90. številka. Ljubljana, petek 19. aprila. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
Ialaja vnak dan, iavzemši ponedeljke in dneve po prainicih, tor velja pn polti preieman aa avstro- o«or»ke deiele sa celo leto 16 gld., «>i pol leta H - Id., •a ©etrt kta 4 f*ld. — Za Ljubljano brex posojanja aa dom >.<\ celo loto 13 "gld., ..a eetrt leta 8 gld. 30 Ur., xa en dioboo 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom ae ii'Jiiiii 10 kr. %& mesce, 30 kr. -:i Setrt leta. — Za taje deielo toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode ućitolje na ljudskih šoiah in aa lijake volja s nižan a 06nt in aicof: Za Ljubljano ca ietrt lota 3 gld. 50 kr., po    o iI i urejeman r.a fiotrt leta 3 gld. — Za oznanila su plaćaju od coUnMiopno i-j-'i- -/.-ji« (» kr., 6e ao oananilo enkrat tiska, 6 Irr., 6o ae dvakrat in 4 kr. de se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae    voh BiafeuratL — Rokopisi ae M vračajo. — Uredništvo jo v LJubljani v Prano Kolmanovoj hiši I*. 3 „glodališka Htolba". Opra vni štvo, na katero  -aj Mi blf-povolijo »oftiljati naročnino, reklamacije, • snažila, t. J administrativne redi, je v „Narodni tiskarni" v Koluianovej hiši.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
London 18. aprila. „Times" poročajo iz Peterburga 17. t. m., da je Rusija pripravljena, pristopiti k nasvetu, da kongres v prevdarek vzame potrebne izprcmembe dogovorov evropskih.
Večina novin vidi v pošiljanji indijskega vojnega oddelka na Malto le previdnostno naredbo, ki nema nobenega vojnega ž uganja v sebi.
Bukarešt 18. aprila. V zbornici je minister vnanjih zadev izjavil, da ru-munska vojska se (Rusom) ne bode dala razorožiti, temuč se bode v Karpate nazaj umaknila.
Feterburg 17. aprila. „Agcnce russe" naglasa, da Rusija je še zmirom za nasvet predkonference. Razprave mej Berlinom, Londonom in Peterburgom je videti, da se obračajo povoljno.
Carigrad. 17. aprila. Avstrijsko poslaništvo demontira novinarsko poročilo, kakor da bi bila Avstro-Ogerska zahtevala pravico prijateljsko zasesti Bosno in Hercegovino.
Pariz 17. aprila. „Journal des De-bats" naglasa v svojem članku, da mora-ličnemu sporazuiuljenju Evrope manjka samo pristop Nemčije; resen svet Nemčije do Rusije bi zadostil za ohranjenje miru. Orijentalno vprašanje je ono stalo, na katerem se bi Nemčija in Francoska mogli sprijazniti (!).
„Liberalno."
12. Poštenosti pri naših političnih nasprotnikih iskati — tega smo Be uže davnej, davnej odvadili. Bili smo b početkom tako ne lolžni
et.1—--=~=-^-
Listek«
Nekaj o našem slovenskem petji.
(Spisal S—c.)     , fđ i' C
Nam Slovencem so nemili časi. Državno ločeni >od naših bratov na slovanskem jugu, ločeni mej soboj v šest delov administrativno, fluševno pobirajoči le drobtine, ki z mizo — padajo, imamo hudo stanje.
Malo sinemo veseli biti uovejšega časa, osvoboditelja narodov, ker godilo se nuni je prej skoraj v vsem socijulneni ter dr/avoprav-nem oziiu bolje, nego zdaj.
Pošten slovenski patrijot biti, to se pravi pri nas na leside slučaje narodnega življenja so celo ne ozirati in trde žile imeti za prenašanje nemilega, ki vsak dan prihaja v narodnom življenji na dan.
V takem položaju treba nam je vsaj nekaj otočišča, nekaj veselega odmora. Go-
in lehkoverni, življenje pak in iskustva zadnjih let so nas zmodrila. Odvadili smo se tudi govoriti mnogo o tem ali onem dogodjaju, ki drug za drugem jasneje ilustrira mišljenje in značaj nasprotnikov naših, ker se nam zdi nepotrebno. O liberalnosti o pravicoljubji, o spravljivosti onih beBedovati, to je dan denes tudi uže smešno postalo. Ako oni kriče, mi jih ne čujemo ako žugajo, ne menimo se zanje ako ugibljejo in ukripljejo zlobne nakane, hodimo mi svojim potom. Organ njikov, Dežma-novo jetično in histerično otroče, „Laibacher Tagblatt" objeda nas v svojih vsakdanjih vizijah in halucinacijah, kolikor se mu zdi potrebno. In to vemo da je nenasatiljiv tu sad Dežmanovega zakona bo slavno Germanijo zato mu prizanašamo. Bolnikom je treba odpustiti.
Pa oni teden v 83. svojej letošnjej viziji izvrgel je ta bolnik toliko strupenega iz sebe i sigurno v Ljubljani Bkovanem pa iz Dolen skega datiranem dopisu, da nam pri vsej strpljivosti nij moč, tako meni nič pustiti Bt\ar v nemar. Segel je uamreč za kratek čas zopet jedenkrat za dr. Vošnjnkom, in vpije, da bode prva dolžnost novega doželnega zbora odpraviti dr. Vošnjak-a iz službe zdravnika v posil nej delavnici, ker ga tako nij nikedar v Ljubljani, nego je vedno po deželnih in državnih zborih.
Nam se dozdeva tako opominjevanje često nepotrebno, ker smo prepričani, da bode prihodnja večina deželnega zbora tudi brez tacega opominjevanja zmožna kaj enacega ukreniti. Ker to bode le konsekvenca sedanjega značaja naših nasprotnikov. In mi po rabimo le priložnost, da to konstatiramo, ter ob enem pokažemo, kako tolmači „liberalna" stranka svobodo, konstitucijanalizem in ljudsko
voriti javno vsega ne smemo, pisati ne prosto ali — peti hvala Bu^u še vsaj nekaj smemo. V imenu javno varnosti so se sicer uže večkrat kake pesni prepovedale; na Dunaji, v Ljubljani je sveta llerniaudat uže večkrat umetnikom rekla, da svojega dela prav ne razumejo, ali po večjem, vsaj v erotičnem delu pevske muzo, so naši jerobi še usmiljeni; porabimo to jedino slobodo.
„Uoder spielon, wio Finger mit VVachs, mltHeraeni Btthrt der Siingor nur den reobten Ton, Bobneli ist ullu Beelonangst entfloh'n,
Scliueigtm SStiiniio umi eutBoblummern Sdimerzon,"
pravi Seume.
Slovana glavno o/načenjo je njegovo veselje do petja in če koga, gotovo njega ima pevec v svojej moči in posebno Italijanu dosti podobnega Slovenca. Oko se posljušatelju iskri in če je včasih mož z mehkim poslužnim Slovencem v politiki jako nezadovoljiv, poslu saje naše pesni bo vzkliknil:  ubogi smo Slo
zastopništvo. Povsod je bila doslej služba po-slančeva nekaj nedotakljivega glede pravega njegovega stanu in poslovanja. Služba ljudskega zastopnika stoji nad njegovo c. kr. ali deželno ali bog ve kaj službo. V Ljubljani pa • glede naših zastopnikov ne mislijo tako, ti „liberalni" naši, ti „svobodnjaki," ti „izobra-ženi" „inteligentni" „ustavoverni" nasprotniki naši! Da ustavo verni! Ali je to li ustavo-vernost, ako se po ustavi garantirani, ustanovljeni, povzdigneni nedotakljivi posel poslanski tako ponižuje in v blato vlači — češ, ti hlapec, ti meni ne služiš, pojdi, jaz te odpuščam ?
Ali je mar poštenjak Dežman uže tako slep samih strasti, da ne vidi samega sebe v jednakom položaji? Ali nema mar toliko spoštovanja do političnega svojega prijatelja viteza Kalteneggerja, da se drzne indirektno opozo-rovati občinstvo tudi na dvojno ali trojno službo tega moža? Ali je mar pozabil naj mlajšega Don Quixota svoje garJtviteza "Vesteneka, ki ima tudi lepo cesarsko, in Ledenega, Dallhoffa, ki imata ravno taki službi.
Koliko im jednakih slučajev, osob in razmer lehko 6e naštejemo! Pa čemu? D>velj je da to infiiinno misel konstatiramo. Mi vemo kje se je rodil ta dopis; mi tudi vemo, da je mož, pa kaj mož, oni pobalin cestni ki ga je spisal, da je oni tudi priberačil pred leti do narodne večine deželnega odbora, naj mu podeli službo. Dobil jo je, in sedaj ta pob na takov način svoj dolg, ali bolje, svoje dolgove plačuje. Gnjusno je to!
Ruski glasovi o okrožnici kneza Gorčakovega.
Najmlajši ruski diplomatični akti, kakor odgovor državnega  kancelarja  na cirkulcmo
venci, mulo imamo svetu pokazati, ali nače pesni so lepe, krasne in narod, mali narod, ki sam take melodije poje, je kultiviran narod če ne v glavi pa v srcu ! Žalostuo, obupno je patrijot morda katerekrati v bodočnost naroda zrl, ali kakor iz krepiine kopeli hodi domu, ponavljajo slišane melodije Pin: „unter der Tirne Kunst sehvvillt das Meer unserer Herzen auf, wie unter dem Monde die Fluth," velja tako o posameznem, kakor celem občinstvu m prav priproste, zaničevalne kreature narodovega nasprotstva morajo biti, koje uaše pesni ne primejo. »
Slovenci se ne moremo ponašati z veliko literaturo, ne še z možmi, kojih imena se svetijo mej velikani na učenjnškcm ali kakem drugem kulturnem polji, ali naš Jenko, oba Ipavca, lleidrich, Kocijančič, Fleišman, Rihar, Mašek itd. so nam inožjo, ki nam pravi, o, da še nij treba puške v stran vreči, in kakor naši pesniki-prvaki, pravijo ti svetu: glejte,
depešo lorda Salisburvja in njegovo promemorijo, dajejo ruskim novinam povod, da o občnem položenji stvarij ostro in hudo razpravljajo. Tako na pr. vpraša „Ruskij Mir":
.Ali bo ta obširni in previdni odgovor Bvoj cilj dosegel? /moren odgovor, ki je zdaj objavljen, ne ugaja niti sovražnim oncijalniiu izjavam Angleške, niti parlumentaričnim go vorom hritskih ministrov, ki na boj kličejo. Na bojevite zahteve odgovarjamo mirno, logično, iti pod sedanjimi razmerami imela bi ta na^a zmernost veliko več vpliva, ko bi ob pravem času Itospor zaseli, kakor so Angleži v Dardanelah storili."
„Novoje Vrcmja" obžalujo, da nij niti v cirkularu niti v promemoriji kaj bitstvonega izrečeno:
nCirkular je prazen, ter se prav za prav le b tem zadovoljuje, da na to kaže, kar markiz Salisburv pozitivnih zahtevanj britske vlade nij poročal. Tudi promemorija nij dražega, nego zadosten odgovor na angleško kritiko. Pričakovali smo prvič kritiko o delovanji Angleške in potem bi moral odgovor na one prave smotre kazati, katere ima ruska politika v orijentu pred očmi. Ničesar o tem se no nahaja v promemoriji. Ivi ino le formalno od bija angleške pritožbe, negira, odgovarja in razpravlja, in lehko bi se sodilo, ka se Rusija pri Angleškej opravičuje. Nam se dozdeva, ka je Rusija vlast, uže dosta močna in dozorela, katerej nij treba svoje lastne politike imeti, a jo skrivati, marveč, katera sme pred obraz celega sveta z njo stopiti.
Drugače „Golos". Ta pravi, da je odgovor državnega kancelarja popolnem vreden takove države, kakoršna je Rusija, .stavi ga v izgled zdravega mišljenja ter mirnega in trd nega položaja, nasproti prevzetnim in praznim pretenzijam Anglije. II koncu svojega članka nadaljuje:
„Laglje dihamo in mirneje živimo, odkar je ruski kancelar na angleško depešo odgovoril. Uničene so vse dvomljivosti, minole bo vse bojazni. Kakor početkom boja, tako zahteva in drži tudi zdaj mirno in trdno svoje pravo ter glasno naznanja svoj historični poklic. Sta lifiče njeno so moralno ne more ovreči. Angleška vidi pred soboj zastopnika resnice in prava, in ako je temu nasprotnica, zagovarja laž in krivdo. Ako kabinet britski še vedno misli, da se more takova naloga angleškemu narodu prisliti — to je njegova skrb ..."
Z ozirom na promemorijo se „Golos" tako izjavlja:
„Na takov način izgnbi Anglija vsako podlogo, vsak izgovor, da bi b pravico zašto pala Bplošno evropske interese. Prisiljena Je, svoje lastne interese izjavljati in jih formuVt-rati. . . „Standard'1, misli, ka 80 zahtevanja Rusije past, nastavljena Angleškej, ▼ katero se pa ta ne bode ujela. S tem se najlnglje letovanje kabineta britskega obsodi. Ako bi ho od tega zahtevalo, naj prosto in določno svoje zelje in cilje razloži, pravi se to ,.past nastaviti". No, potem bo moramo nehote vprašati: ,,kakšne morajo biti te želje in ti smotri, katerih objaviti si angleški državniki Evropi ne upajo?" ...
pustili, nij nobenega romunskega vojaka več na turškej zemlji. Vidin so zaseli sami Rusi i sicer 2 peška polka, l baterija in 1 eska-!dron, skupaj 2000 mož. Vojaški poveljnik je general Teodorovič, civilni govorner Touholkav Ono malo turških vojakov, kar jih je bilo, prepustili bo svoje službovanjo 12. t. m. ra-skoj. fcuidarmeriji. Materijal za tvrdnjavo, topove in municijo pustili ho začasno Turki radi pomanjkanja transportnih sredstev, a bodo prišli še po njo.
Disciplina je stroga. Vse je v redu, in nikjer se kakov eksces ne zgodi Tifus divja ter veliko vojakov pobere. Tvrdnjava Vidin je skoro popolnem razdjana. Mesto samo jo le malo poškodovano.
Organizacija Bolgarije.
Iz Vidina se 15. aprila telegrafi™ v „N. fr. Pr.u: Ukaz ruskega carja zapoveduje najhitrejše dovršenje nove organizacije bolgarske uprave. Bolgarska bode po tej upravi v devet okrajev  razdeljena ;   vsak  načelnik jednoga okraja bode imel na strani administracij-ski svet, ki bode sestavljen iz zaupnih mož domačinov; vsak okraj razdeli se na okro ž j a s podnačelnikom in iz Rvctovalstva, sestavljenega iz 7 Bolgarov; kjer bode stoloval okrajni načelnik, tam bode tudi jeden predsednik policije, nekako v mestni prefekt, kateremu bode podložen bolgarski mestni svet; vsak predsednik policije imel  bode po obrazu turških zaptijev organiziran oddelek vojakov. Policijski urad je ob jednem tudi mestno vojaško poveljstvo in sodnija za male razprtije; v  vsakem mestu jednega okrožja je avtonomna sodnija; ta sodi v kazenskih in civilnih  stvareli, nekoliko po bivših turškik postavah, nekoliko po pravilih,  ki so vzrasla iz navade, zato,  ker še novih postav nij: razsodi teh okrožnih sodni j bo začasno neovrgljivi, dokler ne bo Se prizivnoga sodišča. Kadar bodo tu navedeni uradi sestavljeni in  uvedeni,  sklicana bode narodna skupščina, za katere volitev se bode še le način napravil, v Filipoplju.   Prva njena naloga bode, provizorifino urade za trdno organizovati, plače uradnikom  nastaviti, postavne načrte, koji se bodo predlagali, preiskovati, davkovsko sisteme urediti in po načrtih železnice in ce ste napravljati.  Skupščina sklicala naj bi se, ako mogoče, 15. junija.
Dalje se brzojavlja istemu listu iz Vidina 14. aprila: Odkar so Rumuni Vidin za
Po|iličn! ra%£le4.
Notranje uVftolV.
V Ljubi j ari i 18. aprila. Rizprave fertntnih rfoptrtirriff, eis-lejtanske in ogrske, ostalo so za zdaj (kakor smo uže vajeni pri nagodbenih stvareh) brez vsega vspeb«. Ogri so otišli. — Rogi mi t. ali imponiramo vnanjemu svetu s tako notranjo negotovostjo!?
Fuzija ali združenje vseh 9nntij*iv*leih opozicijonalnih strank proti Tis/o vej vladi je vzbudila nekoliko pozornosti. Dozdaj je ta nova opozjcijonalna strnnka še v manjšini. Ali če večino dobi, bode le smrt dualizma, a tudi konec magjarske prevlado pospešila. Tako. menijo veČjidel neodvisni listi.
Vnaiije drhive. ft it si j <t dobiva, kakor so čuje preko Pariza, neprenehoma iz Amerike tovore orožja. — Iz Londona se v „N. Fr. Pr." porofcai Razmere mej Rusijo in Turčijo bo tako napete, da je možnost dobrega sporazumljenfa izključena. — „Times" poroča, da bodo general Totleben prevzel vrhovno povelj niš tvo namesto velicega kneza Nikolaja, ki se vrne v Rusijo. — Iz Peterburga so javlja, da je vlada vzela „Novemu Vremenu" in nRuskim Vedomostim" zarad razširjenja napačnih vestij pravico kolportaže ali javnega raznašanja in razprodajanja. „Golos" in „Ruski Mir" pa sta, dobila opomine zarad tega, kako sta govorila o pravdi Vjere Sasulič. — Iz Moskvo poročajo privatni telegrami, da so hoteli neki študentje demonstrirati za izpuščenjo političnih ujetnikov, ali so bili od naroda, ki je čio/, nje padel, hudo raztepeni.
V <Mtftt*.fko § zgorenjej zbornici jo IG. aprila markiz Salisburv rekel: „I)enos po polnilne mi ju grof Roust rekel, da besede, katero je grof Dorbv v zgorenjej zbornici govoril o Avstriji, so "za uradne osobo in za oficirje avstrijsko r a /.žaljive. Dorby daje rekol, da so Avstrija ne
na vsem drugem polji kulturo bi se taki možje našli, ako bi jim bilo torišče dano.
To je tolažilno za nas in dejanje, da mej slovenskimi pesniki in kompoziterji nema ni jednega, (moj pesniki jo pač jedini transfnga Dežman Ur.) kaže nam pot,  po  katerej se renegatstvo elimira iz narodovega organizma. Pesnik je,  ki bode,  podavši se renegatu rojaku kot boljša glava in vendar pošteno rodo ljuben mož,  zgrabil  ga na pravem mestu in kompozitor, akoravno sin one  matere, ki jo kakor vsa umetnost kozmopolitična, bode, po davši pesnikovim besedam peruti melodije, ro jakom,  ki  v tujino gledajo in se le t ujo j veličini čudijo, v najjasnejšem komentaru rekel: tu stojim jaz, mož-renegat; akoravno bi lehko mej tujci si svitlo ime pridobil, pojem vendar 1" v domačem glasu in  Bvojim — brez plačila za svoj trud.
Odkritosrčen bodem  iz svojega Življenja nekaj navel: skoraj celo nemški vzgojen, še
v petoj šoli nijsem znal dosti slovenski. Šnla| je malo podala in na poti sem bil mej lene-gate. Dobim Preširna v roko in slišal sem peti Jenkove „Strune". Ne! No grom tu doli ; — če uže človek nij ženij, pa moj ljudmi biti, ki nemaj o nobenega ženi jalnoga moža niti v tej, niti v o ne j stroki, — (razločeval pa sem, da se ronegat ne more ponašati s tem, da je Sebiller pesnik in Seliubert kompozitor njegovoga rodu), — no! tam bo glase ljubo in milo glasovi sicer zatirane, pa lepo slovensko moje domovine, — v njene rajde.
Po tem času Hem skoraj vso bolj znamenito nemško literaturo prehodil, dostikrat pred kakim nemškim umotvorom začu leno strmel in dostikrat mi je sreo kipelo pod čarom nemške gla be, nemškega petja; slišal sem povkinje in poveo evropskega glasu in na svetovnej razstavi sem gledal ves krasen na predek  industrije in  družili strok Nomštva,
Francozov, Angležev. In vendar — oziraje se ubogo, ne tako kultivirano domovino slovensko, nijsem obrnil se strani od nebogate, raztrgane rove, da bi se pridružil bogatoj tujki. Tako nekaj o „Bedientcnsoole" mi je smiraj stalo pred očmi, ki so tisti, katere zlato tujine kupiti more, — in pol sem: „al' je lepa lo tujina, lepša, kakor dom tvoj nij!"
Pri nas na Slovenskem dostikrat mala omika renegate dela. Kolos tujo kulture stoji pred manj omikanim ljudem ; tak izgubi vse stalo, začuden gleda vanj in govori mu o poštenosti domorodnej, kakor ti drago, on ti bo pokazal slovensko bedo in rovo, in vso je zastonj, no posluša te in počasi to bo klel, čo domači jezik rahljaš.
Ali jednej moči je tudi ta podvržen in čo bo slišal mož slovensko peti, odprl bodo v zimskej noči okno in še svojo „staro" zbudil, da posluša. Ta no vpraša po pesniku in kompoziterji, da je  le  melodija mu všeč in
more zanašati na slovanski del svoje vojske v kakej vojni proti Rusiji.u Salisburv pravi, da se ne spominja, da bi bil Derby to v zbornici govoril, a če je govoril, govoril je na lastno odgovornost, v mi-nisterstvu vnanjih reči nij nič, na kar bi se bil opiral._
Dopisi.
Iz U rope 11. aprila [Izv. dop j Brali smo v 8t 81 „Slovenskoga Naroda" od 0. t. m dopis, v katerem nok dopisnik opisuje tukaj 8nje čitalnice občni zbor in volitev novega odbora, ter naznanja govor g. začasnega predsednika pri odpiranji omenjenega zbora. Ker je pa g. dopisnik mnogo prevažnih, čitalnico zadevajočih dogodjajev, kateri so se le malo dnij pred omenjenim zborom, čitalnici na obilo kvar vršili popolno prezrl in zamolčal, torej pros m, da mi bode dovoljeno Btvar nekoliko pojasniti.
G. dopisnik pravi v svojem dopisu, da je g. začasni predsednik rekel: „Veseli me. danes Vas pozdraviti, nkoravno ne obilo zbrane ude". Besedica „akoravno" jo v onem izrazu popolnem odveč, kajti g. predsednik je menda hotel imeti malo število udov, to je javno pokazal dne 19. in 23. pr. m. Veselje, katero je pri svojem govoru izrazil, je popolnem kakor lahoni pravijo „bianco" kajti, ako bi imel veselje nad obilim številom udov in ako bi mu na čitalnici in njenem vspehu res kaj več ležeče bilo, bi bil dno 10. p. in. občni zbor, kakor jo bil uže na povedan, a potem svojo glavno od njega preklican, lehko z veliko večjim veseljem odprl, ko je čitalnica štela 00 udov, a ne 3. t. m., ko je čitalnica edino le zaradi njega štela malo nad 20 udov. Dalje njegov izraz: „zložimo so in podpirajmo z vsemi močni našo Čitalnico," zdi se nam nekaterim popolnem smešen, nkoravno ga je slavni, nepozabljivi dr. Toman izrekel. Ali mar nij bila sloga užo ustanovljena V Ali mar nij ravno on dne 23. p. m. slogo z nepravilnim postopanjem raztrgal in nad 30 udov, mej tomi več vrlih narodnjakov, katerim je bilo na čitalnici, njenem obstanku in vspehu res kaj ležeče, pustil iz čitalničnega društva izbrisati ?_
DoniiuV stvari.
— (Pelo se bodo) donos veliki petek ob 7. uri v stolnoj cerkvi 7 skladeb vokalnih, katere so zložili Mozart, Cordans, Martini, dr. Fr, AVitt in A. Foerstor.
glasi dobri ter vbrani. Pa če mu jedno za-poješ, ki si jo iz njegovih prs, iz njegovega grla vzel, potem ga poglej; tu nij več občudovalec tujine, tu je doma; iz mlajših otro čjih fantovskih let mu donijo glasovi te na rodne pesni in sam je morebiti kako kitico zraven dali Tu bo kakor kompozitor hvalil ali godrnjal in sam zraven pel. Tu jo mož razgret in tedaj najde navdušen govor po-BlUŽnO njegovo uho.
Nam Slovencem ne manjka lepili narod nili posnij. Kolikor jih jo Kocijančič /.bral, so skoraj vse take, ki so po vsom Slovenskem pojejo. Prav ljubko pesmico so zraven, prav take, kakor ono koroško nemško, kojih jedno nemški pevci v vsakem programu imajo in ki se navadno /miruj ponavljati morajo in ka tere drugi dan uže vso popova. V drugem zvesku v vencu: „Uožcnkraut in rožmarin" nahaja so pesem : „zvedel sem nekaj novegall. To pesem smo dvakrat pevci v nekem kraju na Slovenskem peli; drugi dan  se je slišala
— (Hranilnica Kranjska) izdala je, kakor uže včeraj omenjeno, 15. t. m. uložno knjižico s£ številko sto tisoč. Došle so nam denes od ravnateljstva date, katere dokazujejo, kako napreduje ta občno koristni zavod, in ki jih tu izjavimo: Izdanih je bilo uložnih knjižic
od leta 1820 do 1830   4410 „    „    1830 „   1810 7577 „    w    1840 „  1850 8012 „     „    1850 n  1SG0 14543 „     „    18G0 „   1808 15444 skupaj do 1868 tedaj 50 000; drugih 50.000 pa spada za čas od leta 1808 do 1878, izdalo se je v zadnjih desetih letih toliko knjižic, ko prej v 48. letih.   Tako pomnožen je udeležencev je  gotovo veselo znamenje zaupanja,  ki ga ima domače prebival stvo do tukajšnjo hranilnice.
— (M a r i b o r s k a občinska hranil niča) jo izdala r.ivnoknr svoje letno poročilo v delovanji 1877. leta. Imela jo protečeno leto proinota za 0,005 284 gld. Rezervnega fonda ima 310.703 gld. Vloge se polmesečno 5% obrestujejo.
— (Dif ter iti s.) Ker sta dva otroka strežajeva v Slapu na difteritis zbolela, uka/al je deželni odhor, da se ima vinstvena in sadjerejska šola precej zapreti in učenci odpustiti na nedoločen čas.
— (Ptujska)   podružnica kmetijsko družbo je sklenila ustanoviti za Ptuj vinski semenj, zato je pa odboru petih udov na ložila to vprašanje študirati.
— (Boštjan goljufan.) Piše se tu kajšnjemu „S1." iz Celja: One dni pride neznan možcclj v Moste, v Teharskej f.iri blizu Celja v Boštjanovo hišo ter kmetu razodene sledečo skrivnost: „Jaz pridem ravno iz Ljubljanske ječe, kjer sem bil zaprt z uckim hudobnežem, ki no bo prišel iz kej ho. Leta moj tovariš mi je razodel, da tukaj v Mostah, ne daleč od ceste, je pod vrbo, ki ima 8 vrhe, zakopan lonček s 50 velikimi cekini. Tukaj imam podobo one vrbo iu pa prostor narisan, kjer ležijo cekini; naslikal mi je to podobo moj tovariš, da vrbo ložio najdem. Ali bi ne bili vi, ki slovite za najbolj prebrisanega moža v celej okolici, tako prijazni, da mi pomagate iskati kraj, kjer jo ,,šae" zakopan V So ve pred mrakom ne sineva tja iti, da naju kje ne zapazijo drugi ljudje". Boštjan mu veselega srca obljubi vso svojo pomoč pri iskanji in
povsod in v najhujšej meščanskej nemškutar-skej hiši; oče-renegat jo je sam, čo ne pel, pa žvižgal.
Na dve strani tedaj je dobra za nas gojitev naših u m e t n i li in n a r o d n i h posnij. Poštenim patrijotom pride po njih tolažilo ter krepilo, in renegat so mehča. —
Zenstva no smem pozabiti. Za to važno podlago narodnega razvoja se je pri nas do-zdaj glede petja malo le zgodilo; skoraj jedina gg. Ipuvca delata za zloženo zbore ter samospeve, dvospeve se spremijevaujem gla sovira za ženske glasove. — Klavir spada zdaj tudi v hiši na Slovenskem mej njo „fundus iustructus", ali na klaviru jo zastopana lo nemška glasbena literatura. Umetnost in pevska glasbena umetnost jo kozmopolična. „ Muzilc lat Poesio der I mit" ; vsak jo razume in nemška glasba je velikanska; po njej, kdor hoče kaj krasnega slišati ! Ali kak mali kot č,
Izasluži domača glasba tudi ni ti pevka, ki tuguješ: du liebes Aug1, du liober Steru, bi
kopanji, ker mu je bila obljubljena polovica zakopanih cekinov. Ko se zmrači, gresta vrbe s 3 vrhovi iskat, ktero tudi srečno najdeta. Zdaj začneta zemljo okrog drevesa razkopavati in kmalo vdari eden z motiko ob veliko kupico, ktaro rahlo izvleče in glej, res v njej bi išči jo rumenkasti — ■— cekini. Verno ne-seta kupico na Boštjanov dom, kjer v neki stranski sobice — skrivaj — preštevata najdeni zaklad. Tujec reče na to našemu prebrisanemu Boštjanu: „Voste kaj, moj tovariš v ljubljanski ječi mi je še nekaj drugega razodel Na nekem prostoru blizu Ruda- Pešte je skrit le drug lonec s samimi srebrn jaki. Shranite m zdaj vi vse te cekine; jaz se podani za nekaj dni v Pešto in kedar se povrnem, bova te cekine po bratovsko razdelila. Samo prosim Vas, dajte mi na račvm 20 goldinarjev in ker imate konja v hlevu, zapeljite me v Celje, 8 forinte vam plačam za vožnjo. Boštinn vam jo z vsemi ponudbami zadovoljen, posodi 20 for., poskrije varno lonček z velikimi cekini, v preže kljuso v temnej noči tor svojega toliko dobrega pri-jntelja popelje v bližnjo mesto Celje. Tu prideta do velike gostilno Str. poleg kolodvora in tujec veleva Boštjanu: „Voste kaj, zdaj boste vi lepo konja spregli ter ga spravili v hlev, jaz pa greni v gostilno, da naročim za sebe sobo in obema dobro večerjo.*' Dobro, dobro, le pojdite hitro, pridem za vami, reče in kmalu je kljuso v h'evu privezano. Potom se naš Boste poda v gostilno sobano ter vpraša, kje da jo oni mož, ki jo sobo in večerjo naročil — toda nihčo ne ve o njem kaj povedati. »Kaj, ali nij bil ravno kar tukaj?w „Ne, ga nijsuio videli." Zdaj vstajajo Boštjanu lasje na kviško; „kaj, čo fo jo povrnil na moj dom in mi ondi vse cekine odneso?" V tomnej noči si ne upa vpregati slepega kljnsota, temveč kar peš jo na vso sapo pobriše domov, da otme lonec s cesarskimi cekini. V hiši spava vse mirno ; straboma stikajo Roštjanova roka po kraju, kjor sta poskrila cekine in res: zdaj si oddahne; veliki ,,cesarski cekini'* so še vsi shranjeni v loncu. Drugo jutro vzame par cekinov ter so poda vnovič v (-olje, da bi kjo čudnega možiceljna zopet našol. Gre potem k svojemu bratu ter mu vso Čudno do-godbo razodene. Kakšni so pa ti tvoji cekini V"1 „No le poglej no." ,,llo dragi bratec — ti cekini so iz nekove — čudno — zlatnine — ali ne vidiš: to so lo — snmo ničvredno tutke za igro (Spielmarken)."
to tudi opravila, pevša: „Struno mile so glasite" ali kako uže. — Človek pride v narodno familijo in gostu hči zapoje prav briljantno: Jute Nacht du mein herzigos Kind" itd., slovenskega pa nič, ali k večjem Nedvedovo: kranjska dežela. To ženstvo prihaja v večje družbe; ljudje vedo, da zna peti, prosi se, ustrežo se, — z nemško pesnijo. — To nij dobro, kozmopolitizem umetnosti sem ali tje ! GrOSp. slovenski kompoziterji, zloženih zborov, samospevov, dvospevov za ženske glasove nam je prebito treba, ker: ,,\vobl solist du luiren grosse (leister, dich sollen lebren delne Moi-ster, was Kunst verinag und \Yissen.schaft; doob was das Um listo bleibt hieirder, des cvv'gen nur geahnte Spur, waa SchtShheit, Po-eale und Frieden, das lehren dich dio Frauen nur". Tesen i/, ženskega grla pač drugače vpljivuje in nobeden človek mej petjem ne vpije : Kelner a Pir!
— (Demonstracija.) Včeraj zjutraj našli so v Korminu, — poroča „Tr. Z.tt — 40 na hišnih vratih prilepljenih, nekaj pa po tleh raztresenih tiskanih proklnm.icij z (lato : „V Korniinu aprila 1878.*' Zadržuj teh p reklamacij jo iz lajalsk. Na dalje so dobili v nekem vrtu na drevo privezano laško tasttVO. Sodnija ji to spravila. Jasno je, da je ta proti deuionstruc:jn labonsUib rogovilje/ev onim krajem na meji Blovensko-laškej namonjena, ki so nedavno slovesno svojo zvestost za Av Strijo ponovili. — To pride od tega, ker so se dozdaj Italijani kakor Prusijnni podpirali na škodo in stroške nas Slovanov.
H a Ai i r vesli.
* (Roparji.) Kakor se iz ('rnovic poroča, vznemirja v Rukovini posebno v sučav-Bkem okraji tamošnje ljudi roparska druhal pri katerej je 20 mož, in ki se je ravno kur na dan prikazala. Najprvo so ti razbojniki oropali graščaka 1*run kula iz Slobodzijo, ga smrtno ranili, ter vzeli mu denarja in dru/ih rečij vrednosti 21.000 gld. Iz Crnovic sta od-šli dve kompaniji vojakov, da roparje uničijo.
* (Perzijsko čudo) pripravlja so na prostoru svetovne razstavo v Parizu. Sestavlja ee namreč „perzijski paviljon", v katerem bodo zrcalni salon napravili na jednaki način, kakor ga ima perzijski šah v Teheranu, da goste v njem sprejemu. Kaj bolj originalnega se ne more uze iznajti. Obok, stene in stebri, vbo je krito z zrcalnim steklom, umetno zloženim, izmej katerega je večji 5, najmanjši pak 1 cm. velik. 200.000 malih zrcalov je na omenjeni način zloženih, in misliti je treba, kolikokrat ta ogledalca vsako reč retlektirajo. Ker bode v tem salonu 5 lustrov, na vsucem 100 sveč, uineje se lehko, kak čudovit vtis bode cel prizor v noči, ko bode vse razsvit-Ijeno, na goste v tem paviljonu napravil.
* (Prebivalcev na celem svetu) je po najnovejših računih 1.423.017.000 na 29.544.332 kvad. miri jam etrih. Ako bi so tedaj ves ta prostor jednako mej zemljane raz delil, dobilo bi 28 prebivalcev jedno kvadr. miljo, ali jeden prebivalec 207 hektarov. Je den od druzegu bili bi dobre pol ure oddaljeni. Ako se postavijo mož tik moža, otrok poleg žene, — imajo vsi ljudje tega sveta prostor na ljubjanskej planjavi.
JPoMltaiio*)
Iz Gorice 17. apr. [Izv. dop.j (Itesn-'ca Bogu in človeku ljubu.) Neki gospod me je v štev. 12. naše „Soče" hudo napadal obre-kovajo me, da sem kot ud kurutorijo za nadzorovanje naše kmetiško šole z dr. Levi-em podal deželnemu zboru predlog, naj se popolnoma odstrani slovenski odred na deželni kmetijski šoli in priporočal da naj se vpeljo samo italijanski poduk. Skoraj bi onemu gospodu po poti c. kr. sodniji pokazal, kaj se pravi s tako hudobno lažjo bližnjega čast napasti! Ni res, da jaz in dr. Levi sva podala deželnemu zboru kak predlog, teman podala sva kura-toriji kakor njena tehn čna uda poročilo kako bi se imela men kmetiška šola organizirati,
*) Za obseg in obliko člankov pod to rubriko uredništvo nu odgovarja.
da bi deželi resnično koristila in v manj stala. Kuratorija je v dotičnej seji dne l). aprila 1877 naše poročilo enoglasno sprijela in deželnemu odboru za uredovanje podala. Ravno tako tudi ni res, ampak hudobna laž., da so hoče po enem poročilu odstraniti slovenski odred in vpeljati samo italijanski poduk. Resnično je to: Na podlagi tehtnih uzrokov, ki se večidel ujemajo s poročilom c. kr. deželnega nadzornika srednjih šol gosp. E. Grada, kojega jo on meseca novembra 1S70 c. kr. nameBtuijšvu potožil; glede na to, da naša šola ni praktična kakor dotični program tirja, in zarad tega ne prinaša deželi ono koristi, katero vsak iz med nas po pravici pričakuje; glede, da slovenska stran ni imela višjega odsedka, kakor italijanska, temni le nižjega s kojom so bili lo štiri domači učenci in en dalmatince mod tem ko jih je bilo na italijanski strani osem v nižjem in dvanajst v višjem odseku tedej skupaj dvajset je kuratorija omenjeno poročilo, po kojem bi šola imela biti bolj praktična, bolj koristna in bi tudi manj Btala, pri Bvojil se in kakor sem rekel deželnemu odboru izročil. Fo istem poročilu
1. Višji odsek bi imel združiti so z eno-komičnim Htajališčem, kojemu bi so mogla dodati tertjo in sadjerejo.
2. Kmetiška šola bi imela le dva nižja praktična reda enega slovenskega enega italijanskega v koje bi so sprejemali mladenci naj manj 15 let stari.
3. Vodje praktične šole obeh redov bi imel biti ob enem tudi vodja enokomičnega stajališča, katero bi imelo vrh čega tudi svojega komikerja.
4. V dveh nižjih redih bi podučevala v dotičnem jeziku vodja in en učitelj (asistent), pa oba po enakem programu; zarad tega bi moral učitelj znati slovenski in italijanski, da bi mogel dotične instrukcije in podučevanje vodjevo poslušati in potem po enakem načinu oni red podučevati, koji vodjevega jezika ne razumi. Ravno tako bi moral poslušati tudi vrtnar (gastaldo) podučevanje vodjevo ali učite jovo, da bi mogel potem pri praktičnem delu njega držati se.
5. Po onem poročilu bi stroški za dotično osebstvo kmetijske šole, ki zdaj 81O0 gld. na leto znašajo, do 51)80 gld. znižali se, torej bi na leto prihranilo so 2120 gld.
Tako stojijo reči! Ako vi gospod napad nik hočete potruditi se do deželne pisarnice in tam dotično poročilo prebrati, so boBto tega natančno prepričali. Pri istej priliki pa znate tudi povprašati po onih treh poročilih, koje sem jaz v teoretičnem in praktičnem oziru o Btanu naše kmetijske šole kuratoriju podal.
V tajistih boste zapazili, da nijsem nikdar slepo z Italijani potegnil, boste videli, kako hudo sem vselej za pravico in za zboljšanje naše šole ter za blagor dežele vojskoval se. Ako moj trud nij imel vselej zaželenega vspeha, treba je pomisliti, da jaz mej peterimi udi kurutorijo nemam več kot en sum glus.
Menda ste vi isti mož, ki je svoj žolč tudi v št. 80 in — kakor slišim — v enej poprejšnjih številk „Slovenskega Naroda" spl,u-val ter me psoval kot i/dajulca domačih-av-strijanskih interesov, ker sem kot ud dotič-uega odseka za nedomačega gospoda kot tajnika našega kmetijskega društva glasoval! Na to vam kratko odgovorim:  Avstrijanec in
rodoljub sem z dušo in telesom do smrti! svojega glasu nijsem še nikdar prodal in ga tudi ne bom, kadar koli gre za domovino in državo ! Mandat smo imeli jaz in ona dva gospoda souda, zbrati mej 24 kandidati enega (ne terno), kateri na podlagi dotičnih spričeval in doklad nam se zdi bolj zmožen za omenjeno službo. Jaz sem uže v prvej konferenci izjavil princip, da ima biti tajnik domač človek, ako se mej prosilci najde osoba, primerna dotičnoj nalogi.
Moja dva tovarša sta se temu mojemu meceju pridružila. Ali kadar smo vse pregledu ti ino na tančno preiskali, tudi po privatni poti potrebna pojasnila dobili nam ni bilo mogoče na podlugi pravice in v pravem interesu naše dežele za domačina pledirati. Prisiljeni smo bili, žalibog! ptujca, Italjana, slav. odboru priporočiti. Steni smo naš mandat dovršili; detiuitivna volitev je občnemu zboru prihranjena, koji se bo po veliki noči sklical.
Gospod! nikar se tako no hudujto zarad mojega ravnanja. Ne jaz, ampak >*i ste po vašem postopanju izdajavec, deželnih interesov, sovražnik naroda! Jo res da so mo v k maturi za druga tri leta skorej samo Italjani izvolili in ne tudi Slovenci, kakor za pretekla tri leta, To se je zgodilo, ker ste jih vi z gordim obrekovanjem in proti meni podkurili. Pa potolažite se 1 da no dobite žolčue streslice, ter vam naznanim, da bom o priliki položil to čast, ktera mi ne prinaša, ko nehvaležnost in zgubo dragega časa. Saj sem hotel to že večkrat storiti, pa ubranili so mi visoko spoštovani gospodje. Pauletič.
Lok v cono. — D v o (i u y 0 t o v i turni kapsuli pri vsakem obodu pouiita. odlično dolnjo v vseli slučajih prehlada, proti kašlju, kataru, tor idravtjo bronhitis, jotiko, kakor sploh vho vratno in pljučno bolezni. (Hi't—1)
Vsaka skloniea ima (jo kapsul, vslod česar jo cena zdravljenju, poleg katerega so pustili, ječme-uovko, sirupi čisto nepotrebni, 10—*J0 krajcarjev vsa-eega dno.
Ta prirodok mnogo ponarejajo, zatorej velja dobro paziti na naslov sklcuico, kateri ima imeti podpis gospodu (Suvoia v troharvenein tisku.
Zatoga v Ljubljani: Gf, M'i< t „ij. Uhainnv.
Tujci.
17. aprila:
Rvropat Suppan iz ltcko. — Dr. Luschan iz Golja.
i n Slonu i Drcuovatz, Armonvi is Krušovca. — MogliČ u Gradca. — ltllckor iz Celovca.
Dunajska borza 18 aprila.
(Izvirno tnlcgrarlcuo poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih   .     bi gld. 55 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   .    65   „ 15 „
Zlata renta........79   m 85
U»60 dri. posojilo..... lil   „ 86 „
Akcije narodno banke .... 7513   „ —
Kreditne ako^e...... 213   „ 80 „
London......... 181-70 _
0. kr. cekini....... 5   „   75 w
srebro .........101»    „   35 .
Drlavas marke 68   ,. 86
m m
Trpotcev sok.
Ta neprecenljivi Hok sluzi za zdravilo proti bolečinam v prsih in na pljučih, proti SaslIlenjU bronhij, kašlju, hripavići itd. (!ena včlikej sklenici z navodom ho kr., malej skle-niei z navodom *>() kr.
ZfilOfft v Ju-anj.s/nj: Viktor v. Tru-koesjr, lekarničar „pri zlatom jodnorogu" v Ljubljani, na mostnem trgu št. 4.    (78—(J)
MNI9M
i
Prostovoljna Mena prodaja zemljišč.
Josip Svet-ova zemljišna v Drešinji vasi pri Celji, obsegajoča ver ko 47 oralov skoraj samih njiv in  travnikov in  prav lep vIii«»kruti v Kasnuih se bodo pri prostovoljni sodnijski dražbi dne      In 9, maja 1*7«
prodajali na dvajset kosov, iu sicer na zemljišču samem v Dro-sinji vasi.
Družbeni pogoji leže na spregled pri c. kr.  okrajni sodniji Celjski in v pisarnici g. dra. Josipa Sernec-a v (-olji. (124—1)
Trgovina mešanega blaga.
II koukur/noj masi zapuščino gosp. J. JS\ Sjtitzi/ jun. pri 8D, Lenartu v stoti, Goricah spada skupina manufakturskoga blaga,
cenjena na.............5287 gld. Ki kr.
in špecerijskega, cenjena na...... 14(hi   „   82 „
vkup vredna............ 6608 gld! 7§ kr.
Odbor upnikov namerava to skupino blaga potoni prosto prodaje proti gotovem plačilu prodati ter tuđi prodajaInigke prostore iu stanovanje v hiši konluir/.ue mase v najem dati do prodaje tiste hiše.
Ponudbe se naj hitro ko mogočo masnem oskrbniku, doktorju Jmihotu St'1'nerti v Mitribovti store.
Inventur se lahko pri njem, ali pri Blavnej c. kr. okrožnej sodniji v Celji pogleda. (H5—3)
Iedatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".