^ dM	•0b0t' •0d"iJ
ta pra»ik»T'
-d Holi^ t
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
UrtdnlAki in upravnlikl proAorfts mi S. UvadaU A v«.
OfflM of Publicatlao: 1067 South LawndaU An. TslsphoD«, Rockw«ll 4904
'»»»*n 1«. 1MI, at tkm pml-ottim Om A«t al Uotm mt M a rak I. I«7».
CHICAGO, IL L., TORKK, 21. MAJA (MAY 21), 1M5.
BttbacrioUoa $6.00 T »ari*.
STEV.—NUMBER 99
AccepUnc« for msiling »t special r»te of posta*« provided for in »ection 1103, Aet of Oet I, 1917, authorissd on Jum 14, ltlS
logati farmarji se navdušujejo za "newdealsko" politiko
L-gnizirali »o pohod v Washington, da tako pokajo, da podpirajo načrte poljedelskega departmenta. Roosevelt jih je prijazno sprejel in jim napravil lep govor, obenem pa je krtačil kritike. Skeptiki pravijo, da je bil pohod naročen	,

M
fishinjfton- (FP). ~ ,W®* Lfton že dolgo ni videl kak-pohoda » strani "suvere-državljanov, kakor jih je bi primer navajen prejšnja ko so periodično prihajali feritni in nato brezposelni ter farmarji ter zahtevali ne-tudi lase.
monotonost so pretrgali te bogati farmarji, ki so "pri-riirali" v VVashington pet ti-močni. Prišli so v Pulmano-voiovih od severa in juga— jveč plantažniki z juga — ter sUnili v najboljših hotelih. _ demonstrirat za "new " in amendiranje treh AAA. :ot se spodobi, jim je po ne-dneh "težkega" dela na kon-Kiji v razkošni Constitution napravil lep govor predsed-Roosevelt, ki jih je zagoto-a je tudi sam za "nevv deal". tednik je ob tej priliki o-nil "burbonske" kritike treh A. Rekel je, <la je vse zgra-ije nad pobijanjem prašičkov uničevanjem pridelkov golo eidanje ljudi, ki nič ne vedo. tal je, da bi vlada kaj uni-i, in če pa je, pa tudi ni ni-daties bolj lačen kakor je bil Mar nimajo brezposelni več jesti kakor so imeli še pred sna letoma?
i:
n

in delajo mnogi biznis v tih tisočakih na leto ter od (tanka treh AAA prejemajo
pK čeke od vlade za skrčeno
nkcijo — ti "dirt" farmarji predsednikovim besedam ži-no pritrjevali.
ontrast med tem "|H>hodom" ^Mhinjfton in prejšnjimi po-veteranov, brezposelnih in irjev je bil tudi za skeptič-reporterje prevelik. Pričeli so Sevati, kdo je ta "pohod" a-'iral in kdo m je plačal. Niso fcMi zadovoljivega pojasni-roljedelski department ni ho-nif vedeti o tem, "delegatje" niso hoteli dosti več pove-Vseerfo j(. pa toliko do-ida je hi! naročen in da so Hfanmrali okrajni agenti pO-f "ki administracije.
drupo vprašanje, kdo je denai za stroške, so nekate-^"v"r[li, "<la ho sosedje skupili" K. r je pa znano, da prav v tem času primanjkuje denarja, rnoraj° mnogi celo zadol-^ nabavo semena, tudi to ni . bilo preveč prepri-Neg t(.w S(. pa far_
*> I">h«Mlniki še nikdar prej tonili v dragih hotelih, 'lilt"'ii« j.sih ali pa so ■ Wo\ -k«- š.itorc. ^'^•'Ja.vsekakor lah-u ^"je za njenim I,r,'/ramom farmarji, v Wa«hington ti-,"." 1 prav t«-rri name-j/;, ^ o «. pripelja-vo/.ov ih in v po-1 'd j ni* zato, če
mu poljedelskemu programu.'Pri referendumu, ki še ni končan, se je 176 članov proti enemu izreklo proti programu treh AAA in za program te unije. To je razvidno iz prvih poročil.
Vse to pokazuje, da je tudi med farmarji skoraj prav tako velika ekonomska vrzel kakor v mestih med delavstvom in kapitalisti. Amerika je pač bogata na vrstah slojev, katerih je od vrhnje multimilijonarske plasti pa do bednih siromakov pač mnogo.
Slično je tudi med farmarji. Nekateri so dobro situirani, celo bogati; drugi, pretežna večina, so sredi ali na dnu piramide. Bogati farmarji, posebno plantažniki na jugu, prejemajo velike čeke od vlade za sabotiranje produkcije, manjši kmetje in najemninski farmarji, katerih, je v deželi nad 42% od skupnega števila, prejemajo majhne čeke ali pa sploh nič. In neglede, če so ti "newdealski" čeki veliki ali majhni, prihajajo direktno iz žepov konzumentov, kar deloma pojasni, zakaj je draginja.
In za tak "new deal" se navdušuje administracija in se navdušujejo bogati farmarji. Slednji so pač večji realisti in bolj hvaležni "Miklavžu" kakor pa na
i navzoči farmarji, ki wr v*! "pttmer wa1tetreetski burboncf, ki
grme proti "new dealerjem", da-si zopet kujejo dobičke, nekateri prav velike.
Litva pomilostila štiri nacije
Nemčija se vedno nezadovoljna z razsodbo
'I h
Kovno, Litva, 20. maja.—Nevarnost resnih komplikacij toed Nemčijo in Litvo je bila delno odstranjena, ko je predsednik Litve Antanas Smetona pomilo-stil štiri nacije, ki so bili obsojeni v smrt na obtožbo, da so skovali zaroto, katere cilj je bil, da se teritorij McmcI vrne Nemčiji. Liga narodov je namreč poverila Litvi mandat nad tem teritorijem po svetovni vojni v smislu versajske pogodbe.
Obsojeni naciji so imeli biti danes ustreljeni, toda Smetona jih je v zadnjem momentu po-miiostil na dosmrtni zapor na a-pel njihovih odvetnikov.
Vlada jim je odvzela državljanske pravice in zasegla njih imetje. Vsi štirje bodo poslani v tukajšnjo državno jetnišnico, k jer se nahaja že 8H drugih na-cijev, ki so sodelovali v zaroti in bili obsojeni v zapor od šestih mesecev do 18 let. Policija je včeraj zantražila vsa vladna poslopja in ulice, da prepreči morebitne demonstracije, do katerih pa ni prišlo.
Ilerlin, 20. maja. — Akcija predalnika Litve, ki je pomilo-stil štiri na nmrt obsojene narije v dosmrtno Ječo, ni potolažila Nemčije. Reprezentant ministrstva propagande je dejal, da prednednikov odlok ni popravil krivice, ki je bila storjena obsojen hn narijem.
Berlinski list "lx>k»lanzeigerM piše, da znižanje kazni v dosmrtno ječo ni nobena pomilostitev klanjem j jn namiguje, da je bil predsednik j«' **- j Litve prisiljen to storiti iz poli-"r,,° n*J* j tičnih ozirov. List dalje poudar-ii» sme- J ja, ^ je bila obsodba lit vinske-" ii *redi *odiWa. ki je nsloiilo 600 let * ' ' p- skupnega zapora zarote obtofte-'' Kme-. n i m nacijem, silno krivična. Ako j ho. e Litva oprati svojo čast in orga-, poravnati krivico, naj takoj is-\ ladne-,pusti vse obsojence iz zaporov.
Domače vesti
i
Deklica ubita v avtni nesreči
Chisholm, Minn. — Lorraine Tomšič, šestletna hčerka družine Tomšič, je 12. t. m. prišla pod kolesa tovornega avta, ki jo je na mestu ubil. Deklica je hotela prekoračiti cesto, ko se je vračala iz šole domov v spremstvu svoje sestrične in padla pod truk, ki je privozil mimo,in katerega je vozil Louis Vukonich.
Članica pobita na cesti
Sharon, Pa. — Frances Cim-perman, članica SNPJ, je bila težko pobita, ko jo je podrl avtomobil, ki je pridrvel po cesti. Ne-sreča se je zgodila, ko se Je vračala iz bolnišnice, v kateri se zdravi njena hčerka Molly, ki je tudi članica jednote. Obema želimo hitro okrevanje.
Nova grobova
Cleveland, O. — Tu je po dolgi bolezni umrl John Rus*, star 49 let in doma iz vasi Paka, fa-ra Struga pri Dobrem polju. V Ameriki je bival 2U let in tu zapušča soprogo, štiri hčere, enega sina, brata in več drugih sorodnikov.
Barberton, O. — V tukajšnji bolnišnici je umrla Angela Žagar, rojena Usnik, stara 35 let in doma iz Krvave peči. Tu zapušča moža, dva sinova in dva brata ter strica v Warrenu,<0. Bila je članica JSKJ i n S2Z.
Nova grobova v starem lira ju
Cleveland, O. — Fannie Ec-kart je dobila iz domovine žalostno ve&t, da ji je umrla mati Neža Bric*lj v Bizoviku pri Ljubljani v visoki starosti 80 let. Tu zapušča dve hčeri, v starem kraju pa tri sinove in tri hčere ter veliko število sorodnikov.
Girard, O. — Ana Jaklevich je prejela iz starega kraja vest, da ji je v Griblah v Beli Krajini umrla mati Barbara Klobučar, stara 86 let. Doma zapušča eno hčer, v Ameriki pa enega sina in eno hčer.
Mora igrati za sirote
Cleveland, O. — F. Jankovich, mlad slovenski godec, ki je bil nedavno aretiran zaradi šostih prometnih prestopkov, ko je dirjal s svojim avtom po cesti, da ne bi zamudil nastopa na slovenskem radioprogramu, je zadnji četrtek stal že drugič pred sodiščem, kjer je priznal svojo krivdo. Sodnik ga je najprej obsodil na plačitev globe $57, pozneje pa je globo suspendiral pod pogojem, da gre do 29. maja igrat vsaj v tri sirotišnice in tri bolnišnice za jetične. Jankovich je naloženo kazen z veseljem sprejel.
Oblak
Chieago. — Gl. urad SNPJ je prošlo soboto obiskal Vincent Mikolieh iz Aurore, Minn.
Boji brezposelnih delavcev v Kanadi
Stavke in nemiri valovijo po industrij-_ skih krajih
v"
Toronto, Ca nad*. — (FP) — Kanadski brezposelni delavci, katerih je okrog 1,200,000, so prav taki reveži kakor njih tovariši v državah, kjer lečijo krizo z dolo, na primer v Združenih državah. Breaposelnost lečijo z relifnim delom in z dolo, ki dobiva izraz v kriišnih linijah.
Povsem naravno je, da v deželi valovijo večji ali manjši nemiri in tudi stavke relifnih delavcev. V Yorktonu, Sask., je bila daljša stavka relifnih delavcev, ki so končno izvojevali zvišanje podpore in dosegli nekoliko boljše delovne pogoje. V Crovvlandu, Ont., so brezposelni dobili 10% zvišanje relifa na sličen način, dasi je bilo več voditeljev aretiranih in so na prostem pod kavcijo.
V	provinci Ontario pa groze brezposelni, ki so organizirani v provinčni federaciji, s splošno stavko za zvišanje podpore. Za-Htavkali so tudi relifni delavci v Edmontonu, Alberta. Ko je mestni svet zagroiil prvi skupini stavkarjev, da jim bo vzel podporo, če se ne vrnejo na delo, so se jim pridružili vsi ostali brezposelni.
Helifno delo je organizirano na sličen način kakor v Združenih državah, to Je brezposelni — ne vsi — si služijo borni re-lif z delom. Stroške nosijo zvezna, provinčne in občinske vlade, vsaka eno tretjino.
V	N. Sydneyju, N. S., in v St. Johnu, Newfoundl*od, je prišlo že do večjih demonstracij bres-poselnih, ki so "se zaključile Hpopadi med policijo in demonstranti. Kolonija Nevvfoundland je nedavno zgubila dominionski status in so vlado prevzeli kronski zastopniki. Vzrok je slaba gospodarska situacija. V St. Johnu je nedavno prjšlo tudi do večjih nemirov, v katerih je policija napadla demonstrante, nakar so slednji napadli trgovine in si sami pomagali.
Položaj v tej koloniji je grafično opisal londonski I)aily Herald: "Na cestah vidite bedne ženske in otroke, ki nosijo vladno juho v najrazličnejših posodah, od vodnih tpelc* do navadnih plehnatih škatel za barvo. Prejemale! dole, sestradani, da komaj stoje na noifah, kidajo sneg; drugi zopet tolčejo kamenje v vladnem kamnolomu in si s tem služijo dolo."
Povprečni stroški za podpiranje brezposelnih so v februarju znašali komaj fl.MH na osebo. To je vse, kar kanadski kapitalizem nudi brezposelnim. Kadi naraščajoče draginje je njih položaj danes še precej slabši. j
ABESINSKA VLADA ODPRAVILA
TLACANSTVO
Nova odredba je odgovor na italijansko obdolžitev
RIM ODKLONIL IN-TERVENCIJO
liondon, 20. maja. — Abesin-ski cesar Haile Selassie je s posebno odredbo odpravil tlačan-stvo in poleg tega je tudi i»e-načil davčni sistem. Tako se glase poročila, ki so dospela v' London iz glavnega mesta Abesinije.
Ta odredba je očividno odgovor na obdolžitve, ki jih je nedavno prinesel italijanski tisk» da je tlačunstvo razširjeno v A-besiniji in da je naloga Italija da odpravi to sramoto.
Vesti, ki jih je prejelo londonsko časopisje, govore, da je abe-sinsko ljudstvo navdušeno pozdravilo cesarjevo odredbo. V vseh krajih dežele so bile v teku velike proslave in sodijo, da je okrog pet milijonov ljudi po dolgih stoletjih dobilo svobodo.
Celo potem, ko je Alieslnija postala članica Lige narodov, ni vlada podvzela nobenega koraka za odpravo tlačanstva in prisiljenega dela. Tlačanstvo je bilo tako ukoreninjeno, da protesti Lige narodov proti temu sistemu niso nič zalegli. Abesinija je bila stoletja središče dobičkanos-ne trgovine z afriškimi sužnji, ftele 1. 1924 je morala vlada na pritisk Lige narodov sprejeti za-kon, ki določa težko kazni za trgovce s sužnji.
Rim. 20. maja. — Razkol med Italijo in Abesinijo, ki obeta voj no v vzhodni Afriki, se je pove čal, ko je rimska vlada naznanila, da ne bo priznala dveh članov, katere je Abesinija Imeno vala v skupno italijansko-abesin-sko komisijo, ki naj bi porav nala spor med obema državama.
Zastopnika, katera je Abesinija imenovala kot svoja repre-zentanta, sta ameriški profesor Pittman B. Potter in Albert de la Paradelle, sloviti francoski odvetnik.
ŠTIRINAJST UBITIH V JUGOSLAVIJI?
Dunaj, 20. maja — Neutrjena poročila javljajo, da je bilo v soboto 14 osfeU ubitih v pouličnih bitkah na Hrvaškem in v Sloveniji. Povod bitkam je baje dala odredba, ki določa, da morajo slovenski in hrvaški re-krutje opravljati vojaško službo v Maoedoniji. V Ljubljani se je sbrala večja akupina ljudi, ki je razvila prepovedano slovensko sastavo, kar je issva-lo bitko med njo in srbskimi četami ter policijo.
Slovenski in hrvaški novinci pravijo, da jih hoče Belgrad kaznovati, ker se upirajo režimu. Zato je odredil, da morajo v Macedonijo, kjer je podnebje nezdravo, v slovenske in hrvaške kraje pa pošilja Srhe. Hrvatje in Slovenci tudi dolfte bel-gradsko vlado, da jih je oropala za več mandatov pri volitvah, ki so se vršile 5. maja.
Uradna belgradska poročil-na agentura zanika poročila o velikih isgredih na Hrvaškem in v Sloveniji ter trdi, da prevladuje mir po vsej Jugoslaviji.
Rušija zgradi
tri velika letala
Moskva, 20. maja. — 8vet ljudskih komisarjev je odredil gradnjo treh velikanskih letal istega tipa ko letalo Makslm Gorkij, ki Je bilo največje na svetu In katero Je zadnjo soboto treščilo na tla v bližini Moskve in je nesreča zahtevala življenje 49 ljudi. Žrtve nesreče bodo danes pokopane v bližini donskega samostana s velikimi častmi.
Sovjetski letaUki
eksperti v Chicagu
Chieago. — Zadnje dni Je do-s|H'l sem A. N. Tupolov z delegacijo sedemnajstih letalskih strokovnjakov iz Sovjetske unije z namenom, da proučava a-meriško letalstvo. Tupolov Je povedal, da 50,000 mladih Rusov te študira avijatiko v sovjetskih letalskih šolah. Cilj sovjetske vlade pa je, da število letalskih študentov doseže najmanj milijon, Tupolov je- rekel, da letalstvo v Rusiji je /.h mladino rrnj-večji šport kakor "basebaH" v Ameriki.
Novi špopadi med
naciji in. katoliki
Monakovo, Nemčijs, 20. maja, — Spopadi med katoliki in Hitlerjevi nadapalnimi četami se nadaljujejo. V zadnjih dneh je bilo v pouličnih bitkah ranjeno večje število ljudi.
Do konflikta Je prišlo, ker Je kardinal Faulhauber odredil pobiranje prispevkov za katoliške dobrodelne organizacije, proti čemur naciji protestirajo.
»er
em. Mar si da bi vsi 'i In če se • roke mitse bile -labšem, orna za->hod" živ lobravajo
prišlo,

Senatorji (od |e\r na de»»no> MsKlina*. MrNar) in IWf<«li. Bele hiš*, kjer konferirali n |>red«*dnik«»iii Roonetrllont,
(liks jih Lm14, ko prllisjajo iz
Belgijska komi' sija za splošno vojaiko dolinost
Bruselj, 20. maja. — Posebna vojaška komisija Je priporočila parlamentu, naj uvede splošno vojaško dolžnost In podaljša vojaško službo na IH mesecev. Doslej je vojn« služba trajala od osmih mesecev do enega leta. Komisija je dalje priporočila konstrukcijo novih trdnjav, da še bolj utrdi svoje meje.
Vojaiko veibanje
otrok v Turčiji
Ankara, Turčija, 20. maja. — TurAki kabinet Je na včerajšnji *eji odobril načrt *n vojaško vežlmnje pol milijona otrok obeh spolov. S tem je sledil Musso-linijevemu zgledu, ki je nedavno ustanovil otroško armado. Turški kabinet je dalje povečal tudi število reservnih častnikov.
Rusija se baha
s svojo armado
Moskva, 20 msjs -Predsednik sovjetske Rusije Ksliuin Je pied skupino visokih vojaških ✓•ustnikov ujm v II. da Je vlada po-j ve<'a le svojo «»i»oioZeno silo na milijon mož in da je dobro pripravljena, da odbije napad so« i vrstnikov, ki bi se hoteli.polasti-1 ti runk< ga ozemlja
Pet ubitih v poli*
tični bitki v Mehiki
M« *n o f'll y, 20 maja - Poro ; filo, ki ga Je |»rej*l tukajšnji list i "Lnivernal", m- glasi, da je bilo l*et o«eb ubitih in 14 ranleriih v volilnih Jzgredih v mesto ' oro-| nango v državi Puebli.
FRANCUA SKUŠA RAZTEGNITI VAR-NOSTNI_PAKT
Razgovori med La valom in predstavniki poljske in nemške vlade
MOSKOVSKA KON-FERENCA USPEŠNA
Krakov, Poljaka. 20. maja. — Pierre Laval, francoski zunanji minister, se je tu sestal s predstavniki Poljske In Nemčije. Konferenca je trajala več ur, toda detajli razgovorov niso bili objavljeni. Neuradno poročajo, da je Laval skušal pridobiti obe ^ državi sa pridružitev in podpis varnostnega pakta za vzhodne države na bazi pred kratkim sklenjene francosko-ruske pogodbe vzajemne vojaške pomoči.
Nemčijo je na konferenci zastopal general VVilhelm Goering, Hitlerjeva desna roka, Poljsko pa Josef Beck, zunanji minister. Laval je napram rsporterjsm po končani konferenci Izjavil, da je zadovoljen s rezultatom razgovorov, zastopnika Poljske In Nemčije pa nista lanlala nobenega komentarja,
Posneje so m* državniki sestali na sijajnem banketu, katerega je priredil sunanjim državnikom poljski sunanji minister.
General Goering je po banke- ' tu odšel v Varšavo v spremstvu poljskega generala Kdwarda Rydzsmiglyja. Izvedelo se je, da Je Goering dobil od Hitlerja posebne instrukclje, naj konferira z načelniki (»oljske armade.
l*val je včeraj odpotoval v Parit in medpotoma se bo ustavil v Berlinu, kjer bo obiskal Hitlerja in druge vtslitelje naclj* ske Nemčije.
V razgovoru z reportorji je Laval dejal, da je bil njegov sestanek s sovjetskimi državniki v Moakvi uspešen in je rezultlral v tesnejšem prijateljstvu nu/i Francijo in sovjetsko Rusijo.
Zmerni element je
zmagali na čeikem
Praga, 20. maja. — Uradni krogi so naznanili, da so pri splošnih volitvah zmagali zmerni elenientje, ki podpirajo politiko zunanjega ministra Bene-ša. Benešova stranka Je dobila deset odstotkov več glasov kakor pri zadnjih parlamentarnih volitvah.
Nemška naeljska manjšina, ki jo vodi Konrad Heilein, tudi izkazuje porast glasov, toda ta porast ije ograža čehoslovaške republike, pravijo uradni krogi.
Gonja proti Macha»
dovim pristašem
llavaiia, Kuba, 20. maja —Ku-banski kabinet je naznanil, da je podprl odredim, ki določa, da se vse politike, ki so pomagali bivšemu predsedniku Kube (Je-rardu Maehadu, odstrani iz |h»-litlčnega življenja, Imena tisllh, proti katerim Je odredba naperjena, niso bila objavljena, sodijo pa, da Jih nad dvesto, V tem št< vilo ro u ki j ličen | vsi, ki ho kot kongresmki in senatorji I. 1929 glasovali /.a načrt, na ptsliag! ka> terega ji Mu« hado dobil dikla torsko oblaat. V «m tem bo vla* Ha onemogočil« polit ne aktivnosti |n nekaterim pretijo drastične /.a|»orne in denarne ka/ni.
Kraval nu Sin-
cluirjevem shodu
Lo* Angeles, Ca!., 20. maja -Na tukajAnj« m shodu Mlnrlaif« jeve "epične" lige, na katerem Je Klnclair »m topil kot glavni go vornlk. Je prišlo do velikih de-monstmcij, ko je govornik obdolžil komuniste, da hočajo izrabiti njegovo gibanj« v svojo korist Komunisti mi vpili, da mors Minrlair utihniti in končno Je bita po/. sna policija, ki je vrgla demonstrante is dvoran«.
PBOSTITA
PROSVETA
THR BNLIGHTBNIIBNT
IN LASTNINA HI oVKNIU NABOONI JBDMOn
Of«M 0t Ml	kr	N«M|««I BtMft ••«**»
Mi^kIm: m Uf<l*m	(I«m Cfcu*.) to E«m*
M M M M«. fl-M *« M- IIM M IMrt tou . m
to CU*r« ru m	wu, 1171 u h toa; h
M-M.
II t—	»»ta* < f«* i K. Ubtu4 StobM )mi»H CM«M*)
••4 C*n»4» M M	l	CImt« |T.M V**
f«r»to* nranUHa M M
Cm« (|iiMn f« Minmru M«»l»( Npto« to imrntoi*
<!•'• kv» 00 m >rM»> U,.kw* HU»mm 00+1*0 itri**. po-»Mi. 4»m.	IU I 00	M^lltoulM to t »toMto.
i« pHMIl iiulUlM
A4v*ito»w	0*r~m«mt M«»u*rfi|.L tommumi-
CMMM *n<J KMoltriUd urUdm »tU M* M n*un»«4 Otkrf MMHCHI.U 0urh m BU/fi««. plar*. K*". »M., »III h* raturoM U. aa**-' •«<!» »»»i.	»f —H—«*4rn«*d ««4 <U«H
nmut* m 'M kar	(tih • llrtM* 1
(tO* VET A
MM-*« U«N*b * 'i . Cktof«, NMaMi. MKNHKH ur TMK »U»KKAT«U MEH
138
Še nekaj o naprednosti
"Father" Milan Slaje iz Loraina, O., je zadnji teden napisal tri klaftre dolfo polemiko v A. I), o napredno*ti. I/. tega, kar je napisal, je jasno, da lahko še piAc^ milje In milje dolgo utvar, pa bo šo vedno tam, kjer je. Ne bo nič napredoval!
Polemika je velika konfuzija. V isti napi maha po Prosveti in Enakopravnosti, da ne veš, kdo je kdo in kaj ji« kaj. Pisec noče videti razlike med našim načelnim programom in develandskim "kulturnim kavsom" pa meša vw* v enem loncu kakor kakšen srednjeveški alkemlk. To ni napredno! To je navadno brazdanje!
Sla je je zapisal na rova* Prosvete: "Po vmern trm se čudim l'rosveti, ki me vprašuje, ali me. ni uram zapisati, da je edini znak slovenskega naprednjakt va, ako znu kdo prav l/lasno zabavljati tez vero, duhovnike in Cer-ktv. Motno ne čudim, da ti ujhi Prosveta to tajiti."
Mi ne pa prav nič ne čudimo, ko Slaje zavija! Zakaj ni ponovno prečital našega Članka" z dne 9. aprila t. I., če mu je za poštenost In resnico? Dotični odstavek, ki ga je Slaje zavil po svoje, ne v omenjenem članku dobesedno glaai takole:
"Slaje, ki vm ve in vse prav pojmuje, ve še nekaj, tenor mi ne vemo, namreč to, da te na-prednott /'ros vete ne ozira na značaje in po-klenost in da v nato napredno družbo tpadajo tudi filmski trgovci, filmske vlačuge, navadne poeeitnice in celo ktirinotci. To je zapisal Slaje in prav nič ga ni sram."
Polten čitatelj naj zdaj sodi. Slaje lahko ve če hoče, na kakšnem »tališču stoji Prosveta glede filmskih izkoriščevalcev in vlačug, zato bi ga moralo biti sram, ker je zapisal dotične boaede, ki so prekleto slabo zrcalo njegove naprednosti. Pri tem ostanemo.
Slaje je v svoji prejšnji polemiki "definiral" naprednost Prosvete v smislu, da pri nas je vsakdo napreden, ki zabavlja čez vero, duhovne in cerkev. To njegovo kravjepastirsko "definicijo" smo ovrgli kot jako "cheap" de-magogijo. Vemo, kam je to merilo. Slaje in večina njegovih kolegov misli, da ima pri Pro-sveti opraviti z liberalci starokrajskega kova, ki so če« teden zabavljali čez "farje" in njihove kuharice, ob nedeljah in cesarskih mašah so pa kinkali v eerkev in nnstli sveče v velikonočnih procesijah. Ml smo daleč od teh hinavcev. Cankar Jih je sovražil prav tako kakor klerikalce in ml podpišemo slehrno njegovo besedo na račun teh lažinaprednjakov.
Prosveta ne zabavlja. Prosveta se ne briga, kako vi živite v svojem f aro v tu. To je vaša privatna zadevM. Prosveta se tudi ne briga za val business, čeprav je res, da držite preproste in nevedne ljudi od poštene izobrazbe in poštenega I mi j u za napredek, za materialni napredek delavca, ki je nemogoč brez osvobodi-t ve i t kapitalistične sužnostl.
Prosveta nič ne zabavlja, temveč samo kon* stalha dejstva, kadar kritizira klerikalizem, klerikalno tuktiko in religiozno mistiko. Toda, < e bi Prosveta kritizirala samo to, bi bilo malo. Svobodiiomiselstvo, agnoaticizem in ateizem še m duvulj. Tudi med kapitalisti so ateisti, tudi med fašisti so brezverci in po našem jniao za-radi tega noben! naprednjaki. Pri nas mora biti naprednjak cel noprednjak, ne samo |xilo-vica ali Četrt!
Ml se Isirimo za |m>|m>Iiu napredek — znanstveni, ekonomski, socialni, intelektualni in kulturni! \ m* to je celota. Zato velja naš Im>J pred\m*m kapitalizmu; nato velja naš boj .>sem burlionskfrm organizacijam, vsem ideologijam m vsem zabbtdam, ki podpirajo kapitalističen sistem celotno ali deloma, ki hočejo, da ostane v m po Ntarem, ki gjedajo nazaj namesto naprej in ki uničujejo pravo demokracijo ter »voImnIiio izobrazbo.
Mi "ino na \*ej črti za p<ipolno ekonomsko, industrijsko, socialno in kulturno demokracijo! Kdor j« iskreno z nami, smatramo, da je rennič-no napreden — in če ta program podpišeta Slaje. Coughlin in kdorkoli, g« liomo »mahali /a naprednjaka.
I parno, da to 2Mdo«tuje.
Slaje je \ tvoji klnftr.ki polemiki omenil tudi - dva < ankarja. Knrga, mladega in so-
1. drage voljr iz njegovih 7*<1njih let, ki se Je •kuni m ntkj»j priklical. »Mrli
Glasovi iz naselbin
Zanimiv« beležke
ni videti nobeuega dopiaa iz na še naselbine. Zatorej sem ae jaz namenil, da malo opišem tukajšnje razmere.
Delamo še prilično dobro, samo srečen je tisti, kdor delo I-ma. Veliko Jih je tukaj brez dela in večina teh dobiva brezpo-gehrr»tfto ped poro.'Nekatere so sedaj zaceli uposlovati pri javnih delih nekaj dni na dva tedna in si s tem služijo rellf. Ne-
zbor Zarja, odsek kluba 27 iz Clavelanda in zapel pesmi "Bratje le k solne«, avobodi" in pa "Katar zora". V drugi točki »ta nastopila Jtolly Stantiker in Fr. Siskovič, ki sta zapela pesem iz operete "Ciganka, kako ai krasna". Trstjfč v duetu Tony Po-
eialističnega Cankarja pr< p
nam, drugeg I .a je nekaj % pa zase To J«« ka|
je živel k
it Ml
Kelif in pikniki	(jih hoče imeti več itd. v nepre-
I iferarv Pa — 2e dolgo čaaa stanem vrtincu. Medtem pa »c
sovjetska Rusija smeji, gradi, (dobnik in Tony Klučič s r>eHmijo gradi, vstvarja nove imperije, j "Jaz bi rad rudečih rož". Oba prodira mirno in vztrajno v ne dusta od zbora Delavec iz New-Izmemo Kitajsko, utrjuje tem; - burgiia. Potem je nastopil dram-lje socialističnega družabnega re-1 ski zbor Zarje s pemijo "Belo da. obentm pa vodi spretno poli- jutro", nato pa mešan kvartet tiko ža zagotovitev miru.	j Delavca s pesmijo iz operete
• • •	j "Na kmetiji in v kajžici." V 6.
Veliki socialist August Bebci točki sta nastopili Jesephine je napisal pred skero pol stole- Turk in Victoria Poljšak in peli tj«m te le besede: "Dokler bo ko- "Pred nočjo". Končno je pa me-zaška nagajka ogražala delavsko šan oktet.Zarjt zapel "Lahki • kaj jih pa še vseeno počiva 4o- gibanje, je popolna osvoboditev noč". Pri vseh pesmih so udele-ma, ker zanje ni ne dela in tudi |delavstva nemogoča."	itr.ci burnj pofdravUaii pevce.
I ne podere.	Danes pa velja ba* cbratno: Pevovodjn oKeh zborov je Jostph
Na društvenem {»olju nimtmo Ce se svetovnemu kapitaliamu Krabec. kaj napredka, ker večina tukaj paireči zdrobiti sovjetsko Rosijo yjU tem <e p# nastopi! mladi živečih Slovencev spada k tej ali j (kar je sedai že nemogoče), bi John Vehar iz jClevelanda in v drugi organizaciji, novih pa ni. bili vsi upi delavstva pokopani za angleškem jeziku apeliral na mla-Naj tudi poroJam, da se bo vr- najmanj pol stoletja.	jdino, naj pristopi v hoc. klube in
šila konfcrenca 8SPZ 4a Ubrary j	* * *	|da nai deluje za sociaiiztrr,
dne 2Q. maja in po konferenci' Mu«solini bo na/el svoj Wa- jjoznejšem pogovoru z mladino se vrli piknik na prljatnom pfo- terloo v Abesiniji, Hitler pa v jih je nekaj pridobil, ki so mu štoru "T u f k e y Foot Bchool Avstriji. Kdor se hoče prepriča- obljubili, da pristopijo. B^mo Grbumf. Prav tam se vrti pik- ti, kaj v resnici čaka laško ar-|Mkušaii jih pridobiti, »eveda ve-nik dne 16. junija društva it. mado v Abesiniji, naj si v mest- ljko ložje bi bilo, če bi imeli med 386 RNPJ. Ker je to nov prostor nI čitalnici preskrbi knjigo A- Heboj kakega mladega agitator-
za piknike in mogoče gotovim posetnlkom neznan, ae lahko vsakdo oglasi pri Slov. Domu za pojasnilo.
Ker je veliko članov iz bližnjih naselbin kakor tudi domačih, kateri spadajo k obema organizacijama, se tem potom tfljudno vabijo, da se teh dveh prireditev v obilnem številu udeležite. Za vso postrežbo bo skrbel zato izvoljeni odbor.
Nick Trilltr (386).
arija' Hvali
Mnatramo, da i samo en Cankar in 4rug#gw ne pozna-
P <; Je mhio «.|| < 'ttlikjM • li,,^] I l>al>« v	j
uer nam
Dnevne beležke Milwaukee, Wla. — Hearstov
dnevnik Milwaukee Sentinel je priobčil v goapodarakem delu lista članek pod naslovom "Great Game of Politics", v katerem se čita med drugim:
Propagandiatl iz Bele hiše so hiteli pojasnjevati (po hapadu Trgovske zbornice na predaadni-ka), da je to v resnici velika sreča za Riosevelta, ker dokazuje ljudstvu, ki je začelo izgubavati zaupanje in prepričanje, da so veliki bogataši" proti njemu in da je "Big Business" določil njegovo uničenje. Ramo to prepričanje je treba ljudstvu ohraniti, pa se bo ponovno zbralo za svojim voditeljem.
V drugem odstavku pa nadaljuje Sentinelov član kar: Logika tega je bila seveda precej o-slabljena, ko so sledili Trgovski zbornici skofo tisto uro možje, kateri so sicer šele zadnje čase na rellfni listi in imajo tako pravico zastopati obubožane mase. Ti gospodje, Gerard 8wope od General Electric Co., Averil Har-riman od Union Paeifte železnice in Winthrop Aldrlch, predsednik največje banke na svetu, so hiteli zatrjevati predsedniku, da nbsoiajo napade od strani članov Trgovske zbornice in da sme računati na njih pod|x>ro in sodelovanje.
Nato |>a Člankar razpravlja o nevarnosti "New deala" ter končno nehote priznava, da vlada v krogih denarnih mogotcev nesporazum glede vprašanja vladne politike in gospodarstva. En del teh gospodov živi v prepričanju, da ho ta ublažitev neomejenega ropanja osdravila kapitalistično gospodaratvo, drugi del pa hoče imeti popolnoma svobodne roke z geslom: K vragu z ljudskimi interesi. Ta drugi del naših vladarjev predstavlja
burbonce št. ena.
• • •
Ce te Je kdo prevaral in izkoristil tvoje zaupanje, ni to sramota; priča |iač, da si |>oprej i-mol opravke samo s poštenimi ljudmi.
• • •
Gospodična je bila vprašana v družbi: Ali pušlte cigarete? <>d. govorila Je: Nisem Imela te navade. toda ko sem bila povabljena v hišo nekega mojega znan-ca; sem videla pušiti njegovo staro mater, pa sem mislila, da srm strašno staromodna in sem tudi jaz pušila. Hker pa sva se kmalu obe znašli v muli sobici v ozadju stanovanja. In starka mi je priznala: Veste, nisem hotela biti "old fashionad",
Ce bi jih ne bilo sram. b| nalepili po dešeli slike s dojenčki, pušečimi cigarete In napisi, da vsebuje cigaretni dim te in te
\rate — vitamine • • •
Nemčija ima 10,tam zračnih Mal. Anglija in Francija jih h«»oeta imeti več in tudi Nemčija
byssinia Unconquerable. V tej nadvse zanimivi knjigi se čita med drugim o puščavah, ki se raztezajo 600 mi|j daleč in o treh verigah planin, kjer se najde vodo samo v skalnih grapah, katero pa domačini zastrupijo, In končno, za vsemi temi strašnimi naravnimi zaprekami — Abesinija, krasna, bogata in z vsemi naravnimi zakladi kakor tudi z milim podnebjem oblago-darjena dežela.
ft-lmitivno je to abesinsko ljudstvo, črnci, miroljubni, ki žive od danes do jutri in ne poznajo "blagoslovov" kapitalistične civilizacije, katere jim hoče podeliti Mussolini brez ali pa m kastorjevim oljem.
Vera tega ljudstva je krščanska, toda ne priznavajo papeža, katerega jim nadomestuje patriarh, ki živi v Aleksandriji. Kar &e tiče krščanstva, jih bo podu-
ja kot so Vehar, Rose Sumrada in Josephine Turk.
Zadnja točka programa je bi nastop glavnega govornika sod Fr. Zaitza, urednika Proletarca On je govoril prilično časa, ampak avdijenca bi ga bila še rada poslušala. Zaitz je povedal in o-risal 30 letno delo Proletarca in tistih pionirjev, ki so ga ustanovili, kako težka so bila njihova pota. Govoril je tudi o seda njem svetovnem položaju.
Po zaključku programa je pa Barbičev orkester iz Clevelanda pričel igrati lepe plesne komade tako da je bil človek kar iznena-den, ko je videl polno dvorano mladega sveta in tudi starejš smo bili vmes. V spodnjih prostorih je bilo pa tako natlačeno, da se človek skoraj skozi ni mogel preriti. Seveda gostov iz vseh krajev, eden je poznal tega, dru gi zopet drugega In pričel se je
Či) Mussolini, kar pa ne bo dose- (razgovor in v tako lepi harmo-g«l on, bodo dosegli misijonarji, niji, da je človek vsaki čas ne
vidi. Naš gost iz Chicaga Zaitz je bil tako zaposlen z odgovori ker vsak bi bil rad z njim govoril, jaz sam ga bi bil rad dobil roke, a vse zaman., .,,
Kot že prej omenjeno, da so bile na tej alavnosti zastopane vse bližnje naselbine. Da je bila udeležba ogromna, je poročal že naš popotnik JankovJch iz Clevelanda. Da smo se imenitno imeli. so o tem Že tudi poročali naši Sharončani, ki so bili zelo v veli kem številu udeleženi, Girardča ni amo pozni s poročili, pa naj velja izrek, boljše pozno ko nič.
katere bo poslal Vatikan.
Abesinija meri trikrat toliko kot Anglija, ima pa samo okrog 14 milijonov prebivalcev. Zemlja
rodi trikrat na leto.
* * •
Kaj briga demokrate državni dolg? Oni vedo, predno bo treba plačati te dolgove, jih ne bo več
v Washingtonu.
• • ♦
Nekdo' je hotel vedeti, kaj pravzaprav predstavlja beseda: "flnjshing school". Po mojem mnenju predvsem "finish" za o-četovo denarnico, obenem pa je tudi učenec ali učenka "finish" za tovarno dobilo.
Največji sovražniki družinske sreče: J Samoljubje, dolgočasje, revščina in pa — nevednost.
—F. N.
O k ki bo v i priredbi In Domu
Gfrard, Ohio. — Slavnost kluba št. m JSZ, ki jo Je priredil v počast 80 letnici Proletarcr dne 4. maja. je sijajno izpadla. S to slavnostjo je naš klub dobil vso moralno oporo iz vseh bližnjih naselbin, posebno pa iz Clevelanda. Programa nismo imeli poaebno dolgega, pač smo skušali ustreči vsem, mladini in ti-stim, ki se radi malo zavrte, drugim pa, ki so želeli razgovora z gosti, ki jih je bilo mnogo.
Naj omertlm program, ki jo bil najbolje izvajan. Takoj po otvoritvi Je nastopil mešan pevski
Naj bo na tem mestu izreče-m delo sploh |na najlepša hvala vsem, ki ste prišli in nam dali moralno oporo in tudi gmotno smo nepričakovano veliko na boljšem. Ne bom imenoval posameznih naselbin,
ker jih je preveč. Pozabiti pa ne smem Clevelanda, ki je 60 milj od Girarda in se jih je pripeljalo poln bus in še v posebnih karah, tako da je bilo vseh skupaj okoli 80 ljudi. Vse priznanje pevskima zboroma Zarji in Delavcu. Hvala tudi našim Girardčanom za udeležbo, ki je bila precejšnja, čeprav so nam rekli, da nas je sa mo par "trouble makeriev". H ve la tudi kuharicam in fantom, ki so nam pomagali na en uli drug način.
V Prosveti sem tudi čital Snojev dopis, v katerem med drugim pravi, da je samostojno dru-Jtvo darovalo $10 za Baragov spomenik ali kaj že. in gospo-dinjski klub SND $5. To je men-
da po vi* I iz Glaeila KSKJ. Seveda 8noju ae malo čudno vidi, kako to, da Girardčani darujejo deaetake in petake za neznane
avetnike in narodne vrtove. Snoju ni treba tolmačiti, ker dobro pozna gotove karakterje tu v Girardu.
Nimam nič preti društvu, če pomaga Baragu na stolp, aem pa proti, če nekaj žensk izrablja !m$ Slovenskega dema, ker delničarji niso nikdar ustanovili ni-kak gospodinjski klub, še manj pa kakega priznali. Ustanovljen je bil na vzpodbudo, kakor sem poučen, Johna Dolčiča in tudi on je dodal črko N. On ae smatra za narodnega delavca in pri vsaki stvari menda mora biti beseda "narodna". Tukajšnji Dom je in-korporiran za Slovenian Home in na pročelju je zapisano tudi Slovenski Dom. Ne vem, čemu se fina posamezna oseba polasti pravice in doda nadaljnje ime. ne da bi delničarji odrbrili. Več slič-n i h stvari se je delalo kar na svojo pest, ne da bi delničarji dali za to dovoljenje. Ko so pa delničarji videli, da je tega zadosti, so pa pometli in nastavili druge, da bodo delali v smislu zaključkov in želje članstva. Sedaj imamo pa tožbo* vloženo na sodni j i za razpuat Slovenskega doma. Tožitelj je Dolčič v imenu tistih, ki so se podpisali na peticiji. Podrobnosti, kako so pobirali podpise, bomo obelodanili pozneje.
John Tancek (49), piedsednik Slov. doma.
O delavskem položaju v Akronu
Akron, O. — Ker imam zopet dosti Časa, hočem nekoliko poročati o tukajšnjih razmerah, da ne boate mislili, da je v Akronu — proaperiteta. Tukaj je vse po starem, kakor je bilo pred petimi leti. Brezposelnost ae ni še nič znižala.
V Prosveti in drugih listih sta že čitali, da so unijski voditelji pustili na cedilu delavce v tukajšnjih kavčukarskih tovarnah. Žal je treba pa priznati, da so to zakrivili v veliki meri delavci sami, ker so bossom obljubili, da bodo delali in spali v tovarni, če bo Atrajk. To je dalo kompanijam korajžo. V tovarne so navozili cele vagone raznega živeža, okrog tovarn pa postavili žično ograjo in jo napeljali z elektriko tako, da bi bilo mogoče le iz zraka priti na dvorišče in v tovarne.
Ker so unijaki voditelji za vse to znali, so smatrali, da jim drugega ne kaže kakor pogoditi se s kompanijami. Tukajšnji tovarnarji se unije jako boje: vse obljubijo, le unije nodejo priznati. Delavci se pa boje, da ne bi dela izgubili kakor ga je na primer mnogo izgubilo pri Indian Tire kompaniji v Mogadoru, O.
Ta družba je bila prva, ki je priznala unijo. Pred dvema tednoma je pa tovarno zaprla, češ, da ne more obratovati z unijo. Predeednik družbe je delavce obvestil, da je pripravljen tovarno odpreti pod pogojem, da se izrečejo proti uniji. Vršile so se volitve, ki so pa v ogromni večini izpadle za unijo. 75% delavcev se je izreklo proti odprti delavnici. Družba jih ni mogla preslepiti. Izprti delavci piketirajo tovarno noč in dan. Isto »e godi tudi pri Clay Pipe Ca v Mogadoru in Akronu, kjer so tovarne zaprte že več mesecev. Tudi tovarne te družbe piketirajo noč in dan.
Edina "prosperiteta" tukaj )* verižnimi pismi, ki ti naj za deset centov prinesejo tisoč dolarjev. Je pač še dosti neumnih ljudi. Ta masa drvi tudi za župnikom Coughlinom, ker ga smatra, da bi bil on boljši predsednik kakor je Rooeevelt Takim ljudem bi bilo treba še pet let depresije.
Iz Girarda smo dobili vabilo od Slovene American Citizens ligo, da bi se udeležili njih slovenskega dneva 9. junija. Če so nas l>o več oglasilo* bomo mogoče prišli. Morebiti nekateri mislijo. da je styar brez pomena, ker ne prihaia od društev SNPJ ali socialističnega kluba. Rad bi videl, da bi kdo o tem pisal.
Martin Klarič (170).
Val
u
iMilcev, ki gasi Kutdni potar na l^fig IsUndu. N. Y.
verižnih pi-
sem" začel padati
VVashington, D. C. — Poštne oblasti poročajo, da je epidemija pisemske verige t deaetico za naglo obogattnje začela umira- i ti. Zadnji mesec je poštna in-.! špekcija prejela povprečno 200 i sumljivih pisem dnevno, zdaj I pa jih prihaja komaj šo 100.
Obrekovane žiVa|j
Mnogim Živalim pripišemo nek. L t kot posebno značilne zanje Osu /J ta° n. pr. trmastega in gos neumno. . laskavo, če o kakšnem človeku pravL^ živina. Sicer pa je presoja žival 4 drugačna. Pri nekaterih afriških Z' Ua n. pr. za odlikovanje, če koga*'/ z živino. V premnogih primerih L ugotovila, da te in one živali sploh * »oati, ki jim jih pripisujemo n k?^i neredko kar v pregovor.	* |jre
"Zdrav kakor riba v vodi"
Kdor opazuje veselo igro postrvi v KOfJ potoku, mora res dobiti vtis, da ho ribt, . no zdrav in življenja vesel rod. Hiba/3 tem seveda drugače. Ve preveč dokroT nbc z*lo občutljive in nagnjene k mno^ml letnim. Ve, da je prehlad, ki za flovl! splošnem ni nevarno obolenje, Zu ribo nost smrtno nevarna bolezen. \tA»evihJ aajedalcev, ki žive na ribjih škrgah in Z. avajim -gostiteljicam" kri. Neka vnrtTl m učiteljev, ki žive na jetrih, doseže dolM 3 cm; razne školjke preživijo svojo mladost koži rib in jim povzročajo težke bolezni C. našteli vse bojezni, ki so jim ribe bi dobili kaj dolg seznam in bi prišli do n pričanja, da ribam v vodi vendarle ni tako h ko živeti.
"Stonoge**, ki nimajo sto nog
Ce vzamemo natančno, o "stonogah" sp ne bi emeli govoriti, vsaj na sploAno ne. h mo na stotine raznih vrst teh živali, ki niti daleč nimajo tega števila nog. Mnoge vse« je življenje nimajo več nego 18 nog, neketr ske oblike pa imajo seveda tudi 200 dvojica torej bi jih morali imenovati 4,štiriutonoge" ostalem dobe vse te živali svoje mnoge a šele tedaj, ko odrasejo.
"Nerodni" nosorog in "pridna mrarlja"
Za srečo je imel malokdo, ki označuje no roga za nerodnega, priliko seznaniti se i nj v prosti naravi, kjer bi moral kaj urno bež pred to njegovo "nerodnostjo" — če bi sploh ubežal. V tesni kletki zverinjaka i stavna žival aeveda ne more zbujati vtisa sebne okretnosti, a to je povsem zmoten v Mravlja velja, kakor znano, za vzor prid sti in ji v splošnem te lastnosti tudi ne mor« odrekati. Vendar mnoge vrste teh živali kakor ne upravičuje dobrega mnenja, ki imamo o vsej družini mravelj. Imamo n. tako zvane tatinske mravlje, zelo drobne valce, ki si izgrebejo v gnezdiščih svojih v jih sorodnic tenke hodnike, kamor jih ve sorodnice ne morejo zasledovati. In tatice ve potem od njihove hrane in zaroda, ki »e ne more ubraniti. Druge vrste mravelj i istotako od ropa in od sužnjev — večin« mravelj manjše vrste, ki jih ugrabijo kot I be. Tako zvane amazonke sploh niso več i sobne za samostojno delo, odvisne mo popol ma od svojih suženj. Celo jesti ne morejo! same in jih morajo pitati sužnje!
"Zajec ftpt z odprtimi očmi"
Dejansko se človeku vidi, kakor da bi I tako. Skoraj vsakdo izmed nas je videl ki na polju dolgoušca, ki je čepel negibno na t in strmel s šippkimi očmi. Nenadoma je h videti, kakor da ae je žival "prebudila", liko skokov in — ni je bilo več. Ali je spala z odprtimi očmi? Niti od daleč ne! jec je bil kaj buden, le da se je zanaAal svojo zaščitno barvo, da ga ne boste opi in šele v zadnjem trenutku se je odločil za I V spanju pa zajec zapira prav tako svoj« ke kakor vsak drugi sesalec.
"Krokodilove solze"
Znanost že glavno ni smatrala za resno trditev, da pretakajo krokodili Boize Nitij ni preiskovala. Nekemu radovednemu At žu pa ni dalo miru, da bi ne pogledal t« to stvar. V londonskem živalskem vrtu zagnal v prostor za krokodile kar pol tu bomb s solzljivim plinom. Uspeh je biJ i šen — za njega in druge ljudi v bližini, niti najmanjši krokodilček ni potočil niti manjše solzice. Seveda je policija "atentat ja" takoj prijela in pošteno oglobila. a m način sedaj vemo, da krokodili |*>d n>» " )>ogojem ne pretakajo solz.
Gozdovi v Antarktidi
Nekemu poročevalcu Reuterjever« «J*,I admiral Byrd, ko se je vračal v Ameriko, vil, da ne misli na kakšno novo eksf*™ Antarktido. Izdal bo pa knjigo, ki bo p<* o njegovih zadnjih uspehih. ' .
Na ozemlju Južnega teč»J» j« niH «r odkril okamenela drevesa, k- ki • vladalo nekoč subtropsko podnebje i čudno, dn so našli tudi ležišča t»ren stanke predzgodovinskih živali ^Jj gotovo, ali bo mogoče izkoristiti nsrav
klade teh krajev.
i« P^vr kol"**.'
ne dokažete črno na belem it "Ki »piaov, da je Cankar pred «voj kaj preklica), kar je prej napisjl. vašo delitev Cankarja za "jok* da hočete— mrtvega Cankarja. <»" ni več. Dela živega Cankarja onega revnega in zatiranega hlapcev Jernejev, za katere m i let in katerim je s svojim J11** največji spomenik!
r»
**■■*-• "■■ i tt tftji jjj. i
[Vesti iz Jugoslavije
(Itvirna porodil« I« J
zločin na
parja. Toda sledi ra njim so izginile. Praški listi so priobčili njegovo sliko in po tej slik! so v _ nekem hotelu v Trstu spoznali J |ljudje tega Kaufmanna. Policija ga je aretirala, i njim pa tu-
^vlbogbnsperk r^jm 69 letna g<*podi-
Siieova. ki jo je »lo-pMI in obesiI V
hl vodnjak, kjer je vise-ur _ Prepeljana v Ijub-
o bolnišnico
ijfjje poročajo o hudem
ju ki ^ doslej še nezna-
t|ec izvršil na gradu Bork ki leži kako uro od Ta stari grad je bil ne-fvalvazorjev in na tem gra-Valvaaor pi«al svoje veli-io "Slava Vojvodine Krarij-na tem gradu so rezali niih krajev in gradov v r tu je s svojim delom V al-upravil polagoma svoje čenje in gradove, le da je iidal "Slavo vojvodine tit". Ta grad, ki je še
zevala precejšnja rana, po gla-'di ieno' dokler ne pojasni za-vi, licih in telesu pa je imela|deva" PriAka policija pa je !z-podplutbe, sledove težkih udar-'vrAlia Pre»8k*v<> tudi v hotelski cev. Kasneje so našli še okr-1^1 V P^a^^i, kjer je ^»v*1 vavljeno britev in okrvavljeno , an.n' ter naA,a v nekem težko poleno.	kovčegu kopirni papir, na kate-
' rem so lahko razbrali, da je Kau-
PBOflTgTA
Angleška delavska stranka za kolektivne varnost
Mirno presojanje poloiaja
Profesor Hugh Dalton, bivii državni podtajnik v zunanjem ministrstvu angleške vlade in ugleden član angleške delavske
„.	.	, _ .-------------.».i, uo .C *v«u-. stranke, ki je te dni bival n«
Jti"uuLJ* POma4fal T°Tm*nn P1-1	upravi jetniš- j Oehoslovaškem v študijske sv r
žinovi toliko, da se je zavedela, niče Albany v Nevv Vorku. kjer
A bila je še tako zmedena, da se predstavlja za bivšega kaz-
je govorila, da ne čuti nič bol*- njenca št. 84,502. V pismu pra-
čin in da se ji ni nič zgodilo. ,vi, naj oprostijo, da ni držal da-
A potem je spet omedlela, iz ne besede in je zaradi tega mo-
Ljubljane poklicani reševalni ral pobegniti. Najbrže je bil kot
avto pa jo je prepeljal v ljub- kaznjenec pomiloščen pogojno, a
ljansko bolnišnico, kjer pa visi je kmalu spet zagrešil sleparijo
med življenjem in smrtjo in se *er odnesel pete iz New Yorka.
kaj malo zave. Ko se je za ne- 2ena izjavlja, da je imela Kauf-
kaj Časa zavedela, je v raztrga- manna za poštenjaka, očetu pa
nih stavkih povedala, kako je ni javila, ker ji mož ni dovolil.
bil izvršen nad njo zločin. Pra-'Sumljivo je tudi dejstvo, da je
vi, da je aločinec neki Leo iz1 Kaufmann kmalu po prihodu v
Zagorja, ki pa živi na Javorju Trst telefoniral z raznimi mesti
pri Stangj. Bil je nekaj časa v v Nemčiji in Antvverpom. Po
službi na gradu, a ker je nekoč tem	ritt Je Kaufmann mor
isoma
ohranjen, je postal]hotel imeti na posodo neko oble-'t,a *,®nik«k«i mednarodne, dcbro
grofovske rodbine Win-.aetz, ki ima še zmerom
veniji velika posestva in »dov; pozimi prebivajo t*ki ljudje na Češkem, ijo prav tako gradove >sestva, poleti pa se pre-i BogenSperk. l^tos so ali svoj prihod za 1. iaj, konec aprila, pa se pdil na gradu zločin, ki jbrže zahteval življenje Marije Tomažinove, ki linjila v gradu. Kazen seveda v gradu oz. stran-posli»i>jih še večje osebje: ilelj posestva Drofenik, paKtirji, hlapci — saj Windischgraetzi tamkaj itvo in daleč naokrog gozdove. V gradu samem preko zj^le gospodarila Tomaži no var sestra bivše-ina v Šmartnu in znane-inca Tomažina. k-ljo 28. aprila so se graj-Južbenci zjutraj razšli po i, doma so ostali le pastir-tisti, ki strežejo živini ter gospodinja Tomažinova. večeru so opazili ljudje, vali iz grajske kleti mo-im. Obvestili so o tem itukega upravitelja Dro-ki je bil v Šmartnem. je v grad ter stopil v kjer pa je našel le tlečo \ ki jo je bil nekdo zažgal namero, da bi grad Zgo~ je bila slama vlažna in ni Tudi so. kleti obokane a zaprta ter se ogenj ni razširiti. Upravnik je z %em Knafličem pregle-l flu bi našel morda kak-ove za storiicem, a nista nitogar. Pač pa sta se d« ni nikjer videti go-nJ'' Tomažinove, a sta še *al», da je morda šla kam Zvecer pa se je spet Prožil, da ni dobil čez «je*ti. Postajalo je sum-
*	k"hinji ko našli doka-
*	Tomaži nova pri pra v-kmh ,n "redi dela nekam ?! 'z*'r,il»- Iskali so jo, a
ukanje prekinili, ker je električne razsvetlja-nmiaJ" V ponedeljek v* zgodaj mo spet za-' «0 kmalu našli J '^ove, dokaz, da se je n"kit' godilo. Zla-i<i«ll, da Jt £ J"«1 krvav, sledove izbri-g raj »ki sobi
'	Papirja,
tMrilec zažgal.
ko, a je Tomažinova ni dala, jo ,lopWniiirai»e sleparske organiza-je zasovražil. Tomažinova je o t,Je; P1raAka lM)liciJu bo zahtevala tej zadevi povedala tudi gospo- t,d	l' Kaufmanna
darjem in Leo je bil zaradi tega odpuščen. Zdaj se je na ta strašni način najbrže hotel maščevati,	^
Koliko je v tem resnice, bo u-gotovila preiskava. Dejstvo pa je,.da gre najbrže za maščevalnost, kajti za roparski poboj ne gre, saj so vse vrednosti v gradu ostale nedotaknjene in ni storilec odnesel ničesar, vsaj ničesar dragocenega.
Ce bo Tomažinova okrevala,
izroči. <
"Gorifika matica* riške Mohorjeve družbe edina primorska založba, ki izda ven darle še nekaj slovenskih knjig za primorske Slovence. Goriški Mohorjevi družbi in Katoliški bukvami pa je obla»st že zdavnaj prepovedala izdajati kakršnekoli molitvenike v slovenščini. Prav tako je za letos hotela Mohorjeva družba v Gorici izdati izbor pravljic pokojnega pisatelja Milčinskega, a tudi to je o-
bo zadeva kmalu pojasnjena, Wa8t prepovedala. Zakaj? Ute-
" lMJZar, a tudi tu
ni
' ni
':ral pri* h> t..
k-
lahko pa tudi, da že ta izpoved zadostuje za razčiščenje zločinskega dejanja. Težko pa je verjeti, da bi Tomažinova okrevala, saj je stara 69 let in je sploh čudež, da je vse poškodbe in vso muko 23 ur v vodnjaku prenesla, ne da bi podlegla. Da pa bi okrevala, je malo verjetno.
Sinu odsekal giavo. — V vasi Krivaja pri Novski je posestnik Kuharič nenadoma znorel, planil je na dvorišče, kjer se je igral z otroki njegov 8-letni sinko, zgrabil sina, ga odvedel do tnala in mu odsekal glavo. Nato se je hotel vreči v vodnjak, a so ga sosedje že prijeli in zvezanega .so odpeljali v zagrebško umobolnico.
Ameri&ki pustolovec. — V začetku aprila se je pojavil v Zagrebu eleganten tujec, ki se je izdajal za ameriškega bogataša. Dal je v neki zagrebški tiskarni natisniti nekaj blokov čekov, glasečih se na razne ameriške banke. Potem je izginil iz Zagreba. Pred dobrim tednom pa so v Pragi bili ti čeki vnovčeni v več bankah, ki pa so šele potem zvedele, da banke, katerih imena so bila natisnjena na čekih, sploh ne eksistirajo. Vnovčil jih je isti bogataš, ki je dal čeke natisniti v Zagrebu. Praška policija se je obrnila na zagrebško in ugotovili sta, da gre za nekega Julija Kaufmanna, ki je prišel iz Amerike. Več niso vedeli. Toda Kaufmann ni le opehari) nekaj praških bank, marveč je s temi č*ki tudi plačeval račune v raznih trgovinah. Hkrati pa se je kot eleganten tujec, ki ima najbrže denarja ko peškov, seznanil z gosposkimi druiinami in kmalu se je na en mah zaljubila vanj hči nekega praškega bogataša, Mirni Hinilova. In kar na hitro so pripravili vse za poroko. Novopo-
meljila je prepoved tkskanja mo-litvenikov in pravljic s tem, da hoče imeti Italija mladmo zase in da zaradi tega ne dovoli, da bi s slovenskimi molitventki in pravljicami preprečevali in otežko-čali poitalijančenje primorske slovenske mladine! Tudi niso o-blasti dovolile ne Goriški matici ne goriški Mohorjevi družbi izdati koledar za 1&36. leto! Goriška matica je pred kratkim izdala tri knjige in sicer Ferda Plemiča povest "Po krono, dekle in vino", potem "Pravljice iz tujih logov", ki jih je zbral Nande Vrbnjakov in Jakoba Trnovca knjigo "Z orodjem v rokah". Prvo povest je napisal Ferdo pl. Kleinmayer, a se je skril za psevdonim. Druga knjiga predstavlja zbirko povesti iz raznih slovstev, zadnja knjiga pa vsebuje praktične nasvete, kako je treba obdelovati posamezno gradivo, kako rabiti orodje, lastnosti kovin, lesa itd., torej priročna, raktična knjiga. Četrta knjiga i morala biti koledar, a je bil prepovedan.
Uboj v litijski okolici. — V
Mamolu pri Polšniku nad Savo so imeli dvojno poroko pri posest niku Kramerju: dve hčeri sta se možili. Zato se je kajpada zbralo precej fantov, ki so pili in nazadnje pijani začeli s prepirom, ki se je končal s pretepom. V pretepu je fant Ivan Vodenik iz Pol-šnika zasadil nož posetnikovemu sinu Albertu Sedevčiču iz Preske v vrat, da je ta takoj izkrvavel. Morilca so aretirali in se zagovarja s popolno pijanostjo.
Požar pri Kranju. — V noči na 2f). aprila je začelo goreti v šupi pocestnice Neže Staretove na Primakovem, po domače pri Gofarju. Ogenj je naglo zajel vso domačijo, hlev in hišo. Sosedje so prebudili |H>sestnico in
rt^enca sta potem odpotovala na znesli na piano pohištvo, nakar
H
V kU'u- Našli sokr-tih, k, vo-»^T1^ hodnik, ki h*
• odnja.
»»„,	vrat, ki
m'.,	*	in
" "ali «0 kova-v*ati» za vrati, 1 do vodnjaka. tu. «n tam okr-Mprli vrata do rl' "topni-' m> opatih, I •» '-ar j uvelem
l" "♦•Kibna in' > 1° «ne|| • i *'aj«kn NO.
/lr-«vnik dr.| ttir»tovH, da "<>prav| rr r**u nm(j fitid* rane **ril<r-c j«» 4 vratu j*,
l>oročno potovanje, kam, tega o-^e ni vedel, k«*r je Kaufmann d«\jal, da Američani tega nikdar povedo. In sta mladoporočenca izginila. Potem s«' je dognalo, da gr<* za sleparske čeke in za sle-
so požar zadušili. Pogorela pa ostrešja hleva In ostrešje hiše. je šupa, vsa drva in gospodarsko orodje, pogorelo pa je tudi ni krita z zavarovalnino. <>ff<*nj je bil najhrže podtaknjen.
he, je imel ratgovor s praškimi časnikarji in jim povedal med drugim naslednje:
"Angleška delavska stranka je bila načelno vedno za sodelovanje narodov v DruStvu narodov, ki naj bo instrument tega sodelovanja. Stranka sovraži vojno iz mnogih razlogov, tako, ker je v vojni padlo toliko njenih članov. Anglija je izgubila en milijon ljudi. Delavska stranka je prepričana, da so tisti, ki vojne izzivajo, ali v ta namen ustvarjajo zanje razmere, mednarodni zločinci.
Do zadnjega časa smo upali, da bo mogoče potom Društva narodov, mirovnega sodišča, arbitražnih pogodb itd., ustvariti ugodno razpoloženje za med-je poleg Go- narodno razorožitev ter tudi za politično in gospodarsko sodelovanje, kar bo narode končno vedlo k bratstvu.
V zadnjih mesecih se zbirajo novi oblači. Skoraj tri leta trajajoča razorožitvena konferenca ni dosegla namera. Lani je delavska stranka nekoliko prilagodila svoj permanetni program, ker je to zahteval položaj. Povdarjamo važnost kolektivne varnosti, organizirane po Društvu nurodov, toda tudi važnost organiziranih metod političnega, gospodarskega in enako vojaškega pritiska na napadalca.
Interesantno In prav v našem duhu je takozvano nekak? plebiscitno vprašanje o miru, ki ga je izvedlo med našim prebivalstvom združenje za zvezo narodov, pri katerem ne glasujejo lahko le volilni upravičenci (nad 21 let stari), marveč že vsi osemnajstletniki. Prvo vprašanje, ali naj Velika Britanija [ostane v Društvu 'narodov ali ne, je od doslej oddanih tri milijone glasov 95 odstotkov potrdilo. Za tri nadaljnja vprašanja glede razorožitve se je izreklo za razorožitev 85 do 90 odstotkov glasovalcev. Tudi na vprašanje, ali naj se nastopa proti napadalcu z gospodarskimi in finančnimi sankcijami, pritrjuje 86 od 90 odstotkov glasovalpev. Samo za zadnje vprašanje, ali . naj »c proti napadalcu, ki bo s paktom zava rovano ozemlje napadel, postopa z vojaškimi pomočki, se je izreklo le 70 odstotkov glasovalcev . Toda tudi to je znatna večina.
Mnenje Anglije in mnenje delavske stranke je: Pripraviti se moramo za kolektivni varnostni sistem. Naraščajoče o boroževanje je znak, da Ima telo Evrope mrzlico; Resnica je, da je med razorožitvenimi kon ferencami mnogo čudovito le 'pih prilik ostalo neizkoriščanih. Premalo skupne volje je bilo. |Toda kljub temu se nadejamo še danes, da se še posreči doseči znatno omejitev oboroževanja ter zgraditi varnostni sistem m Kolektivnimi dogovori.
Glede zračnih vojnih sil smo mi za ustanovitev mednarodne zračne policije, to je za prvotni francoski pr<*d)og. Največja nevarnost prihaja danes iz zraka. Nevarno Je puščati zračno orožje v rokah posameznih vlad. Zato smo za Internarionallzarijo
MimmimmiiiMli mmiM*	^^
__Prizor iz prvomajskih demonstracij v New Vorku in Netvarku. N. J.
• --- -.. — sr -■',!.— -L-is:- • 11 T' IU "■ "■	...
zrakoplovstva in za mednarodno zračno policijo.
Glede Nemčije smo v minulih letih, ko Je bila še demokratična in republikanska, napravili napake, ker nismo ugodili nekaterim nje željam. Ta očitek velja tudi moji vladi. Sedaj pa imamo v Nemčiji režim, ki v demokratičnih deželah ne zbuja mnogo zaupanja. Vendar pa moramo skušati stvari urediti. Priznati moramo dejstvo, da obstoja Hitlerjeva Nemčija, pa bodisi že s takimi ali takimi lastnostmi. Ne smemo ponavljati napake, ki je bila napravljena nekoč proti Rusiji. Jaz osebno in kot član delavsko Htranke sem zato, da se z Nemčijo razgovarjamo odkrito In poizkušamo skleniti z njo dogovor o omejitvi oboroževanja. Nemčija mora biti vendar prepričana, da sedanjega pravnega stanja enostransko ni mogoče iz-preminjati. Poizkusiti moramo spraviti Nemčijo v ženevo,
POSTNI NADOMESTNIM SE PRITOŽUJEJO
Washington, D. C. — <FP) — Delegacija poštnih nadomestni-kov je te dni predložila kongresu svoje zahteve, da se odpravi krivice, ki se jim gode. Delegacijo so tvorili reprezentantje na-domestnikov 1% vseh krajev A-merike.
Plača, ki jo prejemajo, je mnogo nižja ko rednih poštnih uslužbencev, dasl opravljajo enaka dela. Zaradi rasnih rcstrlkcij, ki jih je uveljavil poštni depart-ment v zadnjih letih, se nadome* stnike smatra še vedno za vn-janee, Čeprav so nekateri V službi deset in več let. Poleg tega ne uživajo privilegijev kakor jih redni uslužbenci, ki so dobro organizirani.
Delegacija se Je oglasila tudi pri kongresniku J. M. Mendu in
lagi enakopra njo dogovore, ki mir.
Ce to ne bi uspelo, potem je potrebna ustanovitev solidnega bloka, enotne fronte v svrho o-hranitve miru. Zato hočemo:
1. najprej razločiti svoje karte po mjzi, to je, pojasniti svoje namene i« ««*i++ge Ur pripraviti Nemčijo do tega, da sklene varnostni in rasorožitveni dogovor.
2; vendar odločno izjaviti, da vztrajamo na miru kot temeljnem ntfrlu Ur da It boillO združili proti vsakemu narodu, ki l/i hotel kršiti to načelo,—D. P.
Študentje ugnali
Hearšta v Amherštu
Amherst, Mass. — Na pritisk študentov iz Amherst kolegija je tukajšnje gledališče odpovedalo Hearstu njegov novinarski film Metpotone Nevvs. Lastniku edinega gledališča v mestu so predložili (»eticljo z 2f>0 podpisi In zahtevali odpravo Hearstove propagande.
"Ta akcija in slična akcija v nekaterih drugih učiliščih Je le pričesk lK)ja za zdrobitev Hearstove propagandistične mašine", pravi študentovska liga. "To gibanje skušamo razširiti in urgi-ramo študente na vseh učiliščih na slično akcijo."

Policija napadla
stav kar je v La Sallu
l.a Salle, lil. — Zadnjo soboto ju državna policija navalila na skupino stavkarjev ip njih simpatičarjev, ki so oblegali tovarno Appolo Metal VVorks. Stavkarji so pričeli oblegati tovarno, ko je družita uposlila nekaj stavkokasov, da odstranijo mašinerljo is tovarne, katero hoče družba premestiti v drugi kraj. V naglici Je bila mobilizirana državna policija, ki je navalila na delavce. Vrgla je med nje vt>č plinskih Isimb, na katere so stavkarji odgovorili z metanjem kamenja in opeke. Vse šipe v oknih tovarne so stavkarji razbili.
Družba je po oklicu stavke naznanila, da bo premestila ma-fclnerljo v Bethlehem, Pa., v tovarno Nu|»erior Metal Co, Stav-kokaze je Importlrala Iz Chlca-ga, ln odkar so prišli, so se večkrat čule grožnje z nasilji. Stavkokazi so prenočevali v tovarni, kamor so jim nosili tudi živila.
Stavkarji ugodili podpredšedniku General Motor§
Toledo, O, — 1'odpredsednlk General Motors Corp. W. H. Knudseti najbrž Ae ni doživel kaj takega ko v zadnji stavki tukajšnjih avtnlh delavcev, ko je moral prej dobiti dovoljenju stavkovne straže predno je mogel iti v tovarno na inš|>ekciJo. In stavkarji so bili gentlemani, ker so mu dali tudi stražo, ki ga fe spremljala po tovarni.
Nov železničar-alti pohojninahi zakon predložen
VVashington, D. C, — Zadnji petek je Idi v nižji kongresni čilo, vsebujoče jHslatke, da so /Wniel prrdložen nov zakimskl vladni Izdatki preteklo leto zna-	■/.« žele,nlčarj*.
šali <M) odstotkov več nego l«dsliN^.rl J" nekoliko drugačen, ta-
oziroma tudi v Haag, in na pod-1 »Pellrala, naj revidira svoj zabavnosti skleniti z konHki načrt tako, da ne bodo
bi jamčili znt kn'j«'vni poAtarji najemali i času večjih aktivnosti ljudi,
v ki
niso napravili izkušnje. Slednji dobijo navadno službe zaradi pritiska politikov.
Delegaciji j<> načeloval John K. Gallivan, direktor Splošne zveze poštnih nadomestnikom, katerega so nekateri kongresniki In senatorji zagotovili, da bodo |M»dpirali zakonodajo za Izboljšanje položaja nadomestnikov, katero sta predložila kongresnika Mead in Stack.
Solaha vzgoja
trpi radi depreaije
VVashington, D. C. - "Naši o-troci in naših otrok otr<s'i bodo morali trpeti posledice sedanje depresije," je dejal VVillard K. (iivens, tajnik Ameriške prosvetne zveze, na letni konvenciji te organizacije. On Je podal |a»ro
1920. Vsi vladni departmenti izkazujejo povečanje stroškov, do čim so bili izdMtki za šolsko vzgojo znižani v Istem času za IM od stoikov. Mnogo milijonov otrok zlasti v podeželskih krajih Je bilo oropanih šolske vzgoje, ker Je na tisoče šol zaprlo vrata v tej krizi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, dočim so druge o-rnejilii |s»uk,
Poročilo dostavlja, da je na tisoče podeželskih šol na robu bankrota in da bo morala federalna vlada nekaj ftoritl za šolsko 'vzgojo otrok v teh kra)ih.
Farmarjifae zatekli
k zadružništvu
M ob J le, Ala.~--Alabsm«ki far-i rnarji in člani Farmarje unije j v okrajih ltaldwiri, Kx< umbbt In Mobtie ho *e /stekli k zadružni-ištuj, ('stanovih "o tržno zadru-I go, sko/.i katero Iselo prodajali pi id« Ike ln kupoiMli |miIrel#ščl-ne, dobi«-« k, ki i/t'*- prekb|»čeval <ern, pa sprsvill »Mini. V M 0 bi le, kjer inin Farma ritk nija 20H.r, članov, trna Jo t ud ^e stiki' » c« ntralno dela
ko da mu federalno vrhovno sodišče ne bo moglo ugovarjati.
OliClN.Hkti VOIJTVK V ZK-NFVI
Na sedežu Drušlvn> narodov V Zene\i v ftviel so bile dne H. maja olslnske volitve V občinskem svetil, ki je obenem IS-konoflajna korporacija, je (M članov; od t« h je po volitvah 27 noclalniii demokratov in '(7 mehanskih pristašev. Socialni demokrati »o pridobili en mandat.
\Vwes lh:\r\/
x aFFICt
XK I« I » f V HHHtlfrtl M^MtA INI atlMNl /»•»»!• Ml« IIMI Milil
IIM> /»lil SMftNNB
tir**m «>•) t M *» • M l»l II.IllMI 0t»l
Ln
326 m 1 tat t. * i
mh.Ii, |M»I«	ril
IVI delavcev je bilo ranjenih v /rlr*ni4ki nMre^i, k« m j« Istirll |h#tniSlil vlek v bliltni l*anmmm«, Kane.
unij«
Ali sir >»• n.iro/ili I'imv»I<i aH krnju| Mlndln**|il list ■vfijrmti prljale-U-[|)u ali •Mirodniku v domovino? ('» |t- edini dar I mine »rnliNMtl, ki ffit tu mul rfrnar lahko |MAIJe l# »»ogrni » dotno« Iim».
i,
Makiim Gor ki:
MATI
SOCIALEN KOMAH
—	Cez Nikolsko je daleč! — je pripomnila mati. — In drugo je z vozom ...
—	Veste kaj ... — je nadaljeval Nikolaj.
—	Jaz sem »ploh proti tej poti. Nemiri ao . . . nekaj ljudi ho te zaprli, tudi nekega učitelja do že ugrabili, treba je opresnoati . . . Dobro je, če počakamo nekaj časa . . .
—	To ne bo minilo! — je dejala Vlasovka.
—	Sicer pa pravite, da ne mučijo ljudi? — In zasmejala se je.
Sofja je potrkala a prsti po mizi in pripomnila:
—	Važno je, da ne prenehamo z razširjanjem literature ... Ali ne ne bojite poti, Nilovna?
—	jo je vprašala.
Mater ao te besede užalile.
—	Kdaj pa sem ne bala? Tudi prvič me ni bilo strah ... in sedaj naj ... — Ne da Hi končala stavek, je sklonila glavo. Vselej, kadar ao jo vprašali: Ali ne ne bojite? Ali vam je prav T Ali utegnete? je čutila v podobnih vprašanjih prošnjo; zdelo ne ji je, da »e ljudje napram njej drugače obnašajo kot med seboj. Kadar ao nastopili dnevi, bogati dogodkov, ao j« izprva vznemirjali s svojo naglico in raz-burljivostjo, a kmalu se je privadila na naglico, In njeno srce je pod sunki teh vtiakov žejalo po delu u .. Tako razpoloženje Jo J« navdajalo tudi ta dan, in tem neprijetnejie jo je dirollo 80-
- fjino v prašanje.
—	Po ne|K>trebriem me vprašujete, če ae bojim; je vzdihnila. —- Cesa naj se bojim . . . boje naj se ti, ki imajo kaj ... a kaj imam jaz? sina . . . Zanj sem se bala . . . muk sem se bala zanj ... in tudi zase ... a če ne mučijo ljudi, potem ni vzroka za bojazen.
—	Užaljena ste! — je vzkliknila Sofja.
—	Ne . . . ampak drug drugega ne vprašujete po bojazni . . .
Nikolaj je urno snel svoja očala, posadil jih zopet nazaj in gledal nepremično avoji sestri v obraz. Neprijetni molk je vznemirjal Vlasov-ko, vstala je s stola, da bi kaj rekla, a Sofja se je dotaknila njene roke in tiho prosila:
—	Odpustite ml . nikoli več ne bom!
Njena prošnja je spravila mater v smeh, in
čez nekaj minut so vsi trije vneto in prijateljsko govorili o [Miti na deželo.
XV.
Ob jutranjem svitu se je peljala mati na poštnem vozu po razmočeni cesti. Vlažen veter je pihal, blato je brizgalo na vse strani, a voznik, sedeč pri kraju, napol obrnjen proti njej. je tožil zamišljeno skozi nos:
—	Svojemu bratu rečem: daj, razdeliva si! Pa sva začela deliti . . .
Z bičem je udaril po levem konju in zakričal srdito:
--N-no! Naprej, mrha mrhasta! . . .
ToUte jesenske vrane so zamišljeno stopale p* jpHih njivah, hladno je žvižgal veter nad itjrm:. Vrane so se nastavljale sunkom vetra, iti jim k dvigal perje; leno so se preletavale
poiju.
—	Pošteno me je ociganil . . . videl sem, da tu zame nič več ... — je dejal voznik.
Mati, je slišala njegove besede kakor v sa-ajaft ; v vrču ji je raaia nema misel, spomin Ji J« postavil pred oči dolgo vrsto dogodkov, ki jih je preživela poslednja letu; ogledovala jih j« in povsod je opazila sobe. Prej se je življenje razpletalo nekje v daljavi — čemu? A •edaj se Je v nje očeh godilo marsikaj z njeno pomočjo. In to j«- zbujalo v njej nezaupanje in iilevoljitvo to tiho bridkost. . .
Vmnaokolo *e je zibalo in gilmlo počasno; n* nebu so ne podili drug za drugim sivi oblaki, ob cesti so švigala mokra drevesa zibajoč
svoje gole vrhove, polja ao se širila, holmi so se vsdifovali in pogrešali, in bilo je, kakor da ves dan hiti nečemu daljnemu, nujnemu nasproti. Nosljajoči voznikov glas, cingljanje kraguljčkov, vlažno žvižganje vetra, vse to ae je zlivalo v reko, ki je tekla nemirno in ae zvijala nad poljem z enakomerno silo in budila otožne misli. ..
—	Bogatinu je celo paradiž preteaan ... tako je . . . Pritiskati me je začel . . . gosposka mu je bila prijazna ... je nadaljeval voznik in ae zazibal na sedežu.
Dospevši na postajo je odpregel konja in dejal materi z brezupnim glasom:
—	Daj mi gro£, da spi jem . . .
Dala mu je novec, potehtal ga je na dlani in dejal materi z enakomernim glasom:
—	Za tri — žganja, a za dva — kruha . . .
Popoldne je vsa ubita in premrazena dospela mati v veliko vas Nikolsko, šla na postajo, naročila čaj in sedla k oknu položivši svoj težki kovčeg pod klop. Z okna je bilo videti majhno ravnico, pokrito s pohojeno, žolto travo in pa uradno poslopje — temno sivo hišo s poševno streho. Na stopnicah glavarstva je sedel dolgobrad, plešast kmet v srajci in pušil pipo. Po travi se je valjala svinja.
Oblaki so hiteli v temnih grmadah in se valili drug za drugim . . . Tiho je bilo, mračno in dolgočasno, kakor da bi se življenje potuhnilo prežalo na plen.
Zdajci je v galopu pridirjal stražmojster pa trg, ustavil svojega vranca pred stopnicami, zamahnil z bičem po zraku, zarjovel nad kmetom — krik je zadel ob okno, ampak besede niso bile razumljive. Kmet je vstal, iztegnil roko, pokazal v daljavo; stražmojster je skočil na zemljo, vrgel kmetu povodec. Z rokami se je oprijel za držaj, ae vzpel okorno po stopnicah in zginil pri vratih glavarstva . . .
Zopet je zavladala tihota. Konj je dvakrat udaril s kopitom po mehki zemlji . . .V izbo je stopilo dekletce, s kratko žolto kito na za-tilniku in s prijaznimi očmi v okroglem obrazu. Ugriznila se je v ustni in nesla z iztegnjenimi rokami veliko, s posodami obloženo taso z zavitimi kraji; priklonila se je in parkrat poki-mala z glavo.
—	Dober dan, deklica! — je ljubeznivo dejala mati,
—	Dober dan!
Razkladajoč krožnike in čajno posodo mizi, je deklica živahno vzkliknila:
—	Razbojnika so zalotili . . . sedaj ga ženo!
—	Kakšnega razbojnika?
—	Ne vem . . .
—	A kaj je napravil?
—	Ne vem! — je ponovilo dekle. — Slišala sem le, da so ga zgrabili . . . Stražnik je tekel za komisarjem in kričal: Prijeli so ga, ženo ga! . . .
Mati je pogledala skozi okno — na trgu so se pokazali kmetje. Kni so šli počasi in premišljeno, drugi urno, zapenjaje spotoma svoje kožuhe. Pri stopnicah so vsi obstali in se ozirali nekam na levo . .. Čudna tihota je vladala.
Tudi deklica je pogledala na cesto in hitela iz izbe glasno zaloputnivši duri. Mati je za-drgetala, potisnila svoj kovčeg globlje pod klop in ogrnivši šal šla urno k durim: nerazumljiva želja jo je prijela, da gre, da beži, in le s težavo jo je zadušila.
Ko je stopila na stopnice, ji jo udaril oster hlad v oči in vj>r»i, zukašljala je in noge so ji od r ve ne le-—- 's rod i trga je korakal Ribin z zvezanimi rokami na hrbtu, poleg nJega dva policaja; pri stopnicah glavarstva je stala množica ljudi in molče čakala.
(Dal* »r*»o4aHt.)
po
Izkušnje slovenskega priseljenca
Piše Frank Kroll
(NtdalJtraaja.)
I*lali smo VHNk dan in tudi ob nedeljah, ker v tistih oddaljenih hribih ni bilo nobene cerkve. kamor bi bili hodili molit in tožit svoje muke, kur nam pa itak ne In bilo nič pomagalo. Ilu-dokopi m- ni»mo na |>ohožuo*t ozirali, ker *mo dobro vedeli, da z molit \ j Jo hi ne bomo nič zaslutili. Med hribi je bilo vsepolno rudnikov. malih in \elikih. rudarji cm«. pM h- »rit dali, kako bi več zaslužili V nekaterih je bilo uposlenih rudarjev, \ večjih pa do petdeset. Delo se nam Je dopadlo, k« r je tnlo lahko. I*
to visi
a ie prišel \ pro*tor. kjer
*mo delali, le |*» <|\ ukrat na dan lavna njegova »krl» ie bila da
na« je nadzoroval nekaj minut in |«'ka/.«l, kako *»• mora delati Kak or feteno. *r»lo ImIi /.aiN-Unl fMrm ur dm*\no. na drulWt--nr*-čwn *mo imeli pa tudi pol ur« oddiha, da trnu jMtvf.ih prigrizek M«»n| se je ta MnU-m 'dopadel «la»ti k«*r ni«, m bil »e nikjer prei upoaleii, da bi imel plačan tudi tisti ča». ko Mm prenehal s delom in po\#tl prtpritek S t«.
ai iM-m uva redno h««lila »w, «1. kar sva hotela iikurmtitl priliko <ia bi čimveč saaluiila. V pai nu-MKili ava ai bila U prihranila l»ar .Ui dolarjev vtak, ki bt na-
ma prav prišli, uko bi po kakšnem naključku izgubila delo. Ko Je tovariš imel čez dvesto dolarjev prihranjenih, se je naveličal delai Postal je nestrpen in ni imel več obatanka. Kar vleklo ga je nekam dalje, kajti tisti prihranjeni dolarji no gu tako (tekli, da jih ni mogel več držati. Se sanjalo ne mu je o prijetnih dneh, ki jih bo imel pri butlegar-jih, ko bo vzračal žgano pijačo v nuho grlo in pri tem |>ozahil na prestano trpljenje. Prej je že pi»al prijatelju, ki je delal v pre-mogorovu \ lo\*i. Vprašal ga je flede dela in kmalu prejel odgovor, da h? delo lahko dobi, samo ako ga hoče. fee nekaj dni ae jr (mmIovU in tako *em htgu-»•il prijatelja. Jaz »eni o«tal na «tarem meNtu In za tovariša nem dobil drugega rojaka, ki Je delal rn t«tt drttiUi Ta rojak je delal v tUtih hribih ie okoli dvaj-"»•t let IVal »e je Frank Sršič in doma j« bil blizu Toplic v Itell Krajini, (eatokrat me |e podra* lil, (i«A, kadar taiva ml|M»tovala v "Uri kraj in prinesla d<w»ti de "s» ta Iniva šla v Slopič« na teg-nanje ter ae tam |MMta\ljala 1 d« riarjrm. ki »s a ga lafdulila pri kopanju (»rebrn«' rude v Amrri-
1'njalelj	je rad igral
karte, najbolj je bil pa vnet za "poker". V njegovi družbi sem se tudi jaz naučil iger, ki jih nisem prej nikdar igral. Sprvega sem igral za mal denar, tako da nisem dosti izgubil. V par tednih sem znal že dobro igrati, toda vedno nem izgubil in tako je precej dolarjev izginilo iz mojega žepa pri kvartanju. Končno sem Upre videl, da s kvar-tanjem ne bo nič in sem ga opustil. Sršič je pa še nadaljeval z igranjem, ker je skoro vselej dobil. Kad je poudarjal, da ima dvajsetletno prakso in zato tudi srečo pri igri. l>ontikrat je priigral triato do štiriato dolarjev na meneč, a je vse zapravil, kajti bil je tudi prijatelj alkoholnih pijač in butlegarjev, katerim je nosil denar. Razume se. da so bili tudi drugi deležni dobrot in jim je plačeval pfjačo, kadar so se rbrali \ veseli družbi. Večkrat je šel \ Salt Ukefit.v, kjer je naAel aebi enake pivake bratce, da *» ne potem Vsi rkupaj kratkočasili na razne načine. Obi*ko\ali ko prostitutke In *e
v nnh družbi veselili in zabavali.
Po pardnevnem ve«etjačenju je bil Sršič auh in (totem je moral nazaj v hrrtir in (»bnoviti staro tilhenu Zopet jr tačel z |> granjem in «mukal ruda^ie in imtem njih denar zapravil v par dneh Tako jr tivei Sršič, ki je denar dobil na lahak način in ga petem brt tmiaeiti« zaprav i|, -
Delal aem dalje v rudniku in hranil prisluženi denar. Nekega dne sem se pri delu poškodoval Po žlebu, po katerem smo spu ščali rudo, je priletel droben kamenček in me zadel pod levo ko. Sesedel sem se kakor bi bi zadet od krogle iz puške. KH mi je kar curkoma lila iz rane, ka tero aem tiščal z roko in se urno odpravil v sobo, kjer aem ae umil in potem odšel v pisarno, kjer aem dobil prvo i>omoč. Obvezal me je računovodja, ki je v tem oziru imel precej izkušnje
Naslednji dan sem šel v Salt Lake City k zdravniku, ki je rano pregledal, izpral in namaza z neko rdečo tekočino, ki je tako pekla, da aem kar poskakoval. V mestu sem ostal nekaj dni in se tudi oglaaii pri tistem rojaku-butiegarju, ki sem ga omenil tem spisu. Komaj sem vstopil v sobo, so me že spoznali. Vpra šali so me, od kod prihajam kar sem jim pojasnil. "Gostilničar" se je smehljal in tudi Ro-zika me je prav zapeljivo gledala s svojimi plavimi očmi. Nato je pa še žena prišla iz kuhinje ko je slišala pogovor v sloven skem jeziku. Bila je vesela, ko je izvedela, da je prišel v gostilno Slovenski gost. -
Rojak me je vprašal glede prijatelja, če mi piše in druge stvari. On je namreč že vedel, da je odšel proti vzhodu za delom. Povedal sem mu, da je zapustil lo-wo in se preselil v West Virgini jo, kjer se mu ne dopade in da misli priti kmalu nazaj na za-pad.
Pri rojaku se nisem dolgo zamudil; po kratkem razgovoru sem se odločil, da grem v gledališče in tam preženem nekaj časa, ki sem ga imel na razpolago. V gledališču sem se precej časa zamudil, potem sem pa zopet od šel v hotel in prespal nadaljnjo noč. K zdravniku sem redno zahajal in po desetih dneh je dejal, da ni več nevarnosti, da se je rana zacelila in da se lahko vr nem v hribe. V času, ko sem se jaz nahajal v mestu, je v hribih snežilo in razsajali so silni viharji. Štiri dni in štiri noči je trajal divji ples. Vseeno sem se s cestno železnico odpeljal v me steče Midville. Od tam sem bi namenjen dalje z avtobusom, k je vozil v hribe, toda avtobus ni mogel prevažati vsled silnih žametov in plazov, ki so ceste v nekaterih krajih na debelo zasuli. Nekega rojaka sem vprašal, kdaj bo bus ponovno začel voziti in odgovoril mi je, da šele čez štiri ali pet dni; toliko časa bo vzelo predno bodo. cesto očistili. Ker nisem maral čakati v Midvillu sem se odpeljal po cestni železnici zopet nazaj v Salt Lake Ci-ty. 1P0 kratki vožnji sem zopet dospel v mormonsko mesto in odšel v isti hotelrkjer sem prej prenočeval. Nezaželjenih počitnic sem imel pet dni zaradi slabega vremena. V teh dneh sem pogostoma zahajal v rojakovo gostilno, kjer sem živahno kram Ijal z Roziko. Govorila sva tudi o ljubezni in natvezil sem ji vsepolno obljub. Ona ni d6sti odgo varjala, pač pa me je tako zape Ijivo pogledovala s svojimi plavimi očmi, da mi je bilo v resnici toplo v srcu. Cez pet dni sem se poslovil in odšel nazaj v hribe Tam je bilo treba delati mesec dni zunaj, da smo odkidali in iz vozili sneg vstran, postavili no vo poslopje in uredili vse potreb no za obnovitev obrata v rud niku. Ker nismo imeli konj, smo nakopano rudo kar v rudniku kopičili, nekaj smo jo pa natre sli \ globoke rudo-stresilnike. \ tistem čaau smo bili tudi za|x>-sleni pri zamenjavi jamskih o |M>r. To delo nI bilo nič kaj var no in morali smo biti skraino previdni. I.ahko bi se bil utrgal strop in na« pokopal jkmI seboj, zato *mo z delom |>očasi nadaljevali. ker glavna stvar je bila. da napravimo vse trdno in varno. V tem čanu «em prejel pismo od prijatelja iz Weat Virginlje, v katerem ml je sporočil, da se kmalu vrne na zapad, da ie /e pustil delo in da se pripravlja na dolgo |H)t. Po tem ie preteklo par tednov in od njega ni bilo nič več glaau,
I>elal aem redno v*ak dan in tako tudi Sršič. ki je v proatem ča*u kvartal s tovariši. Ti ao bi-II nov i ne i pri kartah. Sršič pa je bil mojster in je vedno dobival. Priigrani denar je Mkri\a! v rudniku. ker ga ni hotel nositi a seboj.
HUlIa »rih.tdnllM
NajiaiieoJjlveM* dnevne de larake vrati ao v dnevniku "Pro-sveti." Ali jih fitat* vsak dan"
Stanko Janež:
Sen kandista Kvočke
Kvočka je prišel kar celo uro prezgodaj na postajo. Kupil si je peronski listek za en dinar. In zdaj, kaj se ti more le še hujšega pripetiti, Kvočka, kakor da moraš čakati? Čakaj, čakaj! Prišlo bo, saj mora priti. Prišel je na peron, na tisti neskončni, vsakdanji peron, ki mu ni nikjer konca. Zdelo se mu je, kakor pred vrati v večnost: ljudi, je bilo malo, le tu pa tam je kdo posedal na ogoljeni klopi: bilo je kako kmečko dekle, ki ni vedelo, kam bi se delo ves ta neskončni božji čas. Po mestu pohajati je kakor smrt, kar nenadno človeka — sam ne ve od česa — tako silno zapečejo oči in ves je tako ubit, da bi najrajši kar tam na pločniku položil glavo in umrl. Vratar se je poslanjal ob svojem okencu in se mu je očividno dremalo. Kaj pa,~ na vsak način je moralo biti še prezgodaj.
Tako nekaj vsakdanjega je biti pisar v banki "Metropol", poleg tega si živčno bolan, neprestano moraš biti pripravljen, da spoštljivo dvigneš svoj po-mečkani klobuček in da upogneš hrbet. Nekaj časa je hodil gor in dol pred postajo, z rokama na križu. Ljudje so bili kakor iz lesa izrezane lutke. Postreščki so leno postajali in si potrkavali s peto ob peto; bil je hud mraz, huhali so si v dlani toplo sapo, na brke se jim je obešalo ivje, rdeči nosovi so jim čemerno čepeli sredi obrazov in so bili skoraj že Čisto modri od čezmernega žganja, ki so ga popili v bližnji postajni restavraciji. Bili so pa samo postreščki in so tratili svoje življenje samo za to, da jih kdo pokliče, naj poneso ta in ta kovčeg tja in tja. Kvočka je nervozno vztrepetal in razgrnil čas nik. Preletel je z očmi debelo tiskane naslove: tragedije, same tragedije. Na primer: danes "Samomor blagajnika v Židovski ulici". In dan za dnem te žalostne statistike brezposelnih. Pohod gladnih v New York. Same nerazumljive stvari. Ali naj se ubije?
Nič, nič, vse skupaj nič ne pomeni. Kaj naj počne on s temi mastno tiskanimi naslovi? O, vse nekaj drugega je, kar mu more stokrat bolj razdražiti njegovo vsakdanjo, zvodenelo kri, da mu srce kar zatrepeta v mehki, tako prečudni slasti.
In kaj zato, če bi bil to kakšen čisto neznaten spominček! Resnica, da ne bo nič drugega, kakor nekaRšen samo na pol resničen spominček: globoko na dnu duše ga ima skritega, prav tam daleč za devetimi zapahi in bog ne daj, da bi kdo zvedel za tisto, kar je bilo nekoč zdavnaj.
Zdavnaj je bilo, v tistih pradavnih, sončnih dneh. Ali je bila pomlad, ali poletje? Sonce je sijalo, kostanji so tiho šelesteli. Zdaj kostanji nič več ne šelesti-jo, sonce postaja mrzlo, da čisto ledeno mrzlo. Skozi okno pisarne gleda samo kos dvorišča, na katerem gnijejo skladanice drv in kdaj sliši, kakor neusmi-j Ijeno zabrni od nekod iz bližine cirkularka. Potem brni venomer, brni in ne preneha. Drugi dan je spet vse mrtvo. Sedi v pisarni in piše, od jutra do večera. Samo pisar je, njegov šef pa kakor bog. bogat in oboževan, ves svet je njegov, sam smeh mora biti okrog njega, njemu pa za božjo voljo ne primakne k plači niti pare. Delaj, priden bodi! mu pravi. A on (»ostaja star. tako neizrečeno star in brez vsega. Ko pride domov, ga čak.i mrzla, nezakurjena soba, in ko e>.e. ni nikogar, prav nikogar blizu. Postelja je mrzla, z rokama lahko občuti temo. kako v težkih nkladih plava preko njega daleč, venomer dalje, neprenehoma. kakor v kolobarji. Prav natanko ve: tam stoji miza. tu je omarica, na steni pa ura neprestano udarja svoj ena komemi Kvoč-ka, Kvoč*ka Tji enakomerni — ncizpre menljivi Kvoč-ka ga grize in mu raz jed a misli, mahoma ae zgrozi nad samim setraj in «e zagrnf^ez gla-1 vo. In ko *«• "ja*t predrami i?, groze in si gre z roko preko č« a. bleln-ta kakor t»edak.
—- Ta k\i*ka )hi o«tal /me rom Mimo — Kvočka. Tj Kv»«
ka je zdaj pisar. Ta Kvočka samo piše in piaari in odlaga akte za akti, dan za dnem. Ta Kvočka se mora samo klanjati in trepeta je privzdigovati klobuček in molčati. Ta Kvočka nima nobene besede in je povsem navadna ničla. In po smrti ne bo Kvočke nikjer več, kakor da ga nikdar, nikoder ne bi bilo. O saj ve, kako čisto pozabljen bo potem, ljudje ae ne bodo hoteli spomniti, da je sploh kdaj živel. Kako strašno, okrutno je to življenje! --
Ko pride nazadnje na peron (vsak večer hodi čakat vlakov, nekoč se bo zanj pripeljalo nekaj velikega, usodnega), mu njegovo drobno dušico spreleti neizmerno upanje in brezkončno hrepenenje. 1
Nocoj vendarle pride, prišla bo! Zagledal bo v daljavi lep, bel robček, kako mu maha v pozdrav: dvoje lepih, svetlo modrih oči se utrinja pod velikimi, vzbočenimi obrvmi; krasni, pše-nični lasje padajo v lahnih valovih na njen mehki, topli vrat.
Zdajci bo stopila k njemu in ga lepo prijazno ogovorila:
—	Pozdravljen, Kvočka! —
In njegove ustnice bodo samo
tiho izpregovorile njeno ime:
—	Eliza!---
Ponudila mu bo svojo drobno, nežno roko. Prsti se bodo strnili z njenimi----
Občutil je, kako mu je ob tej misli zaplala kri po vseh žilah, kako mu je bušila naravnost v lice, da ga je mahoma postalo kar sram, ko stoji tu na hodniku in čaka že celo večnost.
Čakal je večer za večerom, Kvočka je bil že do smrti utrujen od tega večnega, brezmejnega, brezsmiselnega čakanja, ki mu ni konca ne kraja. Njegove misli so postajale bolne, nič več ni mogel jasno presojati stvari, kakor so na tem svetu. Pred očmi so mu plesali akti, številke, blagajna; njegova drobcena, prismojena, od tisoč misli in načrtov zbegana duša je pričakovala samo ene velike svetle svetlobe, da mu razsveti tisto zrno teme, ki mu kakor železobeton tlači sanje in mu brani, da bi misli poletele tja nad oblake. Toda danes ali jutri se bodo morale njegove misli odločiti. Danes ali jutri se mora nekaj zgoditi. Danes ali jutri mora biti konec te-rrtu večnemu čakanju. In vendar —!
—	Priti mora, priti mora! —
Prav iz oddaljenega predmestja je prišel. Včasi se zgodi, da mu veter zanaša prav v oči, avtobusi prevažajo ljudi od enega konca do drugega.
Včasi je bilo mrzlo, da so šklepetale kosti. On pa nič. Prav nič mu ni bilo do vetra, do prahu, do avtomobilov, do ljudi. Plaval je na širokem morju hrepenenja in nekje daleč je svetil svetilnik: ONA.
In dnevi beže. He, Kvočka, pazi, da ti ne raznese glavo!
Zdaj je pomlad.
—	Pomlad, pomlad — blebeta.
Kvočka, ali slišiš: — Pomlad
je! — Kvočka, komaj da se zave: — O da, res je! — reče samemu sebi. Tb čuti po tem, da pihljajo topli, južni vetrovi, da mu sonce meče toplejše žarke na obraz, da pričenje drevje zeleneti, in na ulicah zvonijo prebujeni. pomladni dekliški smehi.
—	Življenje! Življenje! . . . vzklikne Kvočka. Ne, stoj, Kvočka, tu si čisto brez moči.
Bi jo! — in življenje teče, dr$i in na vozu Kvočka — kriliš z rokama. se prijemlješ za glavo— kam? Življenje drvi in pleše kakor splašeni konj in voz zapleše zdaj zdaj po klancu navzdol.
in k
da, zdaj je r>omU(1
Nekega dne j« sijalo Kredi neba - n
'Gospa j« p^« k« m ga je pustila ^
—	Gospa Kila, kam
t* - je zaplakal Kv*U čutil je, kako mu j, rižico, .klonila .se Jt je zadišalo p0 koloni prav tako je bilo i„ |)0t,m prav narahlo dahnila\ Prost si, Kvočka. aditu!
—	Gospa Kliza! — ' plakal Kvočka in je bil gubljen m pozabljen.
Gospa Eliza Jt šla vrnila.
Kvočka ni ničesar raiu. Videl je,1 kako so se J njeni boki, kako ko zaplet lače okrog njega in cest, , vihrala s hrbtom kakor | kadar napada. Vse je od^
Ostal je sam. Samo bi Metropol je svetila s svojim menitim pročeljem, dva br sta moža sta stražila poru z ogromnimi pleči podpirali dani obok noč in dan. Svt bil velik, neskončen in se je ščal v žaru sonca. Eliza je bila neskončnost, sonce, žj nje. Morda je ljubila Kvočk drobno, ubogo Kvočko?
—	ampak kaj je neki Aleš čka v življenju prav za pri proti Neskončnosti, proti cu, proti življenju. Kes, m sto navaden zanikarni nič samo nekak pisar smo nel trinajstem nadstropju v r. štiridesetem oddelku bank« tropol — kaj ne. Kvočka? kih Kvočk najdete eden -
—	tri — pet — deset tiso hočete! Ah, te prismojene čke! Toda tega je že dav večnost.
Kvočka hodi spet v banko tropol pisat, včasi se spri na postajo, da vidi vlake di. Res ga boli glava in mi so urejene, toda v vsem ta nekaj čudovitega, vanj tuja zemlja: Stambul, Sc Bucuresti, Praha. Druuač nič posebnega, a tu sliši besede; tuji pogledi, svet dre zenice in beločnice izd tihe, skrivnostne strasti nja srečanja planejo vanj tega ne sme videti, kako« nejo ustnice, rajši nekoli miži. Čutil je, da bi mori samo mižati. Mižati, miza nikdar ne odpreti oči! Da daleč, neskončno daleč, pr vsega, kar ga obdaja, muči bi bil prost, svoboden, d« slonil glavo na življenje njem zaspal, da ne bi več da se ne bi nikdar več pi in da bi spal večno, večno
Tako? Kdo bi si 1« mt^H takega!
—	Zbogom, zbogom! V le! —
Svet je neskončen, je i Kvočka z ustnicami in m Videl je, kako/ se mu k ljudje:
—Pozdravljen, Kvočb svidenje! —
Toda nazadnje si je to samo mislil.
<
ino.
in

.....
Bilo je jutro, ko Jf svojim bleščečim «ijem p" vilo malo mestece, in ko meščanom po udih še n sladka, opojna jutranja ko so pernice dehtele od <* glih zakonskih objemovjj po ulicah hitele prve riium časnikov in so stražniki no pričakovali četrte ure. zamenjajo novi, ko je belem stalo v teh
VELIKA PONEVERBA BANKI "METROM Kanclist Kvočk« P"1^ znano kam


nil
^ I i
Oenvemki pmtni urad je moral up«»«liti	0 "
ko n« pričela krožiti verižna pi«ma. N« *** m ki sta dobil« nlužbn.	__-