2*27. številka. Trst, v si-pilo 4 oktolirn 1^99. lVc^nj XXIV. i _ _ _____________ __ ^^^^^ ^^^^^ ^^^ _ ^^^^^^ i BH H jfl^ J^HI offia.i teh«;« dTHkrnt mi 4»n. ruitn H ■■ ^M ^M i.,. v in oh 7. uri. ^M H Hfl H ^B H ^B krmil« i m ^Bm ^m ^B ^^^ ^B ■M0 ^B ^B ^B po Obe iziUnji na^tlT H H I H H H H^B H m-- mm ■ ■ h mm ^^ ■ - ..... I*ta. četrt let« in nn HHHB HHi^^ BB Bi BB HI Naročnino je plačevati naprej. Na na- Naročnin«, reklamacije in o|cIh»p *|>rf- ročhe brei. pril..«en»» naročnine ne uprava i.J.-u \ j*»»» ii|»ruTl»l*tTo. Naročnino in ogln*« ne rotira. ____^VeOemO lZOailJe.) je plačevati lmn Trut. -t ^ GLASILO POLITIČNEGA DROSTVA „EDIN®" Z^PRIMORSKO. J&SS? MRSaKft: po 4 »ve.; poneileljtkfl »jutranje »te- pr»v«lfttv« In »piejemmije inseratov vilke po 2 n*«. laven Trata po lnvč.več. v ulici Moliti piecolo Stv. :i, II. invlatr. = ;■=" — ■ ■ — ---------Telefon *tv. H70. 4 flVC. V *dlnoMI Je ni.»i! Iidajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Opozarjamo vso g,g. naročnike na nakaznice, kino priložene današnjemu listu in prosimo, da se jili v kratkem poslužijo. Vsem onim, ki do 15. oktobra še ne poravnajo naročnine /a tekoče četrtletje, ustavimo list. Naročnina se plačuje naprej. Prosimo, da se blagovoli naročnina red nt) plačevati, ker nam je s tem prihranjenega mnogo dela In sitnosti. Upra vn „Edin osti". Politično društvo „Edinost" priredi v nedeljo dne 8. t. m., ob 4. uri popol. javen shod pri sv. Ivanu z nastopnim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. '2. O položaju. 3. O ljudskem štetju, 4. Slučajnosti. Shod se ho vršil v „Narodnem domu**. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) Ljubljana 3. V današnji seji občinskega sveta je župan Hribar priobčil odločbi deželne vlade, s katerima sta se na temelju člena 81. ob- P O D L I S T E K. ,i Vida. Spisala Kopriva. Skoro so ji stopile solze v oči, Milčič je gledal v njo in sreo mu je lulo vroče in nemirno... listal je, krepko stisnil Berti roko in se poslovil. Čudili so se njegovemu odhodu, a on je stopal po škripajočem snegu v jasni mesečini proti domu. »Moral sem iti, si-ee mi je plalo, o najraje bi jo bil zaprosil kar tamkaj pred vsemi ljudmi: Berta, bodi moja! — Pa ne — ne, saj ne vem, ne bi me li odbila, ne bi se-li obrnila od mene.« Hitro je korakal; kmalu je bil doma. Staro mater njegovo je njegov prihod malo iznenadil — saj se ni bilo niti polnoč. Bila pa je prav za prav vesela, da ji ne bo treba čakati dlje časa na sina. Vzela je ključ, eaklenila vezna vrata, a potem stopala z lučjo za Mirkom v gorenje sobe. »Tako Mirko, lahko noč«, je dejala mati, prižgala luč in odšla. »Lahko noč mati«, je še zaklieal za njo, a spat ni sel. Se dolgo je bdel in pisal obširno pismo »št. 20, poste restante, Ljubljana«. Tudi Berta še ni šla spat ono noč, ko je z učiteljem in njega soprogo prišla domov. Lastnik konsorcij lista „Edinosti", finskega reda dvignila sklepa tega sveta glede pro-avedovanja proti znanim demonstracijam in neredom v Celju in glede izraza simpatij praškemu županu dru. Podlipnemu. Temu priobčenju so sledili v dvorani in na galerijah burni protesti. Občinski svok je potem odobril naredbu magistrata gledg j»*Yno«h>venskili „uličnih napisov. Pl/,cilj, svćt je sklenil v današnji seji resolucijo piljci "rtafijtravanemu razveljavljenju jezikovnih naredeb. Dunaj 3. Nemško-li heroin i in naeijonalni klub sta sklenila, predlagati v prvi seji zbornice poslancev obtožbo kabineta Thun-Kaizl-Dipauli. Dunaj 3. Ob 1, in pol uri popoludne je eesar sprejel nove voditelje ministerstev za nauk, trgovino in finance: pl. Hartelna, Stibrala in pl. Kniazioluckega v posebni avdijeneiji. Dunaj 3. Grof Clarv se je danes dolgo časa posvetoval z bivšim rainisterskim predsednikom grofom Thunom. H li dhn pestil 3. Zbornica poslancev je sklenila z veliko večino, da se položi dne (i. t. m. venec na spomenik v A radii. Dur ha li .'1. Vsaki hip se pričakuje, da boeri napadejo Natal, in sicer na severni meji. Pari/ 3. Državno sodišče je na zahtevo bra-niteljev odložilo zaslišanje obtožencev iz rojalist-nične stranke. Branitelji se hočejo poprej seznaniti z vsemi listinami. llHigrad 3. (»lasom ofieijoznih vesti je preko sodišče oprostilo duhovnika Barjaktarovima ter ga iz]>ustilo iz zaporu. Joliaillieshlirii; 3. Rudniški komisar naznanja, da se za časa vojne dela v rudnikih ne bodo nadaljevala ter svetuje angležkim podanikom, da odpotujejo kakor hitro mogoče. Pisala je zdaj že šesto pismo svojemu neznanemu dopisovalcu pod šifro »Slovenec« v Ljubljano. »O to Vam povem, ta naš gozdar me prav jezi, prav pošteno me jezi. — Pa saj Vam še nisem pisala o njem: ako želite, Vam ga s tein predstavim. Evo: srednjevelike postave, vitek, ši-rooih pleč, temnili las, oči in polti, živega temperamenta, tak je ta naš gozdar, nad katerim se jaz jezim, odkar mi je prvič stopil pred oči. Prav za prav nimam ravno posebnega povoda jeziti se nanj, ker se kar nič ne klanja, niti ne siplje s tistimi ooičnimi frazami okolo sebe, pa jezi me vendar. Vedite namreč, da o nas ženskih nima nič Bog zna kako vzvišenih nazorov, niti tega nam ne priznava, da bi bile jednake z možkimi. — O, možki so vsi bolji, pametneji, nego me ženske, ki po njegovih mislih napredujemo samo v umetnosti — varanja možkih ! — Kaj ne, galanten ni ta naš gospod gozdar! Jaz se res jezim nanj, no, pa ukUub vsemu mi vendar malo ugaja, pa samo zato, ker je tako odkritosrčen. Z menoj občuje nekako čudno, zdaj kakor dober prijatelj, zdaj kakor velik sovražnik vsega, kar je žensko, torej tudi moj, drugič pa je uljuđen, še celo malee dvorljiv — no, pravim Vam, prav interesanten je, pa jezim se ven- dar-le nanj, čeravno sama ne vem prav, zakaj!« * * * Natisnila tiskarna konsorcija lista „Kdinosf v Trstu. Nekaj „pro domo". 1'iAe A n t o n Krist n n. Nočem pisati satire, dasi me neka skrivna želja sili na to delo. Pogled v milo mi domovino je prežalosten ; satira bila bi preostra. Mor« In bije ne umeli, morda pa l)i se je tudi umeti ne hotelo. Ali, ali. Vendar naj napišem ona čuvstva, ki me obdajajo, kakorkoli sem zagledal kakov naš časopis. Malo nas je, in kljuhu temu malemu številu se tepemo, se bijemo in kregamo tako brezskrbno, kakor bi ne imeli prav čisto nič nobenega drugega dela. In za oslovo Beneo! Povsod pak pokazujemo svojo nezrelost, svojo neoliko in neizobrazbo. Ciula, naša mladina .živi v velikih mestih. [Človek bi mislil, tla tudi iz teh mest donaša domov še kaj drugega raz ven diplom. Ali, temu ni tako. Svet polnijo razna vprašanja; mladina jih pridno studira ter so pripravlja na delo, ako že ne «l«;la. Popolnoma v redu. Na mladini obstoji svet. Mladina — bodočnost naša! Na vseučiliških katedrah se že reformuje. Socijalno vprašanje preplavlja tudi tu konservatizem in ostanke nedavne reakcije. Mlade inteligentne profesorske sil«' brez naočnikov gledajo v svet ter odkrivajo poslednje krinke r. njega in gu pokazuje jo svojim m 1 a d i m prijateljem: poslušajoči jih mladini. In to je popolnoma v redu, kajti dijak, no, mladina v obče, mora biti verzirana v vsem. Profesor dr. Theobahl Ziegler pravi: ilc dijaka se stavi zahteva, da zavzame svoje stališče napram velikim vprašanjem tiaše dobe, ivje in sneg se svetlika, kakor da je pala drobna «le-mantna rosa na bela tla. In ta tišina, kako prijetno vpliva na človeškega duha ! Doli iz vasi se čujejo sicer glasi, pa le nejasno; ti klici, ti zvoki se spajajo v zdaj gineč, zdaj povečajoč se šepet, ki pa nikakor ne moti miru. (Pride še.) 1'oglejmo malo okoli sebe. Povsod hočejo studentov ; kjer, in kadar naj l»i se kaj odločevalo, so studenti na vrsti, in ti so, nota ber.e, z večine vedno pripravljeni na atafažo. Demonstracije, protesti proti nasilstvoni, itd... Za to studenta, mla-dino. Telegram mladih src se uporablja v politično svrlio itd. Naj navedem zo|>et tu / i e g 1 e r j a ! »Najslabše j«■«, pravi profesor Ziegler z vse-učiliške katedre, »ako postane dijak člen kake politične stranke, pa tudi tedaj, kadar so dijaki grupirajo v stranke. Dijaška dolm je doba vrenja, prelazna dolm; dijak se ne sme okovati z ničim stalnim, zatvorenim, kar mu preči slobodo razvijanja in slobodo, da si ustvarja neodvisno prepričanje. Dijak ima pravico, dn menja svoje politične 1 nazore, ima pravico, da omahuje; nikdo mu ne sme zameriti tega, no, niti sam sebi. Prvo politično prepričanje že tako navadno ni prepričanje, dobljeno po razsojevanju — S>f 1 bi torej greh, da ostane na tem stališču tedaj, kadar se je prepričal, da to prvo stališče ni dobro. Dijak zopet ne sme ignorirati nobene politične stranke, temveč naj o njih debatira ter se jim postavlja kritično nasproti«. Te-le besede naj si zapomnijo tudi slovenski dijaki. So za nas kakor nalašč. Te-le dni se je vršil v Ljubljani drugi se-stanek slov. krščansko mislečega dijaštva. »Slov. List« posebej je pozdravljal ta dijaški sestanek, kajti njegov program je program »Slov. Lista«. Ta je: krščanstvo, soeijalstvo in slovanstvo. Kad bi napisal o tem programu krščansko mislečega dijaštva nekoliko besed vzlasti sedaj, ko ga je raz tolmačil — »Slov. List«. Ali, mislim, da bo za to še dovolj priložnosti. Za sedaj pa samo opozarjam, da naj slovenska mladina, vzlasti dijaki, pozorno gledajo na to krščansko, demokratično dijaštvo. Ni vse zlato, kar se sveti. »Zora« je spustila na — »Novo Nado« prve svoje ostre puščice, nazvavši jo »simptom«. In kaj smo hoteli Na da si? 1' r o b u d i t i iz m r t v i I a slovensko dijaštvo ter m u pokazati pot k delu. »Slov. List« piše: Uverjeni smo, da bode (kršč. misleče dijaštvo) visoko dvigalo zastavo slovenstva in gojilo vsikdur solidarnost in vzajemnost z onim delom jugoslovanske mladine, kateri ni »krok« ideal dijaškega življenja, pač pa resno učenje za bodoči poklic in proučevanje socijalnih in gospodarskih problemov. No, tudi mi Nadašismo bili Slovenci, ne morda i oni, ki kričijo »na zdar« »živio«; ne, bili smo Slo- | venci vsaj toliko, kolikor so Zoraši. In bili smo j solidarni z jugoslovanskimi kolegi, vsaj toliko, kakor — Zoraši, ako ne več itd. No, in kljulm temu smo bili »simptom«! Značilno na tem je pa še dejstvo, da je »Slovenec« prinesel skoro isti članek proti Novi Nadi kakor »Zora«. Dovolj o tem za sedaj ! Hotel sem samo reči, da ima profesor Ziegler popolnoma prav, ko trdi, I da so mora dijak postaviti kritično nasproti vsaki stranki in strančici ter nasproti vsakemu gibanju Res je, neprebavljena stvar često zelo, zelo škodi. In v nas je toliko neprebavljenih stvarij, ah toliko. Mladina jih ne probavlja, da-si bi bila to njena sveta dolžnost. Kršč. misleče dijaštvo slovensko hoče probavljati, ali, povsod se povprašuje po načinu. Do-sedaj — soglašam popolnoma s »Slov. Listom« — je bilo to prebavljanje slabo, nemoderno, nepravo. (»Slov. List« je ti mladini »naravnost« povedal, »da še ni nič.«!) Y ostalem: stojimo pred organi-zovano mladino, pred ljudmi, ki znajo napadati, ali se tudi znajo braniti. Clara paeta, boni amici. Vedno sem prijatelj tega. In, če ne bo mogoče, potem pa — uvidimo, kako in kaj. S tcm-le ne mislim napasti nikogar, opozarjam samo. I ti zato tudi nisem hotel napisati satire. N e r u (I a pravi: Ide to, ali jde! jen každv bled' k vlast ni mu dobre jadru : bude-li každv z nas z kremene, je celv narod / kvadru. (Kosmicke pisne. 48 str.) No, bodimo že enkrat — iz kremena. Naj se krešejo iskre. V Pragi 12./IX./M. Politični pregled. TRST 4. oktobra MinUteraki predsednik It. 25. Grof Clarv je od leta 1*4*. že 2f>. minister-predsednik in 'J'J. pod sedanjim vladarjem. Metterniehn so sledili le-ti ministri - predsedniki; grof Kolovrat, baron Pillersdortt", baron \Vesenberg, knez Sclnvar-zenberg (pod istim je stopil Fran Josip L na prestol), grof Buol-Sehauenstein, grof Reeliberg, nadvojvoda Kajner, grof Beleredi, grof Bcust, knez Carlos Auersperg, grof Taaffe, pl. IMener star., vitez Hasner, grof Potočki, grof Hohen\vart, baron Holzgethan, knez Adolf Auersperg, pl. Streniavr, grof Taaffe, knez \Yindisehgriitz, grof Kielmansegg, grof Badeni, baron Gautseh i;i grof Tliun. Kakor vidimo, so bili dosedaj vsi ministri - predsedniki plemenitaši. K položaju. V »Information« pišejo iz mladoČeŠkili krogov praških, da življenje »nevtralnega« ministerstva utegne biti nekoliko daljše, nego se sodi sploh. Ze seda, je pa možno povedati, da sklep shoda mladočeško stranke bo tak, da češki poslanci sicer ne zaprično z obstrnkeijo, pač pa najstrožjo opozicijo. Tudi volitev v delegacijo ne preprečijo, pač pa bodo ostro kritikovnli skupni proračun, sosebno o vojni, in ga - - odklonejo. Proti nagodbenim predlogom se postavijo na odločno opozieijonalno stališče, vedoči, da po porazu ob tej priliki bo mvralo ininisterstvoodstopiti. Ako bi opozicija ('eliov, Jugoslovanov in katoliške ljudske stranke ne mogla strmoglaviti vlade in ako bi vlada izdala novih naredb na škodo ("ekov, potem bi mladočeški poslanci položili mandate, Čemur bi bila posledica ta, da bi došlo v zbornico kakih 50 veliko radikalnejših poslancev, Mladočeški poslanci bi sicer radi rešili solidarnost desnice tudi preko ^ te krize, ali na tem jih ovira od dne do dne naraščajoče ogorčenje volileev. Tudi »Narodni listv« so tega menenja, da utegne uradniško ininisterstvo dlje časa ostati na krmilu. Potem pa izvajajo, da po tej brezprimerni katastrofi ne ostaja narodu češkemu druzega, nego da se postavi v bran kakor jeden mož. Narod \ češki — vsklikajo »Narodni listy« —- se nikdar ne umakne pred nemškim terorizmom, ker ima pravo in zakon na svoji strani ter se zaveda svoje zgodovinske važnosti. Oehi so narod, brez katerega davkov in vojakov ne bi mogla Avstrija igrati uloge velevlasti. Narod češki se nadeja, da ne bo i osamljen v tem boju ter da ga ne zapustita bratska naroda Poljakov in Jugoslovanov, da ga ne I zapusti niti ona pravičneje misleča stranka iz nemških planinskih dežel, ki je zapisala na svojo zastavo jednakost in pravičnost za vse narode. A tudi tedaj, ko bi nas doletela bolestna iznenađenja, ! je ne bo moči na svetu, ki bi mogla prisiliti na- | rod češki, da ukloni tilnik svoj. V jednem tisoč- I letju se nismo udali bojevitemu nemštvu in se ne udarno tudi v prihodnje. Mej tem pa je začelo vreti tudi mej narodom češkim in Bog zna, da-li vihar nevolje ne prekopione vseh morebitnih diplomatskih in tak-tiskih pomislekov delegacije češke. Glede bodoče taktike se izreče še le shod strank, vendar pa sodimo, da voditelji stranke za sedaj še ne mislijo na skrajno sredstvo — na obstrukcijo. Ali narod češki ne ume šale in zna postajati brezobziren, kadar itin gre za kožo. To je sijajno dokazal v svoji sijajni minolosti s potoki prelite krvi, pokazal pa je to tudi v teh desetletjih narodnih in političnih bojev v Avstriji. Morebitna in jako možna elementarna erupcija nevolje v narodu češkem utegne bodoči razvoj potisniti v strujo, na katero ne mislimo danes. Ali to jedno je gotovo: da s tem nastopom proti narodu češkemu se nikakor ni tako /.boljšalo položen)e, kakor so obetali lažnjivi nemški proroki, in da se merodajni krogi uverijo morda kmalu, da je z odpravo jezikovnih naredeb državna avtoriteta plačala veliko previsoko ceno za zadovoljnost — nemškoliberalne — klike. Saj o zadovoljnosti \Volfa niti govoriti ne sinemo še, kajti on že kliče, da to je še le začetek in da zahteva več, več, več ...! Anglija in Transvaal. V soboto se šnicle pod predsednifitvom angleške kraljice tako imenovani tajni državni svet (Privv eouncil) v sejo, da reče zadnjo besedo v sporu med Anglijo in Trans-vaalom. Ta svet šteje 2H2 členov, ki so: vsi kra- I ljevi princi , členi ministerstev, vsi priznani svetovalci krone ter primerno število odličnih politikov vseh strank. Sedanji predsednik tega sveta je lord Devonslnre. Govorica, da je Portugalska po pogodbah obvezana podpirati Anglijo v vojni proti Transvaalu, ni opravičena. Ves nepristransko sodeči svet izjavlja naravnost, da tako objestno iz-vane vojne je ni bilo z lepa, kakor se je to dilo sedaj od strani Anglije. Celo med Angleži samimi se oglašajo odlični možje, ki priznavajo to. Sir \Villiam Hnrcoiirt, nekdaj ni vodja liberalcev, je dokazal te dni dokumentarično na nekem shodu, da ni transvaalska vlada, ampak angleški minister za kolonije, ('haniarlain, izzval prepir radi sueere-nitete (nadvladarstva); a najznameniteji angleški učitelj narodnega prava. Sir U. \VestIake, je dokazal na jasen način, da zahteva za nadvladarstvo Anglijo nad Transvaalom ni opravičena po pogodbah. Ali kaj pomagajo pogodbe, kaj dokazi, kaj pravo, ako pa je požrešnost angleških diplomatov neugasna in vrhu vsega še zvezana z velikimi silami ! Domače vesti. U ori NJcg Veličanstva našega cesarja so je proslavil danes na običajen način: z svečano službo božjo pri sv. Justu, katere so se udeležili zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Konzulati so razobesili zastave. I »ostri avl glorlonl. (Naši slavni pradedje.) Pišejo nam: Naši tržaški Lahi kričč ob vsaki priliki: «Evviva i nostri avi gloriosi!» Maver's Con-versations-Lexikon, 4. izdaja, lfi zvezek, ima na strani H39. sledeče: «I)ie Bevolkerung der S tad t Triest ist aus den versehiedensten Kleinenten zusnmmengesetzt. Die Mehrheit hihlen Italiener, bez\v. i tali en i-s i r t e S ii d s l a v e n.«(Prebivalstvo tržaškega mestu je sestavljeno iz najrazličnejših elementov. Večinoma so Italijani, oziroma poitalijančeni Jugoslovani.) In naši ljubi laški Tržačanje trdd, da so potomci slavnih Latinov! Slovenska mati, dragi sosedje, vas je rodila, slovenska mati vas je dojila, a neznosne razmere, v katerih živimo, napravile so iz vas, pristnih Slovencev, naše najhujše nasprotnike, — renegate. Da bi imeli v Trstu slovenske šole, da bi bilo v Trstu tudi za naše otroke tako preskrbljeno, kakor je za laške in nemško, izgledalo bi vse drugače. In kodo jo kriv na vseh teh žalostnih razmerah ? Naj jo bilo na Dunaju ininisterstvo Slovanom prijazno ali sovražno, v Trstu se je vladalo vedno proti nam. Tržaški Slovenci še nismo imeli c. kr. namestnika, Ig bi bil dejal: Slovenci morajo imeti potrebnih šol; nismo ga še imeli, ki bi dejal : ako ne ustanovi mesto slovenskih šol, tedaj naj jih ustanovi pa država! Takega moža na namestniitvu nismo še videli. Pač smo doživeli, da nas gospodje pošiljajo v okolico. — Najlepša je pa ta. Ako je prišel italijanski podanik v Trst, najde kar na izbiro laških šol za svojo otroke. Laški magistrat jo že poskrbel zanj, da m ii ni treba ubijati si glave, kako naj izšola svojo otroke. Ako jo prišel nemški podanik v Trst, najde tudi na izbiro nemških šol. Naša država je že poskrbela zanj, da so izomika v raznih nemških šolah. Slovenec je pa v Trstu že od starodavnih časov. On biva tukaj odkar, obstoji Trst. In kedo pa skrbi zanj i lvedo skrbi za pravega avstri jskega državljana ? Za laškega podanika skrbi magistrat, za nemškega avstrijska država, a za tržaškega Slovenca ? Gostoljubnost je sicer lepa reč, a pameten človek bi moral misliti, da država skrbi najprej za svoje podanike in potem še-lo za ptujee! A pri nas jo prav narobe. — Magistrat in tržaško vlado so se trudile, da so nam odtujile našo deco; prvi nam jih poitali-jančuje, druge nam jih germanizirajo. To imenujejo pri nas v Avstriji »državno modrost*. Državna modrost jo, ako vzgajajo iz zvestih slovenskih sinov laške ali nemške irredentovee! «I*Ic*eolova» modrost. Kakov porednež se jo gotovo hotel pošaliti z ubogim «Malčkom* ter ga prt>oiI, naj mu odgovori v listnici ((.'orrispondenza aperta), kaj je to »Krilanova* in kdo je Joftip (Pagliaruzzi-K rilanl. In »I'iccolo* odgovarja : »Gospod N. Ii. Krilanova je na Kranjskem. Pagliaruzzi so spadali enkrat k tržaškim plemenitašem, ali preselivši se na Kranjsko, su se poslovenili. Ne vemo, kdo je oni Josip*. Tako «Piceolo» od 24. septem. Ali ni to imenitna šala? S trira. Oni dan sem kupovala od nekeoko-lifianke-Skedenjke fi^. Prodajala je po šest prav lepili, svežih za krajcar. Blizo tam je bila laška «venderigola», prekupovalka, ki je dajala za krajcar po 10 starih, kislih, zoprno dišečih. • Vidite, je dejala okoličanka meni, ko hi jaz ali sploh katera iz okolice imela tako le sadje, kakor so one le fige, ne satno, da I>i nam oni .... (mislila je one može z rudečimi črtami na hlačah) vse odnesel, ampak gvtovo I »i me še zaprli*. Reviea je žalostno stisnila rameni in rekla : Kaj čemo? — Krog prekupovalke je bilo polno odjemalcev, ki so jo morda kleli še tisti dan, saj ni hujšega in nevarnejšega, nego so kisle figo. Gledališka družita Stojkoviea priredi jutri v četrtek zvečer Dragošičevo prelepo in pretresljivo dramo v petih dejanjih : »P o h l e d n j i Zri n j s k i«. Snov tej žaloigri je vzeta iz nnjslavneje a zajedno pretresljive zgodovinske dobe bratskega nam naroda hrvatskega. Zanimala bodo torej slehernega Jugoslovana. Opozarjamo tudi, da je gospod Stoj-kovič pomnožil svojo družbo z četo izbornih pevcev, ki bodo pevali med posamičnimi dejanji. Razloga je torej dovolj, da opozarjamo vso našo občinstvo na jutršnjo predstavo in prosimo, naj isto napolni dvorano do zadnjega kotička. %a družbo sv. Cirila ili Metoda se je nabralo dne 17. septembra t. I. o priliki krsta Slave Mezgec pri sv. Jakobu 2 gld. Plesne vaje za začetnike se pričnejo dne 5. t. m. ob H. uri zvečer v prostorih »Tržaškega podpornega in bralnega društva« ter se bodo nadaljevale vsaki pondeljek, četrtek i u soboto. Vsi oni gospodje in gospioe, ki se mislijo udeležiti teh vaj, naj se oglasijo pri društvenem uradniku. V e s e 1 i č n i o <1 s e k. Dijaško podporno društvo «Itadogoj» je imelo minole sobote svoj občni zbor v «Narodnem domu* v Ljubljani. Predsednik Ivan Hribar je naznanil, da društvena glavnica znaša že blizu 20000 gld. V ininolem šolskem 1. se je 13 dijakom dovolilo 1G00 gld. podpore. Predsednik je naznanil tudi, da je dr. Gregorin pristopil društvu kakor ustanovnik. V novi odbor bili so izvoljeni gospodje: Zupan Ivan Hribar, predsednikom, ees. svetnik Ivan Murnik njegovim namestnikom; v Ljubljani bivajoči odborniki so: višjesodni svetnik v pokoju dr. Karol Gestrin, odvetnik dr. Majaron, prof. Makso Pleteršnik, prof. Simon Kutar, ravnatelj Andrej Senekovič, odvetnik in deželni odbornik dr. Tavčar in c. kr. nadinženćr v pokoju Fr. Žužek; nadalje odvetnik dr. Gregorin za Trst, profesor dr. Kos za Gorico, dež. poslanec Jenko za Istro, vodja Mohorjeve tiskarne Vek.Legat za Koroško, odvetnik dr. Srnoe za Štajersko in odvetnik dr. Šegula za Dolenjsko. Pevsko društvo «Zarja* bo imelo v nedeljo dne H. oktobra ob 4. uri pop. svoj redni občni zbor v gostilni konsumnega društva. Po zborovanju bo zabaven večer s petjem in tamburanjem. Prijatelji petja dobro došli! Mestna lira ii i I niča v Radovljici. V mesecu septembru je 151 strank uložilo 20.299 gld. 09 nvč. 04 strank uzdignilo 12.155 gld. XX nvč. 24 strankam se je izplačalo posojil 0.575 gld. — nč. Denarni promet 82.0(50 gld. 75 nč. Razpisani stipendiji. Z začetkom 1. tečaja šolskega leta 1H90/1000 imata se podeliti dva štipendija iz ustanove škofa dr. Jurija Dobri le v letnem znesku po 100 gld. vsaki. Do teh štipendijev imajo pravico mladeuči slovanskih starišev, ki so rojeni v zjedinjeni škofiji Tržaško-koperski in ki obiskujejo kateri c. kr. avstrijsko-ogerski gimnazij. Prednost imajo prosilci, ki obiskujejo gimnazij, kjer imajo večo priliko popolnoma izobražati se v materinem (hrvatskem ali slovenskem) jeziku. Ako na takem gimnaziju obstoj: pripravnica, imajo tudi učenci iste pravico do teh štipendij. Ako bi ne bilo prosilcev slovanske narodnosti, podelijo se štipendiji tudi drugim učencem škofije tržaško-koperske. Užitek štipendijev traja do dovršitve študij, vštevši fakultete kakega c. kr, vseučilišča. Zelja ustano- vitelja je pa, da bi se mladeniči, uživajoči enega teh štipendijev, poavetili duhovskemii stanu in služili v škofiji Tržaško-ko|M>rski. Prezentacijo za te štipendije ima škotijstvo Triaško-kopersko, [»odeli jih pa e. kr. aamestništvo v Trstu. Prosilci imajo vložiti svoje prošnje do 31. oktobra 1X00. potom ravnateljstva svojih učiteljišč na škotijstvo v Trstu in priložiti prošnjam krstni, domovinski in ubožni list in šolska spričevala zadnjih dveh tečajev. Povodom začetka prvega polletja šolskega leta IX'.»0/1000 je podeliti tudi jeden istrski državni štipendij v letnem iznesku X4 gld. Do uživanja tega štipendija imajo pravico gimnazijski dijaki s kopnine istrske, »osebno pa oni, ki imajo domovinsko pravo v kateri občini Škofije Poreške in ki se hočejo posvetiti duhovskemu stanu. P rosi tel j i naj predlože svoje prošnje potoin predpostavljenih šolskih ravnateljstev do 15. oktobra 189'.» prečast-nemu škofijskemu ordinarijatu v Poreču ter jih opremiti : s krstnim listom, spričevalom o cepljenju koz, spričevalom ubožnosti ter s spričevali zadnjih dveh polletij, kakor tudi z dokazom, da pripadajo h kateri občini kopnine istrske. Napoved He za od merjenje osebne dohodnine. Od e. kr. finančnega ravnateljstva smo prejeli : V smislu 201 zakona od dno 25. oktobra IX«. M i d. z. št. 220, mora vsakdo, kdor je v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, dolžan izplačevati za kako osebo prejemkov na plačilu ali pokojnini, označenih v >} 1(57, na leto I več nego 000 glM predati vsako leto davčnemu oblastvu naznanilo o osebah, ki imajo pravico do teli prejemkov, navedši njih ime, stanovanje in posel, potem višino in vrsto v prejšnjem letu izplačanih prejemkov. Ako tacih prejemkov ni bilo vso prajšnje leto, je povedati znesek letnih prejemkov iti dan, od katerega ali do katerega so so izplačevali. Pri stalnih prejemkih je napovedati njih iz-mero ob času, ko se je dalo naznanilo; pri pre-menljivih zneskih po tisti znesek, ki so dosegli v zadnjem letu, t. j. v dobi dvanajstih mesecev pred oddajo naznanila : n. pr. če se je oddalo naznanilo 20. oktobra 1H99, tisti znesek, ki je bil izplačan v času od 20. okt. 1X9X do 10. okt. 10!»9. Na temelju napominjanih zakonskih določb i n na temelju čl. 40 izvršitvenega predpisa k IV. poglavju označenega zakona, predpisa objavljenega v d. z. št. 10H od leta 1X97, poživljajo se radi priprave za odmero osebnega dohodninskega davka za leto 1000. delodajalci, ki plačujejo prejemke imenovanih vrst, naj predložijo ona naznanila in sicer v neposrodno-državnem mestu Trstu in v okoličanskih občinah na o. k. davčni administru-eiji v Trstu, v pokneženi grofiji goriški in gradiščanski pa, in v mejni grofiji istrski na pristojnih c. kr. okr. glavarstvih, davčnih oblastih prvo stopinjo, in sicer najkasneje do 31. okt. 1800. Uzorci za naznanila se dobivajo brezplačno na pristojnih davčnih oblastih I. stopinje (torej za Trst in okolico na c. k. davčni administraciji, v Gorici, Gradiški in v Istri pa na pristojnih okr. glavarstvih.) Kazenska določila radi neresničnih naznanil ali opušta teh naznanil nahajajo se v 240, 241, 243 št. 0. in 244 zak. 25. oktobra 1806 d. z. št. 220. Poveljnistvo pcspolka Leopold II. kralj Belgijcev — popravlja v »Slov. Narodu«, češ, da ni nič res, da bi bil ti častniki tega polka žalili slovensko narodnost. Užigalie družbe sv. Cirila in Metoda niso hoteli rabiti, ker niso bili zadovoljni z njih kvaliteto, a da so užigaliee Sfulmarcke prišle na mizo častnikov, na tem je bil kriv le vojak-postrežnik. Istotako jo nerodnost nekega vojaka kriva, da je ogel neke zastave padel na mokrotno cesto. Tomu nasprotno povdarjaino mi, da so povsem verodostojne osebe z Rakeka osebno prišle v naše uredništvo in so stvar opisovale istotako, kakor je bilo v »Slov. Narodu«. Iz Opatije. Imenik gostov dne 30. m. m. navaja 1153 strank z 1945 osebami. Od 18.—27. ■ septembra se je pomnožilo število gostov za 7/5<> I oseb. Dne 27. m. ni. je bilo 1501) oseb navzočih. Zopet žaljenje cesarja. N' »Soči« čitamo : Neko delavko iz Italije v predilnici v Zdravščini so zaprli radi žaljenja Veličanstva! Koliko takih je že bilo v zadnjem letu a so naposled vse spustili na svobodo, dočim so po ječah naši nespametni Slovenci, ker so kazali svojo lojalnost, kur ni nikdo dolžan, kakor so nas poučili na najvišem sodišču na Dunaju. — Zanimivo je, da -o ital. listi zamolčali ime te junakinje I Sredstvo proti protinu. — Znani urednik lista »Kneippbliitter« gosp. I. <>kič, naš rojak, v NVorishoferiu je iznašel novo sigurno delujoče sredstvo proti protinu, revmatizmu in isehias. To sr»d-stvo je poskusilo že mnogo oseb h prav dobrim vspehom, vsled česar je < >kič dobil tudi že obilo priznanj od vseh stranij. Natančnejša pojasnila daje g. Okič sam. VI. letnik ročnega »Kažipota«. »Goriška Tiskarna« A. Gabrščok izda v svoji založbi tudi letos 15. decembra VI. letnik ročnega »Kažipota* po Goriškem, Trstu in Istri. Ker je vsebina tega koledarja radi svoje t »čnosti v podatkih o občinah oblastnijah, trgovcih, obrtnikih itd. zanesljiva ter jako priljubljena radi žepne oblike, ličnega in okusnega izdelka ter jako v ceno, je postalo splošno zanimanje med slovenskim občinstvom, tako, da ga ni uradnika, trgovca ali obrtnika sploh, kateri ne bi vedno rad imel pri sebi to kaj priročno in posebno na potu in v trgovini jako koristno knjižico. — Čutimo torej potrebo, da se izda tudi letos ročni »Kažipot« ter vabimo tem potom vse ono gg. trgovce in obrtnike v Gorici in na deželi, katerim je na srcu, da bi njihove obrti vedno bolj vspe-vale, naj bi se posluževali tega »Kažipota« za pri-poročevanje svojih obrti in strok, to tembolj, ker smo postavili jako nizke cene, namreč celo stran za 0 gl., pol strani pa 3 gl. 50 nč. Z ozirom na to, da vdobe naročniki »Soče« ta »Kažipot« kakor novoletno darilo ter da tiskarna pokrije stroške edino le z oglasi, so nadejamo, da gg. trgovci in obrtniki ne opustd te priliko ter so odzovejo mnogoštevilno, to tembolj, ker vsprejemamo edino le narodne in poštene tvrdke. Vsakdo, kateri oglasi svojo obrt ali trgovino, vdobi jeden iztis »Kažipota« zastonj. Iz Aleksaildrije jo prispel Llovdov paril i Iv »Bohemia« rer so podal v lazaret pri sv. Jerneju, kjer ostane, če se ne pripeti kaj posebnega, do soboto popoludne v karanteni. Velik požar. V noči med četrtkom in petkom je navstal v vasi Strmca pri Planini požar, ki je uničil poslopja 1(> gospodarjev. Zgoreli so seveda tudi vsi pridelki. Med pogorelci sta tudi trgovec z lesom Jež in Jože Maganja, podomače Sever; tema dvema je požar vzel malone vso, ra-zun nagega življenja. Ubogi reveži, tembolj obžalovanja vredni, ker so bili le za male svoto zavarovani in trije celo nič. Ali najhuja nesreča je, da se je na tej nesreči pogubilo tudi jedno življenje. Zgorela je namreč neka stara žena. Od živine pa sti zgoreli samo dve glavi, jodna krava in jedna telica. Pripomneno bodi še, da se sumi, da je zlobna roka provzročila to grozno nesrečo. Naj se nam ne zameri skromna opazka, da bi morala slavna županstva in orožniki nekoliko eiiergičueje nadzorovati razne postopače. Otrok zgubljen in najden. Ivan Vogrič iz ulice S. G i listo jo našel sinoči v ulici Riborgo triletnega dečka, ki je klical svojo mamo. Vzel je dečka v svojo stanovanj . Nekaj časa pozneje so je oglasil dečkov oče lT., ki je bil izvedel na redarstvu, kdo tu 11 hrani zgubljenega sina. Z drevesa Je padel 30letni Josip Abram v Materiji, ko je trgal češplje. Mož se je poškodoval precej nevarno na nogah in znotraj. Včeraj so ga spravili v tuk. bolnišnico. Pijanec v potoku. Sinoči sta našla dva mlada moža v ulici Fabio Severo v jarku ob cesti nekega svojega znanca. Menda so je zdravil na Ivneippov način in je lepo zaspal o tej priliki. Ker ga nista mogla zbuditi, sta mislila, da je mrtev ali vsaj nevarno bolan. Vsled toga sta poklicala zdravnika z zdravniške postajo na pomoč. Z vesoljem konstatiramo, da je bil mož živ in tudi zdrav, ako se pijanost ne prišteva boleznim. Ponesrečena »trgatev«. Včeraj predpoludne so na oba'li Mandracchio aretirali P.»letnega A nt. S. iz Tržiča, ker si je na nekem parniku prilastil nekoliko grozdja. Itilija kost v grlu. Na zdravniško postajo sti prišli dve gospiei. Mlajša je predstavila starejšo, češ, da ista ne more govoriti, ker je reviei obti- čala v jjrlu ril »j a k.wt. Zdravnik je kmalu odstra-nil zapreko, m gospa Ivanka T. je priznala hvaležnega eree, , voli; v ulici Coneordia št. f>23, hišna oprava; v ulici del Koneo št. 1, konj; v ulici ('orso št. 1, galanterije. r mrlji V ost V Trstu. Od nedelje dne 17' septembra do vštevši sobote ^."i. sep. je umrlo 4.'l oseb možkega in .'{H ženskega s]>ola, skupaj Ml oseb, proti t>li v istem tednu lanskega leta. Od teli je bilo 1!» v dobi do 1 leta, 10 do 5. leta, H do 20. leta, !» do 30. leta, S do 40. letajo do 00. leta, 11 do ><11. leta, 1 v dobi čez SO. loto. Povprečna umrljivost je znašala '2~r3 od tipoč. Jetika je provzročila smrt v 1.4, bolezni v sopilih v S, škrlatica v 5, da'vicn v 'J, hripavica v 0, legar v 0, enteritis v (I slučaju. Različne vesti. Parnik je zgorel. Glasom poročila »Xew Vork Heralda« je na Magdalenski reki zgorel parnik »Montova«. Od 50 potnikov, ki so bili na krovu parnika, so jih rešili le 20. Poskusen umor soproge. Kakor poročajo z Dunaja, je po noči dne 2. t. m. 2H-letni posestnik Lutz iz Ottenbaeha na Bavarskem ustrelil dvakrat iz revolverja proti svoji ženi, ne da bi jo zadel, potem pa je samega sebe nevarno ranil s tremi metki. Vzrok tej rodbinski »lrami je ta, da je Lutzu zašla žena na kriva pota: nahajala seje pod nravstveno-policijskim nadzorstvom. Mož jo je prosil, da se poboljša in vrne k njemu; a ko vse lepe besede niso nič pomagale, je poskusil umor, radi česar bo imel seveda odgovarjati pred sodiščem. Lutza so spravili v inkvizitno bolnišnico. Zastrupljen kruh. V Harkovu na Ruskem je dne 29. m. m. zbolela stotina osel); vsa znamenja so kazala na zastrti pijenje. Sedaj se je doznalo, da je bil neki pek pomešal misnico med moko. Ni še znano, ali se je to zgodilo i/, nebrižnosti ali navlašč. Kotel je razletel na ruskem pnrniku »Nikolaj« blizu Petrograda; trije mornarji so mrtvi, eden težko ranjen. V strahu in neredu, ki je nastal vsled eksplozije, je palo nekaj oseb s krova in so se potopili dva možka in ena ženska. Kuga. Kakor javljajo iz Aleksandrije se je dne 2. t. m. pripetil tamkaj zopet nov slučaj kuge. j I Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dunaj 4. »\Viener Zeitung« objavlja naredbo pravosodnega ministarstva od 2S. septembra lHilO. o snovanju okrajnega sodišča v Kobaridu. Dunaj 4. Danes popoludne je bilo posvetovanje ministrov. Razgovarjali so se o dnevu za sestanek državnega zbora. Ministerski predsednik se je posvetoval danes z d nun. Kunkejeni. V državnem zboru so se sešli voditelji nemško-napredne in nemške ljudske stranke, da so čuli poročila o razgovorih z ministerskim predsednikom. Sedaj gre za to, da se sestavi jezikovni zakon, ki naj bi začasno veljal le za Češko in Moravsko. Diinnj 1. Ministerski predsednik, grof Clarv, je bil danes vsprejet od cesarja v posebni av-dijenci. D u n sij 4. Finančni minister ogerski, dr. Lu-kacs, je došel semkaj. London 4. »Standard« javlja ']/. Xew-eastle od 2. t. m., da se pomikanje vojaških sil boerov, ki so pretile mejam Natala, hkratu ustavlja. Bur-gherji, ki so bili zbrani na višinah nad Xe\v-cast-lom, da so se umaknili zopet na prejšnjo svojo oporno točko. Veča vojna sila da se ne more dlje časa baviti v onih krajih, ker primanjkuje krme. Blocuifontelil 4. (i lasom neke brzojavke je angleško vojaštvo pri Kimherlevu prestopile meje svobodne države Oranje. Ivanka Dobre napravljn elegantne in trajne srajce (maje) in no-govice za bicikliste, po zmerni ceni. Rojan, Via Moreri štv. 100. JOSIP ZABJEK naznanja, da je odprl v ulici Fonderia štv. 6. zalogo krompirja in zelja v Hodčih po 25, 50, 100 in 200 kgr. — Prodaja tudi na drobno. „EDINOST" večerno in zjutranje izdanje se prodaja, rnzun v drugih navedenih tohakarnah, tudi na južnem kolodvoru. Rujav, pristen, navaden angleški sladkor dobiva se edino v moji zalogi ter ga prodajam po zelo ugodnih cenah. Priporočam se Anton God n i g trgovce, Via Nuova. i/0" Paziti na ponarejena. 'Vi Dr. JOSIP MARTINIS doktor v sesa zdravilstva in specijalist za očesne bolezii se je preselil v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad. Ordinira na domu vsaki dan od S do zjutraj in od 1 do 2 popoludne. — Za uboge od 2 do 3 v ulici Molin pieeolo štev. 1, I. nndstr. Nikolaj Terškan! trgovec v Ljubljani priporoča oh pričetku sezone svojo izborno kislo zelje v sodčekih po 200, 100, 50 in 25 kg., kal 0 in 2i> kg. pa se plačajo prazni sodi po 70 in 50 kr. Posebno prilično za večje rodbine in gostilničarje! 3MF" Gene brez konkurence. "^M Rinnione Ađriatica ti Sicorta v Trstu zavitrnje proti požarom prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in rešena đrUlva dne 31. dereenra 1892.; Glavnica društva...... Preniijna reservu zavarovanja na življenje ,'....... Premija« reserva zavarovanja proti ognju ......... Premij na reserva zavarovanja blaga pri prevažanju...... Reserva na razpolaganje . . . Reserva zavarovanja proti premi-njanjn kurzov, bilanca 1A1 . . Reserva zavarovanja proti premi-njanju kurzov, bilanca (lj) . . Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . . Občna reserva dobičkov . . . gld. •1.000.000-— 1,H:J2.24H-S2 49.4«o*07 fjon.oon-— 243.:i:n -83 fiOO.OOO-— 1.187.1H4HH Vrati ravnateljstva : VU Valdiriv* It. 2, (▼ lastni hi»ij. FTIJJALKA BANKE UNION V TUSTU c peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a) Vsprejema u plači I a na tekoči račun ter jih brestnje: Vrednostne papirje: po 2*/t°/0 proti .r> dnevni odpovedi .11 01 1 y •i 3*/4°/# 4 mesečni ., ,, 31/ " o ,vj 38/,°/0 ;; i letni ;; Napoleone: po 2 "'„ proti 20 dnevni odpovedi ■>t o i 4(i a ' O « -1 rl '2*Ia9I0 „ .') mesečni ., 3 •/, „ « „ Tako obrestovanje pisem o uplačilili velja od 25. oziroma 2. avgusta naprej. h) Za giro-conto daje 23 4°/u do vsakega zneska; izplačuje se d»7,570*— 28.833,875*— » 343.860,007*— (>7.331,351*91 Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanj«; od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih. Glavno zastopstvo v Trstu. i __Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV. IMTMšč e j o se dobri, zastopniki a g e n t j e in potovalci. :xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx! via Geppa štv. 5. Spelicijska in komisijska poslovnica. Vsprejme vsakovrstna zastopstva. Priporoča se slavnemu slovenskemu trgovskemu svetu in drugemu občinstvu za vsake vrste poSiljatve bodisi o dovažanju v Trst ali izvažanju iz Trsta. Preskrblja vse potrebne manipulacije na carinskih uradih, vsprejetnlje blago v pohrano. Oprt na na veliko izvežbanost, pridobljeno v 10-letnem delovanju v tej stroki, zagotovlja lahko najtočnejo postrežbo. R. Pretner. W Korespondenca se voili v slovenskem, hrvatskem, češkem, nemškem in italijanskem jeziku. "M