saj je bila proizvodnja pšenice v občini že vrsto let dokaj skromna. Tako je bilo potrebno precejšnje prepričevanje, ki pa pogosto ni obrodilo sadov. Pri kooperantih je bilo letošnjo jesen posejano s semensko pšenico okoli 40
hektarjev zemljišč, v družbenem sektorju pa 7,8 hektarjev. Kljub temu, da je bilo zasejano manj površin od načrtovanih, pa so imeli v TOK kmetijstvo precejšnje težave pri nabavi ustrezne semenske pšenice ter nakupu umetnih gnojil. Za potrebe kooperantov so naročili in prodali 25 ton semenske pšenice, okoli 6 ton pa so jo prodali tudi v semenarni. Potrebna količina pšenice je bila zagotovljena z zamudo, prav tako tudi umetna gnojila, ni pa bilo ustreznih škropiv, ' kar bo gotovo zmanjšalo rodnost pšenice.
Jesenska setev sicer ni bila tako uspešna, kot so v TOK Kmetijstvo Šoštanj načrtovali, gotovo pa bodo doseženi rezultati spodbuda za nadaljnje delo, tako pri setvi pšenice, kakor tudi pri spodbujanju proizvodnje drugih kmetijskih pridelkov.
Prihodnje leto nadaljnja izgradnja toplifikacije
V letošnjem letu so v krajevni skupnosti Šoštanj največ pozornosti namenili to-plifikaciji naselja na levem bregu Pake. To nalogo so uspešno rešili in tako je končno del Šoštanja dobil težko pričakovano toplovodno ogrevanje. Sedaj pospešeno zaključujejo priprave''za toplifikacijo desnega brega Šoštanja. Tu bodo z deli pričeli prihodnjo pomlad in ker so sredstva zagotovljena, računajo, da ne bi smelo priti do večjih zastojev. Za primarni del izgradnje toplifikacije desnega brega Šoštanja bo SKIS prispeval 9,5 miljonov dinarjev, iz sredstev samoprispevka bodo zbrali 8 milijonov dinarjev ter tako dogradili sekundarni del, za kritje vseh ostalih
stroškov pa bodo 3 milijone dinarjev zbrali še iz sredstev, ki jih za krajevne skupnosti namenjajo delovne organizacije v občini.
Lepo vreme je pripomoglo, da uspešno napredujejo tudi dela pri izgradnji kolektorja. Zaradi teh del je zaenkrat zaprta ena od glavnih cest v kraju, na krajevni skupnosti pa upajo, da bodo dela na tej cesti dokončana v pričetku prihodnjega meseca. Za nadaljnji razvoj kraja pa bo gotovo izrednega pomena zazidalni načrt levega brega te krajevne skupnosti. Osnutek predvideva izgradnjo približno 150 stanovanj, vrtca in nove bencinske črpalke. Vse novogradnje so načrtovane tako, da se bodo vklopile v staro mestno jedro.
Strelska družina „Mrož" Velenje
Na prvem državnem turnirju v streljanju s strandardno zračno puško v Zagrebu, je zelo dobro streljala mladinka strelske družine »Mrož« Darinka Orlačnik. kije nastreljala 368 krogov in osvojila drugo mesto. Ta rezultat je le za 2 kroga slabši od republiškega rekorda. Saška Bola je zasedla 9. mesto s 354 krogi nekoliko slabše pa je streljala Mojca Močilnik. kije nastreljala 315 krogov.
Rečica pri Laškem:
Na medobčinskem strelskem tekmovanju Slovenije v streljanju s standardnim zračnim orožjem v Rečici pri Laškem so nastopili tudi strelci iz Titovega Velenja. V streljanju s pištolo so osvojili 1. mesto s 2222 krogi pred Olimpijo 2204. Kranjem 2153. druga ekipa Velenja pa je osvojila odlično 4. mesto s 2151 krogi. Med posamezniki je zmagal Franc Peternci Kranj s 567 krogi, strelci Titovega Velenja pa so nastreljali: Vinko Trinkaus 563, Jože Detlbah 562. Hinko Bola 560. Alojz Trstenjak 560, Branko Dzereto-vič 540. Matjaž Šentjurc 537.
Razstava ob jubileju
Med nastopom ene od kultumoumetniških skupin
Tudi v streljanju s puškoje velenjska ekipa osvojila odlično 2. mesto s 2142 krogi, zmagali so strelci iz Kamnika z 2212 krogi. Za Titovo Velenje so nastopili Saška Bola 540. Denis Bola 539. Dušan Perhač 539, Darinka Orlačnik 524 krogov. Mladinca Sterman in Hiršel sta nastreljala 534 in 525 krogov.
Prvenstvo občine Mozirje
Na občinskem strelišču v Mozirju je bilo pred nedavnim. prvenstvo občine Mozirje za posameznike. V streljanju s standardno zračno puško so sc pomerili strelci iz vseh osnovnih strelskih organizacij. Najboljši je bil Ajnik (OSO Luče). ki je nastreljal 330 krogov, drugi je bil Matjaž (OSO Mozirje) 328. tretii Se-li.šnik (OSO Luče) 326 itd.
J. P.
Naprej gimnazijci
V domu družbenopolitičnih organizacij na Konovem je bilo v petek občinsko kviz tekmovanje Mladost v pesmi, besedi in spretnosti. V tekmovalnem delu je zmagala ekipa Gimnazije, druga je bila ekipa krajevne skupnosti Pa-ka, tretja pa ekipa krajevne skupnosti Šentilj. Tudi v kulturnem programu je zmagala ekipa gimnazije. Obe zmagoviti ekipi se bosta udeležili regijskega tekmovanja, ki bo 4. decembra v Žalcu.
Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja za tekmovanje v Kajuhovem pokalu. Med delovnimi organizacijami je tako v tekmovalnem delu, kakor po množičnosti zmagal Vegrad. Med krajevnimi skupnostmi je v tekmovalnem delu zmagala ekipa Šoštanja, za množičnost pa je
prejela priznanje osnovna organizacija Desni breg. Med srednjimi šolami je v tekmovalnem delu zmagala gimnazija, priznanje za množičnost pa je prejela osnovna organizacija mladine RŠC. Med osnovnimi šolami pa se je tako v tekmovalnem delu kot po množičnosti najbolje izkazala osnovna šola Gustav Šilih. Podelili so tudi priznanja za tekmovanje v ligi mladih (mali nogomet). V prvi ligi je zmagala ekipa iz krajevne skupnosti Ravne, v drugi ligi pa ekipa iz Sela.
Poleg tega so podelili še priznanja za najboljši spis na temo Izreden pomen Titovega vojaškega dela. Priznanje je prejela Anita Kemperle z osnovne šole Biba Roeck. Šoštanj.
V galeriji knjižnice Kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem Velenju so pretekli petek odprli razstavo pastelov akademskega slikarja Karla Pečka iz Slovenj Gradca ob njegovi 60. letnici. Na razstavi umetnik predstavlja ciklus Uršlje gore. Prav ta gora predstavlja zanj — kot je zapisano v katalogu, ki so ga izdali za to priložnost — ves svet, življenje, rojstvo, smrt, lepoto, mračnost, lirična in vzvišena čustva.
Nova pridobitev
75 let organiziranega delovanja v Šmartnem ob Paki na področju kulture
Gledališka skupina
Izpod domačega kozolca v svet
Šmarško gledališče Pod kozolcem je v zadnjih letih najbolj poneslo sloves in s tem tudi kulturno delovanje kraja po domovini. pa tudi v tujino. Kot so zapisali v kroniko ob jubileju, ime gledališča Pod kozolcem niso slučajno izbrali. To je simbol za naravno, pošteno in radoživo življenje ljudi ob Paki, ki se jim po žilah pretaka kri prednikov, delovnih in skrbnih, ki pa so nosili v sebi bogato notranje življenje. To pa je bilo tolikšno, da so ga razdajali tudi drugim. Kozolci, ki še danes stojijo, hranijo to življenjsko radost v sebi. V njihovih tramovih so še vidne sledi žebljev. s katerimi so ljudje v Šmartnem ob Paki, Paški vasi in Gorenju zabijali deske za improvizirane odre. Prve gledališke predstave po prvi svetovni vojni so navduševale in vabile gledalce od blizu in daleč. Nudile so jim nedeljsko razvedrilo po truda polnem delu . . .
Vodja gledališke skupine je danes Lija Modrijan:
d Mislim, da bi bilo preveč naštevanja, če bi hotela omeniti vsa gledališka dela, ki so nastala od leta 1919, ko je bila prvič prikazana Čašica kave pod Bizjakovim kozolcem. Iger je bilo ogromno, igralcev prav tako. Pri nekaterih predstavah jih ie sodelovalo tudi po dvesto. Scena je bila tedaj realistična. Tudi režiserjev je bilo ■ veliko, tokrat naj omenim le nekatere, to je Marijo Korošec iz Gorenja, Mileno Zakrajšek, takratno učiteljico Maro Piano, Goriška, Gradišnika, Draga Rozmana in učitelja Oskarja Huda-lesa.kije prišel leta 1928 poučevat na šolo v Šmartnem. Po njegovem prihodu je takratno kulturno pa tudi politično življenje (Sokoli, marksistični krožki) zelo zaživelo. Oskra Hudales je bil tudi ustanovitelj mldinskega zbora Grlica, ki ga je kasneje prevzel Franček Klančnik.«
ni prizanesla so veliko ljudi
Vojna vihra Šmartnemu, saj
izselili, veliko pa jih je padlo kot žrtve okupatorja. Kljub temu v ljudeh želja po kulturnem delovanju ni zamrla. Leta 1946 so uprizorili prvo povojno igro. To je bila Pesem s ceste, ki sojo morali uprizoriti v Mozirju, kerje bil dom v kraju razdejan. Iz leta 1947 je znana igra Marta, domačina Janeza Dreva, v kateri je opisal trpljenje in bridko usodo štirih deklet iz Paške vasi in Gorenja, katerih življenje je ugasnilo po strahotnem mučenju v celjskih zaporih. Delo je Drev sam režiral, krstno uprizoritev pa so pripravili v Paški ^asi pod Irmanovim kozolcem. Igro je kasneje pod naslovom Talci natisnila Mohorjeva družba, katere glavni urednik je bil tedaj Fran Šaleški-Finžgar. Talce je igralo tudi celjsko gledališče, šmarški igralci pa sojo v svoj spored uvrstili spet leta 1962 in z njo sodelovali na reviji dramskih del v Letušu, zaigrali pa sojo tudi ob otvoritvi nove šole v Šmartnem istega leta.
Ko so člani sedanje gledališke skupine v pripravah na jubilej povabili na sestanek najstarejše oblikovalce kulturnega življenja v Šmartnem, je nastal zelo dolg seznam iger, ki so jih uprizorili pred vojno in po njej, pa čeprav se seveda vseh niso mogli spomniti. Posamezne igre so naštu-dirali v nekaj tednih, pogosto so vadili celo vsak drugi dan. In niso bili redki primeri, ko so Šmarčani videli kar tri premiere na leto. Gostovali pa so tudi drugod. Za režijo in sploh za vso organizacijo ob uprizoritvah so skrbeli Franjo' Kotnik, Bogo Andolšek, Karla Podvratnik in dolga leta tudi Tine Steblovnik. Režiseriji so bili tudi tisti — kot smo prebrali v njihovi kroniki —, ki so največkrat breme večjega dela stroškov prevzeli na svoja ramena. Premiere so imeli ob sobotah. Če je bila o njihovi predstavi izrečena med gledalci kakšna pripomba, so jo že pri nedeljski ponovitvi popravili.
Poleg uprizarjanja iger so v Šmartnem ob Paki gledališčniki skrbeli tudi za redne proslave ob praznikih in spominskih dnevih. To delo je v petdesetih in šestdesetih letih opravljala s šolsko mladino učiteljica Danica Kotnik.
»Nekakšna prelomnica v delovanju gledališke skupine je bila igra Robinzon in dekleti,« nadaljuje svojo pripoved Lija Modrijan, »ki pa ni nikoli zagledala
Jubilejna skupščina
V Šmartnem ob Paki poteka mesec november v znamenju kulturnih prireditev, saj proslavljajo letos 75-letnico kulturnega delovanja v kraju. V petek 27. novembra sc hodu zbrali ob 19. uri v domu kulture v kraju na slavnostni skupVini kulturnega društva, med katero bodo podelili tudi priznanja najzaslužnejšim za prizadevno delo na kulturnem področju. Krajane vabijo in 5e posebej vse liste, ki so tako ali drugače prispevali delež k razcvetu kulture v kraju, da se skupščine udeležijo v čim večjem števila.
luči sveta. Po tej igri je nastalo kratkotrajno zatišje. Res kratkotrajno. Leta 1973 je prišel v Šmartno igralec SLG v Celju, Bogomir Veras in z mladimi pripravil v naslednjih štirih letih v okviru Naše besede štiri dela. Vrhunec ustvarjanja je bil Koder plavih las iz leta 1976, s katerim smo se predstavili tudi na republiškem srečanju Naša beseda. Režiserja je zamikalo, da bi pripravil na tem našem koncu tudi kakšno predstavo s starejšimi krajani. Tako smo se res našli, zbrali ljudje, ki ljubimo gledališče. Nekaj prejšnjih in nekaj mlajših in tako je nastala naša pisana druščina — Gledališče
pod Kozolcem. Prvič smo nase opozorili že kar na začetku leta 1977 z Veselimi berači.«
Te igre Šmarški gledališčniki še danes ne morejo pozabiti. Vedno jo radi znova zaigrajo, saj jim je bila, kot pravijo, pisana na kožo. Režiserje upošteval njihov temperament, njihove značaje in čudovita Burnsova poezija je takrat res polno zaživela v njih in z njimi.
Naslednja leta so igrali tudi resnejša dela, kot na primer Božičevo ekspres'tragikomedijo. Zakaj pa ne, potem so se na široko predstavili z Musiclom za dobro jutro, s katerim so nadvse uspešno nastopili na srečanju jugoslovanskih amaterskih skupin v Trebinju, kjer so dobili zlato masko, najvišje priznanje za kolektivno igro. Ta musical so ponesli tudi čez mejo v Berlin našim zdomcem. Za musiclom so na oder spet postavili resnejše delo Nekoč in danes, lepljenko, lani pa so naštudirali dokaj zahtevno delo Bližina človeka, s katerim se bodo predstavili prve dni decembra tudi na Poljskem, na mednarodnem festivalu gledaliških amaterskih skupin. Šmarški gledališčniki so s svojim neutrudnim delom najbolje dokazali, kako lahko z veliko ljubiteljsko vnemo prideš »izpod domačega kozolca« daleč v svet.
Prepričani so, da bodo svoje gledališko poslanstvo nadaljevali enako uspešno tudi v bodoče, saj poudarjajo: »Radi bi še delali, bomo, v to smo prepričani. Za nami prihajajo mlajši iz osnovne šole, nekaj mladih je že sedaj vključenih v to delo. Radi se imamo med sabo, delamo kot eden, kar tudi vpliva na naše dosedanjo uspešno delo. Obenem pa se kot igralci čudovito počutimo v kulturnem društvu, saj nam ni žal niti ur niti dn^ov, kijih preživimo med drugimi.in z drugimi zato, da lahko vse tisto kar sami čutimo v sebi dobrega, dajemo tudi drugim.«
Literarna sekcija
Želijo doseči še bolj množično raven
Litarati so najmlajša sekcija šmarškega kulturnega društva. Ustanovili so jo šele pred tremi leti. Korenine literarne dejavnosti v kraju pa seveda segajo daleč nazaj. Ustanovili so jo, kot je povedal njen vodja Jože Krajnc, brž ko so ugotovili, da je v Šmartnem veliko takšnih, ki se na kakršen koli način poskušajo na literarnem področju. Posebej razveseljivo pa je bilo to, da je med njimi velika večina mladih. Njim so želeli pomagati, ponuditi vsaj mentorsko pomoč. Pritegnili so jih, jih združili v sekciji, da pa bi lahko pokazali kaj delajo, so začeli izdajati mladinsko glasilo MI, v katerem objavljajo svoja dela. To glasilo naj bi bilo sprva informativni bilten mladinske organizacije v kraju, toda zaradi obilice literarnega gradiva, ki so ga dobivali, so glasilo spremenili
Likovna dejavnost
v pravi literarni zvezek. Doslej so izdali že tri številke, pripravljajo pa že četrto.
Skratka, literarna sekcija je na začetku svojega dela predvsem želela organizirati mlade literate v kraju, da uskladijo literarno delo, ki se je pojavljalo streho društva, mladinske organizacije in na osnovni šoli. Po treh letih delovanja ocenjujejo, da jim je uspelo povezati literate, sedaj pa je njihova velika naloga, da jim omogočijo pravo strokovno mentorsko pomoč. Zavedajo se, da ta naloga ni lahka, ker je pač malo ljudi, ki bi imeli čas in voljo se z njimi pogovarjati, prebirati njihova dela, jih usmerjati v nadaljnjem ustvarjanju. Se posebej, ker v zadnjem času ugotavljajo, da jim zmanjkuje sape, da so povedali, kar so imeli za
začetek povedati in da sedaj potrebujejo nekaj več.
Pri.svojem delu bi se radi odprli tudi navzven, da svojih del ne bi prebirali samo sokrajanom, ampak tudi drugim v Šaleški dolini pa tudi drugod. Za začetek bi se radi
Folklorna skupina Oljka
pojavili v novi literarni občinski reviji Hotenja. Skratka, začetki literarne dejavnosti v Šmartnem so nadvse obetavni in prepričani so, da bodo tako nadaljevali in delo usmerili še na bolj kakovostno in množično raven.
Franček Klančnik
Desetletja dolga
ljubezen do petja in igranja
Kadarkoli se v Šmartnem ob Paki pogovarjamo o kulturnem delovanju, potem med imeni, ki so dolga leta živeli, ustvarjali in še ustvarjajo na kulturnem področju največkrat slišimo ime FRANCKA KLANČNIKA, ki je tudi danes, kljub 72-letom, še vedno zelo delaven na tem področju. Vodi pevski zbor in ansambel Srnica. Pred 75 leti je njegov oče ustanovil v kraju mešani pevski zbor. To je bil tudi začetek organiziranega kulturnega delovanja v kraju. Ob sebe je zbral blizu trideset krajanov iz Šmartnega ob Paki in okoliških krajev. Kmalu so začeli nastopati doma, kasneje pa tudi v drugih krajih. Vaje so imeli kar doma pri pevovodji, kjer je bilo napisanih tudi največ not. Franček Klančnik se je izučil pri očetu za mizarja, ko pa je odslužil vojaški rok, je od očeta prevzel pevski zbor in vanj vtkal kar pet desetletij svojega dela.
Leta 1930 so v Šmartnem ustanovili komorni trio, v katerem so igrali na violino, violončelo in klavir Franček Klančnik Oskar Hudales in Mirko Pelrič. Leta 1935 so ustanovili še mladinski pevski zbor z imenom Grlica. Kot. se spominja Franček Klančnik je leta 1936 mladinski zbor nastopil v Unionski dvorani v Ljubljani na tekmovanju takratnih najboljših zborov. »Dobro smo zapeli«, pravi Franček, »saj smo dobili zlato značko za naše petje. Škoda je, da smo to značko izgubili, saj je bila lep spomin na naš nastop.«
Franček pa ni le dirigiral zboru, ampak je pisal tudi note zanj in, podobno kot njegov oče. Največ besedil za pevce pa je napisal Oskar Hudales.
Vsi trije zbori so neprekinjeno delovali in veliko nastopali vse do začetka druge svetovne vojne. Mnogi pevci so se priključili narodnoosvobodilnemu gibanju, nekateri so za svobodo darovali tudi svoje življenje. Pod okupatorjevimi streli je omahnilo kar šest članov mladinskega pevskega zbora.
O tem Franček pripoveduje: »Med vojno seveda nismo nastopali, ker ni bilo pevcev. Ko je bil napad na Šmartno, je prišel eden od partizanov k meni na dom in mi je dejal, da jim naj dam svojo harmoniko.« Franček namreč, če je treba, lepo zaigra tudi na ta instrument. Obiskovalcu je odvrnil, da harmonika ne da za nobeno ceno, saj je del njega. Ker je že tako pred tem nameraval v partizane, je bila zdaj najlepša priložnost, da to tudi stori. »Potem boš šel pa z nami,« »Seveda bom šel,« je odvrnil Franček. Vzel je harmoniko in odšel v partizane. To je bilo spetembra leta 1944 in vse do konca ga je harmonika spremljala v gozdu. Po končani vojni je spet zbral okrog sebe stare pevce, in tiste, ki so preživeli vojno vihro in nadaljevali so bogato predvojno pevsko delo. Spet so se začeli vrstiti številni nastopi doma in drugod. Ob ustanovitvi kulturno umetniškega društva Jože Letonja-Kmet so jeseni leta 1949 — kot je zapisano v kroniki — ustanovi-
li pevsko sekcijo. V nekoliko kasnejši čas segajo tudi začetki delovanja moškega pevskega zbora, ki v Šmartnem prepeva še danes. Ustanovili so ga leta 1958 in mnogo takratnih pevcev v njem še danes poje. Odkar obstaja ta zbor, skorajda ni bilo prireditve v kraju, na kateri ne bi bili nastopili. To je danes tudi edini zbor v kraju, pred časom so sicer imeli še mešani in ženski zbor, vendar sta kmalu prenehala z delom.
Franček Klančnik vodi poleg moškega zbora še vedno ansambel Smica. Pred leti je bil ta ansambel številčnejši, danes pa so v njem le še trije člani. Ansambel je ustanovil Franček Klančnik in to, kot je dejal, čisto po naključju.
»V Malem vrhu so začeli skupaj igrati trije fantje. Imenovali so se Markovci, ker se je pri enemu po domače reklo pri Marku. Tisti član je nehal pred nekaj leti. Potem niso imeli nikogar, da bi vodil ansambel,
pa so mene zaprosili. Dobil sem še druge člane in bili smo vseskozi zasedeni, saj smo redno nastopali. Danes pa nastopamo le občasno.«
V kroniki, ki so jo v Šmartnem zbrali ob jubileju, je tudi zapisano, da so v kraju kmalu'' po letu 1920 zborovskemu petju pridružili na področju glasbene dejavnosti tudi tamburaški ansambli. Zanimivo je, da je imel tamburaški ansambel svoj prvi koncet kar pod kozolcem.
Tudi Franček Klančnik se je skupaj s svojimi pevci vključil v praznovanje 75-letnice kulturnega delovanja v kraju. V nedeljo so pripravili koncert in, kot vse skupine v kraju, ki so ob jubileju pripravile podobne prireditve, so tudi pevci navdušili krajane, dolgo ploskanje pa jim je bila najlepša nagrada za dosedanje uspešno delo.
»Lepo je delati v kraju, kjer smo vsi zliti v eno. Tudi v našem zboru je tako. Sami takšni smo skupaj, ki se razumemo in imamo radi petje. Mislim, da bo tako tudi v prihodnje,« je sklenil pripoved o svoji bogati dejavnosti na pevskem področju Franček Klančnik.
Ohranjajo običaje, pesmi, plese...
w
Številne razstave
V Šmartnem ob Paki se lahko pohvalijo tudi z zelo razgibano likovno dejavnostjo. Njen začetek sodi nekako v leto 1968, ko je prišel v kraj Mirko Modrijan, slikar samouk. Njemu so se kmalu pridružili likovniki z najrazličnejšimi tehnikami, in motivi. Poleg lastnega ustvarjanja in priprav razstav so v kraj vabili tudi likovne amaterje iz Šoštanja in Titovega Velenja. Prve razstave so prirejali v prostorih takratnega krajevnega urada ali v osnovni šoli. Kmalu so se pojavili novi nadarjeni likovniki. To še zlasti velja za obdobje po letu 1970, ko je iz
osnovne šole izšla generacija mladih in nadarjenih likovnikov: Andrej Krevzel, Peter Matko in Marjan Drev. Prva dva sta se usmerila v slikarstvo, Drev pa je želel najti svoj izraz predvsem v kiparjenju.
Šmarški likovniki so pripravili veliko razstav ali so na njih sodelovali skupaj ali samostojno. Seveda pa zelo radi razstavljajo v domačem kraju, kjer vsako leto v avli osnovne šole pokažejo kaj se je rodilo novega na njihovem ustvarjalnem polju. V počastitev 75-letnice kulturne dejavnosti so pripravili razstavo v avli osnovne šole.
Narodopisno izročilo ne sme v pozabo, so si dejali v Šmartnem ob Paki in pred šestimi leti je začela skupina zanesenjakov prizadevno delo na tem področju. Vendar se niso zadovoljili le s spoznavanjem različnih folklornih korakov, ampak so pod vodstvom Eme Goršek svoje delo razširili tudi na raziskovanje, obujanje, predstavljanje in ohranjanje. ljudskih šeg in navad iz Šmartnega ob Paki in okolice. Danes, po šestih letih, v kraju že ugotavljamo, da je delež članov folkorne skupine Oljka, skupino so ustanovili pred petimi leti, neprecenljivi. In prav zaradi izvirnosti raziskovalnega deia na tem področju so člani folkorne skupine znani daleč naokoli.
O delu nam je pripovedoval sedanji vodja skupine Franci Lesnjak: »V naši skupini je 25 aktivnih članov. Zamisel, da bi ustavnovili v Šmartnem folklorno sekcijo, je vzniknila že takoj po vojni ob Ustanovitvi kulturnega društva Jože Letonje-Kmet. Toda do njene uresničitve je prišlo šele leta 1975. Takrat smo začeli obiskovati stare kraje in od njih smo potem izvedeli, kako so Šmarčani nekoč živeli, kakšne navade so imeli, kako so delali, se zabavali... Potem smo zbirali stare predmete in seveda začeli vaditi stare plese našega območja. Kmalu smo začeli tudi nastopati. Na domačem odru smo se prvič predstavili ob dnevu žena
pred štirimi leti. Potem so nas vabili na razne prireditve, otvoritve. začeli smo nastopati tudi izven našega kraja, v sosednjih vaseh.«
Leta 1978 so v novo sezono zakorakali z nadvse obetavnimi načrti. Da bi temeljito raziskali kar največ pesmi, plesov in
»Mladim smo prikazali utrip življenja, njihovih dedov, stari pa so obudili spomine na čas, ko so še sami vihteli cepce na podu. Z Mlačvo smo gostovali v raznih krajih. Obenem smo redno vadili stare plese in se učili novih. Tudi s spleti plesov smo večkrat nastopili. Po dveh letih smo Mlačvo obnovili in jo še razširili.
I t
Karla Podvratnik in Franci Lesnjak
običajev, so se odločili, da bodo predstavili stari ljudski običaj Mlačev. To kmečko opravilo so .opremili' z ustreznim besedilom ter pesmimi in plesi in tako pripravili celovečerno prireditev. Premiero so imeli aprila leta 1979.
progra-
S takšnim obogatenim mom smo nastopili kar štirikrat od Zgornjega Doliča do Gorice pri Slivnici.«
Priprava Mlačve za večerno predstavo je zahtevalo veliko dela in pravi študijski pristop. Zato so folkloristi pritegnili k
delu kot režiserko Karlo Podvratnik iz Šmartnega. Ljubeznivo nam je predstavila to staro kmečko opravilo.
»To je kmečki običaj, ki smo ga odrsko malo priredili, vendar smo seveda ohranili njegovo pristnost. Kjerkoli smo z njo nastopili, so bili ljudje zelo navdušeni. Velikokrat so v dvorani z nami zapeli, ploskali, ko smo plesali, ko smo vihteli cepce. Z njo smo v lanski sezoni gostovali kar štirinajst krat. Letos junija smo že začeli pripravljati nova dva običaja, to je »Preja« in , »Vlečenje klade«, ki sta zelo značilna za naš kraj. Ob praznovanju smo si z njima predstavili našim krajanom. Dvorana je bila nabito polna in ljudje so bili s predstavo nadvse zadovoljni. Seveda bomo Mlačvo še ponovili v mesecu novembru, saj je še veliko ljudi ni videlo«.
Ob koncu nam je tovarišica Podvratnikova povedala, da je delo z mladimi folkloristi v Šmartnem zelo prijetno. .»Vsi so delavni, navdušeno hodijo na vaje, pa čeprav delajo na različnih izmenah. Skratka, smo zelo pisana druščina, saj so v skupini ljudje, ki jih imajo že osemdeset let in mladi, ki imajo šele šestnajst let. Toda ne glede na tolikšno razliko v letih se zelo dobro razumemo in prepričana sem, da bomo tudi v prihodnje uspešno nadaljevali zastavljeno delo.«
V. medrepubliški turnir Bratstva in enotnosti
PROIZVODNJA MODNE KONFEKCIJE ELKROJ MOZIRJE
iMlEmJ
Vsem delovnim ljudem in občanom občin Velenje in Mozirje iskreno čestita za 29. november - praznik republike delovni kolektiv Proizvodnje modne konfekcije Elkroj Mozirje.
Zmagali šahisti Hrvatske
Titovo Velenje je bilo od petka do ponedeljka gostiteljev Šahovskih reprezentanc iz vseh republik in pokrajin. ki so se tukaj zbrali na tradicionalnem tekmovanju za pokal reprezentanc republik in pokrajin. Tudi ta turnir, ki je bil tokrat že peti, je bil svojstven izraz bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi. Pokroviteljstvo nad njim sta prevzeli občinska konferenca SZDL Velenje in skupščina občine Velenje, organizirala pa ga je Šahovska zveza Slovenije skupaj s člani Šaleškega šahovskega društva, ki so resnično nadvse vzorno izpeljali to prireditev.
Šahisti in šahistke ter njihovi vodje so se v petek zbrali najprej v dvorani skupščine občine Velenje, kjer jim je izrekel dobrodošlico predsednik občinske konference SZDL Velenje Tone Šeliga, kije tudi odprl ta tradicionalni (urnir. Na slovesni otvoritvi sla spregovorila tudi predsednika Šahovske zveze Slovenije in Jugoslavije
Milan Kneživeč ter Ljuban Jakša.
Reprezentance so razdelili v dve enakovredni skupini. V skupini A so bile reprezentance Kosova. Vojvodine. Makedonije in Slovenije, v skupini B pa reprezantance Črne gore. Bosne in Hercegovine. Srbije ter Hrvatske. Zmagovalca skupin sta se nato pomerila za prvo mesto, drugouvrščena za tretje, itn.
Reprezentanca Slovenije je nastopila z najmočnejšo vrsto. Na prvi dveh deskah sta igrala velemojstra Bruno Parma in Albin Planine, na preostalih pa Rakič. Jelen. Barle. Musil, Bajec. Polajžer. Petkova. Koširjeva, Cigan in Mikac. Za vsako reprezentanco je igralo deset šahistov (šest članov, dva mladinca in dve članici).
V skupini A so vsi pričakovali zmago Slovenije, čeprav je tudi Vojvodina imela dva velemojstra (Popoviča in Šladlerjevo). Toda nepričakovano so presenetili šahisti iz Makedonije, ki so imeli najmočnejšega igralca v mojstru
Hlevskem. Reprezentanca Makedonije je namreč v prvem kolu nepričakovano premagala reprezentanco Slovenije s 5.5:4.5. V drugem kolu so slovenski šahisti sicer premagali Kosovo s 6:4. in v trejtem Vojvodino z 7.5:2.5, vendar so na koncu kljub temu v skupini zmagali šahisti Makedonije. Vrstni red skupine A: 1 Makedonija 18.5:2. Slovenija 18; 3. Vojvodina 15.4. Kosovo 8.5: Skupina B: L Hrvalska, 18,5: 2. Srbija 16.5; 3. BiH 16: 4. Črna gora 9.
V ponedeljek so bili nato na sporedu finalni dvoboji.
Za 1. mesto — HrvatskarMakedo-nija6:4. za 3. mesto Slovenija — Srbija 4:6; za 5. mesto Vojvodina — Bosna in Hercegovina 5:5: za 7. mesto Črna gora — Kosovo 5:5 Končni vrstni red: I Hrvatska. 2. Makedonija. 3. Srbija. 4. Slovenija. 5. Bosna in Hercegovina, 6. Vojvodina. 7. Kosovo, 8. Črna gora.
Organizator naslednjega turnirja bo Srbija.
Turnir Bratstva in enotnosti, ki je bil posvečen 40-letnici vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti, 40-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in poimenovanju Velenja po tovarišu Titu, je pritegnil veliko ljubiteljev šaha v Šaleški dolini. V petek, drugi dan turnirja je bil medi gosti tudi predsednik
republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič.
Če napeljujete v svoje stanovanje
CENTRALNO OGREVANJI
prodajalno
gorenje
v Titovem Velenju, Celjska 19
NUDIMO VAM:
-	lamelne jeklene radiatorje,
-	izolacijske plašče PURLEN-AL U,
-	kotle za centralno ogrevanje in
-	ventile za radiatorje ARMAL (ročna nastavitev oziroma nastavitev s termostatom)
ROKOMET
NOGOMET
Končan jesenski del prvenstva Nesrečno
izgubili
ar
V soboto so končali jesenski del prvenstva v drugih zveznih rokometnih ligah za ženske in moške. Za igralke Velenja bi skorajda lahko rekli, da so se sprehodile skozi jesenski del prvenstva. Napravile so izjemen podvig, saj so v enajstih jesenskih kolih dosegle kar enajst zmag in so z 22 točkami seveda na vrhu prvenstvene lestvice. V zadnjem kolu, v soboto, so gostovale v Osijeku. kjer so premagale Lokomotivo z rezultatom 25:20. Velenjčanke so že pred začetkom prvenstva veljale kot najmočnejša ekipa, toda to ne zmanjšuje njihovega uspeha. Pri tem se je treba zavedati, da so se ubadale s podobnimi težavami kot nogometni drugoligaš Rudar Rudi rokometni klub so pestile denarne težave, za nameček pa igralke niso imele nili pravih pogojev za treninge niti za od igra v a nje tekem na svojem igrišču. Rdeča dvorana v Titovem Velenju je bila nekajkrat zasedena, zato so bili njihovi treningi moteni, kod .domačinke' pa so morale tekme igrati v Slovenj Gradcu oziroma v Celju. Enako velja za rokometaše Šoštanja. Prav rokometašice so lahko in bi morale bili svetel zgled nogometašem. da je treba včasih potrpeti oziroma, da se tudi v težkih razmerah da uspešno igrati. Letošnji jesenski uspeh rokometašic. ki so z enajstimi zmagami zapored dosegle tudi svojevrsten rekord, terja in nalaga vsem v občini, d-a se vendar le izjasnijo in sprejmejo konkretne rešitve za nadaljnji razvoj tega športa in sploh za celovito razrešitev financiranja tekmovalnega športa v občini. Ob koncu si lahko samo zaželimo, da bodo dekleta enako uspešno nadaljevala spomladanski del prvenstva.
Rokomelaši Šoštanja so kot novinci v ligi po jesenskem delu pristali na sedmem mestu. V enajstih kolih so zbrali deset točk. Za novinca je to vsekakor spodbudna uvrstitev. Hkrati pa je prvenstvo pokazalo, da bi lahko imeli Šoštanjčani ob malo večji sreči in disciplini v igri še kakšno točko več. To mislimo predvsem na njihovo zadnje gostovanje na Reki, ko so imeli zmago že v žepu, na koncu pa niso osvojili nili točke. Nepričakovano so oslali praznih rok ludi v zadnjem jesenskem srečanju, saj jih je ekipa Jadrana iz Kozine v Slovenj Gradcu premagala z rezultatom 27:26 (15:14) Šoštanjčani so v tej tekmi zaslužili neodločen rezultat. Priložnost za to so imeli, vendar so bili v zadnjih minutah premalo zbrani pri strelih na gol in površni pri medsebojnih podajah, tako da so prejeli celo zadetek, ko so imeli igralca več na igrišču. Poleg tega je bil nekaj minut pred koncem po nepotrebnem izključen, za dve minuti Guček, devet sekund pred koncem, ko so imeli še možnost za izenačitev, pa
je Polušek dobil rdeči karton. Kljub veliki, borbenosti potem niso mogli več izenačiti.
No. ne glede na to. pa so kot novinci v ligi lahko zadovoljni, saj podobno kot igralke Velenja tudi rokometaši Šoštanja niso imeli najboljših pogojev za treninge in igranje tekem zaradi zasedenosti Rdeče dvo-
S. V.
KOŠARKA
Dobra igra v prvem polčasu
Igralci šo.štanjske Elektre so v tretjem kolu gostovali v Kranju, kjer so srečanje s Triglavom izgubili z rezultatom 98:82. Gostje so odlično igrali v prvem polčasu, saj so bili vseskozi boljši in prvi del igre zasluženo dobili z rezultatom 45:40. V nadaljevanju pa so popustili in nepričakovano visoko izgubili.
Največ košev za Elektro je dosegel Hliš, in sicer kar 35.
V četrtem kolu v soboto zvečer se bodo igralci Elektre sestali v telovadnici solidarnosti v Šoštanju z Ilirijo. Tekma se ho začela ob 19. uri.
Kegljaški turnir
Sekcija za rekreacijo in šport Dl Titovo Velenje je organizirala kegljaški turnir v počastilev praznika republike. Prizadevni organizatorji želijo, da bi la turnir poslal tradicionalna prireditev. Letos so na tem srečanju sodelovali invalidi iz Ruš in Titovega Velenja ter športniki iz PD Radeče Prireditev je bila v Šoštanju, ker je Jcegljišče v Titovem Velenju stalno v okvari in nihče ne kaže preveč interesa zato. da bi bilo popravljeno, zlasti pa redno vzdrževano. Pravijo celo. da je ceneje če se zgradi novo (?). Rezultati prvega turnirja so naslednji:
Ekipe: 1. Dl Titovo Velenje 3144. 2. PD Radeče 2953 in 3. Dl Ruše 2725.
Posamezniki: 1. Lebar (Radeče) 422.2. 2. Alič(Titovo Velenje)417 in 3. Hribernik (Titovo Velenje) 414.
Za zmagovalno ekipo, kije osvojila lep pokal so uspešno nastopili še: B. Komljenovič 396. F. Komljenovič 396. T. Šehič 374, Golob 372. Družič 370 in Zagorc 405!	ih
V	derbiju zadnjega kola slovenske nogometne lige. kije odločal o naslovu jesenskega prvaka, so nogometaši Šmartnega v Mariboru izgubili srečanje z bivšim drugoligašem z rezultatom 2:1 (0:0). Čeprav so v tem srečanju ostali praznih rok, je vendarle treba reči. da so najtežji jesenski izpit uspešno opravili, saj so se v Ljudskem vrtu predstavili s kvalitetno in borbeno igro ter bili večji del srečanja enakovreden in eelo boljši tekmec. Mariborčani so bili podjetnejši le v prvih dvajsetih minutah igre, ko so po grobi napaki gostujoče obrambe dosegli tudi prvi zadetek, nalo pa so Šmarčani zaigrali kot znajo in le malo je manjkalo, da bi prišlo do velikega presenečenja. S hitrimi nasprotnimi napadi so nekajkrat nevarno ogrozili vrata Mariborčanov, vendar pa so pri zaključnih strelih bili nespretni. Na nasprotni strani pa so pred svojimi vrati zanesljivo zaustavljali najnevarnejšega napadalca Maribora Kremplain njegove soigralce, ki si nikakor niso mogli ustvariti prave priložnosti Rezultat takšnega razmerja moči je bil izenačujoči zadetek, ki ga je z enajstmetrovke dosegel Prašnikar. Sodnik je v 50. minuli dosodil najstrožjo kazen v korist Šmartnega, ko je Prašnikar lepo zaposlil Hrena, tega pa so v kazenskem prostoru zaustavili s prekrškom. Ko je že vse kazalo, da se bo zanimivo srečanje končalo zdelitvijo točk paje sodnik Horvat iz Murske Soboto »poskrbel«, da sta točki le ostali "v Mariboru. Padec Krempla v kazenskem prostoru Maribora je tudi na začudenje mnogih domačinov označil za prekršek in ga kaznoval 7. enajstmetrovko s katere so Mariborčani dosegli drugi zadetek.
Nogometaši Šmartnega so si v zadnjih minutah prizadevali zagotoviti pravičnejši izid, vendar pa sla dve lepi priložnosti splavali po vodi. Kljub porazu je Šmartno po končanem jesenskem delu oslalo na 2. mestu s tremi točkami zaostanka za Mariborom in s točko naskoka pred tretjeuvrščeno Muro.
V	Mariboru so za Šmartno nastopili: Podgoršek. Matko. Bajec. Žalik. Pod-vratnik (Golob), Frangeš, Zvir, Hren, Kopušar. Prašnikar in Nežmah.
K pravemu nogometu vzdušju pa so minulo nedeljo v Ljudskem vrtu izdatno prispevali tudi številni ljubitelji tega športa iz Šmartnega ob Paki ter drugih krajev iz Šaleške in Savinjske doline. Vseh devetdeset minut so glasno bodrili nogometaše Šmartnega in jih ob koncu za prikazano igro nagradili z aplavzom.
■i
Poldrugi mesec že vozi na relaciji Titovo Velenje-—Ljubljana in nazaj sodoben poslovni vlak ali »zelini vlak,« kot se ga je prijelo ime. Vozi vsak delavnik, razen ob sobotah in nedeljah. Železniško gospodarstvo Ljubljana je začelo z uvajanjem zelenih vlakov že leta 1979, raziskava trga paje pokazala, da je potrebno na nekaterih relacijah vpeljati še dodatne poslovne vlake. Ker so bila tudi na celjskem območju, zlasti v velenjski, mozirski, žalski in koroških občinah dolgo časa prisotna prizadevanja za uvedbo tega vlaka Je Železniška transportna organizacija Celje 5. oktobra uvedla »zeleni vlak« na progi Titovo Velenje—Ljubljana in v obratni smeri. Na drugih progah so se zeleni vlaki že zelo uveljavili, saj se povsod zavedajo gospodarske po-' membnosti takšnega prevoza v primerjavi s prevozom z osebnimi avtomobili. Kajti v sedanjih stabilizacijskih prizadevanjih, pa ne le sedaj, ampak tudi v prihodnje, je in bo nujno varčevanje z druž-benimisredstvi in pogonskimi gorivi. Zeleni vlak je namenjen predvsem tistim ljudem, ki se pogosto vozijo v Ljubljano na razne seje ali po drugih poslovnih opravkih.
Vsakogar, ki se odloča za vožnjo s poslovnim vlakom, pa seveda najbolj zanima, kakšne so njegove prednosti. Gotovo je ena od njih cena vozovnice. Ta je bistveno nižja od kilometrine, saj je potrebno za vožnjo z vlakom v Ljubljano odšteti 156 dinarjev, za kilometrino pa mora delovna organizacija plačati 500 dinarjev. Pa tudi strošek za bencin presega ceno vozovnice. Cenejša v tem primeru je resda vožnja z avtobusom, vendar pa so varnost in udobnost zelenega vlaka tisto.
Branko But
Marinka Slatinšek	Rudolf Bisarec	Marija Maveli	Maja Tomkiewicz-Vouk
Jovan Stupar
zaradi česar se je na drugih progah že zelo uveljavil in privabil številne potnike.
Zdi se pa, da se v Šaleški dolini, pa tudi na širšem območju, za katero je bil uveden »zeleni vlak«, še ne obnašamo dovolj stabilizacijsko, saj na vlaku ni (razen redkih izjem) tistih, katerim je namenjen. Verjetno bi enaka ugotovitev veljala za avtobus. To sodimo po tem, da je sedaj vlak skoraj brez potnikov. O tem smo se prepričali tudi sami, ko smo se prejšnji teden z njim odpeljali v Ljubljano. To nezanimanje za vožnjo z vlakom nas je spodbudilo, da smo pot v Ljubljano izkoristili za pogovor z nekaterimi od redkih potnikov ter osebjem vlaka.
Naj omenimo, da sestavljata zeleni vlak dva vagona — eden za kadilce, drugi za nekadilce. Poleg tega ima tudi salon ali delovni prostor za pet oseb, kjer so mogoči razni poslovni pogovori. Na vlaku je kuhinja, prepričali pa smo se tudi. da je strežno osebje zelo prijazno, vlak pa resnično zelo udoben. Za 126 km dolgo pot v Ljubljano pa porabi dve uri.
Skupaj z nami so v Titovem Velenju vstopili na vlak le še trije potniki. Nekaj jih je nato vstopilo še v Šmartnem ob Paki. Žalcu in Celju, vendar vseh ni bilo več kot kakšnih dvajset.
Prisedli smo k Marinki Slatinšek iz Titovega Velenja, ki se je v Ljubljano peljala s hčerko. Zanimalo nasje. zakaj je izbrala zeleni vlak.
»Odkar vozi ta vlak, še nisem imela poti v Ljubljano. Zanj sem se odločila, ker se mi, vožnja z vlakom zdi sploh bolj udobna, s poslovnim vlakom pa še posebno. Je tudi zelo hiter, niti dolgčas, saj je osebje vlaka poskrbelo tudi za dnevno časopisje, poleg tega vr-
pritrdili tem mislim. Ne glede na število potnikov pa za njih delovni dan oziroma teden ni nič krajši. To velja tudi za ostalo osebje, saj morajo zelo zgodaj vstati, domov pa se vrnejo pozno popoldan. Trudijo se. da bi bili do potnikov kar se da ustrežljivi ter jim o-mogočili udobno potovanje. Svojo pozornost izkažejo že ob vstopu na vlak in pred izstopom na posameznih postajah. Sicer paje glavna ste-vardesa Cvetka Hofman o tem. med drugim, dejala:
»Resorno šestnajst ur na dan odsotni z doma. toda ker se med sabo dobro razumemo in ker delo z veseljem opravljamo. le ni tako hudo.«
Ob takšnem pogovoru nam je vožnja hitro minila. Naenkrat smo prispeli v Ljubljano. Tudi domov smo se vračali z zelenim vlakom, potnikov je bilo nekaj več kot zjutraj, vendar še vedno premalo. Spe^smo prisedli k nekaterim.
Marija Maveli je bila že zjutraj na vlaku, vstopila je v Žalcu in tudi vračala se je z njim: »Z vlakom se nisem že zelo dolgo vozila, kakšnih dvajset let. Danes sem morala na .sejo zbora združenega dela republiške skupščine in sem se tako po dolgem času spet odločila za vožnjo z vlakom. Navdušena sem. Vozni red je zelo ugoden, zato bom tudi v prihodnje potovala z njim. Vso pot sem prebirala gradivo za skupščino, kar v avtobusu, zlasti pa v osebnem avtomobilu ne bi mogla. Tu imaš pred sabo mizico. Skratka, tako je kot bi bila v pisarni. Pravzaraai tega prihraniš tudi na času in še na malico ti kasneje ni treba iti. saj si po-strežen že na vlaku. Ob vsem tem me čudi. da se tako malo delegatov odloča za vožnjo z njim.«
Tudi Maja Tomkiewicz-
Vouk iz Šoštanja je med vožnjo vneto prebirala neko gradivo. »V Ljubljano šem prišla z avtobusom. Ker rednega-avtobusa za Šoštanj ob 14. uri nisem ujela, sem se odločila za potovanje z zelenim vlakom. Vožnja z vlakom je bolj udobna in manj utrudljiva kot z drugim prevoznim sredstvom, le vozovnica se mi zdi malo draga v primerjavi z avtobusom. Je pa na vlaku precej topleje kot na avtobusu. Škoda je le, da ne ustavi tudi v Šoštanju.«
Proti koncu vožnje smo zapisali še mnenje Jovana Stu-parja, iz Šmartnega ob Paki. »Najraje se vozim z avtobusom. zeleni vlak se mi zdi namreč precej drag. Danes sem imel predavanje v Ljubljani in to že zgodaj zjutraj, zato bi prišel z vlakom prepozno. Nazaj pa se peljem z vlakom, ker sem končal ob štirinajsti uri in bom s tem hitreje doma, Nedvomno pa so na vlaku tudi določene prednosti. Tu mislim predvsem na udobno vožnjo in na točen odhod in prihod vlaka.«
Ob koncu naj zapišemo, da z našim zapisom nočemo delati reklame zelenemu vlaku. Toda zdi se, da se moramo ob stabilizacijskih prizadevanjih vendarle odreči dragim vožnjam posameznikov z osebnimi avtomobili, na razne sestanke in poslovne poti v Ljubljano, če odgovarja vozni red javnega prevoznega sredstva in tako prispevati delež k zmanjševanju porabe nafte. Ne smemo namreč pozabiti, daje pobudo za uvedbo zelenega, vlaka dalo prav gospodarstvo. kjer bi morali biti sedaj manj širokogrudni pri izdajanju potnih nalogov oziroma plačevanju kilometrine in vztrajati pri prevozu s tistim sredstvom, kije cenejše.
S. Vovk B. Zakošek
tijo prijetno glasbo, v ceni karte sta vračunana tudi sendvič in napitek. Vožnja je prijetnejša tudi zat6, ker ni tolikšne gneče kot na avtobusih. kjer sem morala stati tudi skoraj že na eni nogi. Tu pa imaš zagotovljen sedež in moram reči. da je zeleni vlak upravičil moje pričakovanje.«
Branko But je na vlak vstopil v Celju; to je tudi zadnja postaja, na kateri vlak do Ljubljane še stoji: »Redno se vozim z zelenim vlakom v Ljubljano po poslovnih opravkih. Vožnja z njim je zelo prijetna, čas do Ljubljane pa lahko izkoristim tudi za prebiranje gradiva za seje. Danes, na primer, grem na sejo zbora združenega dela republiške skupščine. Dokler ni bilo zelenih vlakov, sem se
leni vlak. ampak le za avtobus. Seveda to ni v redu. saj je gospodarstvo dalo pobudo za uvedbo zelenih vlakov, zlasti zaradi varčevanja z bencinom.«
Zdelo se nam je tudi zanimivo. kaj o tako majhnem številu potnikov meni osebje vlaka. V salonu smo k pogovoru pritegnili vodjo vlaka Rudolfa Bisareca, ter stevar-desi in natakarja.
»Nismo pričakovali tako slabega odziva.
Vlak je bil zadovoljivo zaseden le prve dni. verjetno zaradi sejma elektronike v Ljubljani. Sedaj ima poprečno do 20 do 25 potnikov. Najmanj seje doslej peljalo z vlakom pet (!) potnikov, največ pa 72. Vlak bi moral biti 70-odstotno zaseden, da bi
yozil v Ljubljano z avtobusi, vendar je vožnja z vlakom veliko boli prijetna. Ne razumem. dirje na vlaku, ki vozi iz Titovega Velenja, tako malo potnikov. Morda je temu krivo dejstvo, da skozi Celje pripeljejo skoraj v istem času kar trije »zeleni vlaki« in da je ta zadnji. Morda se v marsikateri delovni organizaciji še ne morejo odpovedati vožnji z osebnimi avtomobili. Slišal sem tudi. da ponekod ne priznavajo stroškov za ze-
bila vožnja donosna. Naša delovna organizacija se trudi, da bi pritegnila čimveč potnikov. Poskrbeli smo za ustrezno propagando, pa' vendarle še ni željenega odziva. Nekateri tudi menijo, daje vozovnica predraga, da se za enega, dva še splača. Za tri pa ne več. Toda mi nudimo določene ugodnosti, pa tudi vožnja je varnejša kot z osebnim avtomobilom«, je povedal vodja vlaka.
Stevardesi in natakar so
Stevardesi in natakar
Uresničene sanje
V hitro razvijajočem mestu Titovem Velenju, sta se pred nekaj leti naselila tudi Jožica in Milutin Bulajič. Tukaj sta našla vse, o čemer sta kot študenta sanjala. Tukaj sta si ustvarila družino, imata še si ter štiri in pol let stara sinova, ki sla jima po napornem delu v veliko veselje. Imata tudi dobri službi, kjer sta prav tako že dokazala svojo uspeš no si.
Oba sja študirala v Zagrebu. Jožica farmacijo. Milutin gradbeništvo. Po diplomi si je Jožica poiskala zaposlitev v mozirski lekarni. Po tej poti je prišel v Titovo Velenje tudi Milutin. Diplomsko nalogo je opravil s področja, zanimivega za gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje, kjer seje po diplomi tudi zaposlil. To je bito leta 1975. Njegova prva zaposlitev je bila v tozdu industrija, sedanjem tozdu Vemont, katerega vodja je. Najprej je delal na montaži, ves čas pa sije tudi intenzivno prizadeval, da bi dosegel Vegrad na tem pod-
ročju kur največje uspehe. /In dusirializac ija gradben i-štva je vse pomembnejša. Prav zaradi lena smo posvečali v Vegradu temu vprašanju v preteklih letih resnično veliko pozornosti. Našo pravilno usmeritev potrjujejo številni uspehi, ki smo jih dosegli v zadnjem času na področju vse Jugoslavije. Seveda pa je potrebno poudarili, da bo tudi v prihodnje potrebno posvetili razvoju tega področju resnično vso skrb."
Družinsko življenje sla Jožica in Milutin pričela v Velenju. kjer sla dobila majhno garsonjero, poročila pa sla se v Milutinovem rojstnem kraju.
■'Črnogorci so dobri tantie« pravi Jožica. »Milutin me je sicer opozarjal, da bo težko živeli z njim, vendar pa mi danes ni čisto nič žal, da mu nisem verjela,« je napol v šali napo! zares pristavila Jožica.
Po dveh letih zakona, ko slu dobila ustrezno stanovanje, se
jima je rodil prvi sjtn. leto in pol kasneje pa še drugi. >>To so bili za naju težki, pa vseeno lepi časi. Oba sva imela zahtevni službi. Pogosto je bilo potrebna po opravljenem delu na sestanke. v našem mestu pa nisva imela znancev, ki bi nam ob vsakem času popazili na otroke. Imela sva sicer skrbno varuhinjo. ki je bila pripravljena pogosto pomagali. Stanovala pa je čisto v drugem koncu Velenja, zalo so bile s prenašanjem otrok kar velike težave." se spominja Jožica in doda. da je sedaj to mimo.
Otroka sui že toliko odrasla, da prihajala sunm iz vrtca, ki ga imajo v neposredni bližini. Se vedno pa morata čas. ko je treba na sestanke, skrbno načrtovali. saj otrok ne moreta puščala samih. Prav zaradi lega oba že z nestrpnostjo pričakujeta. kdaj se bo Jožicina sestra, ki gradi hišo v Titovem Velenju, preselila r ta kraj.
Jožica je namreč v zadnjem času prav .tako prevzela po-
»Le redno smo skupaj doma. zato pa se takrat tem bolj posvečamo drug drugemu,« pravijo Bulajičevi.
membno delovno dolžnost, vodi velenjsko lekarno, ki ji vzame tudi veliko prostega
časa.
Drugače pa je Bulajičeva družina v Titovem Velenju srečna. Zakonca pravila, dasta zelo veliko zaposlena, da sta pogosto z doma. V šali Jožica
doda. da se tako niii prepirali nimata časa. Ko so skupaj, morajo čas drugače izkoristiti, dodaja. Otroka zahtevata tudi veliko časa zase in v proslem času se jima želita kar najbolj posvetiti. Spasoje in Nikolasta zvedava fantiča, v letih, ko želita kar največ izvedeli in prav
nič nočeta razumeli, da sla njuna starša pogosto utrujena, ko se vrneta z dela. Sicer pa pravita tako Jožica kot Milutin. da ju otroka po delu razvedrila in se jima resnično z veseljem posvetila.
M. Zakošek
Miloš Bašič
Titovo Velenje drugi dom
Miloš Bašič se je rodil v Gornji Garevci (občina Koza-rac) v SR Bosna in Hercegovina. Ker je že v svoji zgodnji mladosti ostal brez staršev, padla sta mu med vojno, je bila njegova mladost vse prej kot lahka. Približno pred štiriindvajsetimi leti seje še z nekaterimi vrstniki — sirotami podal na pot v Slovenijo, točneje povedano, v Titovo Velenje. Kot mnogi drugi si je poiskal zaposlitev in jo dobil na rudniku. Delo v jami je bilo sprva zelo težko, saj so zaradi tega nekateri kaj kmalu zapustili rudnik. Tudi sam je večkrat pomislil na to. da bi prenehal ž delom. Toda trmasto je vztrajal in ostal.
Danes Milošu ni žal. da je vztrajal, saj je delo vzljubil in ga z veseljem opravlja. Še vedno pa se rad spomni na čas, ko je kot osemnajstletni mladenič prvič prišel v Titovo Velenje.
»Res je bilo v začetku zelo težko, kar je razumljivo, če se človek naenkrat znajde v povsem novem okolju. Nikogar nisem poznal in prav vse mi je bilo tuje. Toda vztrajal sem in si kar naprej govoril: »saj bo nekoč bolje.« Spoznaval sem nove ljudi, med njimi pridobival prijatelje, s katerimi se še danes družim. Nekatere od njih sem celo povabil v svoj rojstni kraj
Tudi delo v jami je bilo sprva zelo naporno, kajti v tistih časih
ni bilo tako mehanizirano, kot je danes. Nič bolje ni bilo s pogoji dela, saj so bili izredno težki. Dobro se še spominjam, da sem imel v začetku težave tudi zaradi jezika, vendar sem se ga kaj kmalu privadil.
Po petnajstih letih dela na rudniku sem dobil stanovanje, katerega sem se zelo razveselil. Ker sem se naveličal samotarskega življenja sem se pred dobrimi petimi leti tudi poročil.
Ženo Perso sem spoznal v svojem rojstnem kraju in jo pripeljal v Titovo Velenje. Tudi njej je mesto izredno všeč. saj je postalo za naju drugi dom. Pred nekaj manj kot štirimi leti se nama je rodila hčerka Jadranka, ki nama pomeni srečo in ljubezen v družini.
Posebnih »konjičkov« nimam, zato pa svoj prosti čas izkoristim s hčerko za krajše izlete, si ogledam nogometno tekmo ali, pa obi.ščem katerega od prijateljev. V času dopusta pa vsi skupaj odpotujemo za nekaj časa v rojstni kraj Gornji Garevci, kjer smo pred • leti pričeli z gradnjo svoje hiše.«
Miloš Bašič se je v Titovem Velenju dobro znašel, prav tako tudi žena Persa. ki nas je ob našem obisku nadvse gostoljubno sprejela. Ne bo odveč, če zapišemo, da je to družina srečnih ljudi, ki je brez pretiravanja. našla v Titovem Velenju svoj drugi dom.
Bogdan Mugerle
Čaka Nuhi
Marsikaterega delavca iz bratskih republik je v našo občino pripeljala želja po boljšem zaslužku. Predvsem delo v rudniku je nudilo tistim. ki so bili pripravljeni pošteno zavihati rokave, več kot bi zaslužili drugje.
Tudi Čaka Nuhi je i/, svojega rodnega kraja Kačaniške Klisure odšel zaradi boljšega zaslužka. Odločitev prav gotovo ni bila lahka, saj sije tam že ustvaril družino, tam je bilo njegovo otroštvo, prijatelji, sorodstvo.
»Delal sem kot uslužbenec v občinski upravi«, pripoveduje. Čeprav sem imel med sodelavci skoraj najvišje dohodke. je bilo to vendarle mnogo manj. kot so zaslužili rudarji v Titovem Velenju.«
Ker je želel sebi in svoji družini omogočiti boljše življenje je dotedanje uradniško delovno mesto leta 1972 zamenjal za delovno mesto rudarja.
Prve mesece mu je bilo v novem okolju zelo težko. Moral seje navzeli novih navad. sprejeti novo obnašanje, spoznati nove prijatelje, predvsem pa je moral trdo poprijeti, da je nevajen fizičnega dela lahko dosegal dobre .rezultate. Paseje kmalu vživel
v novo okolje. V jami je prva leta delal na čelu. zaradi težav / želodcem, hrbtenico in zaradi revmatizma pa je sedaj zaposlen v pripravi.
»Vsa leta živim v samskem domu in moram reči. daje tu kar prijetno. Seveda bi raje imel svoje stanovanje, saj bi bil tako lahko skupaj z družino. Ne nameravam se namreč vrniti v svoj rodni kraj. Tuje mnogo prijetneje. mnogo lepše in zato sem že davno vložil prošnjo za dodelitev stanovanja. Morda bi ga že lahko dobil, če bi bolj sitnaril.
pa saj vem kakšne so težave in enkrat bo vendarle tudi name prišel vrstni red«.
Sicer pa Čaka Nuhi meni. da je bilo v zadnjih letih za rudarie in druge delavce, ki so prišli v Titovo Velenje, kar precej narejeno. Družbeni standard je bistveno večji kot je bil pred leti. »Karpoglejte,« pravi, »danes imamo dva nova samska domova, sodobno restavracijo in klubske prostore, v katerih lahko smiselno izkoristimo prosti čas. To pa gotovo pripomore tudi k temu. da so naši med-
sebojni odnosi zelo dobri in da se delavci, ki smo v samskih domovih zbrani iz različnih krajev naše domovine, počutimo kot ena družina, kot da nas je rodila ista mati. Ni sporov in nesoglasij. Edina res"ha težava je v tem. da si mladi fantje, ki težko in trdo delajo, želijo ustvariti nov dom. Toda. dokler niso poročeni. nimajo možnosti dobiti stanovanja, zato marsikdo ne ostane tu.<<
Težave mladih delavcev Čaka N uh i dobro pozna, saj je bil nekaj časa tudi namestnik osnovne organizacije ZK v domu. probleme pa spoznava tudi na osnovi lastnih izkušenj .
To je le nekaj drobcev iz našega kratkega pogovora s Čaka Nuhijem. človekom, ki je delo uslužbenca zamenjal z napornim fizičnim jamskim delom. Če mu ne bi ponaga-jalo zdravje, bi seveda še več zaslužil, toda kljub temu je zadovoljen z dohodkom. Vsak mesec pošlje domov približno deset tisoč dinarjev, njemu pa potem ostane za življenje tukaj približno sedem tisoč dinarjev. Njegova edina neuresničena želja je stanovanje. Prepričani smo. da mu jo bodo izpolnili.
Titovo Velenje
Jugoslavija v malem
Ljube Korkovski
elim postati šofer
Oskar Fučik
Pogrešam več
Marijgin Tomo Bahun
„V Titovem Velenju smo našli novi dom.1
»Mnogo prijateljic, ki jih popeljem v rodni Varaždin, mi po ogledu tega zares lepega mesta, pravi, da ga na mojem mestu ne bi zamenjalo za Titovo Velenje. Varaždin je res lep, vendar pa meni osebno pomeni mnogo več Titovo Velenje, kjer živimo sicer šele šest let, pa vendar lahko s prepričanjem zagotavljam, da se od tu ne bomo selili,« je pripovedovala Marija Bahun, ki je zaposlena kot trgovka v samopostrežni trgovini Ljubljanske Name.
Tako Marija kot Tomo sta preživljala otroška leta v Varaždinu oziroma njegovi okolici. Tomo, ki izhaja iz revne kmečke družine, doma ni imel možnosti šolanja, zato j^ takoj po končani osnovni šoli odšel v Novo
Gorico, kjer se je izučil za zidarja. Tako je delal tam, dokler ni odšel na odsluženje vojaškega roka. Takrat pa je začel razmišljati, da si ni izbral poklica, v katerem bi našel zadovoljstvo. Vse bolj ga je privlačevalo delo miličnika, zato je takoj ob prihodu domov vložil prošnjo za sprejem v miličniške vrste. Prošnjo so mu ugodno razrešili in ga takoj napotili v šolo v Ljubljano. Po uspešnem končanem šolanju je dobil službo v oddelku Postaje milice na Goriških Br-dih. V času tamkajšnjega službovanja seje tudi poročil z Marijo in kmalu se jima je rodila hčerka Estera.
V Goriških Brdih so bili
sicer srečni, vendar pa žena tam ni uspela dobiti zaposlitve, zato so pričeli razmi-
šljati o preselitvi. Kmalu za tem je Tomo zasledil oglas Postaje milice Velenje za prosto delo miličnika, na voljo pa je bilo tudi ustrezno stanovanje. Tako so se preselili v Titovo Velenje, kjer je kaj hitro našla zaposlitev tudi Marija.
»V Titovo Velenje sva prišla po naključju,« pravita Bahunova.» Srečna sva, da se je tako zgodilo. V tem mestu sva našla resnično pravi dom. Spoznala sva številne prijatelje, s katerimi preživljava prosti čas. Imava dobro delo in resnično se nimava nad čim pritoževati.«
Na novem delovnem mestu se je Tomo Bahun srečal z nekoliko drugačnim delom. Predvsem ima tukaj opraviti z ljudmi, ki so prišli v naš kraj
iz vseh koncev naše domovi- pravi, da to miličnikom ne ni bistveno večje kot v drugih
ne in imajo tako različne ži- povzroča prevelikih težav, sai krajih.
vljenjske navade. Vendar pa tudi število kaznivih dejanj	M. Z.
družabnosti'
Marija in Tomo Bahun s hčerko Estero
premajhne odločnosti. Tako pa je prišel in kot mnogi pred in za njim tudi ostal.
Oskar Fučik seje rodil 1949 leta v Novem Sadu. Tu je končal osnovno šolo ter preživljal dijaška leta. Kot štipendist Gorenjaje končal šolo za oblikovanje, se kasneje želel vpisati na akademijo za arhitekturo v Beogradu, a nazadnje prišel v Titovo Velenje. Tu se je zaposlil v Gorenju v oddelku za oblikovanje, kjer je še danes.
»Titovo Velenje je bilo takrat, ko sem priše, precej manjše kot sedaj. In čeprav je bilo za mladino mnogo bolj poskrbljeno, je bil življenjski utrip mesta seveda skromnejši kot v Novem Sadu. Prav to razliko sem najbolj občutil.«
To pa vendarle ni bila takšna ovira, da bi si želel drugam. S poroko so odpadli morda še zadnji pomisleki. Sedaj se Oskar počuti že kot pravi domačin. Živi in diha s problemi mesta in okolja v katerem dela. predvsem pa ga ne muči več domotožje. Tuje sedaj njegov novi dom.
»Lepo je Titovo Velenje«, pravi. »Urbanistično prijetno zasnovano, polno zelenja in zadovoljnih ljudi. Le družabnosti ni tiste prave, takšne kot jo poznamo v naših krajih in gostilne so iz dneva v dan slabše. To me najbrž še najbolj moti. Da pravzaprav ni kam pod večer, da nimaš kam s prijatelji. Nekoč je hotel Paka le nekaj pomenil za širšo okolico, danes pa je čisto spremenil svoj namen. In tako večina, ki išče miren, prijeten kotiček ob dobri hrani in glasbi odhaja drugam, v druge občine'.«
In kako Oskar Fučik preživlja preostali prosti čas? Predvsem rad lovi ribe, igra nogomet in nadvse rad smuča. Toda šele odkar je v Sloveniji, saj prej ni imel možnosti za to. »V Vojvodini je najvišji hrib, če stopiš na sosedovo tikvo,« je z nasmeškom dejal.
Trenutno pa Oskar živi predvsem v pričakovanju srečnega dogodka, saj se bo njegova družina prav kmalu povečala in tako so tudi druge skrbi in misli bolj odrinjene.
Ko je kot devetnajstleten prijateljev. Kljub mladostni fant leta 1968 Oskar Fučik zvedavosti, želji po spre-prišel v Titovo Velenje, ga je membah. mu ni bilo lahko.
Otroštvo je Ljube Korkovski preživljal v majhni vasi v bližini Prilepa v Makedoniji. Tako kot njegovi starši, je tudi on nameraval gojiti tobak, žal pa je bilo njegovo posestvo premajhno. da bi bil lahko uspešen. Trudil se je, pa vendar ni imel od pridelka nobenega dobička. Ustvaril si je družino. katera pa je živela v velikem.pomanjkanju. Znašel seje v težkem položaju, iz katerega ni in ni našel izhoda. Odšel je v .svet in tako prišel v velenjsko občino. Zaposlil se je v šoštanjski Lesni, kjer je našel skromen zaslužek, s katerim je preživljal družino, ki je živela v izredno težkih pogojih. V Makedoniji so živeli v težkih razmerah. Ko mu je umrl trimesečni sin, mu je kolektiv Lesne skušal pomagati. Dodelili so mu stanovanje v Šoštanju, kamor je lahko pripeljal svojo družino. »Tudi to stanovanje ni dobro«, je pripovedoval Lju-be.» saj je pritlično in vlažno. Tudi tukaj sta moja otroka nenehno bolna. Vendar pa imam dobro zdravniško pomoč. »Ker sta bila šest in tri leten otrok Korkovskega stalno bolna, poleg tega pa jim tudi ni uspelo dobiti ustreznega varstva za otroke vse do letošnjega septembra, se tako njegova žena ni mogla zaposliti. Zaposlila se ie šele ta mesec v obratu Lesne v Šoštanju, kjer pa se ji ne obeta posebno visok zaslužek, saj opravlja nekvalificirana dela. »Bolje pa vseeno bo,« pravi Ljube. Doslej so živeli z njegovo plačo, ki znaša okoli 7.500 dinarjev. Za otroka so dobili še 2.000 dinarjev otroških dodatkov.
to pa so bili tudi vsi dohodki družine Ljubeta Korkovskega.
»Zavedam se, da stanovanje. v katerem živimo v Šoštanju, ni primerno za moja dva majhna otroka,«, pripoveduje Ljube, »pa vendar se v Vegradu nisem upal prositi za boljše stanovanje, saj bi moral zanj tudi več plačevati. Moji dohodki pa so bili tako skromni, da komaj zmoremo plačevati na-
jemnino tega stanovanja. Prav zaradi tega sem se tudi odločil, da si pridobim kvalifikacijo. Vpisal sem se v šofersko šolo. ki jo obiskujem trikrat na teden. To mi vzame veliko časa, pa vendar bom storil vse. da bom šolo končal, saj bom le tako lahko zagotovil sebi in družini boljše pogoje za življenje. V delovni organizaciji pa za to šolo nisem naletel na pravo razumevanje in si šolanje sam plačujem.«
Ljube Korkovski z življenjem. ki ga preživlja s svojo družino, ne more biti zado: voljen, saj njegovi življenjski pogoji ne ustrezajo niti minimalnim standardom. Pa vseeno živi v upanju, dase bo to spremenilo. Prepričan je, da bo bolje, zlasti sedaj, ko se je zaposlila tudi žena in še bolj. ko bo opravil kvalifikacijo za poklicnega šoferja. Sedaj dela kot nekvalificiran delavec v tozdu Vemont Vegrad Velenje.
M. Zakošek
prav gotovo pošteno mučilo domotožje. Bil je daleč od prostrane Vojvodine, od rodnega Novega Sada. staršev in
Vendar odločitev je bila dokončna in pot nazaj bi bila takrat (tako sije najbrž moral misliti) morda le znamenje
Mi pa nismo se uklonili (1)
Pot in vrnitev iz Mauthausna
Naj mi bralci teh vrstic oprostijo, da ti dogodki niso napisani v pisateljskem stilu oziroma v stilu nekoga, ki mu pravimo, da je človek od peresa.
Naj povem, da sem dočaka! pokojnino kot rudar, navajen krampa in lopate, zelo tvalo pa peresa. Vse je napisano po spominu, ki pa seveda po 40 letih obledi oziroma se mnogo reči sploh pozabi. Morda v mojem opisovanju dogodkov o življenju v tem taborišču, kakšen datum ni točen. Naj mi moji tovariši, ki so bili z menoj in vse to doživeli, oprostijo.
To je samo majhen prispevek k obujanju spominov na tiste strašne dni, o katerih bi vešč pisec lahko napisal obsežen roman.
Ne smemo dovoliti, da naše trpljenje, kot tudi trpljenje ostalih tovarišev iz številnih koncentracijskih taborišč zaide v pozabo. Posebno važno je za generacije, ki bodo uživate plodove naše revolucije, da se bodo spomnile, da nam svoboda ni bila podarjena in prinesena na krožniku. Z objavo raznih prispevkov na tiste težke dni ne smemo pozabiti tudi tistih tovarišev, ki niso dočakali svobode in so bili žrtev nenasitnega krematorija ali so padli kot talci oziroma borci.
Vsi takšni prispevki, ki bodo še napisani, naj bodo naši generaciji kot grenak spor.iin, našim zanamcem pa v opomin.
Franc Pistotnik
8. avgust 1941 smo prebivalci samskega stanovanja v Toplicah pri Zagorju preživeli v negotovosti, kaj bo prinesel naslednji dan.
Ze v prvih dneh okupacije so fašisti aretirali in izseljevali napredne Slovence tudi v Zasavju in Zagorski dolini. Najbolj vneti privrženci okupatorja so kmalu pokazali pravo lice. Med temi nemškimi simpatizerji je bilo dosti povratnikov iz Nemčije, ki so se vrnili domov v Jugoslavijo. Kdo so bili, ni bilo težko spoznati, kajti med sabo so govorili samo nemško.
V	pogovoru z njimi in ostalimi, katerim so nemške obljube preveč stopile v glavo, je bilo treba biti zato zelo previden. Zaradi njihove privrženosti okupatorju je bilo vedno nevarno, da te na ta ali oni način sprovocirajo in te tako ,,privedejo" na črno listo.
V	samskem stanovanju v Toplicah pri Zagorju, kjer sem tedaj stanoval, ni bila potrebna tolikšna previdnost. Med nami je bil starejši mož, ki je tudi bival v Nemčiji, toda tega smo poznali, ker je bil tako naiven, da je svoje simpatije do tretjega rajha kazal preveč odkrito. Zato smo vedeli, da se ga moramo izogibati in se ne smemo spuščati z njim v pogovor. Vsi ostali pa smo se med seboj poznali in tega nezaupanja med nami ni bilo.
Kot je bila navada, smo tudi ta dan delali v treh izmenah. Večinoma smo bili sami jamski delavci iz obrata Kotredež. Jaz sem tistega dne delal v drugi izmeni kot signalist na drugem horizontu obrata Kotredež.
Ko sem se vrnil z dela, okrog enajste ure ponoči z ostalimi tovariši iste izmene, sem se napotil k počitku. Še na misel mi ni prišlo, kaj bo prinesel naslednji dan. Po dobrih treh urah spanja nas je prebudilo pokanje 50 met-
rov stran od našega stanovanja. To nas je kljub utrujenosti vrglo pokonci. Posebno za nas mlajše je bilo to prvo močnejše streljanje iz strelnega orožja, katerega smo sploh kdaj slišali.
Streljanje je trajalo približno eno uro, vmes pa so se slišala nemška in slovenska povelja, nato pa je vse utihnilo. Takoj smo vedeli, da so partizani napadli policijsko postajo, ki je bila v prostorih stare jugoslovanske žandarmerije. Vsi smo si na tihem želeli, da so vendarle ubili nekaj zelencev. Kakšnega posebnega komentarja po napadu ni bilo. Vsi smo živeli v neki negotovosti, zaposleni vsak s svojimi mislimi, dokler nismo zopet zaspali.
Naslednjega dne, to je 9. avgusta je bila ob 8. uri v stanovanju policija, Tovariši, ki so po vrnitvi iz nočne izmene komaj zaspali, so morali nemudoma vstati. Sledila je temeljita hišna preiskava. Premetali so vsak kos pohištva in postelje. Pri tej preiskavi so pri nekem tovarišu našli v omari prazno ,čavro' od puškinega naboja, katero je od nekoga do-bij, da si bo dal narediti vžigalnik, zato so njega prvega aretirali.
Pri tem sem pomislil, kaj bi bilo, če bi pri meni našli puškin bajonet, ki sem ga dobil od nekega vojaka ob kapitulaciji stare jugoslovanske vojske. Na mojo srečo pa sem ga teden pred hišno preiskavo skril v bližnje grmovje. Ker je moje delo v jami zahtevalo izmenjavo na delovnem mestu, sem moral biti ob pol dveh popoldne že na svojem delovišču.
Pri uvozu svoje druge izmene, takoj pri prvih skupinah prihajajočih rudarjev sem zvedel, da nihče od stanovalcev samskega stanovanja druge izmene ne sme v jamo. Tedaj je tudi mene začelo skrbeti. Kmalu po drugi uri je
zazvonil telefon. Nisem se zmotil, tudi mene so klicali v prizivnico.
Kaj naj sedaj storim, ali naj grem ven in se javim, kot mi je bilo naročeno, ali naj jo po lesnem nadkopu popiham na dan in se skrijem. Ta druga varianta se mi je zdela preveč tvegana. Kaj če imajo tudi stranske izhode iz jame zastražene? S tem bi sebi in ostalim položaj še poslabšal. Slutil pa sem, da se stvar v nobenem primeru ne bo dobro končala. Vzel sem jamsko svetilko in se odpeljal. V glavi mi je rojilo tisoč misli in ugibanj. Ali bo sedaj sledilo zasliševanje?
Ali nas bodo zaprli?
Vse mogoče mi je rojilo po glavi, kajti do sedaj se še noben aretiranec ni vrnil.
Pred poslopjem obrata oziroma pred vhodom v prizivnico je že stala dolga vrsta mojih soto-variš^v iz prve in druge izmene. Prvi so bili oblečeni in skopani, drugi v umazanih jamskih oblekah.
Takoj sem se moral postaviti v vrsto k petintridesetim tovarišem, kajti čakali so samo še mene. Bil sem šestintrideseti. Po odvzemu jamskih svetilk smo močno zastraženi krenili v bližnjo osnovno šolo Toplice-. Zaprli so nas v prazen razred. V tem razredu sem pred leti sedel kot učenec osnovne šole. Takrat sem vedel, da bom po končanem pouku odšel domov, a kaj bo sledilo, nisem vedel.
Stražili so nas trije policaji. Med sabo se nismo smeli pogovarjati. Dovolili" so nam samo, da tisti iz druge izmene, pojemo svoje malice. Po približno triurnem zaporu so nas odgnali pred šolo. Tam nas je že čakalo približno dvajset tovarišev, v glavnem nočnih čuvajev, ki niso bili sposobni za jamsko delo ter nekaj tovarišev iz separacije! Te so aretirali že zjutraj. Stlačili so nas v kot med dvema stenama in stopnicami.
Nehote so mi misli ušle nekaj let nazaj, ko smo se kot osnovnošolci podili po teh stopnicah in uganjali razne norčije. Sedaj pa sem videl pred seboj policijo z naperjenimi puškami in brzostrelkami. Po nekajminutnem čakanju se je postavil pred nas nemški oficir s tolmačem Baher-jem. Slednji je bil v stari Jugoslaviji orožnik, ki se je takoj po okupaciji preoblekel v zeleno uniformo.
Prek tolmača je oficir zahteval naj povemo, kdo je bil pri napadu prisoten in kdo je streljal. Zagrozil nam je, da imamo le 10 minut časa, nato, da nas bodo postrelili.
(Se nadaljuje)
Urbanizacija izpodriva kmečko kulturo
Še pred desetimi dnevi je stal na bregu pod gradom Gorica ponosen orjak, lesen kozolec, kakršnega je le malokje najti. Ogromen, lep in osamljen je dočakal svoj konec. Zadnji lastnik, Zavod za urbanizem Velenje, ga je moral umakniti z zazidalnega področja. Ta kozolec pa je v nadzoru spomeniškega varstva^zato ga bodo prestavili v Plešivec k Viktorju Zevartu-
Janu. V treh dneh so kozolec razstavili in elemente odpeljali v Plešivec, kjer ga bodo ponovno sestavili že prihodnjo pomlad. Upamo, da bo_ dobro služil svojemu novemu gospodarju. Žal pa je tako odšel iz Titovega Velenja še eden pomnik prednikov, domačinov in obdelovalcev zemlje.
Jože Miklavc
Jezikovno razsodišče (46)
Bleščeč prospekt jezikovne malomarnosti
»Pošiljam vam katalog Smučanje 80/81. ki ga je izdala turistična agencija Kvarner Express — Turizem na Reki. Slovenščina je v njem zelo pomanjkljiva.«
Katalog je tiskan na dobrem papirju in prodaja zelo podrobne podatke za vse večje smučarske kraje in prireditve v sezoni 1980/81 (Schladming, Monte Bondone. Piancavallo. Madonna di Campiglio ....). Kot pooblaščeni agenti ali vsaj razdeljevalci lega kataloga so med drugimi navedeni tudi tile slovenski so-dopisniki: ALPETOUR (Škofja Loka). MAGISTRA-LJUB-LJANSK1 TURIST-ZAVOD (Ljubljana), »TTG« — PODJETJE ZA TURIZEM. TRANSPORT IN GOSTINSTVO (•Ljubljana). SLAVNIK, TURISTIČNA AGENCIJA (Ljubljana). IZLETNIK. TOZD TURISTIČNA AGENCIJA (Celje), TURIST AGENT — AVTOBUSNI PROMET (Maribor), AV-TOPROMET GORICA, TURISTIČNA AGENCIJA (Nova Gorica). SAM - VIATOR (Ljutomer), med podružnicami Kvarner Expressa pa Bled, Portorož in Poreč.
Če že Kvarner Express sam ne zna ali ne more oskrbeti boljšega prevoda v slovenščino, kakor ga je oskrbel, bi
morali vsaj vsi tu našteti poslovni partnerji onemogočiti tak zmazek in tako kulturno in poslovno sramoto, kjer se od prve do zadnje strani vrstijo takile stavki: »Ce se v programu naredijo bistvene spremembe brez upravičenega razloga, organizator bo kupcu v celoti vrnil znesek sprejetega uplačila. če bi on hotel odstopiti od potovanja pred njegovim pričetkom.« — Organizator bo popotnikom nudil usluge predvidene s programom in se bo pobrigal o pravicah ter interesih popotnika. vsklajeno z dobrimi poslovnimi navadami v območju panoge turizma — »Moena. s 40 km. pist in smučarskih steza te z lang-lauf stezo omogoča
smučaijem vseh kategorij prijetno smučanje.«
Upamo, da bodo vse (e in druge turistične agencije vsaj za prihodnje leto med dobre poslovne navade v območju turizma vpeljal tudi spoštovanje slovenščine in svojega ugleda.
Razsodišče vabi vse. ki jim ni vseeno. kako Slovenci govorimo in pišemo. naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov:
Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče. RK SZDI Slovenije, 61000 Ljubljana. Komenskega
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna Skrb!
Titovo Vc'K'11
nepravilen /nak med Foito.Vo in Prešernovo cesto
MARJAN BREGAR
ILIR
25. Voda je pomirju joče šumela. Vriski v daljavi so kdaj pa kdaj oživeli in sledovi kresov so risali po obzorju rdeče vijuge.
Na stezi je Ken uzrl belo postavo ...
Anesta!
Ken!
Stopila je tesno k njeinu. Zadihana, vroča, dišeča.
Zdrknila sta v travo in mile zvezde so ju prekrile____
Pozno, zelo pozno sta se ločila. Anesta je stekla po stezi, se še enkrat ozrla in se stopila z ozadjem. Kot bela vila je utonila v jutranji polmrak.
Ken je dolgo stal na .mestu. Bilje slej) in gluh za vse okrog sebe. Ko bi se same gore podirale — Ken bi tega ne opazil v tej srečni minuti. Kako bi torej videl, da se za njegovim hrbtom premikajo veje. Da neznana postava hiti odtod ...
Ne, lisica je, srna, morda gozdni škrat Taus! bi dejal Ken tudi, ko bi na lastne oči videl nepoklicano pričo njune ljubezni; kajti ni mogel dovoliti, da se ena sama kapljica sreče izgubi, prelije z roba sladke kupe. Stopal je domov počasi in zamaknjeno in pred kovačijo se je še enkrat ozrl nazaj v sij velikega slavja nad Gradiščem, da si za vselej vtisne v spomin to noč ...
Ta hip pa ga je silovit udarec podrl na tla.
Krog njega so stali oboroženi možje. Jutranja zarja seje lovila v njihovo orožje. Ken je zvezan ležal na konjskem hrbtu, oči mu je zalila kri iz rane na tilniku, vrv se je zagrizla v meso in udje so oleseneli...
Konj se je premaknil, ujetnik je tiho zastokal in karavana je krenila vzdolž reke, nazaj h Gradišču.
Rojeval se je siv, utrujen dan.
lssw HMnHI
^ Rudnik lignita Velenje
n. sol. o., Velenje
S
" : -
V: j
IZD REK VELENJE
RUDNIK LIGNITA VELENJE n. sol TITOVO VELENJE
TOZD Jama Preloge TOZD Jama Skale TOZD Priprave TOZD Jama Pesje TOZD Mehanizacija TOZD Transport
TOZD Klasirnice TOZD Jamske granje
TOZD Gradbena dejavnost
TOZD Mizarska dejavnost
TOZD Zunanja dejavnost
Delovna skupnost Zračenje
Delovna skupnost Kopalnica
Delovna skupnost skupnih služb
■
Čestitke delovnih kolektivov za 29. november
Številka 47/48 (609/610)
— 26. novembra 1981
Spoštovani tovariš urednik!
Učenci 1. b razreda že nestrpno pričakujemo, da bomo sprejeti v veliko družino Titovih pionirjev pred rojstnim dnem naše Republike. Veliko že vemo o naši domovini. Napisali smo ti nekaj stavkov o domovini.
Moji stavki o domovini
Moja domovina je poštena in dobra. Je lepa in bogata. Vsak mora ljubiti svojo domovino. Titova Jugoslavija je najlepša.
Romana Pritržnik, 1. b
Domovino smo si osvobodili sami. Ce domovine ne bi bilo, tudi nas tu ne bi bilo. Domovine nobenemu ne damo.
Brigita Kropušek, 1. b
Ponosen sem, da imam topel dom.
Matej Gutman, 1. b
Lepa je ta naša domovina. Titova je in naša. Domovino moramo braniti. Kar je naše, to moramo braniti in ljubiti.
David Oblak, 1. b
Domovina je moj topel dom.
Bojana Kazija, 1. b
Naša domovina Jugoslavija je lepa. Radi jo obiskujejo tudi tujci.
Sandra Fintarič, 1. b
osnovna šola Veljko Vlahovič Titovo Velenje
Zavetje, življenje, svoboda, sonce, mir, prijateljstvo, veselje, bogastvo, toplina, sreča Dežela v kateri ni vojne in nas nihče ne preganja
Kraj, kjer ni sledov sovraštva
Dom, v katerem prebivam
Vse, kar imam
Ulica, v kateri se sprehajam
Težko pričakovano bogastvo
Kos zemlje, kjer smo srečni, svobodni in varni
Srce, ki bo bilo za nas vse življenje
Travniki in gozdovi
Dom, v katerem živimo mi Jugoslovani kot bratje in sestre Svobodno življenje in učenje Dom naših herojev Titova država
Šest republik, združenih v eno družino Najdražje na svetu
Samoupravnost ljudi, ki si sami kujejo svojo prihodnost
Dežela svobodnih ljudi, ki jim nihče ne ukazuje, ki se lahko pogovarjajo v svojem jeziku Bogastvo, za katerega so dali svoje življenje mnogi ljudje
Učenci 5. c razreda osnovne šole Veljko Vlahovič Titovo Velenje
L

Stara mama mi rada pripoveduje o vojnih dneh. Nekega dne mi je pripovedovala takole:
»Bilo je okoli leta 1942. Pri nas so imeli partizani skrit radio. Vsak večer so se v kleti skrivali po trije partizani, ki so tudi poslušali radio.
Nekega dne, kmalu za tem. ko so prišli partizani, so za njimi prišli sovražniki. Iskali so partizane. Sestro so vprašali, če kaj vidimo partizane. Toda sestra jim je zabrusila: »Kaj pa naj delajo partizani pri nas?« Vendar so jih Nemci vseeno iskali. Šli so tudi v klet. Ko so iskali pod stopnicami, nas je vse stisnilo pri srcu. Vendar tudi sedaj niso našli nič. Potem so šli na skedenj. Čez nekaj časa so se jezni vrnili v kuhinjo. Takrat pa neki Nemec zagleda mamin plašč. Že je stegnil roko, da bi ga odnesel, ko se je pogumno spet izkazala sestra. Rekla mu je: »To pa ni partizan. To je samo mamin plašč.« Nemec plašča niti pogledal ni več. Ko so odšli, smo si vsi oddahnili.
Da Boštjan, tako je bilo,« je zaključila svojo pripoved.
Boštjan Pokorny, 5. b celodnevna osnovna šola Veljko Vlahovič v Titovo Velenje
I
ljubljanska banka
Temeljna banka Velenje
LJUBLJANSKA BANKA
Temeljna banka Velenje
Ob rojstnem dnevu republike -29. novembru, iskreno čestitamo vsem delovnim in občanom Velenja in Mozirja!
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
TOZD TOVARNA USNJA
ŠOŠTANJ USTANOVLJENA LETA 1788
Vsem delo vnim ljudem in občanom čestitamo za praznik republike -29. november!
ii 111 n M 1111 mnmiMTTTT
KINO TITOVO VELENJE
Vsem delovnim ljudem in obiskovalcem kina Titovo Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki iskreno čestitamo ob 29. novembru — prazniku republike!
REK PLASTIKA VELENJE TITOVO VELENJE
Ob rojstnem dnevu republike iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem!
titovo velenje
turizem gostinstvo propaganda
PACA
Šaleška 3
s svojimi tozdi
TOZD GOSTINSTVO, Rudarska 1 TOZD Turizem in rekreacija TOZD Ekonomska propaganda DSSS
čestita ob prazniku republike — 29. novembru!
Y<
mladinska knjiga
TOZD Knjigarne in papirnice KNJIGARNATITOVOVELENJE
Delovnim ljudem in občanom Titovega Velenja čestitamo za praznik republike — 29. november!
PROJEKTIVNI BIRO VELENJE
Ob prazniku republike - 29. novembru iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom Velenja!
SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA
VELENJE
čestita vsem delovnim ljudem in občanom
občin Velenje in Mozirje
ob dnevu republike - 29. november!
TOZD ZA PTT PROMET TITOVO VELENJE
Temeljna organizacija združenega dela za PTT promet Titovo Velenje čestita vsem prebivalcem občin Velenje in Mozirje ob prazniku republike!
LESNA INDUSTRIJA
gorenje glin

nazarje
Lesna industrija Gorenje Glin Nazarje čestita
vsem delovnim ljudem in občanom občin Mozirje in Velenje ob 29. novembru prazniku republike in jim želi tudi v prihodnje veliko novih delovnih zmag in pridobitev!
□
velenje
Podjetje za hidrogradnje, gradnjo prometnih objektov in hortikulturo, p. o. Velenje
OB PRIZADEVANJU ZA ČIM BOLJŠIMI DELOVNIMI USPEHI DELAVCI HPH VELENJE ČESTITAJO SVOJIM POSLOVNIM SODELAVCEM, DELAVCEM DELOVNIH ORGANIZACIJ IN OBČANOM OBČINE VELENJE OB 29. NOVEMBRU, PRAZNIKU REPUBLIKE!
Čestitkam delovnim ljudem in občanom občin Velenje in Mozirje ter vsem delovnim ljudem in občanom sirom po domovini za dan republike — 29. november se pridružuje Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje
z uredništvi tednika Naš čas in Radia Titovo Velenje!
Številka 47/48 (609/610) — 26. novembra 1981	Čestitke delovnih kolektivov za 29. november	I\515

gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje
V sedemindvajsetih letih 28,5 milijona izdelkov iz tovarn Gorenje
Titovo Velenje in Gorenje sta rasla samostojno, pa vendar skupno, hitro in smiselno. Vseskozi sta odprtih rok sprejemala vse, ki so bili pripravljeni sodelovati. Zato ni čudno, da sta mesto in-nekdanja obrtna delavnica zrasla v sodobna velikana z izjemnimi pogoji za življenje in ustvarjanje. V 43 temeljnih organizacijah združenega dela, ki tvorijo 13 delovnih organizacij v sozdu Gorenje, združuje delo in sredstva 16.577 delavcev. V lanski sezoni so ustvarili 26,9 milijard dinarjev celo'nega prihodka.
Možnosti 11 proizvodnih delovnih organizacij: Gorenje — Tovarna gospodinjske opreme Titovo Velenje, Gorenje — Fecro Slovenjgradec, Gorenje
—	Muta, Gorenje — Metalplast Ruše, Gorenje — Elrad Gornja Radgona, Gorenje — Varstroj Lendava, Gorenje — Mural Mursko Središče, Gorenje
—	FTU Sombor, Gorenje — Petar Drapšin Kikin-da, Gorenje — Glin Nazarje in Gorenje — Tiki Ljubljana, se dopolnjujejo v 5 programsko-proiz-vodnih celotah, ki predstavljajo diverzificirano
proizvodno celoto. Te celote so aparati in oprema za široko potrošnjo, profesionalna elektronika in računalniki, zelena tehnika, gradbeni elementi iri instalacije ter materiali, elementi, polizdelki in agregati za potrebe industrije.
V okviru Gorenja deluje-tudi posebna delovna organizacija za domačo in zunanjo trgovino. Trgovska organizacija za domačo trgovino ima 15 predstavništev, 33 prodajaln in 79 servisnih središč in izpostav. Z zunanjo trgovino se ukvarja 5 predstavništev, 8 zunanjetrgovinskih podjetij, 5 servisnih središč in 400 pogodbenih servisnih delavnic, ki skupno ustvarijo 124 milijonov dolarjev izvoza. V skladu s sodobnimi koncepti osvajanja svetovnega tržišča je pred tremi leti .pričelo z delom 5 industrijskih podjetij Gorenja na zunanjem tržišču.
Gorenje je danes v samem vrhu jugoslovanskih elektroindustrijskih organizacij združenega dela. Je najpomembnejši proizvajalec aparatov in opreme za široko potrošnjo. Izredno visok je njegov delež v
proizvodnji in prodaji opreme za gospodinjstva, pri barvnih televizorjih, antenah in glasbenih hi-fi napravah. V preteklem letu se je Gorenje pričelo preusmerjati na področja profesionalne elektronike (računalniki in medicinska elektronika), robotike in procesnega upravljanja.
V	27 letih obstoja je Gorenje proizvedlo 28,5 milijonov izdelkov. Dokaz kakovosti je 20,2 milijona izdelkov prodanih na domačem trgu in 8,3 milijona izdelkov, ki so jih prodali na vseh pet kontinentov. Pri tem imajo prednost države s konvertibilno valuto.
V	svojih izvoznih prizadevanjih je Gorenje v lanskem letu izvozilo za 37 milijonov dolarjev več kot je uvozilo. Tako uspešen razvoj si Gorenje zagotavlja z nenehnim posodabljanjem tehnologije, z zelo razvito marketing dejavnostjo in s stalno krepitvijo raziskovalne dejavnosti, ki je prav tako oblikovana kot samostojna delovna organizacija.
®"%:■['- . 'Mfi^M 0A 18S 'v*: Ob rojstnem	dnevu republike - 29. novembru čestitamo
vsem delovi HMIH^k- "^HBRHSBnBral	lim ljudem in občanom širom po Jugoslaviji
e gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje
NAŠI GLAVNI CILJI SO:
1.	Usklajena kvalitetnejša in cenena oskrba, vzdrževanje in upravljanje družbenih stanovanj in poslovnih objektov;
2.	usklajeno programiranje razvoja in gradnje komunalnih objektov in naprav;
3.	večje izkoriščanje izkušenj in vzdrževanja in upravljanja pri snovanju in novogradnji komunalnih objektov in naprav ter družbenih stanovanj in poslovnih prostorov;
4.	usklajena in organizirana ponudba komunalne in stanovanjske oskrbe v svobodni menjavi dela ter enoten sistem obračuna komunalne oskrbe, stanarin in najemnin;
5.	večja, bolj usklajena in organizirana skrb za postopno izenačevanje komunalnega in stanovanjskega standarda uporabnikov;
6.	boljše in učinkovitejše izkoriščanje kadrovskih, organizacijskih, tehničnih in eko-
U včKČL
Delovna organizacija
za komunalno in.stanovanjsko oskrbo
Vekos n. sub. o. Velenje, Koroška 37b
TOZD komunalna oskrba
n. sub. o. 63000 Velenje Koroška 37b telefon: (063) 850630
TOZD toplotna oskrba
n. sub. o. 63000 Velenje Koroška 3a
telefon: (063) 850462. 851411 telegram: Vekos Velenje
TOZD stanovanjska oskrba
n. sub. o. 63000 Velenje Šaleška 19a telefon: (063) 851010
DS skupnih služb
63000 Velenje Koroška 37b telefon: (063) 850630
telegram: Vekos Velenje
nomskih zmogljivosti temeljnih organizacij;
7.	zagotavljanje uspešnejšega in racionalnejšega poslovanja temeljnih organizacij in delovne organizacije v celoti;
8.	usklajeno in dolgoročnejše zagotavljanje pogojev za izboljšanje položaja delavcev v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu od specifičnosti, zahtevnosti in rezultatov dela;
9. oblikovanje takšne organizacije dela, ki bo omogočala smotrnejše in gospodarnejše poslovanje ter nadaljnje razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov v delovni organizaciji in samoupravnih interesnih skupnostih;
10. razvijai ije solidarnosti in vzajemnosti delavcev, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti.
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM, POSEBEJ PA NAŠIM UPORABNIKOM ČESTITAMO ZA 29. NOVEMBER - PRAZNIK NAŠE REPUBLIKE!
GRADIŠ projektira in izvaja vse vrste industrijskih, energetskih in druge objekte doma in v tujini
A
GH/tDlS
GRADIŠ TOZD GRADBENA ENOTA CELJE
»■ ar
Delavci Gradisa čestitajo delovnim ljudem in občanom za praznik republike - 29. november!
\> ums
Delavci VEPLASA
se pridružujejo čestitkam za dan republike!
10 let uspešnega dela
mnama
TRGOVSKO PODJETJE
LJUBLJANA'
VELEBLAGOVNICA TITOVO VELENJE
Kolektiv tozda VELEBLAGOVNICA NAMA TITOVO VELENJE čestita vsem delovnim ljudem in občanom
občine Vefbnje za 29. november -praznik republike!
GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE
GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE
TOZD GOZDARSTVO	TOZD GOZDARSTVO LUČE
™n\»St .«	"K GOZDARSTVO
™?NSP0RJiN	soštanj
r™E delovna skupnost
gornj™	skupn,h sluzb
Ob prazniku republike - 29. novembru iskreno čestitamo delovnim ljudem in občanom občini MOZIRJE in VELENJE!
-—-!_
Čestitke delovnih kolektivov za 29. november
■ > r\
|\£17
SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje DO ESO
Elektrostrojna oprema n. sol. o., Preloge p. Velenje 63320 Velenje
.:...
REK
Elektrostrojna oprema
n. sol. o., Preloge, TITOVO VELENJE
TOZD Strojni obrati
TOZD Elektro obrati
TOZD Vodovodno
toplovodni
obrati
TODZ Krovsko-ključavničarski obrati
•
Delovna skupnost skupnih služb
V jubilejnem letu, ko slavimo 25-letnico ustanovitve in delovanja delovne organizacije delavci
TERMOELEKTRARN ŠOŠTANJ
iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ter vsem delavcem sozda REK Velenje za dan republike-29m november!
REK Elektrostrojna oprema
i. sol. o., Preloge, p. Velenje
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE VELENJE, POSEBEJ PA ŠE POSLOVNIM PARTNERJEM IN ČLANOM DELOVNIH
KOLEKTIVOV SOZDA REK VELENJE, ČESTITAMO OB PRAZNIKU REPUBLIKE - 29 NOVEMBRU!
vegrad
Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo za praznik republike - 29. november!
TOZD GRADNJA VELENJE, TITOVO VELENJE • TOZD GRADNJA LJUBLJANA • TOZD GRADNJA BEOGRAD • TOZD GRADBENIK LJUBNO OB SAVINJI • TOZD VEMONT TITOVO VELENJE • TOZD ZAKLJUČNA DELA TITOVO VELENJE • TOZD KERAMIČARSTVO ŠOŠTANJ • TOZD MEHANIZACIJA TITOVO VELENJE • TOZD S. P. PROJEKTIVNI BIRO TITOVO VELENJE • DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB • INŽENIRING
Za pravilno rešitev nagradne križanke »ELKROJ« Mozirje razpisujemo 10
nagrad:
I. nagrada: 500 din. 2. nagrada: 400 din. 3. nagrada: 300din. 4. nagrada: 200 dm. 5. do 10. nagrada: lOOdin.
Rešitve (izrezane križanke) pošljite do 7. decembra na naslov: Uredništvo Našega časa. Foitova 10. 63320 TITOVO VELENJE, z oznako »Nagradna križanka«
mesto v srbiji,
ob južni morav1
obrambni nasip
otok v otočju 11jamotu
zidarska žlica
skandinav. moško ime
.naziv
slov. germanist jakob)
volovska antilopa
sp. vzkuk na biko. borbah
fr. pokraj. v pore.nju
japon. politik
reka skozi titovo velenje
UUBKOV. MOS. IME
olga vi potnik
dom na becunj-
SCltl
p1etro
mascagni
otta ondina
vel indijski moc1ii
t 4*
f«. mesto i ob rokav. vriltn^i
neotesa-nec, ome-jenec
država v sev. zah. afriki
najvišja
gora
turčije
razl samoglasnika
pevec koren
rekru tacua
rr. pevec
popevk (renato)
doktor
sodnik v gr. podz.
igralec cigoj
opica iz vrst pavijanov
sl jezikoslovec in etnograf (1861—1951)
am. film. igralka (patr1cia)
Široka
mestna ulica
jugosl
narodna
armua
nevarno obolenje
bajesl lidijski kralj
kraj nad ajdovščino
teza em-
balaZe
vrsta mar-mfi-ade
vnetje sluznice
majhno okno
kamnito orodje
am.šahov. velemoj.
misel domislek
nas otok, turist. najboij razvit
kope os-strih blokov na ledeniku
star slovan
dlake nad očesom
aristo-fanova komedija
a.ngl pomorščak (james)
anton aškerc
naravoslovec
maked. kolo
konec molitve
vrsta franc. preprog
bajke o bogovih
domaČe mos. ime
kritika. presoja
am. komik
daruvar
skladat. dvorak
govorica. ljud. glas
sl politik in ideolog (edvard)
izbranec, posvečen e(
BOUSa steza
hrv. knez (9. stol.)
vzdrževanje. p1.a0e
fr. pesnik rom. rodu (tkistan)
gojitev. vzreja
slikarska deščica
igralka mc gravv
pripadnik italov
vrsta športa
jutranji svit
industr.
montažno
podjetje
senčnica. lopa
sosednja
država
(orig.)
arhitekt saarinen
državna BIjvgajna
predpisan red, naftn upravljanja
nekd. celi hokejist
rakla
janko rudolf
žensko ime
tuje žen. ime
danski otok
oricin.
ime
irske
požeta njiva
prob-kov1na
reka na pe-loponezu (evrotas)
lesena posoda
junaška pesnitev
stane potokar
skupek
tekalnih
delov
poljedelec
angl igralec
(edmund)
pisate-
1jica
mihel1c
gl mesto jordanije
tine logar
igralka
bojceva
franc.
tiskovna
agencija
sodelovanje
igralec
Živalski
vrt
reka na
jz zrn
rr. mesto.
ob mincrj
mongol poglavar
izvorni krak reke menam
ovoj, omot
franc. pisatelj
indij. junaški ep
karlovac
vetrni jopic
skladat. liszt
prodajalna tobaka
prebivalci irske
ivan franko
glasilo it. social. stranke
roparska riba
ulita tisk. crka
priimek in ime
st. slov. igralca
igralka moreau
gorovje v notr. aziji
kari. jaspers
nekd. tur. ceh v bosni
del
kmečkega voza
stane bernik
del boks. tekmov.
moški pev. glas
buliba
poljsko strašilo
zbor
treh glasben ikov
stik na koncu verzov
kraj pri mariboru
tuja revua za moške
posnemanje žab-jega
oglašanja
grofija v sev .-zah. franciji. ob loari
germ. mit orel
pestner
lovec na rake
ivo sorli
soteske, ozke doline, tesni
Štefan
nemanja
split
slov. politična delavka
pisanje naslovov
mati bogov v grški ml-tologu1
nem. mesč.
filozof
(georg)
rtv južni
Španiji
starožid. kraij
Koledar
Četrtek, 26. novembra — KONRAD
Petek, 27. novembra — VIR-GIL
Sobota, 28. novembra — JAKOB
Nedelja, 29. novembra — DAN REPUBLIKE
Ponedeljek, 30. novembra — ANDREJ
Torek, 1. decembra — MARIJAN
Sreda, 2. dccembra — BLAN-KA
Četrtek, 3. decembra — FRANC
Petek, 4. decembra — BARBARA
Sobota, 5. decembra — SAVO Nedelja, 6. decembra — MIKLAVŽ
Ponedeljek, 7. decembra — AMBROŽ
Torek, 8. decembra — MARIJA
Sreda, 9. decembra — VALERIJA
Mali oglasi
PRODAM stereo glasbeni center TIP FIDELITV, 2 x 40 W, po ugodni ceni. Boro BRKOVIC, Celjska 61, Titovo Velenje.
NAJAMEM garažo v Titovem Velenju. Plačam za eno leto vnaprej. Ponudbe z navedbo lokacije in cene pošljite na uredništvo pod šifro „Garaža v decembru".
ODDAM v najem za dve leti prostor v pritličju hiše v centru mesta. Prostori so izredno ugodni za odvetniško pisarno ali za zastopništvo. Telefon v hiši, poseben vhod. Možen ogled. Prijave po telefonu 850-421.
UGODNO PRODAM 2 zimska plašča SAVA 135 SR 15 D 741 in 2 letna avtoplašča SAVA 135 15 D 727. Informacije po telefonu 850-421.
PRODAM otroško sobo na kredit. VrnjaČke Banje 3, stanovanje 19, Branko Rojten.
VEČJO KOLIČINO gradbenega materiala vseh vrst (tudi les in lesne obloge) ugodno prodam. Tel. 891-105 od 19. do 20. ure. Tone Koren, Florjan 49, Topolšica.
KUPIM parcelo na področju Bevč. Plačilo po dogovoru v devizah. Milena Razgoršek, Vrnjačka Banje D-3, Titovo Velenje.
UGODNO PRODAM rabljeno pohištvo za dnevno sobo (kavč, dva fotelja in omara). Ogled mogoč vsak dan od 17. do 19. ure. Stane Gošnik, Jenkova 11, 8. nadstropje, Titovo Velenje.
PRODAM Zastavo 126-P, letnik 1978, zaleten. Tel. 850-076 dopoldne, 852-394 popoldne.
ZATEKLA se je mlada škotska ovčarka. Lastnik jo dobi pri Antonu Šterku, Ljubljanska 51, Titovo Velenje. Na ušesu ima številko 6080.
PRODAM stanovanjsko hišo, starejšo, večjo, lahko za obrt. Takoj vseljiva. Šmartno ob Paki 131. Informacije po telefonu 062-845-173 popoldne.
PRODAM vso opremo za dojenčka. Naslov v uredništvu.
PRODAM MAZDO 1200 DE LUXE, registriran do 23. 11.1981, cena 45.000,00din. Informacije po telefonu 850-800 int. 003 (Avberšek) oz. 852-726.
PRODAM spačka, letnik 1974, Telefon 851-645.
PRODAM kavč, mini kavč ter otroško posteljo, vse malo rabljeno, po ugodni ceni. Informacije na telefon: 851-259 Titovo Velenje.
Dežurstva
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE
Petek, 27. novembra — dr. Žu-bar (dnevna), dr. Lešnik (nočna) Sobota, 28. novembra — dr. Blatnik (dežurni), jr prenc (pomožni dežurni)
Nedelja, 29. novembra — dr. Blatnik (dežurni), dr. Prenc (pomožni dežurni)
Ponedeljek, 30. novembra — dr. Blatnik (dežurni), dr. Prenc (pomožni dežurni)
Torek, 1. decembra — dr. Blatnik (dežurni), dr. Prenc (pomožni dežurni).
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE Sobota, 28. novembra — dr.
Vitorija Meh, Veljka Vlahovič 4a, Titovo Velenje.
Nedelja, 29. novembra — dr. Vitorija Meh, Veljka Vlahovič 4a, Titovo Velenje.
Sobota, 5. decembra — dr. Stane Grasselli, Splitska 1, Titovo
-Vsieuifc—______________________„•.. .
Nedelja, 6. decembra — dr.
Stane Grasselli, Splitska 1. Titovo Velenje.
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI TITOVO VELENJE, SEDEŽ ŠOŠTANJ
Od petka 27. novembra do četrtka, 3. decembra — Ivo Zagožen, diplomirani veterinar VrnjaČke Banje7f Titovo Velenje, telefon 852-381.
Od petka, 4. decembra do četrtka, 10. demeembra — Peter Rihtarič. diplomirani veterinar Prešernov trg 7, Šoštanj, telefon 881-143.
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ
Četrtek, 26. novembra — dr.
Dovšak
Petek, 27. novembra dr. Pir-tovšek
Sobota, "28. novembra — dr. Pirtovšek
Nedelja, 29. novembra — dr. Pirtovšek
Nedelja, 29. novembra — dr. Pirtovšek
Ponedeljek, 30. novembra — dr. Lazar
Torek, I. decembra — dr. Lazar Sreda, 2. decembra — dr. Menih
Četrtek, 3. decembra — dr.
Menih
Kino
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 26.11., ob 18. in 20. uri ORKA—KIT MORILEC — ameriška grozljivka, v gl. vlogi: Richard Harris
Petek 27. 11. ob 10 uri VSE KAR STE VEDNO ŽELELI VEDETI O SEKSU — ameriška komedija
Petek 27.11. ob 18. in 20. uri SE SPOMINJAŠ DOLLY BELL — domači film. V glavni vlogi: Slavko Štimac
Sobota in nedelja. 28., 29.11. ob 18. in 20. uri VSE KAR STE VEDNO ŽELELI VEDETI O SEKSU — ameriška kmedija Nedelja 29. 11. ob 16. uri
OTROŠKA MATINEJA -MAČEK NA DIVJEM ZAHODU — japonska risanka
Ponedeljek in torek, 30. 11.. 1. 12., ob 18. in 20. uri VELIKI ROP ZLATEGA VLAKA-angleški, avanturistična komedija V glavni vlogi: Donald Sutherland
Sreda, 2. 12., ob 18. in 20. uri MONIKA LJUBEZEN V ŠESTNAJSTEM — nemška komedija, v gl. vlogi Maria Zierer
Četrtek. 3. 12., ob 18. in 20. uri ZBOGOM LJUBEZEN. ZBOGOM—italijanski ljubezenski V gl. vlogi: Ornella Mutti
KINO DOM KULTURE
Četrtek. 26. 11., ob 20. uri SE SPOMINJAŠ DOLLY BELL— domači, vgl. vlogi: SlavkoŠtimuac Nedelja, 29. 11.. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA — MAČEK NA DIVJEM ZAHODU — japonska risanka
Ponedeljek, 30. 1 l.,ob20.uri — FILMSKO GLEDALIŠČE ZBOGOM LJUBEZEN, ZBOGOM — italijanski ljubezenski
Četrtek, 3. 12.. ob 20. uri MONIKA LJUBEZEN V ŠESTNAJSTEM— nemška komedija
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 28. . 11. ob 15.30 OTROŠKA MATINEJA — MAČEK NA DIVJEM ZAHODU - JAPONSKA RISANKA Sobota. 28. 11., ob 19.30 LJUBEZENSKA ZGODBA NA LEDU — ameriški ljubezenski V glavni vlogi: Robby Benson
Nedelja, 29. 11.. ob 17.30 in 19.30 ORKA—KITMORI-LEC— ameriška grozljivka
Ponedeljek. 30. 1 L. ob 19.30 VSE, KAR STE VEDNO ŽELELI VEDETI O SEKSU — ameriška komedija
Sreda, 2. 12.. ob 19.30 ZBOGOM LJUBEZEN. ZBOGOM — Italijanski ljubezenski
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek. 27. 11., filmska predstava odpade
Nedelja. 29. II.. otroška matineja odpade
Torek. 1. 12. - ob 19. uri MONIKA LJUBEZEN V ŠESTNAJSTEM — nemška komedija
DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠOŠTANJ
vabi ljubitelje petja za sodelovanje pri mešanem pevskem zboru upokojencev. Interesenti naj, se javijo v pisarni društva vsak torek in petek od 8. do 11. ure.
VABLJENI!
MATIČNI URAD TITOVO VELENJE
Poroke:
Branko Gros, roj. 1955, komercialni tehnik iz Mislinje in Jožica Prislan, roj. 1954, komercialni tehnik iz Titovega Velenja: Edvard Petek. roi. 1943. barvariz Celja in Hedvika Cvirn. roj. 1958, delavka iz Titovega Velenja; Janez Povh. roj. 1956, ekonomist iz Titovega Velenja in Irena Ježo-vnik. roj. 1961. administrativni tehnik iz Arnač; Marjan Viher, roj. 1958, ključavničar iz Titovega Velenia in Metka Stroianšek, roj. 1960, delavka iz Titovega Velenja: Fatič Vejsil. roj. 1957. rudar iz Titovega Velenja in Marija Gri-čar. roj. 1952. uslužbenka iz Titovega Velenja; Marjan Kitek.roj. 1957, gimn. maturant iz Titovega Velenja in Mateja Pavlič, roj. 1958 ekonomski tehnik iz Titovega Velenja; Miroslav Todorovič. roj. 1960, strojni ključavničar iz Titovega Velenja in Ranka Ivkovič, roj. 1962. varilka iz Titovega Velenja. Umrla:
Terezija Cigale. upokojenka iz nazarij 20, stara 83 let.
Poroke:
Anton Drev, roj. 1957. pečar iz Arnač in Sonja Golob. roj. 1963, prodajalka iz Tifovega Velenja; Drago Živko. roj. 1955. elektrotehnik iz Titovega Velenja in Stanislava Matjaž, roj. 1958. uslužbenka iz Titovega Velenja.
Smrti:
Ivan Kodrun. kmetovalec iz Škal 92. star 45 let. Hermina Ma-urič, upokojenka iz Mozirja 50 stara 90 let.
Za pokal Titovega Velenja
Konec prvega novembrskega tedna bo v Rdeči dvorani zelo živahno. Slovenski mojstri karateja se bodo namreč v soboto, 5. decembra, ob 17. uri pomerili za pokal mesta Titovo Velenje.
. Tekmovanje pripravlja karate klub Gorenje, nastopili bodo nosilci črnih pasov. Vstopnice bodo pričeli prodajati uro pred pričetkom tekmovanja.
H. J.
Naučimo se plavati
V velenjski občini tudi letos poteka akcija Zveze telesno-kulturnih organizacij občine Velenje in Plavalnega kluba Velenje naučimo se plavati. Med njo naj bi splavalo čim več osnovnošolcev pa tudi malčkov iz vzgojno varstvenih ustanov, saj je akcijo podprla tudi občinska skupnost otroškega varstva.
Kegljanje
Gornji grad znova najboljši
V soboto so se na kegljišču v Mozirju za občinske naslove pomerili najboljši kegljači Gornje Savinjske doline. Pod pokroviteljstvom občinske zveze za telesno kulturo je kegljaški klub iz Gornjega grada pripravil občinsko prvenstvo za ekipe in posameznike, na pomoč pa so priskočili tudi celjski sodniki. V šestih ekipah je nastopilo 36 tekmovalcev.
Rezultati — ekipno: 1. Gornji grad. 2. Rečica. 3. Mozirje. 4. Nazarje, 5. Šmartno ob Dreti. 6. Nova Štifta; posamezno: I. Lenart (Nazarje) 822. 2. Kovač (Gornji grad) 821. 3. Benetek (Mozirje) 820,4. Levar 812.5. Cmager (oba Rečica) 810 itd.
J. P.
Mednarodno tekmovanje
Lokostrelska sekcija Gorenje bo v nedeljo. 6. decembra, v Rdeči dvorani pripravila zanimivo mednarodno tekmovanje. Najboljši tekmovalci iz Jugoslavije ter Italije in Avstrije se bodo pomerili v najkrajši lokostrelski disciplini, v streljanju z razdalje 18 metrov. Tekmovanje bo zelo zanimivo in kakovostno. saj imamo tudi v Sloveniji vrsto tekmovalcev, ki s svojimi dosežki v tej disciplini že sodijo v svetovni vrh. Začetek tekmovanja bo ob 9. uri in bo trajalo do 14. ure. vstop pa bo prost.
H. J.
Občni zbor društva Partizan Šoštanj
Pritegniti kar največ krajanov
Pretekli teden je bil občni zbor društva za športno rekreacijo in tekmovalni šport Partizan Šoštanj. Poročilo o delu v' preteklem obdobju je podal predsednik društva Rudi Bajec. dopolnili pa so ga še predstavniki posameznih sekcij košarke, rokometa, nogometa odbojke, kegljanja, splošne vadbe in rekreacije. Iz podanih poročil je možno ugotoviti zelo razvejano in bogato društveno dejavnost. Zadovoljni so z'množičnostjo žensk in seveda tudi z rezultati. ki so jih dosegli v zadnjem obdobju. Prisotni so živahno razpravljali o poročilih, spregovorili pa so tudi o nadaljnjih nalogah. Veliko nalog jih čaka na področju vključevanja mladine v različne aktivnosti. zagotoviti pa morajo še večjo množičnost. Na voljo imajo trim kabinet in telovadnico za krepitev zdravja in športnega življenja. Ugotovili so tudi. da nimajo dovolj finančnih sredstev za pokrivanje športne in rekreativne dejavnosti, za tekmovalne stroške in za nabavo rekvizitov ter za vzdrževanje športnih objektov. V preteklosti so veliko vzdrževalnih del opravili prostovoljno.
Dosedanjemu odboru so za uspešno delo izrekli vse priznanje. Predsednik bo tudi vnaprej Rudi Bajec.
Na občnem zboru so sprejeli dopolnitve pravil društva in določili članarino. Mladina bo morala prispevati po 60 dinarjev, vsi ostali pa po 120 dinarjev. Potrdili so tudi program društva in njegovih sekcij. V prvi vrsti si bodo v prihodnje prizadevali, da bi pridobili kar največ novih članov, predvsem mladih. Podelili pa so tudi društvene
plakete zaslužnim članom. Prejeli so jih Janko Kugovnič, Viktor Zager, Tone Starič, Drago Tam še, Darko Menih, Samo Žabkar, Stane Marin-šek, Prane Ravnik in Kari Zager. Spominsko darilo pa so ob petnajsetletnici uspešnega delovanja društva podelili tudi prvi predsednici društva Vidi Klemenčič. Društveno plaketo pa je prejel tudi dolgoletni telesno vzgojni delavec in dosedanji tajnik društva Miloš Volk.
M. V.
Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal!
ZAHVALA
Tiho in mirno, kakor je živel, je za vedno odšel od nas ljubi ata in
stari ata
EDVARD SKAZA
Orožov Edi iz Gabrk
Ob izteku življenjske poti človeka, kije bil dober, ljubeč in skromen, in ki je imel nadvse rad rodno grudo se želimo zahvaliti vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali. Še posebej hvala dr. Menihu za
dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se tudi gasilcem, sosedom, govornikom in duhovniku za opravljen obred ter vsem za številno darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči njegovi: hčerke z družinami, sin Peter in ostalo sorodstvo
Rokometaši so trenutno med najuspešnejšimi sekcijami društva. Posnetek je iz njihove zadnje prvenstvene tekme jesenskega dela prvenstva
MONTAŽA GRADNJA ..SMREKA" GORNJI GRAD p. o.
Delavski svet v skladu s statutom in pravilnikom o delovnih razmerjih
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
VODENJE RAČUNOVODSKO FINANČNEGA SEKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da imajo srednjo izobrazbo ekonomske smeri;
—	pet let delovnih izkušenj na podobnih delih;
—	organizacijske sposobnosti.
Kandidat bo izbran za dobo 4 let.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju pobojev pošljejo v roku 20 dni
po razpisu na naslov: MONTAŽA GRADNJA „SMREKA" Gornji grad, p. o. 63342 Gornji grad z oznako „za delavski svet".
Skromno pričevanje o velikem življenju v zgodovini naših narodov • Skromno pričevanje o velikem življenju v zgodovini naših narodov
,Zaveda!sem se dragocenosti teh trenutkov!"
Ko danes, po tolikih letih obujam spomine na srečanje z legendarno osebo in osebnostjo tovariša Tita in njegov človeški lik, mi je toplo pri srcu, ker mi je usoda naklonila nenavadno vlogo, da sem imel srečo, da sva si ure in ure zrla v oči, da sem odkrival njegovo živo fiziognomijo, njegov živi izraz, študiral psiho njegove pojave, kije tako svojstvena, tako nenavadna in bogata, hkrati pa tudi v sodobnem svetu tako edinstvena, v prvi vrsti odgovornih ljudi, ki stoje na čelu narodov in držav.
Nisem vzdržal in sem šel s tovarišem Fajfarjem v mesto. Mesto je čudovito, kot gnezdo ob navpični skalni steni z votlino. Beležil sem. kar sem mogel s skicirko. pa tudi s tušem in kredo sem risal življenje v čaršiji. Celo akvarel sem naredil. Srečen sem bil ob tem delu. Čeprav meje prehlad še mučil, nisem odnehal vse do večera 27. novembra, ko so mi sporočili, da se pred našo delegacijo odpeljem v Jajce-za-radi portretiranja komandanta Tita.
Že naslednje jutro smo zvedeli za veliko nesrečo. Pri vkrcavanju je bil bombardiran avion, ubit mladi Lola Ribar in še nekaj drugih. S tem avtom bi se moral jaz odpeljati v Jajce. Bilje čuden dan čakanja. Misleč, da zaradi
človeku, skozi katerega so vodile niti nenavadnega boja, kot ga še ni poznala zgodovina. Pred tem silnim človekom, ki predstavlja ves naš upor in nečloveški napor, vso našo edinstveno borbo — on sam je sedel pred menoj in zrla sva si v oči kot spovednika. Nenavadno globoko občutje meje spreletelo. Tu, v notranjosti ogromne skalne gmote, je srce tega boja. sem so uprte oči in ušesa borcev za svobodo, oči vsega sveta, prijaznega in tudi sovražnega. Zavedal sem se dragocenosti teh trenutkov.
Kakšna pestra vrsta obrazov se je bila že zvrstila pred me-
Tito govori na II. zasedanju AVNOJ, 29. XI. 1943
Leto 1943
Včeraj smo se peljali z vozovi prek temnovijoličastih sivih gora. Čudovit pogled se jeodprl na dolino Une. Liloje. Ko smo prišli do nje. je bila Lina močno narasla in je preplavila tudi most in cesto.
Kljub temu smo se prepeljali na vozeh, nekaj pa jih je kar nevarno prebrodilo. Sicer pa je bila pokrajina zelo svojstvena in divja. Naša pot je šla navkreber in prišli smo v dežju v Trubar, kjer smo se naložili na kamione. Dežje lil kot iz škafa. Pokrili smo se s šotorskimi plahtami, pa ni prav nič pomagalo pri tem divjem dežju in divji vožnji. Pa še četniki so streljali na nas. Pošteno premočeni in pre-mraženi smo pridrveli končno v osvobojeno starodavno bosansko mesto Livno. Ustavili smo se pred velikim poslopjem, kjer je bilo toplo in razsvetljeno in so nas pogostili s toplim čajem, žganjem in jabolki.
nesreče ne bo nič z mojo potjo, sem zvečer legel spat. toda že meje nekdo prišel klicat. Sedel sem v avto z dvema višjima častnikoma in podpolkovnikom Velebitom, ki mi je med vožnjo pripovedoval o težki nesreči.
Mrzel veter je gosti sneg kar vodoravno nosil skozi svetlobo žarometov in kaj kmalu smo zgubili spred oči pred nami vozeči kamion partizanskega spremstva. Ko smo bili na planini, smo kar trikrat krpali gume. Od vseh neprijetnosti je snežni vihar
Bilje pomemben trenutek, ne samo zanj, za nas vse, za vso novo Jugoslavijo. Ta obraz mi ostaja še vedno globoko v spominu in mi za vedno priča o veličini tega edinstvenega moža. Čeprav sem ves čas skiciral govornike, v tem tre-V.___
nutku me je prevzelo le strmenje. Vesel sem bil, da sem se tako nepričakovano znašel pred to živo zgodovinsko podobo.	Božidar Jakac na II. zasedanju AVNOJ, ko so predlagali Tita za maršala Jugoslavije
je predsednik Ribar odprl
zasedanje.
Ves drugi dan. do desetih /večer, sem risal Tita in končal. Oziroma moral končati zaradi vračanja in ker so Nemci začeli ofenzivo. Podpisal je risbo. Koliko je še ostalo neizrečenega!
To dragoceno podobo sem potem do konca vojne vedno nosil v torbi in je nisem nikdar zakamufliral v bunkerje kot drugi material.
Iz spominov Božidarja Jakca na II. zasedanje AVNOJ in srečanja s Titom
pomenil samo veliko srečo, saj zaradi njega četniki. ki so bili ravno na tem terenu, niso zapustili svojih toplih skrivališč.
Ob štirih zjutraj smo vendar dospeli v starodavno Jajce. Po dolgem iskanju sva se s tovarišem Velebitom naposled /našla v veliki, pošastno prazni dvorani neke šole, ki je imela na sredi samo dve veliki postelji. Legel sem in kot ubit zaspal. Že čez dobro uro pa so me zbudili in kake pol ure sva premražena in neprespana brodila po blatu in snegu iz mesta ob reki do neke tovarne, ki je obratovala. Težko sem-nosil svojo pretežko prtljago in se naposled znašel pred vhodom v ograjeno tovarno.
V slabotni luči sem zagledal gručo oficirjev in drugih ljudi. Samo nekatere obraze sem za silo razločil in spoznal. Približal se je nekdo, ki so ga obkrožali oficirji in mu nisem mogel razločiti obraza. Samo zazdelo se m i je: kaj če ni Tito? Predstavili so mi ga v temi in segla sva si v roke. Tako nepričakovano naglo, utrujen in neprespan, sem nenadoma stal pred njim. ki je simbol
našega boja, ki ga obžarja tolikšno junaštvo in ki ga opevata partizanska in narodna pesem. Segel sem mu v roko. ne da bi razločil njegov obraz; samo slutil sem ga. Sele malo kasneje, v topli, razsvetljeni sobi. sem prvič ugledal osvetljeno pojavo tovariša Tita. Presenetil meje njegov obraz, ki je bil čisto drugačen kot čudna stara fotografija, ki so jo bili razmnožili, in bil sem veselo presenečen. Imel je bled. svetal in resen, vendar toplo izrazit obraz. Ves čas razgovorov sem ga opazoval in silno me je mikalo, da bi takoj zabeležil prve močne vtise., pa si kar nisem upal. Neko nenavadno globoko spoštovanje je bilo v meni. Moška odločnost, ostrina in mrkost se je menjavala z umetniško sanjavim izrazom
veselje je bil z nami tudi Tito. Ta dan sem ga skiciral pri delu in čakal na boljši papir, ki mi gaje bil obljubil Moša Pijade. Ko pa nisem dobil pravega, sem se zadovoljil z malim, ki mi gaje dal na Otočcu tovariš Apih. Začel sem na sam dan zasedanja. Jasno, da ni bilo mnogo časa. Vmes je reševal pošto in nujne posle, v odmorih pa se je poigraval s svojim lepim velikim neškim psom Tigrom in iz male pipice kadil cigareto.
Vlažen in mrzel veter je vlekel skozi pobeljeni bunker, mali tunel v živi skali. Popravil si je jugoslovanski oficirski plašč, še bolj bled je postal njegov obraz, -zastrto je zrl vame in mislil bogve kaj. Sem pa tja sva izemenjavala stavke. Hitel sem risati, čas.je bil dragocen, dvojno dragocen
Avnojci, 13. XI. 1943
in nasmeškom, kije dal slutiti toplo človečnost.
Ko se je začelo zoriti. smo vsi skupaj odšli v bližnji tovarniški bunker v visoki, strmi. rdeči skalni steni. Izvedel sem. da so Nemci tri dni zapovrstjo bombardirali Jajce in da tovariš Tito. čeprav je bilo določeno, da ga že prej rišem — ni dovolil, da pridem, dokler ni bilo pričakovati večje varnosti. Taka nenavadna obzirnost in pozornost v vojnih časih gotovo ni prav nič običajna.
Prvi dan v Jajcu sem bil v svoje presenečenje na kosilu v neki privatni hiši. Na mojo
noj med delom, a tu sem doživljal nekaj docela nenavadnega. izrednega, in v kakšnih pogojih in okolju. Vedno več sem odkrival v tem izrednem obrazu in samo to sem si želel, da bi imel kdaj možnost, da z boljšim materialom, kot sem ga imel tu. naredim njegovo novo. popoAnejšo podobo.
Jajce, 1. XII. 1943
Naša slovenska delegacija je imela prostor spredaj, levo od pročelja in tovariša Tita.
Moj prostor pa je bil v drugi vrsti, prav blizu Tita. tako da sem ga" lahko dobro videl in opazoval.
Na odru je partizanski zbor zapel Hej Slovani. Stoje smo prepevali in vsa dvorana je grmela od stare budnice. Nato