60. Številka,__Ljubljana, soboto 14. marca. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemal ponedeljke m dneve po piamikib, ter velja po pošli prejemati, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 poki, za pol leta 8 #o)d. ca četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 sold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanj.- na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake volja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr.. po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne pntit-vrste 6 kr„ če s« oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempolj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na ceh vški costi v Tavčarjevi l.i.š. „Hotel Kvropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni-1 v Tavčarjevi hiši.
Čehi in konfesijonalne debate.
Nikakor majheno zadovoljstvo nam je način, kako se izrazujejo večji Češki narodni časopisi o zvršetku posvetovanja koufesijonalnih postav v državnem zboru. Po pravici povedano, bali smo se, da si znamo iz brezštevilnih izjav, da Cehi nijso klerikalci in reakci;onan*i, temuč svobodomiseln narod, da bodo ipak iz oportuuiteto in zarinenosti v pasivno politiko in strogo protivnost preti državnemu zboru, — osobito staročeški organi naravnost z opozicijo črne pravne stranke potegovali. A češke novine, ki so nam dušic, prepričajo nas pro-tivuega. Menda untrežemo bralcem, ako glavne glasove iz vseh večjih čeških novin od srede 11. marca posnamemo.
Najprej vzemimo članek dnevnika „ Posel z PraLy in sicer zarad tega, ker je ta narodni časopis tako rekoč nekako neutralen in objektiven med Staro- in Mladočehi, da si se bolj na staroČeško stran nagiblje. „P. z P." pravi: „Uže število pri glasovanji kaže, da nij cela opozicija proti konfesijonalnim postavam glasovala. To nikakor nij obžalovati. Verski nazori iu verska stališča nijso nikakor del opozicijskega programa, kakor je bil sklcnen na zadnjem federalističnem shodu. Vsaka stranka ima tedaj svobodo, da glasuje po svojem prepričanji, in če je ta ali oni opozicijonalni poslanec glasoval za predlogo, to je njegova stvar in nihče ga ne sme dolžiti, da je porušil opozicijonalno solidarnost. Poljski klub je torej pametno ravnal, ko je dal svojim udom prosto roko v tem vprašanji. Med onimi, ki so glasovali proti konfesijonalnim predlogam, bili so tudi taki, ki so glasovali
listek.
Narodne pripovedke.
(Izglodi ogerske in štajersko slovenščino.) (Priobčiijo prof. M. Valjavoc.)
(RazreČja sloveuskega jezika so še slabo znana in malo opisana a vendar je stvar za sam jezik potrebua. KazrcČje je pa najbolje moči posneti iz govora prostega ljudstva. Zato sem namcuil nekoliko naroduih pripovedek iz Ogrskega iu Štajerskega obznaniti v „Slovenskem Narodu"; če ravno „Narod" nij pravo mesto za take stvari, vendar ne bo nikomur na kvar, pač pa meni ali tebi po godu, Če se nam pove kaka pri-povedčica tako, kakor jo je pri povedo vavec pravil in slušavec zapisal. Pripovesti iz Oger-skega sem dobil od dveh nčencev, eden se piše za llengjela, a drugemu več ne vem imena. Kengjela se je narodil v Naršincih in
tako iz druzih uzrokov nego iz onih, ki iz konkordata in cerkvenih sprav izvirajo." Na dalje „P. z. P." ugovarja onim, ki bi hoteli misliti, da bi narod češki mogel glasovati iz nesvobodomiselnosti, nego so bili k večjemu nekateri Čehi zarad tega proti, ker menijo, da vlada hoče duhovnike porabiti proti državopravni opoziciji. Sicer pa nP. z. P." pritrdi, da si opozicija nij pridobila nikacih lavorjevih vencev v debati.
Jako odločneje govore „Narodni Linty", ki v svojem članku konstatirajo, da so pri tej debati nltramontanci popolnem p o t o 1 Č e n i. „Ultramontani so pomogli cislajtanizmu k novi slavi; užo od počelka boja so bili gosp< djc hiambovci konkordata pobiti. Ko bi bili pamet.ii, terjali bi bili svobodni amerikanski cerkveni sistem: „svoboduo cerkev v Bvobodni državi". S tem bi bili cislejtanski liberalizem osramotili. To bi bilo več izdalo nego Greuterjevo lamentiranje in Hohenvvartovo iskanje nekih decemberskih paragrafov . . . Stranka, ki pravno veljavnost onega konkordata zagovarja, katerega je Iiackov absolutizem brez dovoljenja narodov uvel, ne zasluži druge osode nego one, ki jo je doletela pri glasovanji. Kleti novodobno omiko: gospodje s tem se dan denes no dobiva več sočuta. Dokler ultramontani sami hočejo vladati v državi, nemajo pravice tega očitati ustava-kom. Sicer pa v cerkvi res vlada le od jezuitov obkoljeni papež z nekoliko škofi, nižje duhovenstvo uže ne sme nič govoriti". H koncu „Nar. Listyu nevoljo izrekajo, da je na Češkem sploh še kak narodnjak, ki hoče, da bi Čehi s ttlko stranko hodili 1
„Politik" se sicer nekoliko zvija, a ven-
je stopil kouec četvrte škole med fratre ali frančiškane, a drugi je bil doma iz slovenske Đistric. Ona sta mi pripovedke najpred pri-povedala in po tem napisala tako na tanko po govoru svojega rojstnega kraja, kolikor le jima je bilo moči. 1 -to tako so dobljene tudi pripovedke iz Štajerskega od učencev, kateri so se v Varaždinu školali. Žalim le, da naglasa nisem mogel zaznamenjati. Glede oger-ščine moram samo to reči, da o, i in ii radi dobivajo j za seboj kedar bo dolgi, in nos-uik o pa postaja on. Sploh mi je napome-noti še to, da se m na početku besed po Ogerskem in sem ter tja po Štajerskem glasi zlo kakor n. Druge posebuosti in lastnosti pa bo vsak videl iu bral na samih pripove-stih. — Se pa žalim, da mije Ilengjela tako neutegoma nenavidua sreča umaknola, kajti za tega darovitega mladeniča sem imel velik up, da bom izvedel od njega mnogo znamenitega in takega, o čemer ne bi mogel po-sumnjiti,   da nij res tako,   kakor bi mi bil
dar klerikalcem, kakor so v državnom zboru ropotali, nikakor na pritrjuje, temuč „principijelno samo opazuje" ta boj. Oua neče trditi, da bile te predloge absolutno državi nevarne j njej se zdi, da nij noben govornik k stvari dobro govoril, torej tudi od opozicije nobeden. „NercsniČna je misel, da bi bil konkordat zakonit pripomoček za podložnost države nasproti cerkvi. Uil je le aparat za pokorščino". „Pol." torej misli, da le iz političnega in narodnega uzroka postava nij dobra,  cerkveno stališf.o odbija.
Tudi „Pokrok" govori o konf^sijonalni debati, a z nobeno besedo ne pritrjuje klerikalcem, temuč se ogiblje tega vprašanja, pa rajši piše proti dr. Razla;;ovi izjavi o „preveliki avtonomiji". O tvm pišemo in „P«»kr." odgovornio prihodnjič. — Denes Hamo to konutatujomo, da naši slovvuski klerikalci in „stari" pač med Čehi političnih zaveznikov tudi nemajo, Če prav se radi nanje sklicujejo, kadar so v veliki sili.
Konfesijonalne postave v državnem zboru.
Z Dunaja 10. marci. [Izv. dop.] Specijalna debata se je po štiridnevni generalni debati včeraj začela, a kakor se kaže, utegne prav obširna biti. Precej k 1. §. so se vpisali štiri govorniki, k 2. § pa o se m, med njimi tndi slovenski poslanec Pfeifer.
§. 1. in 2. določujeta lastnosti, katere mora imeti duhovnik, da dobi kako cerkveno službo ali župnijo. Dižava namreč zahteva: avstrijsko državljanstvo, brezmadežno obnašanje v nravnem in državljanskem (!) (staats-btlrgerlich) ozirn in ono posebno spodobnost, katero je za gotovo cerkvene službo in žup-
povedal. Ali pustimo to in poslušajmo pripovedke.)
1, Kvdljica i njen sin.
(Noršinci.)
Eden krao meo je ednoga sina, ali on je rano mrno pa je svojoj ženi ino «iui njao kialcstvo. Sin je bilo ešče prcmlidi pa je za to materi pravo: mati, jaz sau mladi pa uemron krao biti, nego o dajva kaj 'mava pa ideva po svejti. Mati je na to privolila pa odala vse, samo si je edne kolesc, štiri konje iuo ednoga 'lapca zadržala šteri bi nje vozo. (Ida sta že dugo 'odila potrošila sta vse pej-neze a najsledi sta mogla ešče konje i kolesc odati a 'lapca pllstiti pa peški 'oditi. Zdaj prijdeta v eden velki loug gde sta drligo nej vidla kak firmamentum. Njeva ideta den i noč, ali nigdar sta nej mogla 'ž njega prijti. Na ednouk prijdeta k ednomi gradi. Pred dverami vijdita dva oroslana gde Hia nikoga nej vo niti notri pustila; na stnbaj so med-
nije predpisano. Oba paragrafa se ob enem obravnavata in ker je po 4. govornika konec debate sklenen, g. P f e i f e r ne dobi več besede k temn paragrafu, pa si pridrži pri 6. §• govoriti, pri katerem je denes res besedo dobil in govoril. A o tem pozneje.
IV' ti 1. in 2. §. imata Poljaka Kozlovski in Krzezunovič dolge govore , katera sta si menda bita pripravila za generalno debato, isto tako Demel od levice. Poljakom odgovori rusinski žnpnik Nanmovič.
Nanmovič častivredni mož z dolgimi lasmi je rusinski pisatelj popularni knjig, iz datel j dveh rusinskih časnikov, in snuje zdaj društvo po izgledu našega Mohorjevega. On je iskren Slovan, vnet katoliški duhovnik, a no pozna one fanatične nestrpljivosti, katera se jo žalibog po pritisku graškega škofa Zwerg«rja zase jala v poslednji letih tudi med naše slovenske duhovnike. Ker je ta govor prišel iz ust slovanskega katoliškega duhovnika in ker iz njega veje oni duh, ki je nekdaj tudi po Sloveuskem zediuil vse moči posvetne in dnhovne k narodnemu delovanju, priobčim iz njega glavne stvari.
„Kcr se mi, rusinski poslanci, pravi katoliški žnpn<k Nanmovič, udeležimo pri specijalni debati o konfesijonalnih postavah, da si je večina naših poslancev duhovenskega stanu, treba se nam zdi, da oddamo neke izjave, a ne zategadelj , da bi od sebe od-bacnili natolcevanja in dolženja od neke nasprotne strani, nego iz dolžnosti do katoliške cerkve, do našega višjega pastirja in do svojih volilcev, ki so katoliške vere. Tudi mi stojimo na stališči katolicizma, tudi mi smo zvesti sinovi katoliške cerkve, s katero smo iz početka 18. stoletja po cerkveni uniji zvezani.
..A mi smatramo katoliško cerkev kot božjo vesoljno ustanovo, katera z vsako državno formo more shajati in katera je vselej poklicana, da zraven svojega višjega poklica tudi podpira od države zaželeno razsvitlenost (anfklai ung), nravnost in požlahnjenje človeštva. — Ko je naš narod po razdeljenji Poljske prišel pred 100 leti pod avstrijsko vlado, bila je naša cerkev blizu propada, pregnana in zaničevana, naše duhovenstvo brez višje omike, nevedno in siromašno. Veselimo se, da je ta generacija naših duhov-
nikov po nekih desetletjih izumrla in da imamo zdaj duhovnike, kateri morejo zadostovati vsem zahtevam, ki se stavijo do njih v Bmisla kulturne države , kakoršna je Avstrija in da se naši duhovniki lehko glede njihove splošne omike merijo z vsakim du-hovenstvom v Evropi."
Potem hvali Nanmovič spomin nepozab-ljivega cesarja Josip II, kateri je uže tačas Hpoznal, da omikani, sposobni, svojega visokega poklica zavedni dnhovenski stan je podloga državnega blagostanja. Hvaležno Re spominja seminarija v Lvovn, od cesarja Josipa II. ustanovljenega , kjer je izvršil tilo-zofične in teologične studije in se učil ljubiti boga in svojega bližnjega, ljubiti svojo ožjo in daljšo domovino.
„Mi še moremo izreči, da bi mi in naš narod ne priznali teh postav, kajti tak izrek bi bil proti našemu katoliškemu čutatvu, proti našemu državljanskemu mišljenja. V nobeni obločhi postavo ne najdemo kakšnega napada na pravo bistvo katoliške cerkve in če prav se ostrost postave pri naših sedanjih deželnih razmerah utegne proti nam obračati, vendar upamo, da kmalu stopijo tudi pri nas na mesto nedostatek resnične pravne razmere. N; m še na mid ne pride, da bi državni zbor ne bil kompetenten, sklepati o teh postavah.
Na očitanje Krzezunoviča , da se na Huskem hudo proganjajo katoliki in silijo postati pravovercem, odgovarja Nanmovič, da o tem nij oficijelnih poročil. Kolikor je njemu znano, se tam le grški ritns purlficira. Govornik očita Poljakom njihovo postopanje proti Rasinom v gališkem deželnem zboru in še enkrat izreka, da se Rusinom predložena konfesi jonalna postava nikakor ne zdi nevarna za katoliško cerkev in da bodo zanjo glasovali.
Želel bi, da bi naši slovenski brez-domovinski „pravnarji" slišali mili glas tega čestitoga starca in se učili od njega, ljubiti narod in domovino in biti oznanje-valci prave krščanske ljubezni, a ne politični hujskači.
Prvi in 2. paragraf sta bila nespremenjena sprejeta; proti točki, katera zahteva državljansko „neomadeženost", so slovenski poslanci glasovali, ker daje vladi preveliko oblast pri nastavljenji duhovnikov.
Politični razgled.
!l'otnniji> dežele
V T, j ubijan i 13. marca.
V <l>-št*vttcin «Aorn sta pri specijalni debati 11. t. m. govorila tudi slovenska poslanca dr. Razlag in V. Pfeifer. Ker itak pričakujemo od svojega dnnajflkega poročevalca za jtitršnji list ob-širnejega izvestja, menimo, da nam i ta dva govora v celoti pošlje.
V šefi 12. marca so se pri nadaljevanji specijalne debate sprejeli na dalje paragrafi do §. 22.    Denes se debata nadaljnje.
i>*fmtjsk* občinski zbor je sklenil ministerstvu in državnemn zborn zarad razprav o konfesijonalnih postavah zahvalo izreci. — Isto tako ie občinski zbor v Lincu in deželni odbor nemške večine češkega dež. zbora poslal i nakc zahvalnice. S tem je znamenje dano in množ'le se bodo po stari šabloni enake, s'cer dobre in koristne, izjave od vsnb stranij.
Čfifei volilei v Rrtndn'ci in Melniku podpisujejo baje nezaupnico svojemu poslancu knezu Jurju .L«bkovieu, ker je v katoliško-političnem društvu Ilu^a errdil.
ifrvatskvmu „Ohzoru" se iz zanesljivega vira piše iz Radgone, da je naš minister trgovine rekel, da za to ne bode z železnico lieč-Novi ničesa, ker ogerska vlada neče, da bi bili Hrvatje zvezani z Dunajem. — Lepa magjarska skrb za materijalni blaeror bratov Hrvatov!
Med /**tfrti.».ri/ jem in vojnim ministrom Kuhnom i* nastal baje prepir zavoljo nadaljevanja zidani vojnih trdnjav v Galiciji. Andrassv se boji Rusiji zameriti se, Kuhn pak odgovarja : dogovori se menjavajo, tvrd n jave ostanejo.
Na Ojyet*»ibctn bode mini^terska kriza komaj še koncem tega tedna končana. Kot gotovo se ima smatrati, da bode minister-stvo sestavljeno iz vodjev raznih zmernejših mag-iarskih strank. Cesar se dozdaj še nij odločil. — Pri Deaku , katerega je cesar obiskal v njegovem stanovanji, mudil se je 12 minut.
Vimiije driiive.
Fra»tt*n*ki minister liroglie je komisiji trideseterih podal nekatere točke ti-koma organiziranja druge komore. Hroglie hoče, da tretjino senatorjev vlada imenuje, dve tretjini pa generalni svetovalci. Vlada pa pri tem nasvetovanji ne misli na sedanje generalne svetnike, nego na one. ki se imajo izvoliti na podlagi nove reakcijonarne volilne postave, po Kateri izgubi nad tri milijone državljanov volilno pravico. S tem, da ima senatovi prezident postati tudi prezident republike, pa miBli Hroglie vojvodi d' Aumale
vedi a gori vucke. Oroslani so ergtllili a vuckč tulili tak da je strašno bilou čuti ar so trnok lačni bilij a vi) je nanč eden nej smeo iti ar bi ga divji krao vmouro. Gda sta tou vidla, odijdela malo dale pa tan najdeta eden kamen, na šteron je bilou napij-sano: pod etin kamnon spi j divji krao, što bi ujemi meč ztio te bi on bilo krao od divji' stvari. Sin je ztto nož pa rezao kamen ar je bilo me'ki kak repa, te je zlio. meč pa odišao nazaj v grad. Tan bo se njemi kak nouvomi krali divje stvari poklonile a on je nje vo pusto. Zdaj je šou z materjov gledat po gradi, nindri je nikaj nej najšo, samo v ednoj hiži dvej dekle v krnici cilou blejde štere je divji krao zapro. On njin da jesti pa pilstij domou. Sledi je on vsigdar na streljanje 'odo pa meč se'of noso a mati je doma klijala. A zdaj je divji krao 'odo k materi gda je znao da je sin nej doma i tak je ednoiik nagučao mater, naj pripravi dosta jesti pa piti pa gda pride domou naj ga dobro opije. Ooa je tak napravila. Gda
je sin jeo i pio pitao je mater zakaj zdaj telko jejo i pijejo, a ona je prav'la : ka ne vejš da je dnes tvoje krstno ime? Gda je on pijan ležao, prišao je divji krao, 'skopan njemi je ouČi, zlto meč pa ga je odnesao na srejdino loga. Divji krao ino mati sta se zdaj veseli jI a ar je nej bilou sin d. Med tem toga njamo mater i krala. Sina sta dva medveda najšla pa sta ga odnesla v edno jamo pa naprav la od veja edno htito kama sta ga d jal a. Tli so 'odili jagri pa vidli medveda gda je v jamo šon. Idejo gledat, ali ovo, vidijo slejpoga notri. Oni ga pitajo od keČ je pa ka tU dela, jeli Šče ž njimi iti. On je pravo: jaz bi šou ali medvede ne morem eti pftstiti ar so mi že telko dobroga napravili. Pa ščerao medvede ttldi z nami 'zeti, odgovorili so. Oni so je se'of zeli pa v eden varaš odpelali. Oni so njemi da-dali hižo gde bi se držao ali je on pravo: jaz ne mren biti brez medvedov, nego mi dajte mesto raj v pUngradi. Tou je donbo. Za kratki Čas prišla je zapovid da more
vsaki betežnik v špitao iti. On je zdaj med-vedon zafalo za dobronto pa so tak oni žalosno odišli v loug, on pa v špitao. On si je vsigdar popejvao kak v lougi v gradi tak tU, a tU je bijla tista dekla štero je on oslou-bodo 'z grada pa je člljla da on popejva. Sledi ga je 'zela za moža Njeni oča i mati nejsta radiva bila da slejpoga moža mu. zato so podkopali ptlngrad, ar je on palik v pUngradi bito i s svojov ženouv, te so ga šteli v Illft pltstiti. Edno gojdno priletijta dvej vrane, edna pravi: zdaj je taksa rosa da što si očij namaže da de včasi vido, on s prstou namaže i vido je. Drltjga je pravla: tebe ščejo v lllft pllstiti. On včasi odijde vo. Zdaj so veseli gratali oča i mati. On je odišao zdaj k svojoj materi v long pa te je ravno nej bilou krala doma, zlio je meč pa gda je krao domou pišao zapro je mater ino krala v edno hižo v Šteroj sta tudi mrla a on je živjo ešče dugo s svojov ženouv.
(Daljo prihodnjič.)
odpreti vrati ca, skozi katera bi ta splezal repnhliki na Selo.— Petinštirideset poslancev, monarhisti in Breton', je sklenilo predložiti narodni zbornici predlog, ki bi očital G»m-betti. da je med vojsko nacijonalno obrambo političnim težnjam podrejal. Tndi sploh se zoper Oambetto in njegove prijatelje kom plotira.
V Madrida se nijso zadnje izgube Mn-rionesove kar nič ustrašili. Neki -ipftt* jski list piše: Mi niiHmo obapali. General Mo-riones je zahteval šest novih bataljonov, mi smo mu jih poslali takoj dvanajst. Hotel je nekaj novih baterij, pa iih je odšlo štirikrat toliko proti sevrrju. — Nekatere vnanje oblasti so se, kakor „Epoca" pripoveduje, izrekle proti blokadi kantabriške obali. Ser rano je zato z dekretom od 2. marca blokado odpravil. — V Granadi se kaže kan-tonaliatično gibanje.
Te dni ie prinesel ni»m.iki klerikalni glavni list „Oermania" članek (baje od voditelja ultramontancev pisan), v katerem se dokazuje, da BiH mar ck mora tudi Avstrijo osvojit?, da bode Nemčiia gotova. Omenjeni liHt piše: „Po našem menenji nij Nemčije brez Avstrije. To nij morebiti „velikonem-ško" saniarstvo, nego politična potrebnost. Ako se hoče Avstrijo izključiti iz Nemčije, no. potem naj se ne trdi, da tako konstruirana Nemčija počiva na nacijonalni podlagi. Ako Bi sni ar ck res nikakor uoče Avstrije anektirati, potem se nam ne more za zlo jemati, ako trdimo, da je Nemško le razširjena Prusija , ki se bo nekolika časa „Nemško" imenovala. Bismnrckova politika je potem popolnem partikularistična, njegove dosedanje vojske so roparske vojske."
Dopisi.
Iz Mlovoiiftkogni Nta.iorjii 12.
marca. [Izv. dop.] Organ naših pravnarjev „Gospodar" je izgubil nekaj svoje divjosti in piše doatojnejše, tako da ae vsaj brati da, akoravno 8o niegovi uki neprebavljivi in ne izpušča rad prilike, vščipniti kjer le more one slovenske poslance, ki nijso pred vsem za Rim in duhovenske koristi zavzeti, potem še le za narod. — A vaš ljubljanski Blei-vveisov čaRnik, nekdaj tudi med nami Bpo-štovane „Novice" ne morejo nehati, da ne bi od tedna do tedna zbadale in grdile našega slovenskega poslanca dr. Vošnjaka. Tako tndi zadnji, ravnokar mi v roke došli list „Novic" zopet pogreva bogve kolikokrat ponavljano neslanost in neumnost, da so Vošnjaka volili „nemčurji". Čemu neki to? Ali Bleiwet8 na svojo starost ne ve več. da smo dr. Vošnjaka volili v Čisto slovenskem okraji, da nemških volilcev pri nas niti toliko nii, kakor tam, kjer je on kedaj voljen bil, ko je še malo več narodne pameti in menj osobne zagrizenosti in neumnega nepatrijotičnega žolča imel? Pa tudi ko bi i*«*« bili sami Nemci in „nemčurji" in ne rojeni Slovenci dr. Vošnjaka volili, no, kaj potem ? Vsak pameten narodnjak bo vesel, in mora vesel biti, da bi le dosti tacih Nemcev ali „nemčnrjev" med nami živelo, ki bodo ali bi volili može za poslance, ki tako strogo zastopajo naše nar dne pravice, kakor jih je in jih bo vselej naš vrli dr. Vošnjak.
Iz Drožlc 12. marca. [Izv. dopis.] Učiteljsko društvo sevniškega, kozjanskega in hreškega okraja je imelo 5. t. m. učiteljski shod v Sevnici. G. DernjaČ, naduČitelj sev-niški razklada svoje opazovanje na dunajski razstavi, kar pedagogično, in tudi nekoliko, kar znanstveno polje zadeva. Načelnik društva g. F. Jamšek prednaša o zemljepisji, v
ljudski šoli. — II konca breški učitelj go«p. Jože Poljanec naznanja svojim kolegom, da se snuje odbor za slovensko Štajersko učiteljsko društvo, ter da dobimo zopet svoj prepotrebni pedagogični organ „Slov. 1'čitelja", katerega hode to društvo izdajalo. Potem vpraša za menenje učiteljev, če ho pri volji k temu društva pristopiti. Vsi navzoči učitelji vstanejo ter se izjavi'o, da hočejo to društvo podpirati. Nadalje omenjeni zanisnikar tndi predlaga, da Re zapisniki vsaj našega društva v slovenskem jeziku pišejo, kar je bilo enoglasno sprejeto. — Vse to je veselo znamenje budnega duha, ki v našem nčiteljstvu vlada.
Opomniti še imam, da je bil ta pot naš shod bolj slabo obiskan, nego drngekrati. Tomu je gotovo kriva velika daljava nekolikih udov. Uljudno vas tedaj kolege, ki imate cof iti simpatijo za narodni šolski napredek, vas, ki delate ni polii izobraženja, povabim, da se v prihodnje sej bolj < bilno udeležujete.
Domače stvari.
— ("Kmetijski listi) Slovensko čas-ništvo je obogatelo zopet za en nov časnik. Koroško kmetijsko društvo je nRmreč pri zadnjem občnem zboru sklenilo, svoj organ tudi v slovenskem jeziku izdavati. Ta sklep je gotovo vse hvale vreden in nas jako veseli. S tem sklepom je društvo pokazalo, da mn je res mar za vsestransko novzdien kmetijstva, ne samo med nemškimi ampak tudi med slovenskimi kmetovalci koroške dežele. Pridobilo si bo društvo zdai gotovo veliko novih udov med Slovenci, kar mi iz srca želimo. Veseli nas pa, da so gospodje v odbrru kmetijskega drnštva vendar enkrat začeli spoznavati in priznavati, da je napredek katerikoli reči le na podlagi materinega jezika mogoč. Da bi le tadi po drugih krogih, kakor pri deželnem zbora, pri šolah, pri uradnijah, kmalu do prepričanja prišli, da ponemčevanje nij napredek, ampak s ponemčevanjem se napredek zavira, ljudstvo trapi in pači. rKmetijski listi" izhajajo vsakega meseca po dvakrat, prva številka je že izšla. Prijatelje kmetijstva prosimo, da jim pot gladijo med ljudstvom. „Besednik."
— (Vojaško) premikanje bode v maji za naše kraje tako: Lovski bataljon št. 7. (Ljubljana) iz Reke v Novomesto j št. 19. iz Novega mesta v Celje j št. 20. iz Celja v Maribor; št. 27 iz Maribora v Jndenburg. — Infanterija: št. 22. (tržaška okolica) iz Do-brovnifea v Gorico ; št. 52. iz Gorice v Gradec; št. 16. v Trat; št. 48. iz Trsta v Zagreb.
— (Iz S m ar t nega) pri Vurmbergu se piše „Slov. Gosp.": Andrej Kunač, kovač. 23 let star, sin bogatih km. staršev pri sv. Marjeti na Pesnici, se je pred 4 tedni k nam priženil. Vzel je pošteno 301etno hčer rajnega kovača IMriča, pri katerem se je bil A. Kunač nekaj let p« pred svojega rokodelstva izučil. Po poroki pri sv. Marjeti se preseli pred 4 tedni Kunač na svoje novo posestvo v Ciglencah , pri katf rem je Že od nekdaj kovačnica. Brž v prvih dnevih svojega za-k< na je A. Kunač, kakor spričujejo njegovi sosedi, svojo ženo Ančko in staro njeno Ti »le t no mater že pretepaval tako, da ste bili prisiljeni enkrat v temni noči od hiše pobegnoti. V svoji kovačnici še dozdaj A. Kunač nij začel ničesar delati;   mesto dela
pa je pridno zahajal v krčmo. 6. marca zvečer proti 11. uri pride A. Kunač iz omenjene krčme proti svojemu domu, od katerega vidi, kakor pravi, dva človeka bežati. Mialč, da sta tatova, ustreli za njima in zgineta. Potem gre k soseda in ga prosi, naj gre ž njim gledat, kaj se je v hramu zgodilo, češ, da se boji, da so tatovi v njem. Ko v hišo stopita, najdeta vse tri hišne prebivalce mrtve ležati. V prvi izbi leži v postelji 701etna vdova, poleg nje njena rejenka in vnukinja Hletna Ana Kolarič, v drugi izbi pa mrtva mlada žena Kunačeva. Popoldan ob pol 9 se začne aodnijska preiskava po preiskovalnem sodniku g. Peharcu iz Maribora, ki je trajala od Vn3. ure popoldan do 5. nre v nedelfo jutro. Ker so vse reči v hramu in zunaj hrama nepremaknjeno bile, tndi ničesar poškodovanega najti nij bilo, ni misliti, da bi bili roparji strašnoga umora krivi. Jako sumljiv je A. Kunač sam, katerega je dal sodnik zgrabiti in v Maribor odpeljati. 0. t. ni. popoldne so bila trupla umorjenih od zdravnikov preiskana in rane popisane. Sletua Ana Kolarič ima na glavi 10 večjih ran, in vih tega še 20 manjših, toraj vseh Rkupaj .10 ran! Naj huje pa je razmesarjena mlađi žena sama. — Žulostno je bilo gledati, kako so v slovesnem sprevodu trupla treh umorjenih na pokopališče zanesli, in vse tri v eden grob položili, da nedolžni otrok leži na Bredi med svojo bab:co in tetico. —
— (Odlikovanje.) Mesarski hlapec Janez Koman v Ljubljani je bil 7. februarja necega slepega berača Petra Vrečarja iz Ljubljanice izlekel in (-miti rešil. Za to mu je dala dež. vlada postavno talijo. — Rilo bi morda še bolje, ko bi bila vlada starega berača obdarila.
— (Požar.) Pogorelo je 8. t. m. na Grezupijem poslopje J. JanežiČevo in sosedovo. Škode je nad 5000 gld. Isti dan je gorelo blizu Zuženberka v Stranski vasi, pri Fr. Logarji in Legann, škodo je za 1880 gold.__
Razne vesti.
* (Nesre ča pred sodiščem). V Novem Jičini na Ceškeni je bila 6. t. no. porotna sodba. Velika množica radovednih poslušalcev se zbere na galeriji. Galerija se udere in vid padejo na dvorišče. 20 Ijudij je teško ranjenih, 4 bodo umrli, mnogo pa je lahko ranjenih. Ko smo v zadnjič v Ljubljani v sodišči natlačeni stali, rekel nam je na uh6 navzoč izveden strokovnjak stavbar: prav lehko je mogoče, da se stari strop pod našimi nogami udere.
* (Steklih psov) je na Dnnaji čedalje več, in skoraj v vseh okrajih. Čudno je, da se ta bolezen v tem letnem času tako širi.   Gotovo je tega liberalizem kriv, kali ?
Poslano.
Vnem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalesetere du Barry
v> f.ftnelnnts.
Izvrstno zdravilo Revalesciere du Harry odstrani vse bolezni, ki se loku zoperstavljajo, namreč bolezen v želodci, v živcih, v prsili, na pljunili, jutrah, žlezah, na slizuici, v dušnjuku, v mehurji in na ledvicah, tuberknle, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlieo, in bljevanju krvi tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, suSenje, revmatizein, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval 0 ozdravljenji, ki so \ sein lokom kljubovala:
Spričevalo »t. 68.471.
P r u n e 11 o pri Mondovi, 26, oktobra 1869. Moj gospod! Morem vas zagotoviti, da odkar čudovito Revalesciere du Barry rabini, to je od d veli let, niti nadležnosti svoje starosti, niti težo svojih 84 let več no čutim. Moje noge so zopet šibke postale, moj pogled je tako dober, da ne potrebujem očal; moj želodec jo močen, kakor bi bil M let star, — s kratka, čutim se pomlajen; jaz pridigtijem, spovedu-jem, obiskujem bolnike, potujem precej daleč peš, čutim svoj um jasen in svoj spomin očvrsten. Prosim Vas, to izpoved objaviti, kjer in kakor hočete. Vam zelo udati i
Abbe I* e t e r C a s t e 11 i, Buch-es-TheoI. in župnik v Prunettu,
okrog Mondovi. Spričevalo št. 76.705«
Dunaj, Praterstrasse 22. maja 1871.
Jaz sem Vam hvalo dolžen za prospeb, katerega jo Vaša Revalesciere pri meni napravila. Trpel sem namreč na želodčnem krču, kašlju in driski, od kojega me je Vašo izvrstno zdravilo odrešilo.
L. O r o s m a n n.
TeenejSi kot meso, prihrani Bovilesoten pri odraideaib in pri otrocih 50kr*t tvojo oeno sa adm iu,
V plehastih pušicab po pol funta 1 gold. 50 kr, 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 6 fnn tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 86 gold.,
— lievalosciero-Biflcuiteu v pnsicab & 9 golu. $0 kr, in 4 gold, 50 kr. — Bevalwejere-Chooolafcoe v prahu in v ploSčicah n 12 tat I gold, r>0 kr., 24 ta* 2 gold. BO kr- iS tas 4 gold. 50 ttr., v prahu sa 120 tat 10 tfold., za 288 tua 20 gold., — aa 5V6 taa iln gold.
— Prodaje: Barry dn Jšairv & Comp. na I>u-no.J?, *.*ulJSlKehguKN« It o, v Ljubljani E;L Mabr, v iiruttci bratje Oberanamevr, v 3m*m-bcrukLU Dlechtl & Frank, v C«loVCl P. Biru-baoher, v Lonci Li. dvig Iftiller, v Maribora F. S »»letnik & «M. M oi- č, v flerauu J. Ji 81■ (»c k h a u a o u, kakor v Vfleh mestih pri dobrih le,-karjih in specerijskib trgovcih; tudi razpošilja du-liajtka ki£a na vue krajo po poitnlb nakaznicah ali
Dunajska, borza 13. marca.
Enotni drž. dolg v bankovcih .   69 gld. 75 kr.
Enotni drž. dolg v srobru 73   „   75 „
1860 drž. posojilo.....103   „   75 „
Akcijo narodno banke   . 970   „   — „
Kreditno akcijo ...       .     238   „75 „
London........111   „50 „
Napol..........8    „ 89
0. k. cekini.......—   „   — „
Srobro.........105 „35
J
Marija Drenik
si jomljo čast priporočati svojo
kupčijo v Ljubljani na narodnem trgu. štev. 32
poleg nunttke cerkve, ter zagotavlja nizke cene i u naglo izvršitev častitib naročil.
Zaloga
pric«»tili in izclclnuili slikarij, na kanavas, papir, sukno i. d. Vsake vrste volualc prej«'. Volne r.a stikaiije. pletenje, kvačkanje (beklanje. j l'ri|»nnc za Htikanje se svilo, šenilijo, zlatom in jagodi (pnrln.) I*latiieuili trakov, krilnik robcev, gumb, škarjl i. t. d.
Svile v kiticah in navitkili, potem niti (cvini) kinežki in ninšinski, v raznovrstnih barvah in plemenih.
Na povoljno /.hiranje so jeklene, končne in lesene budalke in igle za šivanje, pletenje, ve (A t)j ti i. t. d.
Ka7.n0 usnjasto blago, ž-puiee i. d.
Leseni i/.delk), umetno /rezani ali leskani,  pr. držala za obleko, ključi, ročne prti,
knjige; oklepi za podobo i. t. d. (66—1)
t.alanterijsko blago, bizoterlje, po najnovejšem okusu, in igrače.
1K
Največja <lu/.ilii.j v [jjiibljani liivša zliiika vseli obstoječih sistemov
šivalnih mašin
^^^^^ .domačega in tujega dela, ki Bu bili obdarovani na dunajski svetovni razstavi z najviHJ mi < -dlikovanji, pO jako nizi; il cenah z rcelno garancijo edino le pri podpisanem, jj Tam se dobiva tudi najboljša »vila za mašino, preja, šivanke in slu raj vsi k mašini spadajoči aparati v večji kvantite prav po ceni. g
Franc Detter,
v Izubijani, judovska ulica.
■ ss
(S
C. k. priv. vzajemna zavarovalnica proti požarni škodi
i O.
F^odpisano zastopništvo si daje čast vsem p. n. gg. zavarovalcem naznaniti, da je upravni svet sklenil, obrok za poplačo doneskov za loto 1*7-1. kateri eo enake visokosti kakor leta 1873,
do 31. sušca 1874 ~3^G
podaljšati.
P. n. gg. zavarovalci se tedaj uljudno vabijo za leto 1874 odmenjene društvene doneske v tem odločenem Času poplačati, da jih ne dolete po §. 60 pravil odločeni slabi nasledki.
Pri tej priložnosti ne tudi opominja, da je vzajemna zavarovalnica v Uradci osnovala s 1. prosincem 1873 poseben razdelek za
zavarovanje premakljivih recij
in torej zavaruje pr>ti požarni »kodi tudi stroje, blago, želve in »pravljene poljake pridelke
in zaloge, sploh vse druge premakljive reči.
Ponudbe k zavarovanju se prejemajo pri podpisanem zastopništvu
Xjj"u_"blja,rii, na starem trg^u., šte^7-_ -5=7'
in pri okrajnem komisarstvu, kjer se tudi vse dmge zavarovalstvo zadevajoče reči radovoljno razjasnujejo. V Ljubljani, *20. svečana 1874.
Zastopništvo za Kranjsko
c. kr. priv. vzajemne zavarovalnice v Gradci.
Karol Hudabiunigg,
inspektor.
(.r>4—2)
irrtatclj m za arcdni£»vo odgovoren: Iv* ju btiuen.
Lastnina m UBk -Narodne tiskarne".