Celjski
TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Poštnina plačana v gotovini
VEC POLITIČNEGA, IZOBRAŽEVALNEGA DELA, VEC POLI-
TIČNEGA VREDNOTENJA NAŠIH GOSPODARSKIH USPEHOV
JE POTREBNO ZA UTRJEVANJE DRŽAVNEGA APARATA IN
OBLASTNIH ORGANOV DO POSLEDNJEGA LJUDSKEGA OD-
BORA. V OSNOVNIH NAŠIH DELOVNIH MNOŽICAH MORAMO
IZKRISTALIZIRATI SPOZNANJE, DA SO TI USPEHI MOŽNI
ZATO, KER JE V ODLOČILNEM DELU NAŠEGA GOSPODAR-
STVA ODPRAVLJEN SISTEM IZKORIŠČANJA. NALOGA PO-
LITIČNEGA DELA JE, DA BODO NAŠE OSNOVNE MNOŽICE
V NAŠIH GOSPODARSKIH UKREPIH IN NJIHOVIH USPEHIH
SPOZNALE TEMELJE SOCIALISTIČNE DRUŽBENE UREDITVE.
Leto 11. — Stev. 8.
Celje, dne 19. februarja 1949
Cena Z din
Pred volitvami v organe
Osvobodilne fronte
Volitev delegatov za III. kongres Ljudske fronte Jugoslavije
Pred kratkim je Izvršni odbor Osvo-
bodilne tfronte Sloveniie objavil navo-
dila za volitve, ki bodo 6., 13. in 20.
marca v organe vaških odborov OF,
krajevnih odborov OF, okrajnih, rajon-
skih in mestnih odborov OF in delega-
tov za III. kongres Ljudske fronte Ju-
goslavije, ki bo 9. in 10. aprila 1949. L
▼ Beogradu.
Naj omenimo nekaj splošnih določb
v zvezi z volitvami, da tako seznanimo
široko članstvo Fronte s potekom, pra-
vili in pravicami članstva pri volitvah
v organe OF in za delegate za III. kon-
gres Ljudske fronte Jugoslavije.
Osnovne organizacije OF po vaseh in
po terenih volijo sekretariate osnovnih
organizacij, to je vaške in terenske se-
kretariate OF. Poleg tega volijo osnov-
ne organizacije delegate v okrajno kon-
ferenco OF.
Sekretariati osnovnih organizacij bo-
do šteli 9 do 15 članov. Sekretariat na-
dalje izvoli iz svoje srede predsednika,
sekretarja in blagajnika osnovne orga-
nizacije. So slučaji, da je na področju
enega KLO več osnovnih organizacij.
V tem slučaju bodo sestavljali člani
sekretariatov osnovnih organizacij kra-
jevni odbor OF. Dalje, krajevni odbor
izvoli izvršni odbor KOOF. Ta šteje
najmanj 11 članov. To velja tudi za
večje vasi, trge, manjša mesta. Tam pa,
kjer je na področju nekega KLO samo
«na osnovna organizacija, volijo člani
naravnost sekretariat krajevnega od-
bora OF.
Delegati osnovnih organizacij sestav-
ljajo okrajno konferenco nekega okraja.
In ta konferenca voli okrajni plenum,
ki šteje 70 do 150 članov. Plenum voli
iz svoje sredine izvršni odbor, ki šteje
20 do 40 članov.
Vsaka osnovna organizacija mora vo-
liti vsaj enega delegata za okrajno ali
mestno konferenco.
Volivno pravico imajo vsi člani OF,
ki se izkažejo z redno člansko izkaznico
ali člansko izkaznico LMS. Slednji le,
če so izpolnili 18. leto starosti.
Kot volivni imenik služi volivni ko-
misiji seznam članov OF in LMS, ki so
izpolnili 18. leto starosti.
Pri volitvah v organe Osvobodilne
fronte in delegatov za III. kongres LF
Jugoslavije lahko kandidira vsak član
OF in vsak član LMS, ki je izpolnil
18. leto starosti. Kandidati za člane se-
kretariata osnovnih organizacij in za
delegate v okrajne, rajonske in mestne
konference se postavljajo na predvo-
livnih sestankih članstva OF. Lahko pa
predlaga tudi kandidata vsaj 10 čla-
nov OF, ki svoj predlog potrdijo s
podpisom. Kandidati za člane sekreta-
riatov osnovnih organizacij OF so lahko
istočasno kandidati za delegate v okraj-
ne, mestne ali rajonske konference OF.
. Kandidatov naj bo vsekakor več, kot je
določeno število članov sekretariata
osn. organizacij in delegatov okrajne,
rajonske ali mestne konference OF. —
Kandidature sprejemajo v osnovnih or-
ganizacijah volivne komisije. Spreje-
manje kandidatur zaključi volivna ko-
misija prve dni pred volitvami. To
predvsem na volišču. Pri volitvah v iz-
vršne odbore krajevnih odborov OF
predlaga kandidate komisija, ki jo kra-
jevni odbor OF na svojem sestanku v
ta namen izvoli. Pri volitvah na okraj-
nih in mestnih konferencah OF pred-
laga kandidate prav tako komisija, ki
jo voli konferenca.
Volitve v organe OF in volitve dele-
gatov za III. kongres LFJ so tajne.
Volitve v osn. organizacije se vršijo
v za to določenih prostorih, na voliščih,
in sicer s pomočjo volivnih listkov, na
katerih so napisana imena kandidatov
za člane sekretariatov osnovnih orga-
nizacij in posebej imena kandidatov v
okrajne, rajonske ali mestne konferen-
ce. Volivni listek izroči volivcu voliv-
na komisija, potem ko se je volivec iz-
kazal s člansko izkaznico OF ali LMS
in potem, ko je volivna komisija pre-
verila njegovo članstvo na podlagi spi-
ska članstva. Volivna komisija mora
volivcu objasniti, koliko kandidatov
lahko voli. Volivec voli na ta način, da
podčrta imena kandidatov, ki jih voli,
izpolnjene volivne listke oddajo volivci
v volivno skrinjico. Vsak volivec lahko
črta ime katerega koli kandidata ali
več kandidatov in lahko pripiše ime
enega ali več novih kandidatov.
Volitve v vseh osnovnih organizaci-
jah bodo 6. marca. Trajale bodo od 7.
do 19. ure.
Pred volitvami v odbore CF moramo
organiiaciio očistiti liudi ki ne spadajo vanjo,
posebno pa poskrbeti, da se nepoklicani ne
vrineio v vodstva
stojimo pred voMtvami v odbore
vaških in krajevnih organizacij OF ter
delegatov za okrajni plenum in kon-,
gres LFJ.
Volitve so nedvomno važne ne samo
zato, ker bo pri njih ponovno prišla do
izraza enotnost članstva, ampak pred-j
vsem tudi zaradi tega, ker bo pri tem
manifestirana odločna volja naših de-
lovnih množic. Osvobodilno fronto or-
ganizacijsko in politično utrditi, da bo
tudi v bodoče, v pogojih zaostrevanja
razredne borbe, z mobilizacijo vseh de-
lovnih ljudi znala in mogla izvajati in
izvesti vse tiste naloge, ki so prav v le-
tošnjem tretjem letu Titove petletke
važne in nujne.
Jasno je, da bodo osnovne organiza-
cije postale borbena homogena celota,
če bodo iz vrst članstva izginili na-
sprotni, sovražni elementi, ki na raz-
ne načine, spretno in iznajdljivo izko-
riščajo nebudnost članstva. Vsakemu
članu mora biti razumljivo, da je pred-
pogoj Za uspešno in res plodonosno delo
organizacije, dober odbor, sestavljen
na vasi iz malih in poštenih delovnih
srednjih kmetov, delavcev in delovne
inteligence. Kriterij mora biti, da spa-
dajo na čelo organizacije najboljši ljud-
je na vasi taki, ki bodo zagarantirali
pravilen socialni sestav celotnega odbo-
ra. Ne bo od več, če še ponovno opozo-
rimo, da je treba prav pri volitvah
podvojiti budnost, da se v odbore ne
bodo vrinili razredni nasprotniki, ki
tudi te prilike ne bodo opustili za po-
skuse miniranja osnovnih organizacij
od znotraj.
Cas pred volitvami bomo izkoristili
torej za to, da bomo na vaških sestan-
kih razkrinkali ljudi, ki v organizacijo
ne spadajo, da jim bomo odvzeli legi-
timacije in jih tako izločili iz naših
vrst. To je treba napraviti brez vsakr-
šne sentimentalnosti, brez predsodkov,
upoštevajoč, da bo to le koristilo na-
daljnjemu razvoju Osvobodilne fronte.
Dejstvo, da bomo Fronto čistili ljudi,
ki spadajo povsod drugam, samo ne v
Fronto, nam bo pomagalo in omogočilo,
da bomo pritegnili v organizacijo še vse
tiste, ki stojijo sedaj ob strani. Priteg-
nili bomo vse tiste dobre, poštene de-
lovno ljudi, katere so do sedaj odbijali
prav tisti, ki po svojem karakterju v
Osvobodilno fronto ne spadajo. Predvo-
livni čas bomo zato povsod izkoristili
za to, da organizacije na vasi tudi šte-
vilčno utrdimo. Pravilno prikazovanje
ciljev in končnih rezultatov, ki bodo
sledili vsem našim naporom, bo oja-
čalo in pomnožilo falango Osvobodilne
fronte z novimi pozitivnimi elementi
iz vrst naših delovnih ljudi.
Na predvolivnih sestankih, s katerimi
je treba takoj pričeti in ki jih morajo
dosedanja vodstva dobro pripraviti,
naj bo podan referat o nalogah Osvo-
bodilne fronte v letošnjem letu in pa
podrobna razprava o načinu in izvaja-
nju sedanjih volitev. Referat maršala
Tita v Zvezni skupščini daje dovolj
snovi vsakemu vaškemu sekretarju, da
bo lahko pravilno obravnaval naloge
Fronte. Sestanek bo seveda služil tudi
za kritičen pregled dosedanjega dela
ob istočasnem obravnavanju organiza-
cijskih vprašanj v dotičnem kraju.
Poleg vsega tega pa je za uspešno
izvajanje volitev potrebnih nekaj teh-
ničnih priprav, med katere nedvomno
spadajo točno spisani volivni imeniki.
Dobro vodena kartoteka ali blagajniška
knjiga služi za osnovo takemu imeniku.
Predvsem pa naj vsi odbori dobro pre-
študirajo navodila, ki so jih dobili in
se pri vseh predpripravah ravnajo po
njih.
Delo h kateremu pristopamo v pred-
volivnem času naj služi za to, da bodo
volivni rezultati res manifestativen do-
ka% enotnosti naših delovnih ljudi, do-
kaz nezlomljive volje, kljub težavam in
zaprekam storiti vse, da bomo naš pet-
letni plan izvedli pred rokom. Rezultat
volitev pa naj bodo končno odbori, ki
bodo znali na čelu vaških in krajevnih
organizacij brezkompromisno stopati
po poti, ki nam jo nakazuje Komuni-
stična partija Jugoslavije.
Žene okraja Celje-oicolica se bodo
v enomesečnem tekmovaniu dostojno
pripravile na mednarodni ženski dan
Zastopnice vseh krajevnih osnovnih
organizacij AFZ, ki so se zbrale 7. fe-
bruarja na okrajni konferenci za Ce-
lje okolico, so soglasno sprejele tekmo-
valni načrt, ki naj bi poživil delo nji-
hovih odborov in vsega članstva vobče
ter doprinesel k nadaljnji izgradnji
žene in njenemu učinkovitemu sodelo-
vanju v splošnem delovnem poletu.
To tekmovanje in njegovi rezultati
naj bi bilo udaren način proslavljanja
mednarodnega ženskega praznika 8.
marca. Ce je to za premnoge žene sve-
ta dan, ko po revolucionarnem vzgle-
du svojih predhodnic iz let 1910 in 1917
zahtevajo svoja osnovna človečanska in
družbena prava, priznanje svoje enako-
vrednosti za svoje enako delo in požrt-
vovalnost na vseh področjih — potem
je to za žene Jugoslavije svetel dan, ko
morejo pokazati rezultate svobodnega
In enakopravnega življenja in udej-
Btovanja v državi oblasti delovnega
ljudstva.
Potem, ko je konferenca idejno in
tehnično obravnavala vsebino in po-
men 8. marca ter razčlenila važno vpra-
šanje planiranja vsega dela vsake po-
samezne osnovne organizacije in nje-
nih aktivov, ki bo obenem predpogoj
uspešne izvedbe tekmovanja, so se
utrdile in sprejele sledeče obveznosti:
1. V tekmovalnem mesecu do 8. mar-
ca bodo osnovne organizacije vključile
še več žena v študij OF, izobraževalne,
strokovne in praktične tečaje, v bralne
krožko ali slične, politično-izobraževal-
ne oblike dela, ki se bodo izkazale kot
najbolj pristopne v posameznih krajih.
2. Zbrale bodo še nove naročnice na
»Kmečko ženo« po vaseh.
3. Odbori bodo tekmovali rned seboj
v procentu žena, ki jim jih bo uspelo
zajeti v tekmovanje in samo proslav-
ljanje.
4. Do 20. februarja bodo osnovne or-
ganizacije izdelale in sprejele delovni
plan za leto 1949, katera najboljšega?
5. Koliko prostovoljnega dela, po ko-
lektivnih ali individualnih obveznostih
bodo pravile žene v tekmovalnem me-
secu in koliko jih bo sodelovalo?
6. Kje bo AF2 organizacija najuspeš-
nejše in dejansko sodelovala v gospo-
darskih akcijah, bodisi v zbiranju no-
vih zadružnih članov, ustanavljanju no-
vih odsekov v okviru zadruge, v zbi-
ranju semen, oljaric, -^ri gozdarskem
planu — z ozirom na krajevno aktual-
nost?
7. Osnovne organizacije se bodo po-
merile v snovanju aktivov za čuvanje
otrok zaposlenih žena, za pomoč porod-
nicam, v zbiranju kadrov za medicinske
sestre, otroške negovalke, pomožne
vzgojiteljice, tečajnice za nadzorstvo
otrok na igriščih; v pomoči raznim
otroškim ustanovam, v pridobivanju
otroških obiskovalk — sploh v najži-
vahnejši delavnosti na področju vpra-
šanj skrbstva za mattre in otroke.
Organizacije bodo vodile točno evi-
denco o svojem delovanju in vestno po-
ročale svojemu Okrajnemu odboru, saj
je Glavni odbor AFZ za Slovenijo raz-
pisal lepe nagrade za najboljši okrajni
odbor in več najboljših osnovnih orga-
nizacij pri tem tekmovanju.
Tekmovalno ofenzivo je otvorila kra-
jevna organizacija AFZ iz Griž z de-
lovnim pozivom krajevnemu AFZ v
Žalcu. G. N.
Tekmovanje v ustanavljanju in opremi
frontnih kotičkov
Ena izmed primernih oblik in sred-
stev za kultumo-politični dvig član-
stva Osvobodilne fronte so prav gotovo
frontni kotički. Lepo urejeni prostori,
v katerih so na razpolago poleg radio
aparata, številne brošure, knjige, časo-
pisje itd. privabljajo članstvo, ki po-
vsod rado in v lepem številu poseča
razgovore in se udeležuje skupnega
poslušanja radiooddaj.
Organizacije Osvobodilne fronte v
okraju Celje okolica z velikim poletom
ustanavljajo take frontne kotičke, za-
vedajoč se vzgojnega pomena, ki ga
imajo ti kotički za članstvo. Okrajni
odbor OF je v namenu, da mu vse to
še poživi, razpisal nagradno tekmova-
nje, ki bo odborom, ki bodo pri usta-
navljanju pokazali največ iznajdljivo-
sti in spretnosti, lepo priznanje za nji-
hovo delo.
Tekmuje se v naslednjih točkah:
1. Kateri vaški odbor bo imel naj-
bolje opremljen frontni kotiček s ča-
sopisi, revijami, knjigami, brošura-
mi, parolami, slikami naših voditeljev
in radijskim aparatom.
2. V katerem vaškem odboru OF bo-
do pritegnili v frontni kotiček največ
članov k študiju, čitanju časopisnih
vesti, k skupnemu poslušanju radijskih
oddaj, povprečno na dan in posebej še
ob ndeljah.
3. Kateri odbor bo imel najboljše pri-
pravljeno slovesno otvoritev frontnega
kotička.
4. Kje je najbolj organizirano vzgoj-
no-politično delo in kje se to izvaja po
načrtu.
Za najboljše uspehe določa Okrajni
odbor naslednje nagrade:
Prva nagrada: radijski aparat
Druga nagrada: knjižnica.
Tretja nagrada: enoletna naročnina
za časopise Ljudsko pravico. Sloven-
skega poročevalca, Kmetski glas in re-
vijo »Tovariš«.
Za kongres LF Jugoslavije, ki se bo vršil od 9. do 10. aprila 1949 v Beo-
gradu, napoveduje OF I. četrti vsem ostalim terenom tekmovanje v sledečik
točkah:
1. Kateri teren bo napravil v tem času največ prostovoljnih ur?
2. Kateri teren bo imel največ članov vključenih v študij?
3. Kateri teren bo na dan volitev do 13. ure 100% izvedel volitve.
Krajevni odbor OF Mcrifa Gradec napo-
veduje tekmovanje v ča&t kongresu LFJ
v čast III. kongresa Ljudske fronte
Jugoslavije, ki bo 9. in 10. aprila, na-
poveduje Krajevni odbor Osvobodilne
fronte Marija Gradec vsem vaškim in
krajevnim odborom celega okraja tek-
movanje, sami pa sprejemajo naslednje
obveznosti:
1. Se pred volitvami t. j. do 6. marca
bodo skrbno pregledali skupaj z vaški-
mi odbori članstvo in na množičnih
sestankih s podrobno obrazložitvijo iz-
ključili iz Osvobodilne fronte nasprot-
ne elemente.
2. Vse predvolivne sestanke bodo do-
bro pripravili in pritegnili na nje 75
odstotkov vsega članstva.
3. Pri volitvah v osnovne organiza-
cije OF bodo dosegli 100 odst. volilno
udeležbo. Vsa volišča bodo okrašena in
opremljena s parolami.
4. V predvolivnem času bodo zajeli
v članstvo 95 odst. vseh volivcev in do
6. marca pobrali vso zaostalo članarino.
5. Otvorili bodo najmanj en frontni
kotiček, ki bo primerno okrašen ia
opremljen z brošurami, knjigami in ra-
dio aparatom.
6. Organizirali bodo najmanj dva
študijska krožka ter skrbeli, da bodo
predavanja vedno aktualna in zanimi-
va.
Odbor Osvobodilne fronte Marija
Gradec bo s tem organizacijo vsestran-
sko okrepil, očistil protiljudskih ele-
mentov in ustvaril homogeno celoto,
ki bo v stanju izvajati naloge petlet-
nega plana. Tako bo dobro pripravljen
pričakal kongresne dni naše vseljudske
organizacije in s tako utrjeno organi-
zacijo bo v stanju pravilno in brezkom^-
promisno izvajati tiste naloge, ki jih b©
začrtal Kongres svojemu članstvu.
Okrajni odbor OF Celje okolica po-
ziva vse osnovne odbore, da sprejme-
jo to tekmovanje in dokažejo s tern,
da so pripravljeni storiti vse za utrdi-
tev Osvobodilne fronte na vasi
PRED rV. KONGRESOM LMS
Tekmovalne vesti iz mladinskih aktivov
Aktiv Jurklošter
Obnovili so aktiv in se je že prvega
sestanka udeležilo 30 mladincev in se-
kretar OF odbora. Postavili so delovno
četo, za komandirja pa določili Bršnak
Marjana ter desetarja Kosmač Leopol-
da. Uredili so knjigo članarine, porav-
nali ostalo članarino za leto 1948. in
prve mesece 1949. Sklenili so, da bodo
ustanovili telovadno društvo in vanj
včlanili vse mladince. Ustanovili bodo
mladinsko kulturno društvo. „
Rudarski aktiv Hudajama
Aktiv organizira 3 mladinske brigade
in sicer na izsipališču pri izpraznjeva-
nju jalovine, drugo pri dovozu lesa z
avtomobilom, tretjo na separaciji pri
odvažanju in dovažanju premoga. Mla-
dina bo opravila pri gradnji planinske
koče na Št. Mohorju 150 delovnih ur.
Za 8. marec, praznik žena, bo mladina
priredila igro »Mati«. Sodelovali bodo
z recitacijami in pevskimi točkami. Or-
ganizirali bodo skupni izlet z rudarji
Zabukovce na Mrzlico in rojstni kraj
Franceta Prešerna. Aktiv bo za utrditev
organizacije uredil vse administrativne
posle, blagajno, poravnal članarino, vsi
člani bodo imeli članske izkaznice in
urejene spiske.
Rudarska šola Hudajama
Pri rednem študiju predelava j o Sta-
tut LMJ in gradivo V kongresa KPJ.
V jami bodo učenci razformirali eno
delovišče in postavili dva. Sodelovali
bodo z rudarskim aktivom pri gradnji
planinske koče. Redno obiskujejo prak-
tični in teoretični pouk. Pripravljajo
darilo za IV. kongres LMS.
Aktiv 2alec
Uredili so mladinsko sobo. Priprav-
ljajo za kulturno društvo. V MDB so
so prijavili tovariši Jošt Ivanka, Hri-
beršek Vinko, Zbičajnik Milka.
Aktiv zadruge Arja vas
Mladina je sodelovala pri 15. študij-
skih sestankih. Preštudirali so 24 knjig.
Priredili igro za zadružno skupščino
»Sestanek«. Eden tovariš je odšel na
traktorski tečaj eden na knjigovodske-
ga, eden poseča partijski tečaj v Te-
harju.
ELmetijska šola Zovnek
V prvem semestru so dosegli sledeče
uspehe: 9 odličnih, 10 prav dobrih, 10
dobrih in 9 nezadostnih. Aktiv je v pri-
meri s slabo učno podlago dosegel lepe
uspehe. Pri zaključnem sestanku prve-
ga semestra se je aktiv obvezal, da bo-
do do konca leta popravili učni uspeh
na 95% pozitivnih. Najboljše je izde-
lala predsednica aktiva, mladinka iz
zadruge Arja vas. Misle j Marija.
Živinorejska šola St. Jur
Prvi semester so zaključili s 96.5%
pozitivnih ocen v učnem uspehu. Med
najboljšimi je bil Stempihar Alojz, ki
je imel 10 odličnih in 3 prav dobre. To-
variš je udarnik iz MDB, sedaj pred-
sednik aktiva. Najboljši pa je bil Kuhli
Janez, ki je imel vse predmete odlič-
ne, tovariš je iz Koroške in je član se-
kretariata aktiva.
Novoustanovljeni aktiv Rečica
V organizacijo bodo zajeli vso mladi-
no na območju aktiva. Pričeli so s štu-
dijem materiala skupnega kongresa
SKOJ-a in LMJ, da bodo nove člane
seznanili z vsebino organizacije. Aktiv
bo sodeloval pri regulaciji potoka Re-
čica.
Aktiv Vrbje pri Žalcu
Mladina bo vsako soboto popoldne
delala na zadružnem domu, vsako ne-
deljo je študij članov LMS, kjer prede-
lavajo zadružništvo. Aktiv je napravil
20 udarniških ur.
Aktiv Št. Pavel pri Preboldu, tovanm
V tovarni so vzpostavili pet aktivov.
Mladina je na dan volitev delala pro-
stovoljno v tovarni in se tako pripra-
vila na volitve. Pripravljajo darila
kongresu LMS. ^
Mladinski komitet v celjski bolnitđ
je v času predkongresnega tekmovanja
sprejel v mladinsko organizacijo 30
mladincev in mladink. Osnovali so dve
mladinski grupi. Izvedli so proslavo
obletnice smrti Prešerna. Po aktivih
imajo čitalne krožke, na katerih obrav-
navajo tekoče probleme iz dnevnih ča-
sopisov. Opravili so že 502 udarniški
uri. 18 mladincev se je na novo naro-
čilo na mladinske časopise. Stenča«
menjajo štirinajstdnevno.
Mladinski aktiv vrtnarske šole v Ce-
lju je v svojem tekmovanju za dvig
učnih uspehov organiziral študij pn če-
tvorkah, katere vodijo najboljši mla-
dinci. Predelali so temo »Graditev so-
cialističnega gospodarstva FLRJ« ter
snov V. kongresa KPJ. Kljub težko-
čam pri učenju ,so mladinci že opra-
vili 68 prostovoljnih delovnih ur na
šolskem posestvu. Dnevno skrbijo za
splošno telesno vzgojo, ter so se naučili'
dve prosti vaji. Za fizkulturni znak
tekmuje 12 mladincev in mladink. Usta-
novili so mladinski pevski zbor, ki je
že nastopil na proslavi obletnice smrti
Prešerna. Ustanovili so 3 mladinske de-
lovne brigade na posestvu. Napravili
so grafikon dela.
Mladinski komitet Tovarne emajli-
rane posode v Celju je v tekmovanju
na novo ustanovil 5 mladinskih delov-
nih brigad in 4 mešane proizvodne bri-
gade. Ustanovili so 39 kontrolnih grup,
ki dnevno pregledujejo kvaliteto dela
mladinskih proizvodnih brigad. Mla-
dinske delovne brigade presegajo nor-
mo za 10 odst. po novo postavljenih
normah. Na tečaj za sindikalne funk-
cionarje se je mladinska organizacija
obvezala, da bo dala 12 mladincev, kar
pa so že presegli in pritegnili 20 mla-
dincev. V študiju se udeležuje lOOodst
mladine. Strokovni seminar, katerega
je organizirala mladina skupno s sindi-
katom in upravo obiskuje celotni na-
meščenski mladinski aktiv. Mladinska
dramatska skupina se je v času tek-
movanja toliko usposobila, da je 12. in
13. februarja nastopala v ljudskem gle-
dališču, 20. februarja pa bo nastopala
v Laškem in igrala štiridejanko »Uro-
ki«. V fizkulturo so pritegnili 75 odst.
mladine, šahovska sekcija je imela 5
turnirjev z ostalimi mladinskimi okti-
vi. — Vse te uspehe so dosegli v pred-
kongresnem tekmovanju od 25. januai>
j a do 8. februarja 1949.
stran 2.1
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II — Stev. 8.
Z rozslavo izdelkov in pridobitev, ter prikazom
uspehov na kulturnem polju se je delavstvo Tovarne
emajlirane posode dobro pripravilo na občni
zbor sindikalne podružnice
v nedeljo se je vršil redni letni obč-
ni zbor sindikalne podružnice Tovarne
emajlirane posode, na katerem je
upravni odbor podal pregled svojega
dela v preteklem letu in osvetlil dobre
in slabe strani. V delovno predsedstvo
BO delegatje izvolili najboljše člane
svojega kolektiva: šestkratnega udar-
nika Končan Jožeta, štirikratno udar-
nice Drev Albino in druge, z novator-
jem Zerjal Dragom na čelu.
Ko je nov upravni odbor prevzel de-
lo maja 1948, je po točni analizi dela
etarega odbora pričel z načrtnim utr-
jevanjem sindikalne organizacije. Pri
tem se je posluževal vseh socialističnih
prijemov: organiziranje brigad, tekmo-
vanje za dvig proizvodnje in kvalitete.
Delo organizacije se ni razvijalo več
spontano, ampak načrtno. V času od
zadnje skupščine je bilo 120 proizvod-
nih sestankov. V podjetju je 16 pro-
izvodnih komisij in 1 glavna komisija,
katero sestavljajo člani uprave podje-
Končan Jože, šestkratni udarnik odli-
kovan z medaljo dela
Samec Martin, dvakratni udarnik in
racionalizator
Velenšek Panika, komand, ml. brigade
»Slavko Rab uza«, trikratna udarnica
Varilec Mugerli Franc, trikratni udar-
nik, komandant  brigade  »Aleksander
Rankovič«
tja, tehniki, mojstri, delavci in člani
uprave sindikata. Te komisije so ime-
le z udarniki in brigadami 63 sestankov.
Tekmovanje je bilo prej organizirano
zelo enostavno — za prapor, pri čemer
manjši oddelki sploh niso prišli v po-
štev. V sredini leta 1948 se je tekmo-
vanje organiziralo tako, da so se za
prehodni prapor borili glavni oddelki
7. oddelkovodjem na čelu. Ti imajo v
svojem oddelku manjše oddelke na če-
lu z mojstri, ki se bore za prehodno
zastavo oddelka ter grupe s predde-
lavci, ki tekmujejo za prehodno zasta-
vo grupe. Tako je vključen v sociali-
stično tekmovanje ves kolektiv.
Razen tega je organizirano tekmo-
vanje med proizvodnimi brigadami.
Med mladinskimi brigadami je dosegla
največje uspehe brigada »Toneta Ko-
sa«, ki je prejela prehodno zastavico
v trajno last. Druga je brigada Alek-
sand-a Rankoviča, ki presega normo
povprečno 7a 50 odst. Mladinske briga-
de tekmujejo tudi v dviganju svoje
ideo'oško ravni. V tem pogledu je naj-
bo'jša brigada Slavka Rabuze, ki je že
4krai osvojila prehodni   pokal.   Med
brigadami »starejših« pa se je najbolj
izkazala brigada Borisa Kraigherja.
Celotni kolektiv je tekmoval od V.
kongresa KPJ do 29. novembra s To-
varno dvigal Velja Stojkovič. V tem
tekmovanju je Tovarna emajlirane po-
sode presegla vse postavljene obveze.
Namesto 4 so popravili v tekmovanju
9 strojev, med drugimi 320tonsko sti-
skalnico. Posebno pomemben pa je bil
uspeh mehanične delavnice, ki je iz-
delala kompletno ogrodje za kamion
»Praga RN 13«.
Kolektiv se je trudil, da čimbolj ra-
cionalno izkoristi odpadke v proizvod-
nji. Uspeh ni izostal. Iz odpadkov je
bilo izdelanih 16.345 kg surove posode
in 4.500 kg igračk.
V skrbi za izpolnjevanjem planskih
nalog pa je sindikalna podružnica za-
nemarila povezavo s personalnim od-
sekom, zaradi česar je prišlo do grobih
napak. Razne prošnje v pogledu siste-
mizacije plač so ležale po več me-
secev nerešene v personalnem oddel-
ku. Za pritožbe delavcev se uprava
sindikata ni dovolj zavzela, temveč je
šele tovarniški komitet KP uredil sta-
nje na personalnem oddelku.
Od sindikalnih komisij je bila naj-
agilnejša komisija za iznajdbe in ra-
cionalizacije, ki je predložila za pro-
glasitev 7 novatorjev, 17 racionaliza-
tor j ev in 12 delavcev za pohvalo. V
vsem letu je bilo proglašeno 140 udar-
nikov, katerim je bilo izplačanih 297
tisoč din nagrad.
Za dvig življenjskega standarda ko-
lektiva je delala vsa uprava in je bilo
v primeri z 1947 letom doseženo v tem
pogledu znatno izboljšanje. Med delav-
ce je bilo razdeljeno 260 metrov bla-
ga za delovne obleke, 6.223 komadov
perila, 830 parov čevljev, 1.031 parov
nogavic in naglavnih rut itd. Uprava
podjetja je skupno s sindikalno podruž-
nico nabavila 10.000 kg pšenice in raz-
delila med delavce belo moko. Novo-
otvorjena čevljarna je izvršila že 2.396
popravil. V kratkem bo uprava uredila
tudi krpalnico.
Kot pomoč za oddih je bilo delavcem
izplačano v 1948 letu 157.583 din.
Politični sestanki in sistematično de-.
10 sindikalne podružnice 'je znatno
dvignilo zavest delavcev. Razen politič-
nih sestankov je organizirano v tovar-
ni 8 marksističnih krožkov, katere po-
sečajo tudi člani sindikata in 5 krož-
kov za mladino. Po vseh oddelkih je
organizirana družbena kontrola, ki je
zlasti v industrijskem magazinu raz-
krinkala nepravilno poslovanje, ki je
šlo na račun delavcev.
Vso skrb je sindikalna podružnica
posvetila tudi vzgoji kadrov. Iz vrst
brigadirjev je zraslo 7 sindikalnih, mla-
dinskih in .partijskih funkcionarjev, 7
članov sindikata je zavzelo vidna me-
sta v proizvodnji, 5 članov je bilo po-
slanih na študij v Ljubljano. V pretek-
lem letu je izpopolnilo svoje strokovno
znanje 109 delavcev. V planskem letu
1949 pa se bo usposobilo 31 kvalificira-
ranih delavcev, 20 visokokvalificiranih
in 14 polkvalificiranih. V svojih pokli-
cih pa se bo izpopolnilo še 40 delav-
cev. Sindikat Tovarne emajlirane po-
sode je dal Partiji v minulem letu 126
novih članov in 54 kandidatov.
Sindikalna podružnica je ob pregledu
svojega dela ugotovila, da sta ji KSS
in KOZ nudila premalo pomoči, med-
tem ko je prejemala izdatno pomoč od
strani sindikalnega foruma Kovinar-
ske industrije Slovenije.
V diskusiji po poročilih upravnega
odbora so govorili posamezni delegati,
da bo novi odbor odstranil napake,
dobre strani pa prenesel v tretje plan-
sko leto.
Referent za zaščito dela je poročal,
da so postavljene zaščitne naprave po-
vsod, kjer je bilo potrebno. Dogaja pa
se, da delavci to skrb sindikalne po-
družnico omalovažujejo in odstranju-
jejo naprave.
Tov. Tofant se je dotaknil dela pod-
odborov, ki je bilo omejeno v glavnem
na predsednike, ki niso znali dela raz-
deliti na odbornike, ga pravilno tolma-
čiti in kontrolirati obvez. Imeli so tudi
premalo sestankov z mojstri in pred-
delavci. Izjema je bil pododbor emaj-
lirnice, ki je tudi dosegel največje pro-
izvodno uspehe. V emajlirnici je for-
miranih 6 mladinskih brigad in 14 bri-
gad starejših, ki presegajo norme po-
vprečno za 20 odst.
O vzgoji strokovnega kadra je go-
voril tov. Mežnarič, ki je omenil porast
gojencev kovinarske šole. Sola je ime-
la leta 1945 le 50 učencev, lani pa je
šolo obiskovalo že 180 mladincev. V
zvezi s porastom učencev bi se moral
povečati tudi strojni park, ki služi za
praktičen pouk. Ta pa je isti kot v
letu 1945. Tudi število učnih moči ne
zadošča. Učni uspehi so kljub tem te-
žavam zadovoljivi in presegajo pov-
prečne učne uspehe obrtnih šol.
Tov. Peperko je iznesel pomanjklji-
vosti delavske preskrbe in slabe per-
sonalno politike, zaradi česar je v zad-
nji polovic: preteklega leta zapustilo
delo 500 delavcev. Pri tem so delno
krivi sindikalni pododbori, ki se niso
zavzeli, da bi rešili nesoglasja, zaradi
katerih so delavci odhajali. V pogledu
kontrolo izven industrijskih obratov je
navedel kričeč primer na tovarniški
ekonomiji, ki ima še neizkopan krom-
pir na veliki površini.
Upravnik podjetja tov. Vidmajer je
nakazal, najvažnejšo proizvodne naloge
v tekočem letu, ko je pred kolektiv po-
stavljen za 44 odst. višji plan V proiz-
vodnji pocinkane posode in kopalnih
kadi Pa je plan za 100 odst. višji.
Za pravočasno izpolnitev planu bodo
morali oddelki, grupe in brigade pove-
čati proizvodnjo po količini in kvali-
teti. Tehnične norme bo treba uvesti
povsod, kjer je to mogoče in korigirali
že postavljene norme.
K diskusiji se je prijavilo še več go-
vornikov, ki so nakazali naloge sindi-
kalne organizacije po posameznih sek-
torjih in analizirali storjeno delo. Go-
vorniki pa so se večji del izogibali
konkretnih navedb in analize negativ-
nih problemov, zaradi česar je disku-
sija izzvenela preveč načelno in dala
skupščini šablonski okvir. Sele pro-
glasitev udarnikov in sprejemanje oseb-
nih obvez je vneslo v potek skupščine
več pristnosti.
Z dolgotrajnim ploskanjem so zbo-
re valci izrekli priznanje svojim soto-
varišem, prvoborcem za plan:
Končan Jožetu, ki je šestič prejel na-
slov udarnika, Vidmar Jožetu, petkrat-
nemu udarniku, Ahtik Jankotu, štiri-
kratnemu udarniku, ter ostalim 16 več-
kratnim udarnilcom in 15 delavcem,
ki so prvič prejeli udarniški naslov.
Na kongresu kovinarjev bodo zasto-
pali Tovarno emajlirane posode Ter-
žan Ivan, Končan Jože, Tofant Anten,
Vidic Ivanka, Mahne Franc in Milan
Peric.
Po volitvah delegatov in novega
upravnega odbora so novo proglašeni
udarniki in zastopniki oddelkov sprejeli
nove delovne obveznosti, s katerimi se
bodo dostojno pripravili na počastitev
1. maja.
Učenci industrijsko-kovinarske šole pri
delu
Šestkratni udarnik Končan Jože se
je obvezal, da bo presegal novo po-
stavljeno tehnično normo za 2 odst. in
da bo čim bolj izkoristil odpadke. De-
lavci pocinkovalnice so se obvezali, da
bodo kljub težavam, ki se pojavljajo
v pogledu pomanjkanja surovin preko-
račili plansko obveze, do 1. maja za
5 odst. Obsežne obveze si je zadal ko-
lektiv mehanične delavnice, ki bo do
1. maja preuredil stroj za krivljenje
lamel kotlov, za centralno kurjavo iz
ročnega na motorni pogon. Pri tem bo
odpadlo zelo naporno delo in število
delovnih moči zmanjšalo za 50 odst.
Razen tega bodo iz ognjestalnega jekla
izdelali 10 žarilnih rešetk za muflovke,
8 novih orodij za izdelovanje prešanih
nog pri kopalnih kadeh in več novih
orodij, ki so potrebna za preureditev
odpreskov za avtomobil RN 13. Tudi
kolektiv strojno ključavničarskega od-
delka noče biti med zadnjimi. Zato bo-
do v šestih tednih popravili 420 tonsko
ročično stiskalnico, v 25 dneh pa to-
varniško lokomotivo. Generalno popra-
vilo lužilnega stroja bodo izgotovili v
9 tednih.
Emajlirnica si je med drugimi zada-
la obvezo, da bo mesečne plane do 1.
maja presegala za 5 odst. in zmanjšala
izmeček za 2 odst. Posade v emajlirnici
pa so stopile v medsebojno tekmova-
nje.
Tudi nameščenci bodo tekmovali v
počastitev 1. maja. Nameščenci oddelka
za delovne programe in norme so se
obvezali, da bodo v dveh mesecih izde-
lali vse delovne programe, katere po-
trebuje planski oddelek za izdelavo
normativov. Obenem so pozvali na tek-
movanje planski oddelek.
Z občnega zbora sta bili poslani po-
zdravni resoluciji glavnemu odboru
enotnih sindikatov in Centralnemu ko-
miteju KPS.
Uspela rozstava je Celjanom pokazala uspehe
kolektiva
Na predvečer občnega zbora sindi-
kalno podružnice je bila otvoi\iena v
mali dvorani doma OF sindikalna raz-
stava Tovarne emajlirane posode. Sin-
dikalna podružnica je z veliko ljubez-
nijo in prizadevanjem uredila razstav-
ni prostor in izložila delo svojih čla-
nov tako, da je pritegnilo obiskovalce
in želo priznanje. To najbolj zgovorno
potrjuje velik obisk, saj je razstavni
Po napornem delu v rdečem kotičku
prostor vedno poln obiskovalcev. Med
prvimi si je ogledala razstavo delega-
cija kmetov in delavcev s Svobodnega
tržaškega ozemlja, ki so ob odhodu na-
pisali v vpisno knjigo: »Po pregledu
vaše razstave in tovarne smo se pre-
pričali o vaših ogromnih uspehih v
borbi za prvi petletni plan, ki vodi na-
rode Jugoslavije v boljšo bodočnost.«
Ženske obiskovalce najbolj privlači
okusno izdelana dekorirana posoda in
servisi, izloženi po sredini dvorane,
med tem ko se moški najdlje ustavlja-
jo na proizvodih, katere smo doslej
uvažali: na strojnih napravah za To-
varno kemičnih izdelkov, stroju za spe-
njanje kartona in strokovnjaško izde-
lanim ogrodjem za tovorni avtomobil
Praga RN 13.
Med grafikoni, ki kažejo storilnost
posameznih delavcev, brigad in oddel-
kov, so razvrščene prehodne zastavice
najboljšega pododbora, brigade, skupi-
ne nameščencev itd. Vse to nazorno pri-
ča o tekmovalnem poletu kolektiva.
Zraven mojstrsko izdelanih predmetov,
ki so jih izdelali priučeni delavci na
izpitu za kvalifikacijo, so razstavljeni
detajli racionalizacij. Izložen je pral-
nik, kakršne po zamisli tov. Germad-
nika izdelujejo z velikim prihrankom
pločevine in izdelavnih mezd. Poleg te-
ga je prikazana racionalizacija tovari-
ša Medveda, ki je preuredil varenje
ročajev na »eterno posodo«. Po novem
načinu odpade zamudno piljenje roča-
jev in se uštedi na izdelavnih mezdah.
Zraven tega je ing. Ankerstov svetli
temeljni emajl brez kobalta in niklja
in priznanje mojstru Sajna Jožetu, ki
je izboljšal način obrezovanja vrčev za
vodo tako, da je dvignil produkcijo za
300 odst. Razen tega je tam še prizna-
nje mojstru Peperku Avgustu in dru-
gim naprednim delavcem. Na vidnem
mestu je postavljena prehodna zasta-
vica najboljše skupine, katero je osvo-
jila v trajno last skupina Poklšek v
vlačilnici.
Zelo bogata s priznanji je mladina,
ki   se   postavlja s prehodno zastavico
najboljšega tovarniškega kolektiva ▼
Celju, s prehodno zastavico skupnega
kongresa SKOJ-a in LMS, z zastavo
Kovinarske mladine, dobljeno od CK
LMS in s prehodno zastavico najboljšo
brigade, ki je last brigade Toneta Ko-
sa.
Razen priznanj so obiskovalcem na
vpogled resolucije in obveze, dane v
čast sindikal. in partijskim kongresom.
Vse številne obveze so bile izpolnjene.
Zato ni slučajno prav na tem mestu tu-
di prehodna zastavica najboljšega de-
lavca, ki jo že ves čas poseduje tov.
Končan Jože.
Del razstave prikazuje socialni stan-
dard kolektiva Tovarne emajlirane po-
sode. Poleg grafikonov in posnetkov
industrijskega magazina, čevljarne in
drugih ustanov je najbolj markarflna
maketa stanovanjskega bloka, ki je bil
dograjen v preteklem letu. Po zaslugi
tov. Velikanje, ing. Pompeta in tov.
Sakside so z racionalno uporabo mate-
riala, delno spremembo načrtov ter z
neutrudnim prizadevanjem za nabavo
materiala omogočili, da so se hiše do-
gradile s prihrankom 400.000 din.
Poleg izdelkov Ljudske tehnike, h
katerim spadajo tudi vsi izloženi foto-
posnetki, razstavlja mladina kovinar-
ske šole svoje izdelke in učne uspehe.
Pod simboličnim logaritmičnim raču-
Stanovanjske stavbe zgrajene v pretek-
lem letu
nalom plastično prikazujejo faze osnov-
nih del avtogenskega in elektrovarenja,
struženje in obdelavo železa. To je pra-
va paša očem pionirjev in mladincev.
V šolski delavnici izdelana precizna
stopinjska risana glava in risalna de-
ska pa je že prava umetnost, ki žanje
vse priznanje obiskovalcev.
V grafikonih prikazani učni uspehi
mladincev, proizvodni uspehi oddelkov
in brigad, ter celotni razstavljeni ma-
terial prepričljivo govore o tem, da je
vse delo tovarniškega kolektiva usmer-
jeno v delo za socialistično preobrazbo
naše države.
Zamisel sama, da ob občnem zboru
sindikalna podružnica prikaže celotne
uspehe svojega dela tudi drugim, je
vsekakor vredna pozdrava. Z uspelo
razstavo in igro »Uroki« v Ljudskem
gledališču je podružnica Tovarne emaj-
lirane posode to svojo zamisel odlično
izpolnila. Brez dvoma bodo ostale po-
družnice povzele ta dober način in
vsaj ob prihodnjih občnih zborih tako
polagale račune o svojem delu.
Nssboliše letni plan ie v območju
nalih treh okrajev sestavil terenski odbor
OF lil. četrti v Celju
Plan dela ternskega odbora za leto 1949
I. Politične naloge
1. Studijskih krožkov je delovalo
dne 1. januarja 1949 1
31.3.1949 jih bo delovalo 3
30.6. 1949 „ 4
30.9. 1949 ,. 5
31. 12. 1949 „ 8
s 160 obiskovalci, kar znaša 10% sta-
leža članov OF IIL četrti. Studij se bo
organiziral po revirjih, t. j. za več ulic
skupaj.
2. Bralnih krožkov je bilo
1.1.1949 1
30. 6.1949 jih bo 2
V teku leta, in sicer v 1. tromesečju
bomo odprli rdeči kotiček s tekočo li-
teraturo in bomo tam organizirali si-
stematično individualno čitanje napred-
no literature.
3. Organizirali bomo za članstvo OF
množična predavanja:
a) politična   L četrtletje 1
II. četrtletje 2
III. četrtletje 3
IV. četrtletje 2
Snov za ta predavanja bo izbrana iz
najaktualnejših splošno političnih pro-
blemov odnosno gospodarskih ukrepov
našega vodstva iz politične plati.
b) poljudnoznanstvena:    I. četrti.    2
II. četrti.    4
III. četrti.    1
IV. četrti.    3
Snov za ta predavanja bomo črpali
i.- higiene, vzgoje, gospodinjstva itd.
Predavatelje za vsa predavanja bo-
mo izbrali iz svoje srede.
4. Knjižnic 1. 1. 1949 na terenu ni
bilo. Tudi v prihodnjem letu ne name-
ravamo organizirati lastne knjižnice,
ker smatramo, da bi s tem oslabili cen-
tralno knjižnico, pač pa bomo v rde-
čem kotičku zbrali vso tekočo, aktualno,
gospodarsko-politično literaturo in vse
tekoče časopisje in s tem uvajali in-
dividualen študij te literature. Na dru-
gI strani pa bomo popularizirali cen-
tralno knjižnico in uvedli evidenco, ka-
ko bodo člani sodelovali v centralni
knjižnici in koliko bodo čitali. Ce bo-
mo dobili prispevke za knjižnico, bomo
isto odstopili centralni knjižnici.
5. V I. tromesečju bomo zaenkrat v
terenski pisarni uredili frontni rdeči
kotiček, pozneje pa mogoče našli pose-
ben primeren prostor v središču tere-
na, namestili v kotiček radioaparat, za
katerega prispevke bomo nabrali na
prostovoljni pod'agi, kotiček dekorirali
in okusno opremili ter s sistematskim
delom, dosegli, da bo tvoril središče
vsega kulturnega in političnega delo-
vanja.
6. Do sedaj ni deloval nikak kultur-
no-prosvetni aktiv.
V I. tromesečju bo deloval kul^irno-
pros:vetni aktiv žena in prav tako tudi
prvi pevski aktiv.
Nadalje bomo s propagando in popu-
la'-'-'acilo usmerili vsaj 8% članstva v
KUD France Prešeren in Ivan Cankar
in uvedli statistiko udeležbe.
7. a) 27. april, 1. maj, 29. november
bomo praznovali s prireditvijo akade-
mij s kratkimi dobro   pripravljenimi
kulturnimi sporedi. Pri teh akademijah
bodo sodelovale sind. podružnice na
III. četrti.
b) 13. 2. 1949 bodo pionirji Mladin-
skega doma priredili za III. četrt pro-
slavo Prešerna.
8. marca bodo žene v sodelovanju z
OF priredile akademijo ob priliki praz-
nika žena.
14. marca ob priliki smrti Marxa bo-
mo priredili kratko predavanje.
25. maja bomo priredili akademijo ob
priliki 57. oblet, rojstva maršala Tita.
7. novembra proslavili obletnico Ok-
tobrsko revolucije s predavanjem.
3. decembra ob priliki smrti Fran-
ce'p. Prešerna priredili svečano akade-
mijo.
Pionirji Mladinskega doma bodo v
II. tromesečju priredili še eno akade-
mijo.
c) Ob eventualno posebno nastalih
prilikah bomo priredili proslave, ma-
nifestacije in slično.
8. Za razširitev našega časopisja bo-
mo pridobili naročnike kot sledi po če-
trtletjih:
Po'eg tega bomo imeli v fron'nem
kotičku na razpolago vedno vse tekoče
časopisje.
9. Terenski odbor bo imel do 1. v.
1949 rednega dopisnika za Slov. poro-
čevalca in istofako za Ljudsko p'^avico,
ra Celjski tednik pa do 15. III, 1949 za
Org. vestnik OF pa do 1. V. 1949. Vsak
mesec bomo dostavili Celjskemu ted-
niku najmanj 1 dopis, Slov. poročeval-
Leto II. — Stev. 8.
»CELJSKI TEDNIK«
Stran 3J
Redovnice in samostan kongregacije sester
sv. Frančiška Ašiškega so bili opora protiljud-
skih elementov pri prehodih v inozemstvo
v sredo se je pred okrožnim sodi-
ičem v Celju zaključila kazenska raz-
prava proti četvorici redovnih sester
iz Slovenske Bistrice, ki so bile obto-
žene zaradi kaznivih dejanj proti ljud-
stvu in državi, predvsem pomoči pri or-
ganiziranju prebegov preko državne
meje, ljudski oblasti sovražnih elemen-
tov. Pomoč, katero so obtožene nudile
prebeglim, je imela jasen cilj, da se
spravi preko meje čim več ljudi, ki bo-
do v inozemstvu rovarili nroti FLRJ.
Samostan v Slov. Bistrici je postal
pravo gnezdo, kjer so se zbirale ose-
be, ki so nameravale pobegniti. Tja so
prihajali ilegalni kurirji. V ta namen
je bilo na razpolago tudi samostansko
premoženje.
Prvoobtoženka Toplak Antonija je
kot provincialna prednica sestra Ro-
mana vedela za nameravani oobeg sed-
mih sester, ki so v marcu 1946 s po-
močjo Cerpnjaka, ilegalnega kurirja
centrale Kongregacije šolskih sester iz
Egenberga, pobegnile v Avstrijo. Top-
lakova je pozneje prevzela in" vknjižila
obremenitev 20.000 din, katero je mi-
sijonska blagajna pri lazaristih v Ljub-
ljani izplačala za poravnavo stroškov v
zvezi s pobegom. Prav tako je bila ob-
veščena o pobegu kaplana Miheliča iz
Slovenske Bistrice in je na njegovo že-
ljo posredovala, da je šla z njim tudi
sestra Salezija Dobršek. Obtožena Top-
lakova je razen tega večkrat prejela
ilegalnim potom iz inozemstva pošto
neugotovljene vsebine in se tudi sama
posluževala ilegalne poti za pošiljanje
poročil v Avstrijo.
Toplakova je v razpravi v bistvu pri-
znala, kar ji očita obtožnica. Skušala
pa je svoja dejanja olepšati, da je bila
mnenja, da vodi prebegle sestre v ino-
zemstvo želja za misionskim delova-
njem, pobeglega Miheliča pa zgolj že-
lja za izpopKjlnjevanjem tujih jezikov.
Tudi obtožena Kozoderc Marija je
kot sestra Davorina in prednica samo-
stana šolskih sester v SI. Bistrici ve-
dela, da nameravajo pobegniti v Av-
strijo prof. Mihelič in tri šolske sestre,
pa tega ni prijavila oblastem, temveč
je pobeglim celo nudila zatočišče in
poskrbela za shrambo premične imovi-
ne pobeglega kaplana. Pozneje se je
trikrat sestala z ilegalnim kurirjem,
sprejemala od njega poročila in po
njem pošiljala v inozemstvo blago in
naročila za pobegle.
V svojem zagovoru je obtožena sku-
hala kazniva dejanja predočiti kot zgolj
slučaje, vendar ji je sodišče na podlagi
materiala dokazalo zavestno sodelova-
nje.
Pavel Neža je od vseh obtoženk naj-
bolj obremenjena s kaznivimi dejanji.
Kot sestra Avguština in od 1946 leta
dalje kot provincialna prednica šolskih
sester reda sv. Frančiška Asiškega ni
podpirala le protiljudskih elementov
pri rovarjenju proti državi v inozem-
stvu, temveč je dosledno zatirala tudi
vsak poizkus nacionalno zavednih se-
ster, ki so hotele odcepitev svoje orga-
nizacije o* nemškega vodstva.
Kot provincialna prednica je leta
1946 dala trem sestram svoj blagoslov
za srečen pobeg preko meje in vzdrže-
vala ilegalne zveze z inozemstvom po
kurirju Kerecu. Ta ji je razen druge
pošte prinesel tudi sporočilo vojnega
zločinca škofa Rozmana, v katerem je
ta zahteval od vseh sester brezpogoj-
no vdanost in pokorščino nemškemu
vodstvu reda sv. Frančiška Asiškega.
Obt. Pavel Neža je to uporabila, da je
zatrla med zavednimi sestrami akcijo,
da bi se odcepile od nemškega vodstva,
ki je pod neposrednim vplivom impe-
rialistov in sovražnikov FLRJ. Sestre
je o tem opozorila na duhovnih vajah.
V razpravi se je obt. Pavel Neža
skušala odtegniti jasnim odgovorom,
kar pa ji ni uspelo. Dokazni material je
jasno osvetlil dejstvo, da je delala na-
črtno pri organizaciji prebegov kar po-
trjujejo okolnosti, da je ilegalni kurir
baš njej prinesel denar od pobeglih o-
seb. Prav tako okrožnica vojnega zlo-
činca Rozmana ni bila samo interna
kongregacijska zadeva, temveč podpi-
hovanje proti ljudski oblasti in strem-
ljenje, da se obdrži v kongregaciji šol-
skih sester v Jugoslaviji postojanka in
agentura inozemske reakcije.
Zadnja obtoženka Doma Antonija je
kot sestra Ivana od leta 1946 kot kuha-
rica v župnišču v Slovenski Bistrici
vedela za pobeg kaplana Miheliča in
poskrbela, da se prikrije oblastem nje-
gova premična imovina. Koncem leta
1946 se je tudi sestala z ilegalnim ku-
rirjem, po katerem je poslala za pobeg-
lim razne stvari. Na razpravi je obto-
žena skušala napraviti vtis naivnosti in
zmedenosti, da bi se izognila izpovedi
resnice, s čemer pa je samo podčrtala
svojo zakrknjenost.
Razprava je neizpodbitno dokazala,
da so prve tri obtoženke bile v tesni
povezavi z inozemstvom in delale po
naročilu vojnega zločinca škofa Roz-
mana. Izkoriščujoč svoj nadrejeni po-
ložaj in spoštovanje verskih čustev, so
napeljale v protiljudsko delovanje še
ostale podrejene sestre in škodljivo
vplivale na gojenke v svojih ustanovah.
Značilno v njihovem internem življe-
nju je bil spor med nacionalno zaved-
nimi sestrami, ki so delale na odcepi-
tvi od nemškega vodstva in nasprot-
nim taborom, z obtoženo Pavel Nežo
na čelu, ki so vztrajale pri neposredni
povezanosti z Egenbergom. Kljub tem
nasprotjem v organizacijskih vpraša-
njih pa sta voditeljici obeh taborov bili
soglasni v pomaganju osebam, ki so
bile na begu v inozemstvo in bili pove-
zani v protiljudski dejavnosti.
Po pročitanih izpovedbah prič, ki so
osvetlile tudi delo redovnic v času oku-
pacije, ko se je večina redovnic orien-
tirala proti narodno-osvobodilni borbi,
je sodišče izreklo obtoženkam pravič-
no kazen. Toplak Antonija 6 let odvze-
ma prostosti s prisilnim delom, Kozo-
derc Marija 5 let odvzema prostosti s
prisilnim delom, Pavel Neža 9 let od-
vzema prostosti s prisilnim delom. Do-
ma Antonija 3 in pol leta odvzema
prostosti s prisilnim delom ter zaplem-
bo celotnega premoženja Kongregacije
sester sv. Frančiška Asiškega na pod-
ročju FLRJ.
Množična kontrola predoogoi za čimprejšnjo
odoravo motenj v naši distribuciji
Dne 8. in 9. t. m. je bila pred okrož-
nim sodiščem v Celju obravnava zoper
skupino uslužbencev gostinskih podje-
tij MLO Celje z ravnateljem Grobel-
nikom Ivanom na čelu. Večina teh ob-
tožencev je prav tako zlorabljala svoje
službene položaje ali pa je z brezvest-
nim opravljanjem dolžnosti povzročila
motnje v pravilnem poslovanju podje-
tij. Grobelnik Ivan je kot ravnatelj iz
koristoljubnih namenov zlorabljal svoj
položaj s tem, da je pod firmo držav-
nega podjetja vršil razne špekulacije in
se okoriščal na škodo skupnosti. Tako
je v začetku oktobra 1948 izrabil pri-
liko, da je pri nakupu prašičev za po-
trebe gostinskih obratov nabavil tudi
v svrho prekupčevanja enega prašiča,
pri katerem je potem, ko ga je prepro-
fdal v restavracijo na Titovem trgu za-
služil cca 2.500 din, poleg tega pa do-
bil zastonj cca 26 kg slanine. To svoje
dejanje je skušal prikriti pred kon-
trolnimi orgžmi s tem, da je izstavil fi-
nančno prilogo, na kateri je navedel
lažno ime prodajalca. Meso tega pra-
šiča je prodal gostinskemu obratu po
100 odstotkov višji ceni kot je bila ce-
na izplačana ob nakupu. Izposloval si
je med drugim tudi nakazilo za 40 li-
trov petroleja z motivacijo, da ga bo
potreboval za gostinske obrate, pa ga
je zamenjal pri kmetovalcih v Zibiki
za 40 kg pšenice, katero je uporabljal
zopet v svoje spekulativne namene. S
svojim negativnim vzgledom je seveda
vplival kvarno tudi na svoje podrejene
uslužbence, katerim je dopuščal, da so
kršili vse mogoče zakonite predpise, ki
urejajo trgovino in da so vršili razne
mahinacije v škodo skupnosti. Tako je
namestnik ravnatelja Bostič Rudolf dal
nalog podrejenim uslužbencem, da so
mu ti izrezali iz prašičev, nakupljenih
za ekonomat gostinskih podjetij 26.8 kg
slanine, katero je plačal po nakupni
ceni svežega svinjskega mesa v prosti
prodaji po 180 do 190 din, dočim so
podjetja kupovala na prostem trgu
slanino po ceni preko 300 din za kg.
Skladiščnik restavracije na Titovem
trgu Pasarič Viktor je pri nakupu pra-
šičev izstavljal lažne račune, na kate-
rih je navedel večje zneske, kot so
bili dejansko izplačani z razliko pa se
je sam okoristil. Tako se je samo pri
dvakratnem nakupu prašičev okoristil
za najmanj 15.000 din. Da bi prikril
svoja lastna kazniva dejanja, kakor tu-
di kazniva dejanja storjena po raznih
prekupčevalcih, so izstavljali lažne ra-
čune v svrho priložitve kot prilog k
finančenmu knjigovodstvu, zlasti so
izstavljali lažna imena prodajalcev, ta-
ko, da je bila kontrola nad verodostoj-
nostjo teh prilog zelo otežkočena. V
mesecih decembru in oktobru 1948 so
nakupili cca 20- živih prašičev, ter so
jih dali na ekonomijo gostinskih obra-
tov MLO v Liscah v vzrejo. Ko so po-
tem te prašiče zaklali, je kalkulacija
izkazala, da je cena mesu teh prašičev
narastla na 223 din za 1 kg, dasi je
bila v tem času nakupna cena mesu
od 180 do 190 din za 1 kg. Vzrokov,
čemu je cena tako narastla, sploh ni
bilo mogoče ugotoviti, kajti knjigovod-
stveni pokazatelji ne dajejo nikakega
pregleda niti nad težo, niti nad števi-
lom teh prašičev. Tudi obtoženi Franc
Svetelj je kot skladiščnik v Mestni'
klavnici v Celju s svojim malomarnim
poslovanjem pripomogel, da se niso
mogli ugotoviti vzroki porasta cen, s
tem, da zakola prašičev v klavnici
sploh ni knjigovodstveno registriral,
kar je imelo za posledico, da ni bil pla-
čan 14 odst. davek na promet proizvo-
dov v znesku preko 20.000 din, niti
klavnina in ra7ni drugi stroški mestne
klavnice. Seveda pa so v prodajno ceno
tega mesa vkalkulirali vse to, s če-
mur so se dejansko okoristili navedeni
obtoženci ter tudi 14 odstotni davek na
promet proizvodov, ki ga pa v slučaju,
da tega ne bi odkrili preiskovalni orga-
ni, sploh ne bi odvedli v korist druž-
bene akumulacije.
Obtoženi Grobelnik Ivan je bil kaz-
novan z 1 letom odvzema prostosti, Pa-
sarič Viktor na 11 mesecev, drugi pa na
nižje kazni.
Na podoben način se še nekateri
brezvestneži, katerim je uspelo vgnez-
diti se v naš distribucijski aparat in
tam uveljavljati svoje kapitalistične
tendence, okoriščajo na škodo skupno-
sti in ovirajo pravilno poslovanje. Zato
je neobhodno potrebno, da posvečamo
vso pozornost množični kontroli, da bi
tako čimprej odkrili vse take elemen-
te.
Tudi pri popisu živine in ssd/iega drevia so
le veeji kmetje utalevali resnično imetje
Popis živine in sadnega drevja je bil
na področju Celje okolice do roka za-
ključen. To potrjuje, da so za to zadol-
ženi organi, kakor tudi prebivalstvo
okraja pravilno ocenili važnost popisa
za uvedbo naprednega načina gospo-
darstva v državi. K dobremu poteku
akcijo so znatno pripomogli tudi kadri,
usposobljeni na osmih tečajih za popi-
sovalce, kakor tudi krajevni ljudski
odbori in krajevne popisne komisije, ki
so se razen v osamljenih primerih za-
vedali svojih dolžnosti.
Kot vsaka akcija, pa je tudi ta poka-
zala pripravljenost sodelovanja posa-
meznikov pri izvrševanju ukrepov
ljudske oblasti. Pri kontroli popisa na
terenu se je ugotovilo, da na splošno ni
bilo v okraju Celje okolici večjih utaj,
posebno ne v živini, pač pa so nekate-
ri večji kmetje poizkušali utajiti perut-
nino in sadno drevje.
Tako je večji posestnik Grobelnik
Franc iz Gotovelj utajil 50 kokoši in
enega prašiča. V Debru je lastnik 14 ha
zemlje, Jenčič Jože, utajil popisni ko-
misiji 1000 kom. trte, na Vranskem pa
je kontrola ugotovila utajo pri župniku,
ki je hotel prikriti 7 kokoši in več sad-
nega drevja. Seveda se je kot vedno
v takih slučajih izgovarjal na kuharico.
V istem kraju je tudi Stančer Ludvik
utajil 12 kokoši in 47 sadnih dreves.
Vsi ti primeri so v primerjavi s po-
tekom celotne akcije majhnega znača-
ja, vendar pa kot posamezni predstav-
ljajo grobo kršitev važnega gospodar-
skega ukrepa in prepričljivo govore o
sovražnem razpoloženju storilcev do
skupnosti. Izvršilni odbor okraja Celje
okolica bo ocenil posamezne primere in
izrekel krivcem zaslužene kazni.
Mladina v Mozirskem okraju tekmuje
v časi kongresu
Po odloku Centralnega komiteta LMS
o sklicanju IV. kongresa LMS je mla-
dina mozirskega okraja takoj pristo-
pila k delu, da bi ji to tekmovanje
prineslo novih uspehov in izkušenj.
Mladina tekmuje predvsem v priteg-
nitvi neorganizirane mladine v organi-
zacijo. V industrijskih centrih pa stre-
mijo tekmovalne obveze po uredbi
brigadenga sistema dela. Da omenim
nekatere mladinske aktive, ki so pra-
vilno pristopili, ter že navdušeno tek-
mujejo v čast IV. kongresa LMS.
Aktiv LMS Sp. Rečica je na svojem
mladinskem predvolivnem sestanku
sprejel obveznost, da pritegne vso mla-
dino v organizacijo. Aktiv se je dobro
povezal z vsemi množičnimi organiza-
cijami, pravilno organiziral izobraže-
valni tečaj, katerega vodijo in preda-
vajo sami mladinci. ^
Volitve v tem aktivu so bile svečane.
Bile so izraz mladinskega dela in utr-
ditev organizacije za nadaljnje delo
pri graditvi socializma na vasi.
Tudi mladina v ostalih aktivih prid-
no tekmuje, posebno v rudniku Vele-
nje, kjer je tekmovanje sicer razgiba-
no, samo da je delo voditeljev šablon-
sko.
Na Trnovcu so postavili mladinski
aktiv in zajeli vanj preko 30 mladine.
Mladina ima veliko veselje do fizkul-
ture in si sedaj gradi svoje igrišče, ki
bo kmalu gotovo. Po dosedanjem delu
in uspehih bo ta aktiv eden izmed naj-
boljših.
V dosedanjem tekmovanju so aktivi
vključili v mladinsko organizacijo 344
neorganizirane mladine, novopostavlje-
ni pa so 4 aktivi. A. I,
Čmak Franc in vec drugih špekulantov
je pred ljudskim sodiščem prejelo
zasluženo kazen
Pred okrožnim sodiščem v Celju se
jo 4. t. m. zaključila dvodnevna raz-
prava proti skupini uslužbencev Okraj-
nega magazina SI. Konjice, upravniku
Cmak Francu, vodji trgovskega odseka
Štrukelj Andreju, trgov, pomočnicama
Robar Berti in Žagar Olgi, uslužbencu
Ulčnik Ludviku in trg. pomočniku Je-
lenku Ivanu. Razen uslužbencev Okr.
magazina se je zagovarjal tudi bratra-
nec upravnika, ing. Cmak Henrik, vod-
ja stranskega obrata »Beton« na Gomil-
skem, ki je z malomarnim vršenjem
službenih dolžnosti delno omogočil
Cmak Francu poneverbo izkupičkov.
Uslužbenci Okrajnega magazina SI.
Konjice, zlasti upravnik Cmak Franc in
vodja trgovskega odseka Štrukelj sO
izrabljali svoj položaj v zadružnem in
državnem distribucijskem aparatu in
iz sebičnih in izkoriščevalskih tendenc
zagrešili vrsto kaznivih dejanj na škodo
splošnega ljudskega premoženja.
Cmak Franc je bil vse od oktobra L
1945. do junija 1947 poslovodja Napro-
ze v SI. Konjicah, po ustanovitvi Okr.
magazina pa je bil do januarja 1948
upravnik novega podjetja. Ko je za-
vzemal vodilna mesta, je služil le svo-
jemu osebnemu udobju, si protizako-
nito prilaščal ljudsko premoženje ter
z darili in podkupovanjem pritegnil k
nepoštenemu delu še ostale uslužbence.
Že kot poslovodja Naproze je pone-
veril visoke denarne vsote s tem, da si je
izkupiček za prodano blago enostavno
prisvojil. Prav tako je smatral pri in-
venturah izkazane viške kot denar, s
katerim lahko svobodno razpolaga. S
prisvojenim blagom in denarjem se je
delno okoriščal sam, delno pa dajal so-
uslužbencem, da si je na ta način pri-
dobil krog prijateljev, ki so mu poma-
gali prikrivati nepoštena dejanja. Sa-
mo pri inventuri koncem junija 1947
jo poneveril 28.000 din. Od tega je dal
soobtoženi Robar Berti polovico, drugo
polovico pa pridržal. Razen tega je vzel
iz trgovske zaloge dve aktovki, kovček,
dva dežna plašča, blago za tri moške
obleko, blago za ženski plašč, 25 kg
pralnega praška, 3 litre olja in več dru-
go robe. Soobtoženi Robar Berti je dal
blago za ženski plašč, za obleko. Žagar-
jev! blago za obleko in Jelenku za mo-
ško obleko. V sporazumu z obtoženim
Štrukljem je brez povračila črtal dol-
gove sebi, Strojinovi Marici, Štrukelj
Andreju in ostalim uslužbencem v skup-
nem znesku 8000 din V začetku januar-
ja 1948 je prodal stranskemu obratu
Betona na Gomilskem 40001 bencina,
no da bi za prodano blago zahteval bo-
ne. S tem ni povzročil le nerodnost v
i obratovanju, temveč tudi škodo pod-
i Jetju.
Obtožnica je očitala Cmak Francu še
vrsto drugih kaznivih dejanj, ki so mu
v razpravi bila tudi dokazana.
Obtoženi Štrukelj Andrej je vedel za
kazniva dejanja upravnika, vendar ni
tega prijavil oblastem. Cmak ga je z
denarjem in darili pridobil za svojega
najboljšega zaveznika. Priznanje obt.
Štruklja, da je pristal na črtanje dolga
souslužbencem in razdelitev izkupičkov
za krampe, ki sta jih s Cmakom proda-
la Betonu, je pokazalo, da se je po-
polnoma prid^'užil velikopoteznim mal-
verzacijam Cmak Franca.
Obložena Roba^ Berta je kot blagai-
n^arka s soobt. Žagar Olgo poneverila
ob inventurah večie 7ne<=ke V janua^-iu
1947 si je prisvojila 23.600 din, v mar-
i cu 30.0(X) din ter čevlje, blago za perilo
in žensko obleko. Robar jeva je uživala
posebno naklonjenost Cmak Franca
ter prejemala od njega večje množine
daril v denarju in blagu, čeprav je ve-
dela, da izvirajo iz kaznivih dejanj.
Njena sodelavka Zagarjeva pa je preje-
la od poneverjenega denarja preko 20
tisoč dinarjev, se oskrbela z obleko, pe-
rilom in čevlji ter sprejemala od Cma-
ka razna darila protizakonito prilašče-
na iz zadružnega premoženja. Pri od-
kritju skrivališča blaga v bivši trgovini
Cotl je vzela 25 m platna, 24 brisač in
3 pare svilenih nogavic.
Tudi obtoženi Ulčnik se je zagovarjal
zaradi zlorabe svojega položaja kot na-
meščenec v poslovalnici Okrajnega
magazina. Iz zadružnih zalog je prodal
neznanemu šoferju 1601 bencina, Avž-
ner Viktorju 200 1, del pa je porabil za
svoje vožnje, na katerih je zapravljal
denar, ki si ga je pridobil s ponever-
bami, zlasti s prodajo 30001 bencina
Tovarni Konus, za kar je prejel 20.250
din. Njegova pohlepnost ga je privedla
tako daleč, da je pričel tudi s tatvino
bonov za nakup industrijskega blaga
po vezanih cenah.
Obtoženi Jelenko Ivan je kot naj-
mlajši uslužbenec tudi zapadel vplivu
moralne pokvarjenosti upravnika, od
katerega je prejel blago za moško oble-
ko, milo in druge malenkosti. Razen te-
ga je sodeloval pri kraji blaga iz naj-
denega skrivališča v trgovini Cotl.
Obtoženec ing. Cmak Henrik pa je s
kupovanjem nekurantnega blaga proti
takojšnjem plačilu omogočil Cmak Fr.
poneverbo 54.000 din ter prejemal od
njega bencin za potrebe podjetja, ka-
kor tudi za lastne vožnje, ne da bi mo-
ral dajati bencinske bone. Cmak Hen-
rik se je zagovarjal tudi zaradi skraj-
no malomarnega vodenja obrata na
Gomilskem, kar je razvidno iz tega, da
ni prijavljal upravi Betona nakup grad-
benega materiala, čeprav je vedel, da
velike zaloge trstike, krampov in lopat
stranskemu obratu na Gomilskem niso
potrebne, da pa si mogel ta material s
pridom uporabiti na drugih gradiliščih.
Razprava je neizpodbitno pokazala,
da so obtoženci s svojim brezvestnim
poslovanjem zavirali uspehe ljudske
oblasti, ki se trudi, da vzporedno z
uspehi v produkciji dvigne tudi živ-
ljenjski standard delovnega ljudstva in
je v ta namen poverila razdeljevanje
dobrin državnemu in zadružnemu tr-
govinskemu sektorju. V okrajnem ma-
gazinu SI. Konjice pa so se vrinili na
vodilna mesta v distribucijskem apa-
ratu ljudje, ki niso le napačno pojmo-
vali socialistično trgovino, temveč so
še prežeti z izkoriščevalskimi tenden-
cami skušali na lahek način in nepo-
šteno večati svoje premoženje. Izrazit
je bil v tem primeru Cmak Franc, ki je
odgovoren tudi za delo ostalih soobto-
žencev.
Sodišče je izreklo obtožencem pravič-
no kazen, s katero je obsojen Cmak
Franc na 15 let odvzema prostosti s
prisilnim delom, Štrukelj Andrej na
9 let, Robar Berta 3 in pol. Žagar Olga
3 leta in 3 mesece, Ulčnik Ludvik 2 leti
in pol. Cmak Henrik na 2 leti in Jesen-
ko Ivan na 1 leto poboljševalnega dela.
V to-ek 22. t. m. ob 8. uri bo v mali
dvo-ani Doma OF obravnava proti
vojnemu zločincu gestapovcu Plankl
Alojza iz Celja.
cu in Ljudski pravici pa 1 dopis v me-
secu, za Org. vestnik pa po potrebi.
Poleg tega bomo v vsaki ali pa za več
ulic skupaj do 27. IV. namestili vsaj
po en stenski časopis, kjer bodo dopi-
sovali člani terena in se delno objavlja-
li vsi najaktualnejši politični in go-
spodarski problemi.
n. Organizacijsko politične naloge
1. Članov je bilo na terenu:
1. 1. 1949 1335
31. 3. 1949 jih bo             1412
30. 6. 1949    „ 1480
30. 9. 1949    „ 1506
81. 12. 1949    ,. 1585
2. Povprečna članarina na člana znaša
1. 1. 1949 5 din
81. 3. 1949 bo znašala     5 din
50. 6. 1949       „ 6 din
30. 9. 1949 „ 6 din
31.12.1949       „             7 din
8. Točno evidenco članstva bomo ure-
dili do 27. IV. 1949.
4. Pregled legitimacij bomo izvršili
do 31. 3. 1949, vse članstvo, ki sedaj le-
gitimacij iz kakršnih koli vzrokov ne
poseduje, bo imelo iste do 31. 3. 1949.
5. Prispevke za socialni fond bomo
zvišali:
v   I. tromesečju za 5%
V IL tromesečju za 10%
V III. tromesečju za 16%
V IV. tromesečju za 20%
6. Kader aktivistov, ki se ga teren-
t/k\ odbo:- pri izvajanju nalog poslužuje
(brez odbora) je štel
1. 1. 1949 24 članov
31. 3. 1949 bo štel 30 članov
30. 6. 1949 „ 35 članov
89. 9. 1949     „ 37 članov
51. 12.1949     „ 40 članov
Nove aktiviste bomo predvsem črpali
iz mladine.
7. Naloge, ki si jih terenski odbor OF
zadaje za delo med množičnimi orga-
nizacijami:
I. četrtletje
Utrditev odbora AFZ s pritegnitvijo
novih članic in aktivizacijo istih, pomoč
pri organizaciji nalog gospodinjskega
značaja. Pojačanje dela mlečne kuhi-
nje. Zene bodo s pomočjo odbora ob-
iskale večkrat mladinski dom in poma-
gale pri delu (krpanju).
Izvedba agitacije za priliv članstva
v telovadno društvo Celje I.
II. četrtletje
Organizacija obiska rojstnega kraja
maršala Tita (množično zajetje članov
vseh množičnih organizacij terena).
Organiziranje prostovoljnega dela v
gledališču — vsak član bo poleg obve-
zo naredil šo 2 prostovoljni u'-i. Zb'-ali
bomo 20 interesentov za Ljudsko teh-
niko.
III. četrtletje
V sodelovanju z vsemi množičnimi
organizacijami bomo organizirali za-
bavno prireditev.
Zbrali bomo vse možne člane za Zve-
zo borcev.
Izvedli bomo akcijo čistoče in hi-
giene.
IV. četrtletje
Pripravili bomo đa'-ila za novoletno
jelko za obdaritev pionirjev III. četrti
in prispevali z darili in delom v skup-
no akcijo.
III. Gospodarske akcije
1. Vsak član OF našega terena bo iz-
vršil v le'u 1949 40 prostovoljnih ur za
gospodarske akcije v okrajnem meri-u.
2. Terenski odbor bo iz lastnih sil na
svoiem območju v le*u 1949 izvedel
sledeče gospodarske akcije:
a) Nudili vso pomoč pri prostovolj-
nem delu v gledališču.
b) Odstranili bomo ruševine na oglu
Gledališke in Ljubljanske ulice.
c) Splanirali bomo dvorišče v Mla-
dinskem domu v Vodnikovi ulici in ure-
dili istega v lep vrt, dostojen za Mlad.
dom.
d) Pomagali z vsemi silami pri ure-
ditvi in olepšanju prostora na Slandro-
vem trgu (bunkerju).
IV. Ostale akcije in naloge
1. Uvedli bomo najtočnejšo evidenco
članstva iz vseh področij kot tudi ostalo
evidenco, ki jo mora posedovati odbor
OF.
2. Do 1. V. 1949 bomo ugotovili vso
rezervno delovno silo, ki še danes stoji
ob strani, kot tudi ono, ki bi bi^a pri-
pravljena zaposliti se samo poldnev-
no (ma'ere itd.).
3. Ugotovili bomo vse slučaje izkori-
ščanja stanojemalcev od strani stano-
dajalcev in podvzeli potrebne ukrene.
4. V terenski pisarni bomo uredili
izložbo in vse de^o odbora kot ostalih
množičnih organizacij prikazali potom
diagramov in na druge mogoče načine,
istočasno pa bomo izložbe vedno pri-
merno okrasili ob priliki raznih spo-
mmskih dni.
5. V I. tromesečju bomo prekontro-
lirali živilske nakaznice in ugotovili
malverzacije.
6. Izved'i bomo kontrolo stanovanj za
olajšanje dela stanovanjski komisiji.
7. V začetku II. tromesečja bomo or-
ganizirali fron'ne brigade za odstra-
njevanje rušev'n pom^č v tova'^nah in
brigado gospodinj za delo na ekonomiji.
8. V I. četrtletju bomo organizirali
zbor volivcev v III. četrti.
9. V I. četrtletju bomo izvedli občni
zbor Zveze borcev.
Stran 4.;
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II — Ster. S
Prispevki za spomenik
podlim borcem v Celju
Mestni odbor Zveze borcev NOV Ce-
Ije-mesto podaja poročilo o naknadno
nabranih prostovoljnih prispevkih za
postavitev spomenika padlim borcem v
NOB in ostalim žrtvam fašističnega te-
rorja:
Prispevki terenskih odborov:
din
1. Breg 1.540
2. Gaberje 1.125
3. IV. četrt 290
4. Okrajni odbor AF2 4.895
Prispevki delavskih kolektivov:
1. MLO Gospodarska podjetja       615
2. MLO Pomožni stavb, obrati   10.717
3. Podjetje Mihaela Dobravca        120
4. Kino podjetja 1.120
5. Mlekuš Riko 2.400
6. Kokalj Stane 100
7. Tovarna emajlirane posode    35.000
8. Tovarna sadnih sokov 15.000
9. Celjska tovarna perila 10.080
10. Neimenovanj_16.632
Skupaj   99.634
22. decembra 1948 v Celjskem
tedniku že objavljenih prejetih
prispevkov........ 926.852
Skupno je torej zbranih din 396.487
Mestni odbor Zveze borcev NOV se
vsem podjetjem, delavskim kolektivom
kakor tudi posameznikom za razume-
vanje o potrebi postavitve spomenika
padlim borcem v NOB in ostalim žr-
tvam fašističnega terorja in za prispev-
ke najlepše zahvaljuje.
Ker nameravamo spomenik v čimkraj-
šem času graditi, prosimo vse zaintere-
sirane, da dajo Mestnemu odboru Zve-
ee borcev NOV Celje-mesto do 28. fe-
bruarja 1949 svoja mnenja, kje naj bi
spomenik stal, kakšen naj bi bil, kaj
naj bi predstavljal, predvsem z ozirom
na zgodovino celjskega mestnega pod-
ročja za časa NOV. Vse zainteresirane
prosimo, da pošljejo Mestnemu odboru
Zveze borcev zamišljene osnutke. Spre-
jeti osnutek se bo tudi nagradil.
FIZKULTURA
PREDELAVA ENOTNIH PROSTIH
VAJ FLRJ
sa člane, članice, mladince in mladinke
v Celju
Telovadna zveza Slovenije razpisuje pre-
delavo prostih vaj za člane, članice, mladin-
ce in mladinke dne 20. februarja 1949, s pri-
četkom ob 8. uri zjutraj v Celju.
Predelava vaj za ženske oddelke se bo
vršila v telovadnici TD Celje II v Gaberju,
a predelava vaj za moške oddelke v telovad-
nici TD Celje I in II v osnovni šoli.
Vsa telovadna društva morajo na to pre-
delavo obvezno poslati vodnike posameznih
oddelkov, da se po društvih takoj prične
z vadbo vaj za okrajni zlet, kakor tudi za
društvene telovadne nastope.
Predelave se bodo udeležili tudi zastopni-
ki OTO Mozirje. Krško, Trbovlje in Konji-
ce. J
TELOVADNA AKADEMIJA
V VOJNIKU
Dne 13. februarja 1949 je Telovadno dru-
štvo Vojnik na svoji društveni akademiji
pokazalo uspehe dela v preteklih mesecih.
Društvo je nedvomno eno najmočnejših t
celjskem okraju, zahvaljujoč požrtvovalni
društveni upravi in načelništvu.
Akademija, za katero je vladalo med do-
mačini veliko zanimanje, je zadovoljivo uspe-
la. Prisotno občinstvo, ki je popolnoma na-
polnilo dvorano, je z odobravanjem sledilo
posameznim točkam ter nagradilo nastopa-
joče z bogatim aplavzom.
Akademijo je otvoril s kratkim nagovorom
predsednik tov. Kušar, ki je pozval tudi osta-
lo, zlasti še nevključeno mladino, k poseča-
nju telovadbe.
Od predvajanih točk moramo vsekakor
omeniti sestavo »Soči«, ki je najbolj ugajala.
Člani in članice so na orodju pokazali do-
stojno kvalitetno višino in treba se je tru-
diti, da to lepo panogo fizkulture društvo čim
bolj razvije, kajti vidno je, da je na razpo-
, lago mladina, ki ima za to dovolj smisla in
.  veselja.
I Delovnemu društvu želimo pri okrajnemu
tekmovanju v akademskih točkah, kot tudi
pri njihovemu nadaljnjemu delu mnogo
uspeha.
i CELJSKI HOKEJISTI NA REPUBLI-
j 6KEM PRVENSTVU NA JESENICAH
I Mlado hokejsko moštvo Kladivarja je v pe-
tek popoldne odpotovalo na republiško prven-
stvo, ki se je vršilo v dneh 12., 13. in 14 fe-
beruarja na Jesenicah. Na prvenstvo so po-
i leg Kladivarja nastopale še ekipe Ljubljane,
Gregorčiča iz Jesenic, Razlaga iz Brežic in
Udarnika iz Kranja. Mariborskih zastopni-
kov iz nerazumljivih vzrokov ni bilo, čeprav
sta tudi ti dve moštvi v letošnji sezoni po-
kazali mnogo uspeha in agilnosti. Prav tako
ni bilo moštva iz Polja pri Ljubljani,
Vodstvo I. slovenskega prvenstva o hokeju
na ledu, je v splošnem izvršilo svojo nalogo
dobro. Le pri žrebanju je napravilo napako,
da je dopustilo žreb brez predstavnika Kla-
divarja in Razlaga, čeprav se je razpis gla-
sil drugače. Zaradi žreba je bilo namreč Kla-
divarju že pred prvenstvom praktično dolo-
čeno, da lahko doseže samo četrto mesto, in
sicer zato, ker je bilo v naprej znano, da
Kladivar ne more zmagati nad Ljubljano, ki
ima v hokeju že dolgotrajno tradicijo. Pred
Kladivarja se je iz teh razlogov plasiral
Udarnik iz Kranja, čeprav je po igri znatno
slabši od Kladivarja. Vodstvo prvenstva je
sicer na upravičene zahteve vodstva Kladi-
varja pristalo, da popravi to napako, a je v
nedeljo dopoldne svojo odločitev ponovno
spremenilo. Tako ni bila dana mo'nost niti
Udarniku, da potrdi upravičenost plasmana
na tretje mesto, odnosno Kladivarju, da se
plasira na to mesto, kar bi mu brez dvoma
uspelo, če vzamemo v obzir še to, da so bila
za prva tri mesta pripravljena in tudi raz-
deljena lepa darila, je gotovo, da bi se mo-
ral plasman pravičneje rešiti, oziroma dopu-
stiti moštvom, da se razporede po znanju,
ne pa po žrebu.
Kljub vsemu je bilo prvenstvo za vsa mo-
štva velika pridobitev, s katero bodo sto-
pila v prihodnjem letu k izpopolnjevanju in
s tem tudi k nadaljnim uspehom.
Rezultati prvenstva so bili:
1. Ljubljana, je porazila Kladivarja z 9:0.
Udarnika iz Kranja s 13:1 in Gregorčiča iz
Jesenic z 4:3.
3. Gregorčič iz Jesenic je porazil Udarnika
iz Kranja z 9:0, dočim je proti Ljubljani ia-
gubil z 4:3.
3. Udarnik iz Kranja je zmagal na Razla-
gom iz Brežic z 7:4, izgubil pa proti Ljub-
ljani s 13:1 in proti Gregorčiču z 9:0.
4. Kladivar iz Celja je izgubil z Ljubljano
z 9:0 in zmagal nad Razlagom iz Brežic z
7:2.
6. Razlag iz Brežic je izgubil z Udarnikom
z 7:4 in s Kladivar jem z 7:2.
OBVESTILO
članstvo TD Celje I obveščamo, da je dru-
štvena telovadnica (II. osn. šola) obnovljena
ter da se prične redna društvena telovadba
v ponedeljek, dne 21. februarja 1949 po sle-
dečem urniku:
Ponedeljek in četrtek: pionirke 15.30—17..
mladinke 17.30—19., članice 19.—20 30
Torek in petek: pionirji i5_i6.3o,' m'lađinci
18.-19.30, člani 20.-22.
Pozivamo tudi ostale, zlasti mladino, k po-
sečanju vadbenih ur splošne telesne vzgoje.
Vsi oddelki bodo pričeli takoj z učenjem ob-
veznih prostih vaj za leto 1949, s katerimi
se bo nastopalo na okrainem zletu v Celju,
ki se bo vršil 5. junija 1949.
Tovariši in tovarišice! Napolnite telovad-
nico, da se dostojno pripravimo za okrajni
zlet in tako izpolnimo eno najvarnejših nalog
vsakega telovadnega društva v letu 1949!
SABLJAgKO PRVENSTVO
SLOVENIJE
.V soboto dne 19. februarja ob 14. popol-
dne in v nedeljo 20. februarja ob 9. dopol-
dne bo v dvorani OLO Celje »Narodni dom«,
sabljaško prvenstvo LRS.
Tekmovali bodo v floretu:
mladinci,   člani,   mladinke,   članice
v sablji pa
mladinci in člani
Do sedaj je prijavljenih 50 tekmovalcev.
Borbe se bodo vršile na 2 planšah. Planša
je bojna linija, široka 5 m in dolga 12 m,
katero tekmovalec ne sme med borbo zapu-
stiti. Tekmovalec je borbo izgubil po 5 ho-
dih v prsa, oziroma udarcih pri sablji. Mla-
dinci bodo razdeljeni v 3 skupine po 5 tek-
movalcev, od katerih bosta prva dva prišla
v finale.
Kladivar bo nastopil v naslednji postavi:
Jonak, Jug, Kopušar, Blažon, Kolar,
T sablji:
Salobir, Vehovar, Omerzel
SŠD KLADIVAR  :   ŠD UDABNIK  (KnMj>
4:3   (2:2)
Prva letošnja nogometna tekma celjske
enajstorice je bila dosti nezanimiva igra,
brez tehničnega znanja, skratka igra začet-
nikov nogometa. Toda domačini so »vojo
dolžnost v tekmi za zimski pokal NZS dobro
in v splošno zadovoljstvo opravili, saj jim je
bil nasprotnik Udarnik iz Kranja, ki je iz-
trgal Celjanom v jesenskem delu nogc/net-
ncga prvenstva dve dragoceni točki ter tudi
pozneje presenetil še ostale s svojimi na-
daljnjimi uspehi. Gostje so se za ta tekmo
dobro pripravili in odigrali že nekaj tekem
v mrtvi sezoni ter bili v nedeljo ravnopra-
ven nasprotnik. Ako bi izkoristili nekoliko
izvrstnih šans, ki so se jim nudile, a so jih
zastreljali, bi domačini morali oditi pora-
ženi iz igrišča. Videlo pa se je, da je Udar-
nik precenjeval Celjane in to mu je bilo
vsekakor v škodo. Tako se dve tretjini prve
polovice ni znašel in le napakam nekaterih
domačih igralcev je pripisati, da zaradi dveh
enajstk gostje niso  bili občutno poraženi.
Celjani so nastopili z zelo spremenjenim
napadom. Nekatere malodušneže so zame-
njali mladinci, ki so pri doseženih golih od-
nesli levji delež. O igri posameznikov nI
primerno polemizirati, saj je bila to prva
tekma odnosno prvi trening po zimskem
odmoru. Tako pa so delno neznanje in po-
manjkanje tehnike nadoknadili s požrtvoval-
nostjo. Goli so padli v 2. min. po Siberju,
8. min po Pleterskemu ter 17. in 22. min.
drugega polčasa pa Maurju za domačine, a
za goste v 14. in 40. min. iz enajstmetrovk.
želeti bi bilo, da bi ta doseženi uspeh mo-
ralno vplival na vse ostale igralce, ki bi naj
pričel ivestno trenirati in tako pripomogli
našemu Kladivarju tudi v bodoče k lepim
uspehom in primernemu mestu v »loven-
skem nogometu.
Božo Videnček.
Vse prizadete družine in svojce pad-
lih borcev NOV, kakor tudi žrtev fa-
šističnega terorja pozivamo, naj podajo
pri Mestnem odboru Zveze borcev toč-
ne podatke in sicer: Priimek in ime,
rojstne podatke, naslov, dan vstopa v
NOV, datum, kdaj in kje je padel, ozi-
roma bil žrtev fašističnega terorja.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Mestni odbor Zveze borcev NOV
Prepih OD VSEPOVSOD
Čilski soliter ni dober za
Želodec
To vesta najbolje Lomšek Ciril in
njegova žena iz Zg, Pobrežja pri Re-
čici ob Savinji. V kmetijski zadrugi
Niska ob Savinji sta namreč dobila me-
šanico čilskega solitra in kalijeve soli
namesto kuhinjsko sol. Za vsak primer,
da bi se uslužbenci te zadruge še kdaj
tako ne zmotili, naj si vsaj nekaj časa
solijo z umetnim gnojem.
TESARSKI MOJSTER MILANSEK
DOBRO SKRBI ZA VENTILACIJO
Strokovnjak kakor je, je dobil nalogo,
da zgradi delavsko kočo in hlev za ži-
vino v St. Vidu nad Zavodnjo. Lansko
leto je dogradil kočo, pa so že sedaj
med bruni v steni 1 cm široke špranje,
da piha kakor skozi okna. Povrh tega
se mu nič ne mudi in ga še sram ni,
če ga njegovi delavci priganjajo k delu.
Svetujemo Gozdni upravi v Šoštanju,
da malo prezrači njegov odnos do dela
in skupnosti.
PREDSEDNIK KLO GROBELNO ima
DVA PLANA
V prvi plan si je zadal, da se ne bo
udeleževal sej KLO-j a, niti se udele-
žil tečaja za predsednike, da ne bo nič
ukrenil za popravilo ceste, ker bi sicer
ljudje pogosteje prihajali na KLO in
da bo zgradil poseben čoln, ki bo vozil
po vodi in blatu.
V drugem planu pa ima najvažnejšo
postavko opravljanje kolin v območju
vsega krajevnega odbora. Le to bo
kmalu 100% dosegel in presegel.
Upamo, da bo prebivalstvo napravilo
plan, kako bo vrglo predsednika.
Ce hočete videti kako danes žena pri-
vatnega mojstra odpušča delavca iz de-
la in kako postopa z delavci, oglasite se
pri frizerju Stukleku, Pod kalvarijo 4.
Ce boste hoteli, da vam bo obleko
naredil krojaški mojster Kuzma Jože,
Trg svobode, ga iščite, če ga v rednem
obratovalnem času ne bo doma, po celj-
skih gostilnah tako dolgo, da ga boste
našli.
IZNAJDLJIVOST
Stanovanjska kriza v Celju je na vi-
šku. Mestna stanovanjska komisija je
prav iznajdljiva in agilno pristopa k
utesnitvi družin, ker na kakršen koli
drug način je pač baje   stanovanjsko
vprašanje sedaj nemogoče reševati. In
glejte: Nekemu se zdi dobro, da se v
tri in pol sobno stanovanje, katero za-
seda že 9 članska družina vseli še dru-
žina 3 članov. V teh prostorih naj ima
»ugodno« stanovanje 7 odraslih in pet
otrok.
Ne daleč od navedenega primera pa
je prazno že od 6. decembra 1948 sta-
novanje (soba in kuhinja), katerega
lastnik se nahaja v Vojniku. Stanovanj-
ska komisija ve, da je lastnik praznega
stanovanja v Vojniku, ker pa je na ža-
lost trg Vojnik tako velik, jim lastni-
ka do sedaj še ni bilo mogoče najti.
POIZVEDBA
Gozdno gospodarstvo v Celju išče
strokovnjaka, ki bi znal ugotoviti, za-
kaj prašiči na njihovi ekonomiji v Lju-
bečni ne uspevajo kot bi morali.
Danes strokovnjakov, ki bi ta primer
rešili ne primanjkuje, vsi ti bi prav go-
tovo povedali, da je treba dati prašičem
dovolj krme in jih lepo razporediti v
primernih svinjakih.
VERJEMITE...
da je v potrošniški zadrugi manufak-
ture in galanterije v Cankarjevi ulici
še vedno protekcija. Boljše osebe po-
strežejo popolnoma drugače, ter jim
kupljene artikle zavijajo v papir, med-
tem ko ga za nepoznane ni na zalogi,
da se v podjetju Usnjene galanterije
uslužbenci še vedno počutijo kot da so
pri privatniku (kot je to izjavila sama
uslužbenka s temnimi lasmi) ter da
prodajajo gotove artikle za prodajalno,
kjer tudi med delovnim časom pijejo
razne pijače.
da v nekaterih poslovalnicah ne gle-
dajo s kakšnimi kartami hodijo stran-
ke v njihove prodajalne po razne ar-
tikle. Tako je neka stranka v posloval-
nici industrijskega magazina Emajlira-
ne posode dobila na stare že propadle
mlečne karte limone in je gotovo tako
druga stranka ostala brez njih.
da se v Mestnem magazinu še vedno ne
gleda na kulturno postrežbo vseh, tem-
več samo poznanih oseb. Za stare ma-
mice ali možičke se gotovi prodajalci
niti ne zmenijo, da bi jih vprašali kaj
bi radi kupili.
da so na Glaziji vsak torek, sredo in
četrtek nogometni treningi, kjer po za-
povedi trenerja 5 do 8 igralcev skače v
nogavicah v višino čez letvico.
OBJAVE
OBVESTILO
Ker se §e vedno dogajajo številni primeri
nepravilnega izpolnjevanja potrošniških po-
trdil za živilske nakaznice, katera v mno-
gih primerih izpolnjujejo potrošniki sami,
opozarjamo vsa podjetja in delodajalce, da
strogo kontrolirajo navedbe v potrdilih, ker
le podpisniki istih odgovarjajo za vse po-
datke, ki jih vsebuje potrdilo.
Podjetja in delodajalci v mnogih primerih
ne navajajo poleg poklica tudi delo, ki ga
potrošnik stvarno opravlja. Tako na primer
vnašajo pod poklic le: nameščenec, uslužbe-
nec, delavec itd. namesto: knjigovodja, ra-
čunovodja, samostojni administrator, stati-
stičar, delavec pri peči, v kamnolomu, pri
drobilcu, razkladalec vagonov itd.
Podjetja in delodajalci morajo posvečati
posebno pozornost pri izpolnjevanju potrdil
prioritetnih živilskih nakaznic. Dogajajo se
primeri, da razna podjetja, ki nimajo pravi-
ce do prioritete, lahkomiselno kršijo pra-
vila kategorizacije. Tako je podjetje OZKZ
Celje okolica izstavilo za mesec marec 1949
poslovodji potrošniško potrdilo na SD-a pri-
oritetno živilsko nakaznico, MLO gospodar-
ska podjetja Mizarstvo Celje nižjemu knjigo-
vodji TD. ekonomija MLO Celje računovo-
dji SD-a. Za vse takšne nepravilnosti bo v
bodoče odgovoren delodajalec.
Iz pisarne poverjeništva za trgovino in
preskrbo MLO Celje.
POZIV
Tsem državnim  in  zasebnim  podjetjem,
zadrugam in ustanovam!
Poverjeništvo za finance OLO-a Celje-oko-
lica poziva vse omenjene ustanove, da v
skladu čl. 47 Uredbe o dohodnini LRS čim-
prej predlože sezname o dobavah privat-
nemu sektorju.
Seznam mora obsesrati poleg priimka, ime-
na in stalnega bivališča skupno vrednost
dobav v letu 1948, katere rabi poverjeni-
štvo za finance zaradi odmere dohodnine za
leto 1948.
Dobave državnemu sektorju ne pridejo v
poštev in jih ni treba izkazovati.
POVERJENIŠTVO ZA FINANCE
VABILO!
na redni letni občni zbor Potrošniške zadru-
ge Tomšičev trg 3, ki se vrši v torek dne
22. februarja 1949 ob 6. uri zvečer v pro-
storih trgovine. V primeru nesklepčnosti bo
občni zbor eno uro pozneje, ki bo sklepal
ob vsaki udeležbi. Pozivamo članstvo, da se
občnega zbora udeleži ter z ud^eležbo dokaže
zainteresiranost za zadrugo.   '
Vse sile za petletko!
Odbor.
Delavsko nameščenska potrošniška
zadruga z o, j. Laško
VABI
svoje članstvo na redni letni
ZBOR ZADRUŽNIKOV
ki se bo vršil dne 23. februaria 1949 ob 20.
uri zvečer v kino dvorani Laško.
Dnevni red je razglašen na oglasni deski
zadruge. Zaključni računi — bilanca je vsa-
komur na vpogled v prostoru uprave pisar-
ne. S socialističnim trgovanjem hočemo
služiti narodu!
RIBARSKA ZADRUGA V CELJU
bo imela v nedeljo dne 20. februarja 1949
ob pol 8 uri zjutraj v vrtni dvorani hotela
Evrope svojo redno letno skupščino z v pra-
vilih predvidenim dnevnim redom.
RIBARSKA ZADRUGA V CELJU
je predložila Ministrstvu za kmetijstvo sta-
tistični izkaz o v letu 1948 vlovljenih ribah.
Iz tega posnemamo, da je bilo v Savinjskem
porečju nalovi jenih: 653 kg postrvi, 361 kg
lipanov, 162 kg sulcev, 462 kg ščuk, 35 kg
i krapov in 6572 kg belih rib v skupni vred-
1 nosti po maksimiranih cenah v znesku din
344.530.—
ŠAH
Moštveno prvenstvo celjskega okrožja
v 3. kolu moštvenega prvenstva celjskega
okro'ja so bile odigrane -naslednje tekme:
V Trbovliah sta igrala Rudar in SŠD Celje
neodločeno 4:4, v Rosratcu Bratstvo : Edin-
stvo. Rog. Slatina 3:5, v šentpetru Savinj-
čan : Hrastnik 5 In pol : 2 in pol.
Stanje po 3. kolu je: S4D Celje 17 in pol.
Rudar 13 in pol (1), Savinjčan 12 in pol,
Edinstvo 11 (1), Hrastnik 11 in Bratstvo 6.
Turnir SSD Celje
V četrtek je bilo odigrano 4. kolo, v kate-
rem so se partije končale takole: Hočevar :
Fajs 1:0, Kastelic : Komnan 1:0, Krušič :
Lorbek 0:1, Vučkovič : Modic 0:1, J šnaj-
der : dr. Cerin remi, Novak : Lečnik 1:0,
Mimik in Cijan sta partijo preložila, F,
Šnajder je bil prost.
V ponedeljek so se igrale prekinjene in
prelo'ene partije. Izidi so: Lorbek : Novak
1:0, Cijan : Kastelic 1:0, Vučkovič : Komnan
1:0, F. šnajder : dr. čerin 0:1, Fajs : Mir-
nik remi, dr. čerin : Novak 0:1.
Stanje po 4. kolu je naslednje: Lorbek 3
in pol, Cijan 3 (1), Hočevar, Modic in J,
Šnajder 3, Fa^s in Novak 2, dr. čerin in Ka-
stelic 1 in pol, T^ečnik, Kompan, F. šnajder
in VuCkoviC 1. Mimik pol. KruJič O točk.
Trbovlje
Rednega mesečnega brzoturnirja šahovske
sekcije Rudar se je udeležilo 11 igralcev.
Zmagal je Ivan Pajk.
v januarju se je pričel kvalifikacijski tur-
nir s 15 udeleženci. Po 10. kolu vodita R.
Frece in G. Sredenšek. Prav tako se igra tur-
nir za mladinsko prvenstvo. Po 7. kolu vodi
Turk Jo^e, sedijo Gombec in Drobež.
FA Gimnazije je v počitnicah priredil ša-
hovski dan, katerega se je udeležilo 80 mla-
dih šahistov. Igrali so medrazredni brzotur-
nir in izločilni brzoturnir pionirjev. Med
razredi je zmagal 6. razr. gimnaziie. Zmago-
valec pionirjev pa je bil Turk Miha.
Sindikalni aktivi so odigrali več moStvenih
tekem in simultank. SFA Separacija : Elek-
trarna 4 in pol : 2 in pol. Zapadni obrat :
Separacija 5:2. Tov. Taušič je igral simul-
tanko v Elektrarni proti 20 igralcev z izi-
dom +13—6=1, tov. Jazbec tudi v elektrarni
z 19 igralcev dobil 14 in 5 remi, tov. Pugel
proti 21 šahistom z izidom +14—5=2.
Šahovski turnir pionirjev
V nedeljo 13. febmarja t. 1. se je vršil f
prostorih šahovskega doma v Celju (kavarna
Evropa) moštveni turnir za prvenstvo pionir-
jev okraja Celje-okolica,
Ob 9.30 uri je nastopilo enajst moštev iz
vsega okraja. V vsakem moštvu so igrali
štirje igralci.
Dečki so se pokazali vsi zelo razboriti in
živahni igralci. V postavi laškega odreda je
nastopilo celo eno dekle, ki je pokazalo prav
dobro igro.
Turnir se je končal po 5 urni borbi, torej
ob 14.30. Prvo mesto je osvojilo moštvo Do-
brne z 36 točkami, na drugem mestu najde-
mo dom Vransko z 33 in pol točkami, tretje
mesto je zasedel Žalec z 32 in pol točkami,
četrto mesto Vransko (šola) z 29 točkami,
peto mesto št. Vid z 17 točkami, šesto mesto
Laško z 16 in pol točkami, sedmo mesto št.
Peter s 16 točkami, osmo mesto št. Jurij z
14 in pol točkami, deveto mesto Petrovce z
10 in pol točkami, deseto mesto štore 14 in
pol točk, 11. mesto št. Andraž 7 točk.
Prvih pet moštev je prejelo knjižne nagra-
de, razen tega je prejelo še 11 najboljših
igralcev nagrade.
Organizacija je bila izvedena brezhibno.
Turnir je vodil tov. čik, odbornik SŠD Celje,
s potrebno energijo in znanostjo.
Mladim pionirjem čestitamo na uspehih,
pri čemer se poudarja, da so tudi zadnji na
tabeli pokazali sposobnost in znanje, manj-
kala jim je le turnirska rutina.
Načelništvo TD Celje I.
MALI OOLASI
DEZURNA ZDRAVNIŠKA SLUZBA
20. februarja 1949 dr. Sevšek Maksim, Ljub-
ljanska cesta 36. — Nedeljska zdravstvena
služba traja od sobote opoldne do ponedelj-
ka zjutraj do 8. ure.
RABLJEN DIVAN
kupim. Naslov pri Jugoreklam v Celju pod
»Takoj«.
KOMFORTNO DVOSOBNO STNOVANJE T
Mariboru zamenjam za enako v Celju, —
Vprašati v upravi CT.
, Zameujam sobo s kabinetom za dvosobno t
Celju. Poizve se v upravi CT,
Sprejmem  na  stanovanje mirno in  pošteno
šiviljo, ki je čez dan zaposlena. Hrana po
dogovoru. Poizve se v upravi CT.
Izgubil sem klobuk 13.  januarja od Polul
proti  Laškem.   Prosim  najditelja,   da  ga
vrne proti nagradi v uredništvu.
Proda se pomivalna miza. Naslov v upravi
lista pod »lepa«.
Obveščam cenjene stranke, da sem preselil
svojo delavnico iz Stanetove ul. 18 v Pre-
iernovo ul. 18. Gams Drago.
NOVOPOROCENI
v CeUu
Podergajs Vladimir in šturbaj Alojzija, oba
iz Celja. Turnšek Alojz iz Celja in Kugler
Frančiška iz šmatrna v Rožni dolini. Ven-
gust Adolf, iz Ljubečne in Amšek Matilda
iz Celja. Svetličič Josip in Trafenik Angela,
oba iz Maribora. Kovačič Artur in Sedlar
Justina iz Celja.
V mozirskem okraju
Coklin Alojz in Obojnik Martina, oba Ix
Radmirja. Detmar Martin in Visočnik Jožefa,
oba iz Sv. Primoža pri Ljubnem. Rose Gre-
gor iz črne pri Prevaljah in Pečovnik Ama-
lija iz Solčave. Vršnik Alojz in Knez roj.
Levko Alojzija iz Solčave, štiftar Anton in
Amiš Frančiška, oba iz Solčave. Jordan©
Jožef in Konšak Marija iz Tera pri Ljub-
nem. Počivavšek Albin in Sabotin Kristina,
oba iz Luč.
UMRLI
V Celju
Kajžer Marija, Maribor. Ponđelak Karel,
Pohanca. Pevec Štefan, Strmce. BohorC So-
nja, Podlog 6, Sv. Vid pri Planini. Majcen
Franc, Vodenovo 1. Šmarje p. Jelšah. Založ-
nik Jakob, Križevec 2. Stranice. Brglez Ne-
ža, Vešenik 7. Bezina Poljčane. škrabl Kon-
rad, Sečovo, Rogaška Slatina. Pospcb Ada,
Celje, Slomškov trg 7.
V mozirskem okraju
Detmar Jera iz Savine pri Ljubnem. Plejec
Fonutar iz Ljubnega. Klančnik Marija, Pod-
gora st. 19. Prislan Jože iz Mozirja st. 26.
KINO METROPOL
Od 23. do 25, februarja:
francoski umetniški film
KINO DOM
Od 17. do 24, februarja
sovjetski film
Zoja
Kosmodejansha
KINO UDARNIK
VELENJE
19, februarja: sovjetski film
SKRIVNOST
NARAVE
20, februarja: sovjetski film
SKRIVNOST
NARAVE
23. februarja: sovjetski film
MIKLUHO
MAKLAJ
24. februarja: sovjetski film
MIKLVHO
MAKLAJ
Kino Žalec
Sobota i9, febr.
Nedelja 20. febr.
Sov), umetniški film:
MARITA
Sreda 23. febr.
Cetrteli 24. febr.
ČeSkI uiretni$ki flla:
Možj^
brez Rril
Predstave: ob delavnikih ob 19. nri
ob nedeljah ob 15,17ii19arl
POZIV UPMIKOM IN DOLŽNIKOM!
Splošno gradbeno podjetje »Beton« v Celju, Ljubljanska cesta  16,  kot
naslednik nacionaliziranih podjetij:
1. Golograne Konrad, gradbeno podjetje, Celje, Mariborska c. 66.
2. Kukoveo Vinko, nasl., žaga in stavbeno podjetje. Lava 7, Celje
S. Grein Franjo, gradbeno podjetje, Celje — Cret
4. Jezernik Kari, gradbeno podjetje Celje, Drapšinova ul. 14.
POZIVA
vso upnike, da mu prijavijo svoje terjatve ali drage premoženjske za-
htevo do imenovanih z navedbo temelja in dokazov, na katere se upirajo
Prav tako pozivamo vse dolžnike, da poravnajo svoje denarne in druge
obveze
Rok za prijavo in poravnavo poteče 15. marca 1949. Po tem roku se pri-
javljene terjatve ne bodo upoštevale, dolgovi pa se bodo sodno izterjali.
Splošno gradbeno podjetje »Beton«
_____ v Celju
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje. Prešernova 17 — Tiska Mohorjeva tiskarna