Pomurski turizem zopet pod — — ‘sto streho ^džarski predsednik Ferenc Madl in ^venski predsednik ^n Kučan sta Iprla osmi mejni r®liod med Slovenijo "Madžarsko Dr. Zlata Luthar Razlika je, ali si odvisen od tujca v avtomobilski industriji ali pri hrani str. 10 Moravske Toplice prevzele Terme Lendava ''' ‘ s X ■. < „* - — l. k.i ■ urina obrata v Gornjih Petrovcih in Lendavi sta dokončno zaprla vrata. Zaposleni iz obrata ženskih oblačil v Gornjih Petrovcih so minuli torek začeli delati v tovarni v Murski Soboti, medtem ko bodo delavce, ki so doslej delali v obratu moških oblačil v Lendavi, prerazporedili na delo v obrate v Ljutomeru in Murski Soboti. Delavci iz dosedanjega lendavskega obrata bodo začeli delati, ko se bo v Tovarni moških oblačil končal spomladanski kolektivni dopust. Ukinitev obeh obratov je v skladu s sprejetim poslovnim načrtom za leto 2002, delavce pa so razporedili na enaka delovna mesta, kot so jih opravljali doslej, ali na druga, ki ustrezajo njihovi izobrazbi. ločeni? 9 Murina obrata v Lendavi in Gornjih Petrovcih zaprta Preselitev delavcev končana Umestitvi Jožefa in Stanka Novoimenovana predstavil direktor PU Aleksander Jevšek str. 24 Jože Prša, novi komandir PP Murska Sobota Krka v Ljutomeru povečuje proizvodnjo Še letos več zaposlenih str. 9 NAROČNIK-------------- AM UALNU 4. april zuuz min» Gumna - delo s prihodnjo prekmursko inteligenco den glavnih razlogov za gospodarsko zaostalost Pomurja je tudi ta, da v regiji nimamo možnosti _____visokošolskega izobraževanja. Visoko izobražena delovna sila si po koncu študija v Ljubljani, Mariboru, na Dunaju ali kje drugje vse preredko išče in tudi najde zaposlitev doma v regiji. Tako naša regija prepričljivo postaja gospodarsko najbolj nerazvito in intelektualno zadrto območje Slovenije. V zadnjih desetih letih je bilo veliko prizadevanj - predvsem regionalnih razvojnikov - usmerjenih v poskuse, da bi v Prekmurju nastala katera od visokošolskih ali dragih izobraževalnih ustanov. Tako bi se nekoliko bolj približali doseganju kritične mase regionalnih izobražencev, potrebne za gospodarski razvoj, izobraževanje pa bi »služilo« potrebam - tudi - regionalnega gospodarstva. Na žalost so bila ta prizadevanja do sedaj neuspešna. Prekmurci in Prekmurke smo že zaradi geografske obrobnosti nekoliko mobilnejša delovna sila kot prebivalci preostalih delov Slovenije. Vendar pa je tudi res, da naš intelektualni potencial, ki ostaja predvsem v Ljubljani, ostaja tam tudi zato, ker je imel v 4-6 letih študijskega bivanja dovolj časa za iskanje boljše službe, kot mu jo lahko ponudi večina podjetij iz Pomurja. Po domače temu pravimo: ti Prekmurci in Prekmurke so se v Ljubljani »dobro znašli«. Da se študenti in študentke ne bi vračali v regijo zgolj za veliko noč in božič, marveč bi iskali svoje podjetniške priložnosti tudi v Pomurju, je treba iskati rešitev tam, kjer »problem« nastane, to pa je v Ljubljani. Muslimani pravijo, da »če gora ne pride k Mohamedu, mora pač Mohamed h gori«, in tudi tukaj je potreben nekakšen »kopernikovski obrat«. In kaj bi to lahko bilo? Ko se je sedanji rektor ljubljanske univerze dr. Jože Mencinger pred leti značel v novi službi, je potarnal, da je največji problem, s katerim se ukvarja, zagotavljanje prostora v prenatrpanih študentskih domovih. Pri tem je dodal, da so bruci in brucke, ki prihajajo v Ljubljano, v precej slabšem položaju pri iskanju stanovanja, in to se potem velikokrat pozna tudi pri uspehu njihovega študija. Nauk, ki ga lahko potegnemo iz tega, je, da bi se morala »regija« ukvarjati s prihodnjo regionalno inteligenco tam, kjer le-ta preživi največ let svojega aktivnega odraščanja ob izobraževanju. Neproduktivno je, da regionalne organizacije in gospodarstvo dolga leta finančno podpirajo perspektivno študirajočo mladino, potem se pa čudijo, da ostaja le-ta v Ljubljani in se po študiju vrača v Pomurje le takrat, ko je čas za pirhe, šunko in hren. Pomurske občine in gospodarstvo bi morali dati pobudo za zgraditev nekakšne »regijske hiše« - imenujmo jo kar Gumna -, ki bi lahko imela hkrati več funkcij: študentski dom, razstavna galerija, restavracija s kakovostno domačo kuhinjo, kulturno in družabno zbirališče v Ljubljani živečih Pomurk in Pomurcev. Gumna bi bila organizirana tako, da bi imeli domača podjetja in občine interes vlagati, mladi pa bi imeli prek projektno vodenega upravljanja trajen stik z gospodarskim in političnim dogajanjem v regiji. Pri tem bi zagotavljali uveljavljanje regionalne identitete mladih, ki ne bi temeljila zgolj na kvazi lokalpatriotiz-mu, marveč bi imela svoje osnove v zgodovini, kulturi, odprtosti in (prihodnji) regionalni podjetniški uspešnosti. Andrej Horvat ■ VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorici), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Ščmen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 3.300 SIT, letna naročnina za naročinike v tujini je 13.200.00 SIT + poštni stroški po veljavnem ceniku Pošte Slovenije na dan plačila, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 9.000,00 SIT. Izvod v kolpor-taži je 260,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri NLB d.d. Ljubljana - divizija Pomurje M. Sobota 0100-0000200097-34 340-27620-4294/3. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89 in Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 16500 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, Naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si WWW stran: http://www.p-inf.sf. Porabski Slovenci z veleposlanico in predsednikom Nova cesta Martinje Opozorili na probleme financiranja šol in radia četrtek, 28. marca, so se srečali v občinski _____stavbi v Šalovcih s predsednikom R Slovenije Milanom Kučanom in veleposlanico R Slovenije na Madžarskem Ido Močivnik tudi porabski Slovenci. Z njimi je bil tudi slovenski konzul v Monoštru Zlatko Muršec. Predsednika je zanimalo, kako uspešno je delovanje kulturnega doma in hotela z restavracijo v Monoštru, kako so zadovoljni z župnikom in koliko porabskih otrok študira. Podatki niso povsem razveseljujoči, gospodarsko zaostajanje se čuti tudi v kulturno-in-formativnem centru, Franček Čepinci - Verica »Taprehod ne bo imel dolgega življenja...« Madžarski predsednik dr. Ferenc Madl in slovenski predsednik Milan Kučan sta odprla v četrtek osmi mejni prehod med Slovenijo in Madžarsko ...."I četrtek, 28. marca 2002, sta predsednika R Slovenije Milan Kučan in Madžarske dr. Ferenc Madl odprla med-J narodni mejni prehod Čepinci - Verica. To je že osmi mejni prehod med Slovenijo in Madžarsko (sedem cestnih in en železniški), ki je postal takoj ob otvoritvi mednarodni, medtem ko Martinje na to višjo kategorizacijo še čaka. Po otvoritveni slovesnosti sta se predsednika še srečala na pogovoru za zaprtimi vrati v hotelu Ajda v Moravskih Toplicah, po končanem srečanju pa je bila tiskovna konferenca. Otvoritev mejnega prehoda, ki je prav gotovo najbolj razvese- mih mejnih prehodov med našima državama. Natančno po dese- lil domačine iz Čepinec in drugih I tih letih odpirava ta prehod in — * Milan Kučan in dr. Ferenc Madl sta odprla mednarodni mejni prehod Čepinci - Verica. Foto: Nataša Juhnov bližnjih vasi ter sorodnike in znance na drugi strani meje, so popestrili godba na pihala, otroci ter člani domačega kulturnega društva. Po uvodnem pozdravu gostitelja, župana Občine Šalovci Aleksandra Abrahama, je zbrane nagovoril slovenski predsednik. »Kdor čaka, dočaka, danes je praznik za vse in prav je, da se spomnimo, kako se je vse skupaj začelo. Začelo se je z otvoritvijo dveh mejnih prehodov Pince in Martinje, ki naj bi bila začetek os- končujeva ta projekt s prepričanjem, da je konec delitve Evrope na dva svetova, ki med sabo skorajda nista komunicirala, na dva svetova, ki sta delila ljudi, prijatelje, sorodnike pa tudi narode in države. Prihaja čas, ko bodo na vsem evropskem prostoru lahko živele tiste vrednote, ki so zrasle po končani 2. svetovni vojni in na temelju družbene ureditve, kakršna je nastala takrat; takšna Evropa naj bi služila miru, varnosti in sožitju vseh evropskih ljudi... Mi G Mukič pa je opozoril na še vedno neurejeno financiranje mo-noštrskega radia. Porabje je vključeno tudi v novi Narodni park Orszeg, kar štiri porabske vasi pa so del strogo varovanega območja. Tukaj se bodo lahko ukvarjali le z dejavnostmi, ki bodo primerne za narodni park; pridelovanje zelišč, ki ga načrtujejo skupaj z g. Muršecem, bo prav gotovo ustrezalo strogim zahtevam. Porabci so novega mejnega prehoda med Čepinci in Verico nadvse veseli, saj pomeni novo povezavo Slovencev z matično domovino (čeprav na madžarski strani ni bilo dvojezičnih napisov, se ve, da je Verica vas, kjer živijo porabski Slovenci). Prav tako so veseli, da se bo končno uresničila dolgoletna želja in bodo začeli obnavljati cesto med Martinjem in G. Senikom - denar je menda že nakazan, z deli pa naj bi končali do junija. Šele potem bo mejni prehod v Marti- . Senik Ida Močivnik, veleposlanica R Slovenije na Madžarskem, in slovenski konzul Zlatko Muršec z delegacijo porabskih Slovencev v Šalovcih nju lahko prekategoriziran v mednarodnega, kar pomeni, da bo čezenj končno mogoče potovati z avtobusi. Večje število izletnikov si obetajo tudi v hotelu Lipa. Bernarda B. Peček ■ smo dali z odprtjem prehodov tam, kjer so te povezave nekoč že bile, pomemben kamenček v mozaik boljše optimistične evropske prihodnosti. Trdno sem prepričan in verjamem, da ta prehod ne bo imel dolgega življenja, da bo čez nekaj let nepotreben, ker meje tukaj ne bo več in je tudi ne bomo potrebovali. Ta prehod in prijateljski odnos med obema državama naj služita ljudem, ki živijo 4 na tem koncu Evrope, mimi nosti in lepi prihodnosti vsehV di v Evropi,« je povedal v nagovoru ob otvoritvi slorfa predsednik Kučan. predsednik dr. Madlje ne, Porabce in Goričance,!^ netil s pozdravom dober nadaljevanju pa je povedi J »Med državama in ljudmi ■ pred desetimi leti PravZ^j čelo razvijati prijateljstvo. Rt šali smo pomagati tudi fflR nam, ki živijo na tej in oni s1j meje, da bi se ljudje čutili "^ tam, kjer živijo, in da bi 3 jo smer razvoja in svojo bR Da bi si lahko zagotovil’/ manjšinske pravice, ohrani materni jezik, kulturo in identiteto v deželi, kjer soj® j sno pa bi lahko dosegli gospodarski razvoj in sen stik s svojim in širših, jem, da bi prišlo do tesnejši vezav med vasmi, med eni in drugi strani, da^i T džari v Sloveniji in Sl°vell madžarskem počutili dobr, jetno, in da bi lahko živeli V, vostno življenje. Potrebuj države naredijo vse za to. možnosti, da do tega lahk0^ zato je treba imeti tudi nnvpitvp nnmpni di povezave, to pomeni,0 državljani potujejo iz državo samo z osebnim’ cami, pomembna pa jetu J Na tiskovni konferenci po končanem madžarskega in slovenskega predsednika v Ml kih Toplicah je novinarje zanimalo, kakšen pripisuje Madžarska Luki Koper in ali bo ufeS napovedi o investiranju, kako bosta državi s nimi močmi uredili sramotne razmere na n1^ prehodu Dolga vas, kdaj bo odprt madžarski v Lendavi in zakaj Madžarska ne usmerja več D1 * novi železniški progi med Slovenijo in Madžaf , ------------------• /i niška povezava, ki s®0 O enim letom predali mu so namenjeni tudi hodi, ki jih čaka posod0*’’/ letošnjem letu. Ustvafjey možnosti za, kakor praVy Evropski uniji, brezn^j/ ne so možnosti za meja, dokler pa so, morajo prispevati k ‘ ( j povezujejo tudi Po otvoritveni se oba predsednika sf° lovnem sestanku v Moravskih Toplicah, ki pogovarjala o dvostra0/ jjZ lovanju (o neizkoris°e jjj nostih na gospodars^^, turnem področju, P0^’’1' boljše prometne P°v^ [06 rednotila pomen Ld» ^jf problematiki manj«’^ vanju obeh držav v Evf LA jo (obe državi si Pr*Z j^l članstvo) in Nato že članica) ter o Čanju predsednikom . ropskih držav v zaživela Evropa kot bo postal prav ta ko« med obema država1”^« Evrope v pravem P0^,« . sta prepričana sogov° si izmenjala tudi J nih svetovnih dog°d Bernarda Silili 4. april 2002 AKTUALNO Kučan z goričkimi župani Oskrba z vodo mora biti slovens projekt! e 2 večjo regijsko povezanostjo do uresni-cevanja avtocestnih in vodooskrbnih gramov, krajinskih parkov in izobraže-^/Najprej projekti, potem zahteve I jjredsednik R Slovenije Milan Kučan je odpiranje med-narodnega mejnega prehoda na Goričkem izkoristil sai” 2a srečanje z goričkimi župani. Zanimalo ga je, . ie formiranje občin prineslo dobrega in slabega, kaj Pr*nesla železniška povezava in kako se pripravljajo stanovitev krajinskega parka. ^zevanje pomurskih zdravilišč Panonske terme ^Mišče Moravske Toplice postalo 75-odstotni lastnik Term Mava - Niso navdušeni nad obnovo kopališča v Petišovcih ob hotelu ^javj.!11’ Saj s veresirani tudi v . Prist Ze. Pred časom ^taJ^ga zd?^?.113 Prodajo če se bo ,Pažeii?'di radensko; sp??1 turizem v % H«Oetl le Terme Banovci, ne oktelov in dru-^teu. bratov. Poga-s Kmetijs-rJ^SkT i’kijelOO-utr'tehtne?8,11 in konku-1,? Pau?zagoif kota bi bilo H ?h zdravi‘ endarpaseza- vedajo, da s toliko lastniki in na tisti lokaciji Radenčanom gradnje ne bo uspelo izpeljati, zato je po Bencikovem mnenju realneje načrtovati gradnjo igrišča na zemljišču v bližini lendavskega zdravilišča, ki je nekoristno (na območju opuščenih vrtin, ki jih bo treba sanirati; v okviru te »Naša delnica na trgu je podcenjena, ker zaradi majhnosti države trg vreono-stnih papirjev še ne deluje tako kot bi pričakovali. Primarni vzrok pa je v tem, da je vložilo ZMT v zadnjih letih v naložbe od 5 do 6 milijard tolarjev, torej je naše premoženje dejansko večje, trg pa se na to še ni odzval. Kaj bo, če bo kdo na trgu kupil Zdravilišče Moravske Toplice tako, kot se je to zgodilo Ra-dencem? Tu sem brez odgovora. Boljše je podjetje, bolj je zanimivo za kupce, to bi skoraj pomenilo, da ne smeš imeti dobrega podjetja. Ne glede na to, kdo bo lastnik, tega turizma ne bo mogel prenesti drugam, tako kot proizvodnjo nekega podjetja,« je komentiral aktualno dogajanje direktor Zdravilišča Moravske Toolice Dušan Bericik. Najprej je treba pripraviti ustrezne projekte in potem zahtevati denar; zakaj je pri reševanju problema oskrbe z vodo na Goričkem namesto RRA Mura zdaj neka druga razvojna agencija - to je le eno od vprašanj, ki ga je postavil predsednik Kučan na pogovoru z župani. Spet je dokazal, da je zelo dobro informiran o aktualnih problemih v Pomurju, zato jim je kar naravnost očital, da naj najprej pripravijo primerne programe in šele nato postavljajo zahteve, motilo pa ga je tudi, da so pristali na odpiranje mejnega prehoda v Čepincih prej, preden so dokončali vsa potrebna gradbena dela - okrog 2 km ceste sta namreč še makadamska. Kučan se je pred začetkom pogovorov s sanacije bodo urejali zemljišče za golf). Kljub številnim in finančno večjim naložbam pa je bilo prav igrišče za golf za moravsko zdravilišče z vidika ustreznih soglasij in dokumentacije ena najtežjih investicij, zato' vedo, kako težko je zgraditi takšno igrišče na zemljišču, ki ni »čisto«. V Lendavi bi uredili prvo »ljudsko igrišče za golf«, ki bi bile/ cenovno dostopnejše širši množici. Celostna podoba združenih zdravilišč severovzhodne Slovenije na trgu bi bila pripravljena z novim imenom Panonske terme, znotraj tega bi nastopala vsa zdravilišča oziroma pet term. Bernarda B. Peček ■ svojim spremstvom najprej zapeljal »na ogled« novega prehoda. Dejstvo je, da se je moč severovzhodnega dela države zelo zmanjšala prav po oblikovanju preštevilnih občin; in ker ne znajo sodelovati in lobirati, so nemočni v odnosu do državnih organov. To so ugotavljali tako predsednik kot tudi župani, kajti vsaka občina se ukvarja le s svojimi problemi. Odprta meja naj bi bila za te kraje spodbuda, to so dejali pred leti, ko so odpirali mejna prehoda Martinje in Pince. Šalovski župan Aleksander Abraham je poudaril velik pomen odprtja tega prehoda za domačine in sorodnike na drugi strani meje, hkrati pa upa tudi na večji razvoj turizma, kajti pričakovanja, da bo-do tu nastale velike tovarne, so neuresničljiva. Opozoril je na nujnost organiziranja pokrajine. Puconski župan Ludvik Novak je spregovoril o največjem problemu goričkih občin, to je oskrba z vodo, za katero želijo, da bi po- Zupana Razkrižja in Strigove, Stanko Ivanušič in Branko Resman, podpisala sporazum o sodelovanju Mejnik v sodelovanju Ljudje ob meji z njim dokazujejo, da so za sodelovanje ro je zgodovinski dan, ne glede na tOj kako se bodo odnosi razvijali na meddržavni ravni, je ob podpisu sporazuma o obmejnem sodelovanju med obmejnima občinama Štrigova in Razkrižje poudaril župan občine Raz- križje Stanko Ivanušič. Želja obmejnega prebivalstva je namreč, dobro sodelovanje in boljše življenje ob meji, med občinama sklenjeni sporazum pa pomeni po svoji vsebini le konkretizacijo meddržavnega sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju na lokalni ravni, državi pa bosta s svojo potrditvijo njegovih vsebin dokazali, da s sklepanjem sporazumov o obmejnem sodelovanju in ustvarjanju mehke meje v prid življenja ob njej mislita resno. Če bosta torej vladi Slovenije in Hrvaške lokalno pobudo o tem, na kak način naj bo organizirano življenje ob meji, zavrnili in bo zato sporazum med Štrigovo in Razkrižjem le črka na papirju, bo ostal dokument vendarle kot dokaz, da si ljudje ob meji medsebojno zaupajo in da se znajo dogovoriti za sožitje kljub ločnici, ki je nastala z mejo. Sporazum predvideva ustano-, vitev turistične cone, mesta za prestop meje dvolastnikom zunaj mejnih prehodov, vzpostavitev rednih avtobusnih povezav stala državni projekt, kajti problem bodo lahko rešili le s sredstvi iz proračuna, tako kot nekoč v Suhi in Beli krajini. Anton Slavic, župan Mestne občine M. Sobota, je povedal, da je Pomurcem danes lažje priti v središča sosednjih držav kakor pa v središče lastne države. Manjka vez z državo v obliki pokrajin, z njo bi lažje uresničili tudi projekte, kot je pokrajinska knjižnica, in bili ustrezen sogovornik državi. Če bi država normalno uresničevala programe, ne bi bilo problemov, tudi avtocesta je dolg države in ga mora izpolniti, ne da bi bilo treba dodatno lobirati. Če so finančne težave, naj gradijo v prvi fazi hitre ceste povsod po Sloveniji, kjer še manjkajo odseki avtocest, ' ne samo v severovzhodni Sloveniji. Feri Cipot iz moravske občine je prav tako opozoril na proj blem pomanjkanja vode in nujnost regionalnega reševanja tega državnega problema; slaba prometna povezava ogroža razvoj celotnega pomurskega gospodar- ter prekategorizacijo mejnega prehoda Gibina - Bukovje iz meddržavnega v mednarodnega, prehod Razkrižje - Banfi pa naj bi bil odprt štiriindvajset ur. Pobudo za sprejem sporazuma o sodelovanju med občinama je dal župan razkriške občine Stanko Ivanušič, njegovo vsebino pa so ko- stva in turizma, problemi tekstilne industrije pa so zelo prizadeli tudi Goričko. V okviru zakona o davku iz dobička pravnih oseb in davku fizičnih oseb bi bilo nujno spet uvesti davčne olajšave za poslovanje na manj razvitem območju - če tega ne bo, v pomurski pokrajini ne bo sedežev podjetij. V svetu prav na ta način rešujejo manj razvita območja, je še opozoril g. Cipot. Namesto lendavskega župana se je srečanja udeležila poslanka Maria Pozsonec, ki je povedala, da imajo sicer dva mejna prehoda, vendar imajo z,obema probleme -Dolga vas je evropska sramota, Pince pa so še vedno le meddržavni mejni prehod. Spremembe nacionalnega programa gradnje avtocest ne ogrožajo le Pomurja, ampak tudi Luko Koper. Ludvik Orban, župan ene najmanjših občin Hodoš, je opozoril na prevelike obdavčitve samostojnih podjetnikov in neizpolnjevanje obljub Slovenskih železnic, da bodo na novi progi dobili zaposlitev domačini, in da na javnih razpisih za pridobitev sredstev za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave ne morejo uspeti, čeprav so bili v ta projekt prisiljeni zaradi gradnje železnice. Franc Šlihthuber iz G. Petro-vec je izrazil bojazen, da ni strategije razvoja gospodarstva na podeželju; veliki giganti umirajo prehitro, v trgovinah pa so sami tuji izdelki; za majhne občine in kraje ni nepomembno, da bo zaradi organizacijskih sprememb zavarovalnice in bank ogrožen dotok donacij malim športnim in gasilskim društvom. Pred vstopom v EU naj bi imela država zgrajeno vodovodno in kanalizacijsko omrežje, torej bi se morali malce bolj zavzeti za investicije v Pomurju. Podobnega mnenja sta bila tudi Marjan Kardinar in Pavel Nemet iz Dobrovnika in Kobilja, poleg tega sta opozorila na problem izobraževanja in premajhno regijsko povezanost. Bernarda B. Peček ■ nec februarja potrdili svetniki občine Štrigova, v začetku marca pa še svetniki občine Razkrižje. Sedemindvajsetega marca sta ga na domačiji Kunčič, prek katere teče mejna črta, podpisala načelnik občine Štrigova Branko Resman in Stanko Ivanušič, slovesnosti so se udeležili svetniki obeh občin, s svojim nastopom pa sta jo ozaljšala ženski oktet iz Štrigo-ve in moški oktet z Razkrižja. M. H. ■ LOKALNA SCENA 4. april 2002 KS G. Radgona in Signal Delničarji so znam Od februarja letos pošilja račune za kabelsko-razdelilni sistem podjetje Signal iz Cezanjevec a zahtevo uprave Občine G. Radgona je KS G. Radgona prenesla upravljanje kabelsko-razdelil-nega sistema na podjetje Signal iz Cezanjevec. Čeprav so bili med tremi redkimi v Pomurju, ki so ime-I li dovoljenje za upravljanje (okrog 20 jih deluje menda I brez ustreznega dovoljenja), so se zaradi nove zakonodaje s tem rešili vseh nadaljnjih zapletov glede obveznih pogodb za prenašanje tujih programov in plačevanja avtorskih pravic. Prav tako so se rešili večnega problema neplačevanja položnic, kar je oviralo sprot-S no posodabljanje sistema. Doslej je bila naročnina, ki ! jo je pošiljala KS G. Radgona brez zaračunavanja orga-| nizacijskih, računovodskih in administrativnih del, med najnižjimi v Sloveniji - 1.020,00 sit mesečno. Kabelski sistem televizije je bil v mestu G. Radgona in I njeni okolici v drugi polovici osemdesetih let montiran med prvimi, predvsem po zaslugi takrat močnega Elrada, ki je uporabljal tukajšnji sistem tudi kot svojo referenco za pridobi-| vanje poslov. Za njegovo dobro delovanje sta skrbela Odbor za kabelsko-razdelilni sistem ter Komisija za statusno preo-1 blikovanje. Ko so uredili tehnično področje v skladu z Zakonom o telekomunikacijah in Zakonu o medijih, so pridobili certifikat, uporabno dovoljenje in dovoljenje za upravljanje Agencije RS za telekomunikacije. S takšnimi dovoljenji se lahko pohvalijo le trije upravljalci v Pomurju, dvajset pa jih de-■ luje »na črno«. Pa vseeno: zaradi spoštovanja statuta Občine G. | Radgona, ki v vsebini nima opredeljene dejavnosti kabelske j televizije, in zaradi Zakona o javnih financah so se odločili, da ' bodo finančno in administrativno poslovanje prenesli na po-| djetje Signal iz Cezanjevec, ki je že štiri leta opravljalo vsa i vzdrževalna in obnovitvena dela. Od februarja dalje dobivajo I naročniki račune podjetja Signal, tudi zapadle obveznosti : bodo poravnali temu podjetju. Kljub temu pa ostane še nujno statusno preoblikovanje, zaenkrat še niso našli primerne oblike (zavod, zadruga...). Pred-i sednik KS G. Radgona Marjan Žula pa odločna zavrača govori-| ce, da naj bi karkoli pripravljali glede delničarstva: »Lastniki I so znani s pogodbami o sofinanciranju omrežja. Kakor hi-I tro bomo našli primerno obliko za preoblikovanje KRS, bomo o tem seznanili solastnike. Tudi doslej smo na tem področju delali za ljudi in izključno za dobro vseh ...« B. B. P. ■ e pred časom je posredovalo Ministrstvo za notranje zadeve svoje stališče glede informatizacije krajevnih uradov. V zvezi s tem sta postavila Urad za organizacijo in razvoj uprave ter Urad za upravne notranje zadeve omenjenega ministrstva kriterije, ki naj bi jih upoštevali pri informatizaciji krajevnih uradov. Tako je med drugim navedeno, da je pred morebitno širitvijo pristojnosti krajevnih uradov in njihovim združevanjem treba pripraviti elaborat, ki prikazuje načrtovane spremembe in njihove učinke na približanje upravnih storitev strankam. Ta elaborat pa mora vsebovati tudi natančen prikaz predvidenega delovnega področja informatiziranega krajevnega urada. Z racionalizacijo do večje učinkovitosti Poleg tega se na ministrstvu zavzemajo za to, da se delo organizira zgolj z obstoječim številom zaposlenih, torej brez novih zaposlitev. S tem naj bi zagotovili vsaj približno enako obremenjenost delavca v krajevnem uradu v primerjavi z delavcem na sedežu upravne enote. Seveda je treba zagotoviti tudi ustrezno tehnično varovanje teh prostorov. Prav tako je zapisano, da stroške informatizacije krajevnih uradov, vzdrževanja informacijske opreme in vodov ter tehničnega varovanja poravna zainteresirana lokalna skupnost. To pomeni, da ti stroški ne bi v ničemer bremenili državnega proračuna, ampak bi bili izključno v breme posameznih občin. Še najbolj pa stopa v ospredje zahteva, naj vključi krajevni urad v svoj delokrog najmanj 3 000 prebivalcev, oddalje- Informatizacija močno posega v občine Bo Krajevni urad Veržej ostal? Pripravljeni so ga ohraniti tudi za višjo ceno nost le-tega od sedeža upravne enote pa naj bo najmanj 15 kilometrov. Le v primeru hribovskih in demografsko ogroženih območij bi oddaljenost lahko znašala najmanj 25 kilometrov, število prebivalcev pa bi lahko bilo manjše od 3.000. Pred informatizacijo in širitvijo delokroga krajevnih uradov pa je treba pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za upravo. Računalništvo vedno bolj prodira na teren Dejstvo je, da na krajevnih uradih v Pomurju delavci opravljajo predvsem naloge s področja matičnih zadev, registra stalnega prebivalstva in vodenja registra gospodinjske evidence. Poleg tega izdajajo izpiske iz matičnih knjig in opravljajo različne naloge v zvezi z volitvami. V oči pa bode, da zaradi računalniške nepovezanosti občani že sedaj ne morejo vložiti zahtevkov za izdajo potnih listin in osebnih izkaznic na krajevnem uradu. Po letu 2004 pa tu ne bodo mogli več dobiti potrdil o stalnem ali začasnem prebivališču oziroma potrdil iz evidence gospodinjstev. Hkrati se bodo vodila matična dejstva in knjige po predlogu Zakona o matičnih knjigah centralno na sedežu upravne enote, in sicer računalniško. V prehodnem obdobju bo evidence še mogoče voditi na star način. V tem času pa bo spričo interesa občin mogoče preiti na informacijsko pisarno in s tem ustvariti možnosti, da se bodo omenjene storitve opravljale zunaj sedeža upravne enote. V nasprotnem primeru bodo morali številne krajevne urade ukiniti, saj ne bodo mogli zagotavljati storitev v skladu z zakonodajo. Na prihodnjih krajevnih uradih oziroma informacijskih pisarnah pa bi lahko opravljali več upravnih nalog. To velja predvsem za vodenje registra stalnega in začasnega prebivališča, vloge za osebne izkaznice in potne listine, potrjevanje pooblastil za potovanje otrok v tujino ... Z realizacijo projekta bi na takih krajevnih uradih lahko zagotovili izvajanje zelo širokega kroga najpomembnejših in najosnovnejših upravnih opravil na enem mestu. Goričko so najbolj poznali Pucončani prostorih sejne sobe Občine M. Toplice je potekal finale kviza Spoznajmo Goričko, v katerem sta se pomerili ekipi osnovnih šol Puconci in Fokovci. Na koncu so slavili Pucončani, čeprav so tudi tekmovalci iz Fokovec pokazali dobro znanje. Kviz je organiziralo Društvo za promocijo in napredek Goričkega Brv, katerega predsednik je Janez Škalič. »Opažam, da so učenci nekatere stvari na Goričkem poznali, nekaterih pa sploh ne,« je dejal Škalič, ki pravi, da je zadovoljen s splošno udeležbo na kvizu. Le-ta je potekal letos prvič, od dvanajstih šol, ki nekako spadajo na območje Goričkega, pa se jih je kviza udeležila polovica. Že prej sta bili namreč dve predtekmovanji s po tremi šolami. »Več niti nismo pričakovali, zato je to v mejah realnega. Bo pa problem s pripravo kviza naslednje leto, saj zahteva veliko požrtvovalnega in organizacijskega dela. Ampak mislim, da bomo kviz speljali tudi naslednje leto,« je končal Škalič. Po tokratnem zaključenem finalnem tekmovanju je bil kot nagrada za vse, ki so sodelovali v kvizu (učence in mentorje), organiziran izlet po Goričkem, kjer so si lahko v živo ogledali stvari, o katerih so razpravljali. T. K. Bodo izgubili ugodil Kot zatrjujejo v UpravnielJ Ljutomer, so pripravljeni0'1 dejavnost krajevnih urad0'’ de na to, da Ministrstvo® tranje zadeve to organi#"! obliko podpira le v krajevni dih, ki izpolnjujejo njihove rije, predlagajo, da opravijo1 matizacijo za dva krajevna" skupaj. Tako bi, denimo, poslovanje krajevnih Veržeju in Križevcih pri y , rti, kjer bi bil tudi sedež2 vom Informacijska ževci-Veržej. Za sedež v Kn2 pri Ljutomeru so se medd * odločili tudi zato, ker # « dežu Krajevne urada Kri# sedaj hranijo matične M' pred leta 1945 za naselja0 Veržej (Banovci, Šalinci, ci, Grlava in Bunčani). r°S[(|ji zagovarjajo tudi iz nač^l nalne organiziranosti, n# ■ ne oddaljenosti obeh k"! j skupnega števila prebival® di stroški soinvestiranja® lokalne skupnosti, predal mesečno vzdrževanje, Pl primeru skupnega urada ravičeni. Toda v Veržeju i”^ bližnjih Križevcih za zdaf j šljajo drugače. Bolj se temu, kako bi jim uspel" oba krajevna urada. '1 ak° J seji veržejskega občini slišali, da se ne morejo sp z odločitvijo, da bi njih0/ ^jj izgubili ugodnost, ki jo krajevnim uradom, kjer ‘p/ ravljajo dodatne stori"12 J no kot v Križevcih pri M1 so tudi pri njih pripra^K^ vati najem ustreznih k" J cijskih povezav, saffl0 ‘ bil sprejet 'Mast ^i^nje plačila pri-f Za Pr°gram vrtca MajJ?’Za kar se zavzemajo Majo J1 °sn°vni šoli. Pri tem Ma^’ a ’e oprema v obeh ig-8 Ite^V01^0 kot zgradba taMačM3 let’ Pole§ tegaso le omarice, mize in » police in Va°pre])1 ' 2at° bi bi^a nuina Odbor razdelil sredstva za spodbude v kmetijstvu in gospodarstvu Je v tišinski občini res najmanj opuščenih kmetij? Četrtkova seja tišinskega občinskega sveta je posvetila kar največ časa obravnavi poročila gospodarskega odbora, ki je pripravil proračunsko porabo za leto 2002 po namenih redsednik odbora za gospodarstvo Jože Farič je zelo podrobno prikazal, kako se je njegov odbor odločil o proračunskih porabah oz. spodbudah za področje kmetijstva, gospodarstva in podjetništva ter turizma. Od vsote 15,6 mio sit, ki jo je moral odbor racionalno razdeliti po področjih, so namenili za kmetijstvo 8,5 mio sit, skoraj tretjino sredstev pa nameravajo nameniti za regresiranje obrestne Milan Jerše mere za investicijske kredite. Preostala sredstva pa bodo šla za neposredna sofinanciranja za- iži Sošani drugorazredni državljani? H t kujejo občani v pismu, ki ga je župant poslal N za okolje in prostor Janezu Kopaču. »Obema J|P Komentar V torek otvoritev sejma gradbeništva Meter za sejem MEGRA se razteguje Največji slovenski sejem gradbeništva se preusmerja z nizkih na visoke gradnje Profil elite V zadnjem času se tema pogovorov v poslovnih ali, če hočete, menedžerskih krogih od prej modernih človeških virov preusmerja k eliti in k liderju - vodji. Glede na kroge, kjer se to vprašanje poudarja, bi lahko predpostavili, da si ta krog išče legitimnost v formalni potrditvi te liderske oz. voditeljske vloge. Če prav razumem, naj bi vodja povezal regijo in jo postavil v aktivnejši in tudi agresivnejši odnos do države. Pobuda, kije ne kaže zavreči in ki bi ob profiliranju vodje morda lahko dala ustrezen učinek pri ustavitvi nadaljnjega ekonomskega propadanja regije. Vprašanje pa je, ali ima obstoječa garnitura poslovne elite dovolj vzvodov in tudi dovolj realno podlago, da se definira kot elita, in ki med sabo lahko najde vodjo. Tu se moram povrniti za nekaj časa nazaj, ko sem opisoval vlogo sedanjega mendžmenta pri ustvarjanju okolja in njegovi krivdi, da je okolje razvojno tako močno zaostalo. Kajti še enkratje treba omeniti realnost, da je pokrajina ob Muri ena najbolj statičnih regij in z »vodilno« ekipo z najdaljšim stažem. Pa staž morda ne bi bil tako pomemben, če bi se dogajala znotraj njihovih mikro okolij taka razvojna dinamika, kot se je to dogajalo v drugih okoljih. Če prav razumem, se v teh razpravah zgleduje po Dolenjski in njenem liderju Milošu Kovačiču. Toda Kovačič kot Kovačič ne bi pomenil nič, če bi funkcioniral kot strog avtokrat, pa tudi Krke ob takem pristopu nikoli ne bi bilo. Na eni strani torej razvojna vizija in velika vlaganja v človeške vire v osnovni dejavnosti, torej farmaciji, in z znanjem zagotovljena rast podjetja, po drugi pa kljub družbeni lastnini transfer akumulacije v razvoj regije. Tuje namreč zdraviliški turizem, ki ga je Krka postavila na noge. Ne kaže prezreti še Adrie, ki je ustvarila ne glede na svoj kolaps možnosti za prihod Renaulta. Poleg omenjenih dveh na Dolenjskem in v Beli Krajini ne kaže prezreti še enega ključnega trenutka. V tem prostoru so bili pripravljeni in sposobni izkoristiti vodilne položaje svojih ljudi zunaj domačega okolja, da so del proizvodnje selili v to regijo. Ena takih naložb je tovarna motorjev ljubljanskih IMP Črpalk in še nekaj jih je. Ta odprtostje kljub »gorjanski« odrezanosti odpirala pot tujemu kapitalu, in to ne samo Renaultu. Drug primer je idrijski konec, kije iz propadlega rudnika izredno hitro našel izhod iz razvojnega kolapsa in dobil v Svetliku in Rotomatiki in pozneje še Kolektorju dva močna nosilca in tudi liderje. In spet smo pri neki »grapi«, ki se je izvlekla. V zadnjem obdobju jo prehiteva okolica Škofje Loke, predvsem tisti konec v Železnikih. Zakaj so ti zmogli in zakaj ti imajo svoje »naravne« liderje. Preprosto zato, ker so imeli ob sebi ljudi in ker so jim dali možnost. In da ljudje niso problem tudi v tem ' okolju, kaže primer Pomgrada, ki je ob 400 zaposlenih v zadnjih dveh letih zaposlil37 visoko izobraženih delavcev z manj kot desetimi leti delovne dobe. In na taki osnovi se ustvarjajo liderji. Dejstvo je, da obe okolji, ki sem ju omenil, nimata vodij iz finančne sfere, ne iz bank ali zavarovalnic. Zakaj ne? Ne za to, ker gre za institucije, ki so po svojem »poreklu« konzervativne, zato tudi v pomurskem prostoru tega ni mogoče pričakovati, če pa bo do tega že prišlo, bo to »umetno«, brez povratnega učinka. Zakaj tega ni uspelo Muri? Zato, ker na prostor nikoli ni gledala drugače kot na rezervoar »dobrih delavcev«, in ki akumulacije iz svojega zlatega obdobja jugo trga in »štucung« nikoli ni bila pripravljena vložiti kam drugam kot za svoje ograje. Ne samo, da so kadri bili »zatolčeni«, niti izdelovalec gumba ni dobil priložnosti, da bi se razvijal ob Muri. In še nekaj: to okolje je bilo zanjo tako malo vredno, da mu niti »modnega glamurja« ni privoščila, ki bi si ga gospoda iz centra gotovo ogledala in pridrvela, tako kot pridrvi ob vsaki akcijski razprodaji v Murini telovadnici. I— 221 Elgo pred stečajem? V petek je prišel med delavce družbe Elgo iz Ljutomera direktor podjetja Andrej Gyergyek in jim povedal, da denarja za izplačilo januarske plače, kakor so se dogovorili, ni mogel zagotoviti in da razmišlja o predlogu za stečaj družbe. Delavci, ki si v agoniji podjetja že od novembra z grožnjo stavke izterjujejo plače, so zato v dogovoru z direktorjem v ponedeljek prekinili delo na način, da za opravljene nadure za lani in letos koristijo proste dni. Direktor jim je ponudil, da naj ostanejo doma do osemnajstega aprila, potem pa naj se vrnejo na delo. Toda triinpetdeset zaposlenih v podjetju zase več ne vidi rešitve, zato so se v sredo odpravili na murskosoboško sodišče, da bi poizvedeli o možnosti, da bi sami vložili predlog za stečaj. Čim prejšnji stečaj družbe in prehod na Zavod za zaposlovanje je za delavce najboljša rešitev, pravijo zaposleni v Elgu, saj je socialna stiska velika, tako pa bi si zagotovili vsaj redni vir dohodka. Državni sekretar Jozsef Gyorkoš o informacijski družbi v Lendavi Izboljšati dostopnost do informacij nformacijska družba - vpliv tehnologije na vsakdanje življenje je bil naslov predavanja dr. Jozsefa Gyorkoša, _____ki je potekalo v petek v predavalnici nad Domačo restavracijo v Lendavi. Gydrkdš, ki je sicer otroštvo in mladost preživel v Lendavi, je sedaj državni sekretar na Ministrstvu za informacijsko družbo, ki ga vodi minister Pavle Gantar. Ministrstvo za informacijsko družbo je bilo ustanovljeno kot samostojno ministrstvo po zadnjih parlamentarnih volitvah in ob sestavi zadnje Drnovškove vlade, dejstvo, da je to samostojno ministrstvo, pa po Gydrkdšo-vih besedah potrjuje, kako pomembna sta v sodobni družbi razvoj informacijske tehnologije in dostopnost čim večjega števila državljanov do nje. Ob prizadevanju, da omogočijo čim več ljudem dostop do informacijsko-komunikacijske tehnologije, to tudi pomeni, da je možnost dostopa čim kakovostnejša tudi s tehnološkega vidika, da pride uporabnik čim laže do želenih informacij, in ob ugodnejših cenah njegove uporabe. O vedno večjem pomenu te- " petek, 29. marca, je organiziral Pomurski sejem iz Gornje Radgone tiskovno konferenco, na kateri je predsta-vil vsebino 15. gradbenega sejma MEGRA 2002. Potekal bo od 9- do 13. aprila na 20 tisoč kvadratnih metrih sejemskega prostora v Gornji Radgoni, kjer se bo predstavilo več kot 450 razstavljalcev. V prvi polovici devetdesetih let je prevladovala predstavitev gradbenih strojev, kar je bilo zaradi začetka gradnje avtocest in opremljanja velikih gradbenih podjetij nekako logično, na letošnjem sejmu pa je največ razstavnega programa s področja elementov za gradnjo, osnovnih gradbenih materialov, gradbene opreme in orodij ter izolacije. Že na lanskem sejmu so opazili, da se razmerje med nizkimi in visokimi gradnjami v Sloveniji čedalje bolj pomika v korist slednjih; letos je to še očitnejše, na kar vpliva tudi državna usmeritev, da naj bi v letih od 2004 do 2008 zgradili največ stanovanj doslej. Samo v Ljubljani in okoli- Lendavski Integral načrtuje večji izvoz Dve vozili MAN na dvorišči Lastnik se je menjal, direktorica Cecilija Samu pa ostaja Zaslužek bodo po'1 ansko leto je bilo za lendavski Integral prelomno, vsaj kar se tiče lastništva. Viator & Vektor je postal več kot se-- demdesetodstotni lastnik družbe, preostalo premoženje pa je še vedno v rokah drobnih delničarjev, zaposlenih in prej zaposlenih. Zamenjava lastnika, kljub namigom in pričakovanju nekaterih, direktorice ni »odnesla«, tako da te naloge še naprej opravlja Cecilija Šamu, njeno delo pa bodo lastniki spet •preverjali, če ne prej, sredi poletja, ko ji preteče mandat. Na svojih delovnih mestih pa so ostali po prevzemu ali vključitvi v sistem V&V tudi vsi zaposleni. Sedaj jih je sto, na odpuščanje delavcev pa sploh ne računajo. »Prizadevali si bomo za dodatno zaposlovanje, predvsem pa bomo postopno pomlajevali kolektiv,« je povedala sogovornica o zaposlenih in zaposlovanju v Integralu. Dober milijon, kolikor so lani ustvarili dobička, ni znesek, s katerim bi se mogli postavljati, vendar pa je za lendavski Integral, ki je bil še leto prej v rdečih številkah, rezultat uspešnega poslovanja. Še toliko bolj, če povemo, tki o rasti prihodkov v razvitih državah prav v gospodarski panogi telekomunikacij in dejavnostih, povezanih z njo, v primerjavi z drugimi gospodarskimi panogami. Ena najpomembnejših nalog, ki so si jih zadali, je, da bi bilo čim več potrebnih informacij in storitev občanom dostopnih prek interneta. Med projekti, ki naj bi prispevali k temu, so tudi tako imenovane e-šole, kakšna je bila denimo odprta tudi v Dobrovniku. Pri tem projektu, ki ga izvajajo na šolah, ponujajo možnost vsem občanom, da v popoldanskem času, ko ni pouka, uporabljajo internet. Doslej so odprli po Sloveniji že 15 takih e-šol, in ker je projekt uspešen, bodo z njim nadaljevali tudi v drugih Izmoli TAdrGroirt iih nredvsem V ci naj bi zgradili do leta 2005 5 tisoč novih stanovanj, prav tako zanimiva pa je obnova starih stanovanjskih hiš in mestnih središč. Na letošnjem sejmu bodo ponovno podelili znak kakovosti v graditeljstvu, priznanja za najboljši sejemski nastop, najbolj zaslužnim posameznikom in za da so poravnali okoli petdeset milijonov tolarjev obveznosti zaradi najetih posojil. »Za podjetje so odhodki financiranja veliko breme, to so predvsem revalorizacijske obresti in obresti bankam,« je povedala Cecilija Samu Jozsef Gyork6š: »Ljudi je treba računalniško izobraziti in jih prepričati o pomembnosti in koristnosti informacijske tehnologije v sodobnem poslovanju.« krajih, kjer ima dostop do interneta manjši odstotek ljudi, so pa ljudje, ki so pripravljeni pri tem projektu sodelovati ter ljudem svetovati in iih usmerjati. sodelovanje na sejmu od začetka organiziranja; letos pa bodo v sodelovanju z ZRMK prvič podelili energetsko izkaznico za stavbe. Sejem MEGRA 2002 bo odprla v torek, 9- aprila, ob 12. uri ga. Tea Petrin, ministrica za gospodarstvo; udeležbo na sejmu je napovedal tudi prometni minister Jakob Presečnik. Nadvse bogat bo letošnji stro-. kovni program. Prvi dan sejma in dodala, da glede na stopnjo inflacije nič bolje ne kaže tudi letos. S tem pa, da so preostale obveznosti zaradi posojil - najemali so jih predvsem za investicijska vlaganja - za obseg poslovanja podjetja sedaj sprejemljivejše. Na bolje pa se ne obrača tudi pri pogojih gospodarjenja. Cena goriva še vedno niha, močno pa so se povečale tudi cene raznih storitev, kot so cestnine, zavarovalne premije, stroški za opremo vozil, ki vozijo v tujino in drugo. Pri poslovanju, še posebej pri obsegu storitev v mehaničnih delavnicah, pa se pozna tudi čedalje slabša gospodarska situacija in s tem nižji standard delavskega sloja v regiji, ki tudi manj servisira starejša osebna vozila. Obenem si prizadevajo, da bi na internetu ponudili čim več primernih vsebin, torej spodbujali tako ponudbo kot povpraševanje. Obenem pa bo treba v prihodnje, kot pravi Gydrk6š, omejiti dostop do interneta negativnim vsebinam in ponudnikom takih vsebin, kot so denimo propagiranje skrajno fašističnih idej ali otroška pornografija. V mnogih državah Zahodne Evrope je to že precej ostro sankcionirano in kaznivo dejanje. Med pomembnejšimi projekti, ki se jih lotevajo, je še e-javne uprave, da bodo državljani nekatere zadeve, ki jih sedaj morajo urejati na upravnih enotah in sedežih drugih državnih organov, lahko urejali kar prek računalnika. Pod okriljem ministrstva sta tudi državni podjetji Telekom in Pošta Slovenije. Pri Telekomu bodo morali poskrbeti za demonopolizacijo tega podjetja, obe podjetji pa bo treba tudi privatizirati. Jože Gabor ■ bo dopoldne posvet na te®' Graditeljstvo in država kotp* nerja ali nasprotnika. V sredoh- organizirala Družba za raziskav v cestni in prometni strokih venije v dvorani 5 odmeven'1 - - T U,V1WU1 ----------- aktualen posvet Načrtovanji gradnja in vzdrževanjem* prometnih cest, v dvorani bo okrogla miza z naslovom H september in varnost jd* nih konstrukcij. Popolni namenjen lokalnim skupno«* saj bo pripravila Družba d j žavne ceste (DDC) predavanj0 strokovni podpori investi* skim projektom lokala skupnosti. Za občine in kraje' ne skupnosti pa bo prav ta poučen posvet v četrtek, M rila, o izkoriščanju minefl nih surovin na površini # gramoz), predvsem o odst ninski odgovornosti in pl*“* Zadnji dan sejma sta n« F gramu strokovnih prirej prav tako dva zanimiva poji Mobilno računalništvo v g# ništvu in Tehnična kakovo* novanjskih zgradb, ki ga°rO žira Stanovanjska zbornic* I venije v sodelovanju z Mi"1 J stvom za okolje, nastopi®J do številni zanimivi pr^J (Jože Novak - MOP, Edva* en - Stanovanjski sklad, Braco Mušič idr.). P°d£ , JI tudi nagrade za najboljše8 I tske projekte. J Bernarda B- P£ J s prodajo na tuje »Naš cilj je, povečevad^j storitev za izvoz, kot p°° . J servis pa želimo P0011^/ sne storitve za MAN in1 tudi na terenu prek meiJ'J umi na terenu prc* vedala sobesednica. K visni storitvi, za kar kupili tudi novo servis«0 pa želijo še letos dodati 147 dez objekta in obnoviti Pr^ načrtujejo pa še ekolog tev parkirišča. Na dvori^J bljani pa že tudi stojita d’ » vozili MAN z evro tri katerima bodo lahkota^ loških omejitev v Avstriji yl več prevozov v Evrop0, 'J smo ju v sklopu skupil p Viator & Vektor, sev«0^ veznosti nosimo mi,‘ Cecilija Šamu. Čepr^PjI 56-odstotnim deležem PrJ od prodanih storitev «* $ med neto izvozna ta delež še povečati, saj tržno možnOst za prihodkov. Načrtujejo P stotno rast, kar pon^^iH rali letos ustvariti 7$ / tolarjev prihodka, ■ nike storitev iz tuj’1^.,..#1 od skupnega nastop* djetij Viator & Vektor IX partnerji, povečan P1^ GM obetajo tudi pri dih, saj so del storitev2^ 2 upravnih enot k največ stavijo na vljanje tehničnih P^..^ čakujejo uspešno del°‘ no poslovanje tudi ta I ”1 fitne centre. rfl Plače so, In kako je s rečna lanska pl*0*' *7 Integralu je znašal* larjev bruto, kar /I republiško povpre<' pM šali pa so jo g|e cije. Podjetje do z‘ J ma zaostalih n t^L/ delih pa so izP^LstV, regres za letni dol pO ju delavce čno oziroma °PU in skrbno ra^^jj^ I nm 4. april 2002 GOSPODARSTVO 7 Ljutomerska občina soustanoviteljica termalnega kopališča v Moravcih Krajevna skupnost Mala Nedelja to ne ^ore biti je lahko krajevna skupnost družbenik v ., f gospodarski družbi in 'lahko prenese na novou-n°vljeno družbo zemljišče, jev njeni lasti - to je nam-ecvprašala Urad za lokalno .a®°upravo ljutomerska ob-'na, ko je nameravala Kra-^na skupnost Mala Nedelja ružbeno pogodbo prenesti ^Premičnine in tako zaradi . arnega vložka postala uzbenik v družbi TERME, ^no termalno kopališče ^edelje, d. o. o. m Pisnem odgovoru so pristoj-k iubljani med drugim zapisa-^as° '-krajevne skupnosti (ali d' občin) lahko pravne ose-L okviru pravic in obveznosti, ^ločene s statutom občine, ^^late, odlok o krajevnih l^n°st'h, ki bi natančneje do-Hs?a'°ge krajevnih skupnosti, jOspet in torej krajevne skup-f^p l"e morejo samostojno s premoženjem, na litij J111 So vknjižene v zemljiške nadaljevanju odgovora 'eH ,e.ZaPlsali, da je odločitev o iis^’ '.^odo vložili sredstva v VMstV^eV gospodarske družbe, kipa ^iuosti občinskega sveta, vititJOra pri odločitvi upošte-he^^ubvezo, da »...morajo biti V j^Ueni občinski interesi«. '“"iso s takšnim odgovo-^Poti^0 'hUomerski svetniki ^dj^eljkuvi sejj sprejeli sk-soustanovitelj in vHo t?** v družbi TERME, nara-kopališče Mala Ne-C^ein v Moravcih v Slo-Ivicah 34 Občina Ljuto-nadru^b UStanovitveni delež pa torei° Ponesejo nepremični-%žebienili0’k' )o je v ta na' Popravljena dati kra- Sl>O|>od5^ , Prav; ba 0 Prenosu lastnin-^0»^ b° kemikom pred-|p^svet S naslednji seji občin-^'k? kdo je drugi druž- aIC ianuarja že najavil rv$be Segrap Miran s? ^leu10?"!0 k razvojne-term kot razvojni ^rtner- M. H. ■ cona Sišana ’!#rnitev ža^^’nl so se odlo-d°^Cok:i2itlalndVno razgmitev Ao cOn8a na&ta za ob-lii%n uc v Lipovcih p°-raz8rnitev 'vSn^in tra’alado vk’ t^n« i?’ Pred °e do 31 aPrila’ 4N>S!eVali- Dogo- Hit n 19- uri V sejni nC|' M. J. ■ V Lipovcih raste bencinski servis Avtocesta ni ovira Telekomovo poslovanje in načrti OMV Istrabenz in podjetje ARPI bosta odprla junija ob državni cesti pri Pomgradovi betonarni v Lipovcih nov bencinski servis Z optimizmom v prihodnost V minulem letu 5,1 milijarde dobička L Do junija bo pri Pomgradovi betonarni in prihodnji občinski obrtni coni zgrajen nov bencinski servis; izvajalca del sta Kograd Gradnje iz Maribora in Cestno podjetje M. Sobota. redi februarja sta začela izvajalca del mariborsko podjetje Kograd Gradnje in Cestno podjetje M. Sobota graditi nov bencinski servis ob glavni državni cesti med to Soboto in Lendavo. Za lokacijo se je odločil investitor OMV Istrabenz na lokaciji pri Pomgradovi betonarni - od Pomgrada so tudi odkupili zemljišče, odprli pa naj bi ga junija letos. Upravljalec novega servisa bo podjetje ARPI iz Dolnjega Lakoša, ki že išče primerne ljudi za zaposlitev. Sodoben bencinski servis v smeri proti Odrancem, Črenšo-vcem in Lendavi je prav gotovo potreben in nekaj podobnega naj bi menda načrtoval tudi Petrol. Toda pričakovali bi, da bo prav Petrol prej obnovil zastarel (če ne enega najstarejših) servis pred krajem Beltinci, ki je le dober kilometer oddaljen od novograd nje. Zakaj se je OMV Istrabenz tako na hitro odločil za gradnjo, je za nas lahko le uganka, Primorci pa so verjetno prav dobro preračunali, kje in zakaj bodo gradili novo črpalko. Morebiti je k temu prispevalo tudi dobro »sodelovanje« s Pomgradom in primerno zemljišče, ki je že kategorizirano za tovrstne dejavnosti. Z deli napredujejo zelo hitro, vgradili so že rezervoarje, zgradili ploščo in nadstrešnico. Servis bo zgrajen po sodobnih evropskih ekoloških standardih, pri načrtovanju pa so morali upoštevati potrebe okoliških prebivalcev in ohraniti Nov krog stanovanjskega varčevanja V trinajstih izbranih bankah so v torek, 2. aprila, začeli z varče- valci sklepati dolgoročne po godbe o varčevanju v nacionalni stanovanjski varčeval- ni shemi. Po pričakovanjih Stanovanjskega sklada Republike Slovenije se bo za vključitev v shemo, ki s sistemom državnih premij zagotavlja dolgoročno varčevanje s pravico do nizkoobrestnih bančnih dolgoročnih stanovanjskih posojil, vključilo 15.000 novih varčevalcev. To je že četrti razpis za varčevanje v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, v okviru katere trenutno varčuje 54.312 državljanov, ki so doslej privarčevali skupno 27,3 milijarde tolarjev. M. J. I traktorsko pot, ki poteka mimo prihodnjega servisa. Tako bo dostop na črpalko mogoč le prek traktorskih poti. OMV Istrabenz ima v severovzhodni Sloveniji svoje črpalke že v M. Soboti, Mar-tjancih, G. Radgoni, Gederovcih, Benediktu, Ljutomeru in Ormožu. Zakaj so se odločili še za črpalko v Lipovcih, čeprav se v ne- Moravske Toplice Težko pričakovano krožišče Pomgrad bo do konca aprila zgradil krožišče, ki ga je hotel investitor Direkcija RS za ceste graditi že septembra lani udi v Pomurju rastejo krožišča kot gobe po dežju - šoferji so že ugotovili, da je takšno vključevanje v promet boljše kot čakanje na klasičnih križiščih, predvsem, če je glavna cesta zelo obremenjena. Le redkokje pa je bilo krožišče tako potrebno kot v Moravskih Toplicah, kjer so zgradili ob gradnji Term 3000 le začasen dovoz z velikega novega parkirišča prav iz razloga, ker naj bi v čim krajšem času zgradili novo krožišče. To naj bi se zgodilo že lani jeseni, saj je bil v ta namen rezerviramdenar iz državnega proračuna. Več kot polletno zamudo pa je povzročila pritožba lastnice lokala v neposredni bližini. njih potrebna dovoljenja. V začetku marca so tako Pomgradovi delavci vendarle začeli z deli, in če bo vse potekalo brez zapletov, naj bi jih do konca aprila končali. Vrednost celotne naložbe je 68 mio sit, zaradi nujnih premestitev komunalnih in telefonskih vodov pa bo verjetno za okrog 4 mio sit dodatnih stroškov. Direkcija investira y gradnjo krožišča (cestišče) 36 mio sit, Občina Moravske Toplice pa vse drugo - torej mora financirati gradnjo pločnikov, kanalizacije -odvodnjavanje, razsvetljavo ter premestitev telefonskih vodov in preostale infrastrukture. B. B. P. ■ Foto: J. Z.« Že oktobra lani so z Direkcije RS za ceste sporočili, da imajo pridobljena vsa potrebna zemljišča za gradnjo krožišča. Prvotno je bil predviden tudi odkup dela zemljišča v lasti lastnice, ki se je pritožila, ker pa z njo niso mogli doseči nobenega dogovora, so projekt spremenili tako, da za potrebe gradnje cestišča ni bil potreben odvzem lastniči-nega zemljišča. Vlogo za izdajo odločbe o priglasitvi del za rekonstrukcijo križišča je vložila Občina Moravske Toplice, ki sicer z gradnjo (tako trdijo na občini) nima nobene povezave; investitor Direkcija RS za ceste jih je s sofinancer-skim sporazumom le pooblastil, da pridobivajo za posredni bližini gradi avtocesta, ki bo (ko bo zgrajena) pobrala večino mednarodnega prometa? Na to vprašanje nam je odgovoril Jadran Bajec, pomočnik direktorja za investicije v OMV Istrabenz: »Za gradnjo bencinskega servisa v Lipovcih smo se odločili, ker menimo, da bo promet po državni cesti med Mursko Soboto in Lendavo dovolj gost, kljub predvideni gradnji avtoceste, ki naj bi servis obšla. Servis bo namenjen predvsem dnevnim potnikom in prepričam smo, da bomo z njim našim strankam v Pomurju ponudili dodatno storitev.«, B. B. P., foto: J. Z. I Za Telekom in njegove hčerinske družbe je bilo leto 2001 polno sprememb. Na področju telekomunikacij je bila sprejeta nova zakonodaja, trg telekomunikacijskih storitev se je odprl, pomembno vlogo pa je začel dobivati tudi neodvisni tržni regulator. Poleg tega se je začel postopen proces odpravljanja cenovnih nesorazmerij, imenovana je bila nova uprava delniške družbe, sprejet pa je bil tudi nov statut. Te in druge spremembe so precej vplivale na poslovanje Telekoma Slovenije, ki je bilo uspešno, enako pa velja tudi za uresničevanje razvojnih načrtov. Čisti dobiček v poslovnem letu 2001 znaša 5,1 milijarde tolarjev, kar je sicer le za 28 milijonov tolarjev več kot leto prej, toda s tem rezultatom so v Telekomu dokaj zadovoljni. Pri tem je največ dobička, in sicer skoraj 3,7 milijarde SIT, prispeval Mobitel. Navajajo, da so prednostno nalogo, to je izboljšanje poslovanja z zmanjševanjem vseh vrst stroškov vred, uresničili. Skupni prihodki od poslovanja ožjega Telekoma so znašali po nere-vidiranih izkazih okrog 80 milijard tolarjev, kar je za sedem odstotkov več kot leta 2001. Po drugi strani pa so skupni odhodki v primerjavi z letom poprej višji za pet odstotkov (približno 75 milijard SIT). Precej denarja so v minulem letu namenili za naložbe. Le-te so znašale 46 milijard tolarjev, medtem ko so porabili leta 2001 v ta namen skoraj 42 milijard tolarjev. Izstopa Mobitel s 57 milijardami tolarjev, kar je velik dvig v primerjavi z letom poprej, ko so vložili 39 milijard SIT. Sicer pa naj bi prinesla februarska podražitev telefonskih impulzov Telekomu 6,3 milijarde tolarjev, medtem ko bo za tri milijarde nižji prihodek zaradi cenejših mednarodnih pogovorov, 2,1 milijarde zaradi cenejših najetih vodov, 1,1 milijarde zaradi medomrežnih povezav in 120 milijonov zaradi cenejšega dostopa na internet, zato si v poletnih mesecih lahko obetamo nove popravke teh cen. Kot ugotavljajo v Telekomu, je cena telefonskega impulza sedaj že blizu stroškom, telefonska naročnina pa naj bi znašala ob koncu leta približno 3.000 tolarjev, pri čemer ni upoštevan davek na dodano vrednost, Z lanskoletnim uvajanjem tehnologije ADSL, izključitvijo zadnje analogne telefonske centrale in doseženo stoodstotno digitalizacijo omrežja si obetajo še boljše rezultate od letošnjih. Milan Jeršei Krožišče v Moravskih Toplicah je zaradi Term 3000 prav gotovo potrebno, vendar domačini upajo, da bo sedaj vendarle na vrsti tudi križišče pri Čardi, ki pa je na ozemlju Mestne občine M. Sobota in za obnovo oredvideno šele leta 2004. (IZ)BKANU 4. april 2002 S sodišča Obtoženci iz oči v oči Ksenija nikogar več ne obtožuje Zamenjani ravnatelj: Presenečen in užaljen sem So nekateri knjižničarji uzivaci in karieristi? a okrožnem sodišču v Murski Sobote se je včeraj nadaljevala sodna obravnava zoper Dušana Tr-šavca iz Radenec, Zlatka Rebernaka z Melanjskega Vrha, Ksenijo Karba z Radenskega Vrha, Sašo Rebrica iz Gornje Radgone, Daniela Lukača iz Radenec, Iztoka Kurbusa iz Sovjaka, Mojmirja Wolfa iz Gornje Radgone, Tatjano Kralj iz Veščice pri Razkrižju in Dejana Flisarja iz Murskih Črnec. Obtožnica jim očita storitev kaznivih dejanj neupravičenega prometa z mamili. Na zadnji sodni obravnavi je Tršavčeva zagovornica Tanja Ko-račin Bohar predlagala neposredna zaslišanja, čemur je sodišče ugodilo. Dušan Tršovec je izrabil pravico, ki jo imajo obtoženci, in se ni zagovarjal oziroma soočil s soobtoženci. V soočenju Zlatka Rebernaka in Ksenije Karlo je slednja potrdila izjavo, ki jo je dala v preiskavi. da je Dušanu Tršavcu in njej posel z drogo ponudil Zlatko Rebernak, in sicer potem, ko naj bi zaznal, da je opešala njuna gostinska dejavnost. Rebernak je temu ugovarjal in je Karlovo vprašal, kje je to zvedela. Odgovorila je, da so policisti tako povedali in tudi naj bi o tem nekje prebrala. Na nadaljnja vprašanja Ksenija ni hotela več odgovarjati. Zlatko Rebernak je že prej na sodišču povedal, da je bil v BiH le pred davnimi leti in v soočenju z Iztokom Kurbusom je dejal, da neugotovljenega dne v letu 2000 ni bil v Sarajevu. »Policija na mejnem prehodu Gruško-vje ima zabeleženo, kdaj smo se peljali,« je odvrnil Kurbus. V soočenju Dušana Tršavca in Iztoka Kurbusa je prvi dejal: »Ne bom odgovarjal na nobeno vprašanje!« Kurbus pa je povedal, da je v prvem zagovoru v preiskavi lagal: »To sem sicer povedal, nisem pa naredil!« Dejan,Flisar je privaril neko pločevino, ki naj bi ščitila spodnji del avtomobilskega poda; iz obtožnice pa izhaja, da so v tej reči tihotapili mamilo. Soočil se je z Rebernakom. Sporekla sta se o tem, kdo je pripeljal avto, ali je bila navzoča tudi ženska, nazadnje pa je Flisar povedal, da je storitev plačal Dušan Tršavec. Flisar je potrdil, da je dobival preko SMS grozilna sporočila, ni pa izrecno navedel, da bi mu jih pošiljal Rebernak. Na soočenju Saša Rebrice s Ksenije Karlo je slednja odgovorila na njegovo vprašanje, ali ga je videla v Pragi. »Osebno ne, ampak mi je kriminalist Radulovič dejal, naj tako povem v preiskavi,« je odgovorila Karlova. -»Si tam videla mamila?« - »Nisem, ampak mi je bilo s strani policije tako povedano,« je odgovorila Sašu Rebrici. Podobno je bilo s soočenjem Karlove z Danijelom Lukačem. Do besede je spet prišel Iztok Kurbus in Karlovo vprašal, ali je videla v crayslerju kake pakete. »Ne bom odgovarjala,« je bila odločna. Sodna obravnava, ki ji ni videti konca, se je včeraj nadaljevala z zaslišanjem nekaterih prič in branjem izjav nekaterih prič. S.S.I I V kulturniški in tudi drugi srenji trenutno najbolj odmeva vest, da na mesto v. d. ravnatelja Pokrajinsl in študijske knjižnice Murska Sobota po preteku mandata ni bil več imenovan dosedanji v. d. diplomi) slavist Jože Vugrinec, ampak je občinski svet Murska Sobota potrdil Suzano Szabo Pahič, univ. dipl, nc narko, višjo bibliotekarko, ki končuje podiplomski študij na FDV-ju. »0 zamenjavi sem zvedel le ne pred imenovanjem, je prizadet in presenečen nekdanji ravnatelj, ki je knjižnico vodil 19 let in pol. □ resenečeni in z odprtimi usti pa so poslušali tudi svetniki na seji mestnega sveta, ko je Brigita Perhavec na njihovo zahtevo naštela le nekaj očitkov na delo dosedanjega ravnatelja: »Ni poskrbel za javne delavce, čeprav so bila v proračunu rezervirana sredstva zanje. Ker ni pridobil soglasja občin, naj bi v zadnjih letih izgubili 44 milijonov tolarjev za nakup knjižničnega gradiva, vse kaže, da bomo tudi letos izgubili 15 milijonov tolarjev, ni reagiral na novi zakon o knjižnicah, že dve leti pa je knjižnica poslovala z izgubo, kar pa ni šlo na račun nakupa knjižničnega gradiva. Treba je poudariti, da ravnatelja nismo odstavili, imenovali smo le novega, ki bo sposoben speljati vse potrebno, komunicirati med občinami soustanoviteljicami in bo imel večje menedžerske sposobnosti.« Dobro sem delal »Opravil sem veliko menedžerskega dela,« poudarja Vugrinec, »kar se vidi po številu gradiva, ki sem ga pridobil za knjižnico, veliko tudi zastonj. Vrednejšega in starejšega gradiva je najmanj 350 enot. Samo lani sem pridobil v tem težkem gospodarskem stanju več kot 2 milijona tolarjev sponzorskih sredstev. Ne strinjam se tudi z očitki na račun komuniciranja z občinami, saj smo, odkar velja novi zakon, kar trikrat prosili pri občinah, prvič pred Objavo zakona, potem 10 dni po njej, tretjič pa sva obiskala skupaj s sedanjo vršilko dolžnosti Pahičevo vseh enajst županov in prosila sredstva. Brez uspeha. Zato smo že zaprosili občine, da nam posredujejo, koliko so v proračunih namenili za dejavnost knjižnice. To poročilo pa bomo potem po- Prijavni postopek za srednje sole končan ot je bilo določeno, so srednje šole sprejemale prijave za vpis novincev v novem šolskem letu do 6. marca. Učenci, ki so se prijavili do tega roka, so potem lahko do 26. marca prenesli prijavo na drugo srednjo šolo ali program. S-tem datumom je tako imenovani prijavni rok končan, razen za programe poklicnotehniškega izobraževanja (sistem 3 + 2), za katere se je mogoče prijaviti še do 12. junija, ter za programe poklicnih tečajev, za katere je določen rok 23. september. Kakšno je stanje na srednjih šolah? Večina kandidatov je ostala pri svoji prvotni nameri. Tako čakajo »sprejemni izpiti« kandidate za ljutomersko gimnazijo, saj so razpisali 120 mest, stanje prijav na dan 26. marca pa je bilo 149 (prej 160). Enako velja tudi za kandidate za vpis v program bolničar - negovalec (prej 37, sedaj 40 prijav, razpisanih mest pa samo 28) in v program tehnik zdravstvene nege (prej 109, sedaj 99, razpisanih mest pa je le 84) na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota ter v program športna gimnazija na soboški gimnaziji (prej 25, sedaj 24 prijav, razpisanih mest pa je 18). Postopek za izbiro kandidatov, kjer bo vpis omejen, bo končan do 24. junija. - J. G. OBVESTILO Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Območna ehota Murska Sobota sporoča vsem zainteresiranim, da organizira služba pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev in uslužbencev Avstrije GOVORILNI DAN za vse tiste, ki želijo kakršnokoli pojasnilo s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja oz. rentnega zavarovanja v Avstriji. GOVORILNI DAN bo v MURSKI SOBOTI v petek, 19. aprila 2002, od 9. do 12. ure, v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Območna enota Murska Sobota, Kocljeva 12 d. Vugrinec (o njej): Včasih bi me poljubljala, Pahičeva (o sebi): Dovolj sem nora, vztrajna in pogumna, da se bom spustila v to kalvarijo! včasih pa najraje kam poslala! slali na kulturno ministrstvo. Ni še vse izgubljeno in še vedno obstaja možnost, da dobimo 15 milijonov tolarjev.« Na očitke, da so odnosi v kolektivu slabi, pa je odgovoril, da je želel pri delu red in disciplino, nekateri pa so uživači in karieristi. »Radi bi se zabavali, namesto da delajo.« O sodelovanju z novo v. d. ravnateljice pa je povedal, da bi ga enkrat poljubljala, drugič pa kam poslala. Sicer pa ji bo pri delu tudi v prihodnje pomagal, ker ima knjižnico in delo s knjigami rad, »in šedanes sem prepričan, da sem jo dobro vodil. Poleg tega imam v Cobissu 50 člankov in strokovnih enot, uredil sem nekaj zbornikov in drugih manjših enot, izdali smo 10 edicij, pripeljal sem bibliobus in uredil, da kot edini prestopa državne meje. Velik pa je tudi moj prispevek k nastajanju nove soboške knjižnice. Prepričan sem, da je prišlo do razkola med mano in občino zaradi nekaterih osebnih zamer.« Potrebne so spremembe Nova v. d. ravnateljice PIŠK-a Suzana Szabo Pahič pa je povedala, da je odločitev o imenovanju sprejela. »Dovolj sem nora in pogumna. Znana sem kot vztrajna in sposobna, zavedam pa se, da nisem v lahkem položaju, vstopila sem v kalvarijo. V enem letu me čaka veliko dela, med drugim moramo pripraviti nove ustanovne akte in statut knjižnice. Podrobneje o a3' ne bi rada razpravljala, P(t ga ne začnemo izvajati-da je potrebno ukrepa^1 povezati občine, dobid^ veliko dela je treba op^ den se vselimo v nove p(°s Ampak enkrat je treba n3^ spremembe. Računam adute, imam pa tudi p0® kolektiva. Kar se tiče selitve m3 kega knjižnega fonda, P3' govorila, da za to ni no^ konske podlage in tudif^ ne, da bi ga preseliliv j Da bi ga selili, ni g0^ti pričana sem, da ta knji^1 dobro skrbi za madžarsk0 n°st- J A. Nana Ritupe{ J fotoJ2^ Morali bi jo videti v Filovcih, pa je ni niti v Bogojini Čistilna naprava fatamorgan^ Delno zadoščenje z odškodnino adnjič smo že pisali o odškodnini, ki jo mora plačati podjetje Pomgrad zaradi - kot piše na odločbi, ki jo je prejela krajevna skupnost Filovci - »spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda zaradi nedovoljenega posega na kmetijsko zemljišče - razširitve in poglobitve gramoznice v Filovcih.« Odškodnina znaša 10 milijonov 748 tisoč tolarjev. Spomnimo se, kako se je vse skupaj začelo. Že 27. junija 2000 je bila med občino Moravske Toplice, krajevno skupnostjo Filovci in podjetjem Pomgrad sklenjena pogodba o revitalizaciji gramoznice v Filovcih. V 4. členu te pogodbe je razvidno, da bi si moral Pomgrad za omenjeni poseg priskrbeti ustrezno dokumentacijo in tudi nositi vse stroške v zvezi z njo. Prav tako se je Pomgrad zavezal, da bo zgradil kanalizacijo in skupno čistilno napravo za Bogojino in Filovce v Filovcih v zameno za odškodnino za izkopan gramoz, ki bi se obračunal v višini 300 tolarjev za kubični meter. Kasneje je predsednik KS Filovci Milan Varga trdil, da je bila cena prenizka, saj je KS že pred leti prodala občini isti gramoz po ceni 1160 tolarjev. Mogoče bi se s to ceno še sprijaznil, če bi bila v razliki do prodajne cene gramoza zajeta tudi ureditev porrebne dokumentacije za izkop, plačilo spremembe namembnosti zemljišča in podobno, kot je bilo dogovorjeno, a do maja 2001 si Pomgrad ni priskrbel nobene dokumentacije, kar so v Filovcih zvedeli šele ob prihodu kmetijskega inšpektorja. Le-ta je preprečil nadaljnji izkop, ki je že potekal. Ljudje so pozneje govorili o različnih številkah kubičnih metrov odpeljanega gramoza, ki so se gibale od šest tisoč pa vse tja do 600 tisoč (!). Direktor Pomgrada Stanko Polanič je tudi pojasnil, da je poslal občini Moravske Toplice že marca dopis z vprašanji o nadaljnjih postopkih, a od tam ni dobil nobenega odgovora. Kakorkoli že, odškodnina zdaj znaša tistih omenjenih 10 milijonov 700 tisočakov, vsa zadeva pa ima po- sledice, od katerih s° še zdaj nerazrešene-ne Moravske Toplih pot je poslal 23-mar^ > svet KS Filovci dopis,' jih je obvestil, »da Pripravljena, zadeve^/ stilno napravo in rešene« in tako nap^i' A s pričetkom g^Jj^ seveda nič, čeprav^ va faza po pogodbi leta 2000! Odnosi nar Pan-Pilovci-Bogoi'^^ že od prej zrahljani, s° ostrili. Epilog je znan aprila 2002, pri gr^. storjen niti prvi^^J vcih čistilne nap^^i/P imeli, vprašanje pa kdaj) se bo gradnja i£ d B(>g0’inL sramu iapril 2002(IZ)BRANO 9 Občinski svet Občine Gornja Radgona Anketa Podpora novi razvojni agenciji in Potisku tožavna stanovanja v lasti Stanovanjskega sklada RS, legaliza-jWrnih gradenj in nagrade za pridne zdravstvene delavce ®vaindvajseta seja Občinskega sveta Občine G. Radgone v četrtek, 28. marca, je imela dnevni red z 22 točkami, nename^ štetimi so bile prav gotovo najodmevnejše (pa sa®i seji, saj poteka tukaj sprejemanje predlaganih tova °V ^feZ razprav) tiste, ki se ukvarjajo s stanovanji, načr-stk*1101* 8radnjami in legalizacijo črnih gradenj. Sprejem p^3’ da se delavcem Zdravstvenega doma v G. Radgoni iz-t°fici ° °dst°tkov za povečano delovno uspešnost in direk-Hz6113 mesečna plača, bi lahko nekdo razumel tudi kot ProtZ 33 radg°nski zdravstveni delavci nimajo razlogov za t«a] e Za višanje plače ali za kadrovsko okrepitev, žal pa je drugačna. °bčina G. Radgona je že lani ‘^vanjskemu skladu R Slove-Ponudila soinvestitorstvo pri tokktu Stanovanjski blok v sta-Hisketn kompleksu Trate v ■Radgoni, in sicer nakup 21 so-5n'h stanovanj in 34 neprofit-^"ovanj; sklad je sprejel po-in bo postal solastnik sta-^1 v vrednosti finančnega ^mi april, Tatije j zdravje [■HLSedmem aprnte sve-vnem dnevu zdravja • ^esloin Gibanje za pr*Pravil mursko-* Zdravstveni dom v ’X0 .stvenovzgojne S*’dve Prteeditvi. ^ctrj^^^us hoje na dva ki-S.jo 'bov petek, 5. aprila, Startoni rta dvorišču PtUjeindoma’za soboto pa H, n <>r_8aniziran pohod na VVrh Prekmurja, s ^Ur 8°stilno k že ■ Organizat°rji obeh ^N'^nata način sP°d‘ h eniskiiu bania’ ki z aktivnim Hdr^.S1°8°m pomembno 8:1‘udi vrača. 0bdeiu. nern domu Murska tilTI medicinskih se-tehnikov, fizio-1Zdravnikov, ki želijo sPodbuditi Iju-<0% 3 načinu življenja, iu. %(] °ni se ie tako pri-\%lnl°dlliln kampanjam ho., Ptegramom varo-’kot so Nacionalni 'HkH, z^^nja srčno žil-"ijj ^HtL g'banjem do zdra-CINDI Slove-'nzmagaj, ob iieL. a s° Začeli tudi z ki j° Oteo- %s 111 iti p’ Zc vpredšolskem V prVih raZre- ^Enagozd8°inopravlii’ S>JZdn‘Jasi>kijoje ŠkC8a zdravst-Podprle tudi ^ra? Združenia ‘(SSile an? denar’em H. NfJ anallZator tele-"°sti 680 tisoč M. H. ■ vložka, ta pa je 227.544.000,00 sit. V radgonski občini bodo kmalu podelili koncesijo za gradnjo čistilne naprave in izvajanje gospodarske javne službe čiščenja komunalnih, odpadnih in padavinskih voda (na vrsti je javna razprava), prav tako pa bodo legalizirali črne gradnje ob Mariborski cesti, saj so sprejeli Odlok Krka v Ljutomeru povečuje proizvodnjo Še letos več zaposlenih ljutomerskem obratu Krke so na zemljišču med parkiriščem in pisarniškim delom objekta februarja začeli graditi prizidek, v katerem bodo uredili razdelilno kuhinjo in jedilnico ter garderobne prostore za vse zaposlene. Slednji bodo narejeni v skladu z najzahtevnejšimi standardi farmacevtske proizvodnje. Gradnjo naj bi končali do konca tega leta, po preselitvi funkcionalnih dejavnosti v nove prostore pa bodo izpraznjene v letu ali dveh preuredili za namestitev potrebne dodatne opreme za povečanje proizvodnih zmogljivosti. »Šele vse to bo omogočilo ukinitev nočne izmene. Trenutno pa brez nočnega dela ne moremo izpolniti prodajnih planov,« so zapisali v Krki. Povprašali smo jih namreč, ali se napovedi prvega moža Krke, Miloša Kovačiča, ki jih je izrekel septembra 2000 ob dvajsetletnici obrata, izpolnjujejo. Govoril je o načrtovanih vlaganjih z namenom, da povečajo obseg proizvodnje in ukinejo nočno delo. V V ljutomerski Krki namreč delajo v treh izmenah, občasno pa tudi ob sobotah, obseg proizvodnje pa je že nekaj let na zgornji meji zmogljivosti, zato je ostal tudi lanski obseg proizvodnje na nivoju predhodnega, prihodki od prodaje vitaminsko-mineralnih izdelkov pa so znašali več kot 20 milijonov ameriških dolarjev ali več kot 5 milijard tolarjev. Ustvarili so jih na trgih vzhodne Evrope, predvsem v Ruski federaciji, v srednji Evropi, tu o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Gornja Radgona - Velclov vrt, pravzaprav so legalizirali »odmike« nekdanjega izvršnega sveta in investitorja Else. Drugi odlok pa dodaja k že sprejetemu Odloku o zazidalnem načrtu Gornje Radgone - Trate predvideno gradnjo doma za ostarele občane s 150 ležišči na območju t. i. programske enote 5 (med reko Muro, športno-rekreacijskim centrom, Mladinsko ulico in že pozidano programsko enoto 4). Kljub gradnji doma se bo namembnost celotnega območja ohranila, npr. za šolo, bazen ali ureditev mestnega parka. V skupino za izvedbo postopkov za ustanovitev Podjetniško razvojne agencije za območje največ prodajo na Poljskem, na trgih jugovzhodne Evrope in na Hrvaškem. Z izdelki, kot so Sep-tolete, Pikovit, Duovit in drugimi, pa so dobro znani tudi domačemu trgu. Kot ugotavljajo v Krki, se struktura prodajnih trgov v zadnjem času ni bistveno spremenila. Spremenile pa so se tržne možnosti, katerim poskušajo slediti s povečano proizvodnjo. Konec lanskega in v začetku letošnjega leta so opravili prvi del obsežne občin G. Radgona, Radenci, Sv. Jurij in Tišina kot družbe z omejeno odgovornostjo so imenovali Zlatka Erliha, Vlada Šiška in Branka Križana, ki bodo do junija pripravili pogodbo, statut in predlog ustanovitve agencije. Člani radgonskega občinskega sveta so dvigovali roke za sprejem poročila o realizaciji sklepov, zaključnem računu proračuna, o povprečni gradbeni ceni in stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter podobnem. Med pobudami in vprašanji prav gotovo izstopajo tista, ki se nanašajo na vojašnico v G. Radgoni, povezavo sprehajalnih poti ob reki Muri, dodatno gradnjo pločnikov, krožišča in podporo sedanjemu avtocestnemu programu - le avtocesta bo namreč rešila prometne probleme Radgončanov. Občinski svet pa je tudi podprl imenovanje Marjana Potiska za načelnika Upravne enote G. Radgona. Bernarda B. Peček ■ rekonstrukcije obrata prav z namenom, povečati proizvodne zmogljivosti izdelovanja pastil. Kupili so dodatno strojno opremo za oblaganje pastil ter začeli z izbiro in zaposlovanjem novih delavcev. V načrtu ljutomerskega obrata Krke za letošnje leto so predvideli tudi desetodstotno povečanje števila zaposlenih. Sicer pa bo obrat v Ljutomeru tudi v prihodnje proizvajal mineralne in vitaminske izdelke. »Pri tem bomo sledili sodobnim trendom tako na tehnološkem področju, področju kakovosti, mov, ki so iz nogometnih vrst, se dobro razumeli. skrbi za zaposlene in varovanju okolja,« so o razvojnih načrtih za obrat Krke v Ljutomeru še zapisali na sedežu družbe. Njegov razvoj pa je seveda del razvojne strategije podjetja v celoti, ki temelji na nenehni rasti prodaje, intenzivnem vlaganju v posodobitve in širitve, novih raziskovalnih dosežkih, obvladovanju kakovosti in odličnosti poslovanja ter odgovornem ravnanju do naložb delničarjev in predvsem okolja. M. H., foto: J. Z.i Rom, za hrbtom pa mi pravi Cigan ivimo v okolju, kjer so Romi od vekomaj del naše družbe. Lahko da živijo v naši neposredni bližini ali pa se z njimi velikokrat srečujemo. Na ulici smo komaj uspeli dobiti štiri sogovornike, Rome in Neroma, ki so hoteli spregovoriti o tem, kakšen odnos imajo Neromi do Romov in tudi obratno. Spraševali smo se, ali smo polni predsodkov in stereotipov ali pa se tudi te stvari začnejo kaj spreminjati na bolje in postajamo tolerantnejši drug do drugega. Izrečenih je bilo nekaj misli naših pogumnejših sogovornikov, spoznala pa sem, da še vedno ostaja veliko neizrečenega v smislu, bolje, da se o tem ne govori. Dušan Horvat, Pušča: Vse je odvisno od posameznika, kako se obnaša, in to ne glede na to, ali je Rom ali Neroni, včasih se mi zdi, da so nekateri Neromi še bolj nekulturni kot smo mi. Veliko imam stika s, kot pravimo Neromi, in jaz imam do njih dober odnos pa tudi oni do mene. Nimam slabih izkušenj. Moraš biti vsaj delno civiliziran in se lahko vključiš v družbo. Rome edino velikokrat po krivem obtožujejo, da smo kaj krivi, mediji ne napišejo ime posameznika, ki je kaj storil, ampak, da je bil Rom ... Ni res, da nismo nič vredni, smo tudi prijazni, inteligentni, dostojni in vedno bolj šolani. Rom ali Cigan, če mi kdo pove, da sem Rom, je to bolj fino, za hrbtom pa vsi itak pravijo Cigan. Jaz sem ponosen, da sem Cigan. Takšnega me je rodila mati in to je moja usoda. Štefan Kovač, Murska Sobota: Nekateri so dobri Romi, drugi pa niso tako dobri. Veliko jih je dobrih, ki radi delajo, a še vedno premalo. Slabi in dobri se ločijo tudi po tem, ali želijo delati ali ne. Mene ne bi motilo, če bi se kakšen preselil v bližino, samo moral bi delati in biti pošten. Jaz res nimam z njimi kakšnih slabih izkušenj, veliko pa se z njimi tudi ne družim. Smo bolj na dober dan. Imam pa nekaj prijateljev Ro-Včasih smo skupaj igrali in smo Štefan Borovšak-Didi, Pušča: Romom nam je dala narava predvsem glasbene sposobnosti. Če bi bilo več spodbude, bi lahko te sposobnosti veliko bolj razvili. Prav v ta namen sem ustanovil društvo Novi dan, s katerim želim to spodbujati. Že od malega je zame in za nas Rome Prekmurje naša mati. Prekmurje je najboljša in najlepša mati na svetu, kar smo jih lahko dobili. Tako jaz čutim. Menim, da Romi tukaj živimo v sožitju z drugimi prebivalci, tako kot morda nikjer na svetu. Jaz in moja otroka, ki sta akademsko izobražena, smo presrečni, da tukaj živimo, in doslej nisem imel nobene slabe izkušnje in dvomim, da kdaj bom. Res pa je, da bi se Romi morali tudi nekoliko spremeniti. Rom ali Cigan? Cigan je kor ena praznina, Rom pa je človek. Praznik Romov praznujemo kot dan Romov, dan teh ljudi. Jaz sem človek kot vsi drugi, torej sem Rom. Marija Š., Pušča: Jaz se ®e bolje razumem z Neromi kot / Romi, čeprav sc lud' s svojimi sosedi na Pušči zelo dobro razumem Vendar sc zase. kajti I manj govoriš, manj je možnos-I ti. da pride do česa. 2~ let sem delala v tovarni z Neromi in redno dobro še danes radi pridejo k meni na obisk. Veliko prijateljic imam tudi družinski prija-teljev. ki niso Romi. Tudi moj mlajši sin ima sedaj dekle, ki ni Rominja, in z njenimi starši ni bilo nikoli težav. Dobro so ga sprejeli in tudi mi se obiskujemo. Jaz sem bolj Ciganka kot Rominja, še najrajši pa slišim Gibanica. A. Nana Rituper Rodež, foto: Jure Zauneker ■ 10 in i cnv«jw 4. april zuuz pji Dr. Zlata Luthar Razlika ie, ali si odvisen od tujca v avtomobilski industriji ali pri hran ■ a Biotehniški fakulteti je dr. Zlata Luthar docentka in znanstvena sodelavka. Njena osnovna naloga je raziskovalno in pedagoško delo na oddelku za agronomijo v sklopu predmetov žlahtnjenja in rastlinska biotehnologija in genetika. Je tudi pobudnica in koordinatorka genske banke na fakulteti, ki je dobila skupaj z genskima bankama na Hmeljarskem inštitutu in Kmetijskem inštitutu 1996. leta status nacionalnega pomena in s tem zagotovljen vir financiranja. Na fakulteti so varuhi semen pšenice in ajde, npr. shranjene imajo primitivne pšenice iz Črne gore iz okolice Boke Kotorske in Dubrovnika, kjer je sredozemski bazen izvornega materiala - teh semen nimajo niti tam. Koruza je prav tako shranjena, saj je bila pred leti to »močna žlahtniteljska zadeva«. Shranjene imajo stare gorenjske sorte trdinke; bogata je genska banka travnih detelj in sadjarskih vrst, zdaj pa želijo zbrati tudi vrste oreha. Pri delu sodelujejo še trije sodelavci. Kakšna je videti genska banka, je to samostojna stavba, so semena pod ključem in strogo varovana? Ja. Seveda so pod ključem, v prihodnje naj bi bilo tako, da bi bilo vse shranjeno na enem mestu na Kmetijskem inštitutu, kjer imajo za to ustrezen in hlajen prostor, tudi do minus 20°C, mi pa bi hranili le en del tega. Sedaj hranimo predvsem ajdo, ki ima prednost pred drugimi semeni, da dolgo ohrani kaljivost in se lahko hrani pri 4 stopinjah. Zbirati smo jo začeli že v sedemdesetih letih. Semena hranimo v steklenicah in še v vrečkah, to pa zaradi potresa, ter nato v šestih velikih 1200-litr-skih hladilnikih in enem 600-litr-skem. To je nordijsko-nemško-ru-ski način shranjevanja. Na Japonskem imajo že vse robotizirano, vtipkaš številko in robot ti prinese semena na roki. Shranjenih imamo 400 vzorcev ajde, okrog 300 jih je slovenskih. Kdo v tujini skrbi za takšne banke? Običajno so pod okriljem države in tudi financirane iz državnega proračuna. Na primer v Nemčiji imajo genske banke za čebulo, za žita, okrasne rastline. Na območju, kje so izvori semen, npr. v sredozemskem bazenu, je ogromno genskih bank za pšenico; ajda ima večino genskih bank v Rusiji, Sloveniji, na Poljskem, Kitajski in Japonski. Odvisno, kje so divji predniki. Kako pripravite seme za shranjevanje? Seme poberemo ali ga dobimo od pridelovalcev - ime je zapisano na vzorcu, najprej ga zdra vstveno pregledamo, ali ni mogoče okuženo z bakterijami ali plesnijo, kajti te bolezni se lahko prav tako ohranijo pri 4 stopinjah in se potem razvijejo. Ko se ta pregled opravi, se ga dosuši, vendar se mu za shranjevanje pri 4 stopinjah vlage ne sme popolnoma odvzeti, razen če shranjujemo pri minus 20 ali minus 80 stopinjah. Torej ajda se dosuši na 8 do 10 odstotkov vlage, nato seme shranimo v steklenih kozarcih, ki se neprepustno zaprejo, še prej pa damo vanj tudi indikator vlage - silikagel, ki spreminja barvo; ko se spremeni temperatura hladilnika, začne seme dihati, sprošča se vlaga in ta indikator z barvo pokaže, ali je kaj narobe. To seme se potem ponovno dosuši in indikator vlage zamenja. Tako seme ajde 10 ali 15 let ohrani do 90- ali 85-odstotno kalji- Za setev v sušnem obdobju je najprimernejša tetraploidna ajda, ker ima dvojno število kromosomov - ajda jih ima 16, ta pa jih ima 32. To je dr. Lutharjeva ugotovila prav v zadnjih letih na poskusnih poljih. vost. Tudi pšenica kar dolgo ohrani kaljivost, rž pa je malce občutljivejša in jo je treba večkrat razmnoževati. Ti vzorci, ki so bili na terenu pobrani pred 20 ali 25 leti, so res od izvorne ajde, ki so jo nekoč sejali v Sloveniji, to niso prenesene ali uvožene. Tu pa je šejtroblem, da se ajda kot tujep-rašna rastlina rada skriža in v letih 1980 in 1985 se je začel uvoz iz Rusije, Madžarske, Poljske. Mi imamo zbrane stare slovenske sorte. Je pira, kije sedaj pri makro-biotikih tako popularna, še prvotna slovenska pira? Vprašanje, treba bi jo bilo genetsko analizirati, ali je ali ne. Pira ni bili nikjer zbrana, če se je res pri kakšnem kmetu ohranila in so jo sejali iz roda v rod, je. Če pa so jo od koderkoli uvozili, pa ni več. To je treba analizirati, kajti vizualno ne moreš ugotoviti razlik med sortami. Je mogoče, da bi v tej poplavi uvoženih semen kdo še obdržal in sejal doma pridelana semena? Pri tako veliki prodaji uvoznih in tujih semen je vprašanje, ali ima kdo še domače seme, če to ni že kakšno hibridno seme. Je tudi vprašanje, ali gre za tujepra-šno ali samoprašno rastlino. Pri hibridih je problem, da ti pridelek iz leta v leto pada - prvo leto za 15, naslednje leto za 10, nato 8 odstotkov... S tem si zagotovijo, da kupuješ vsako leto njihovo seme na novo... To je seveda poslovna politika, po drugi strani je tudi res, da so ta semena bolj uniformna, večja, enako zorijo - in ljudje si tudi želijo, da imajo taka semena. Ta semena pa potem zahtevajo tudi določena gnojila in škropiva. Ja, to je res. Če kdo želi obdelovati polja na stari način, z domačim gnojem in s starimi semeni, alijih lahko dobi pri vas? Pri nas lahko dobi semena za ajdo. Mora stopiti z nami v stik, mi mu lahko damo majhno količino semen, ker imamo le majhen vzorec, odvisno od rastlinske vrste po 50,100 ali tisoč semen -slednje je namenjeno izmenjavi. To potem poseje, drugo leto ima več semena. Koliko starih sort smo imeli v Sloveniji? Mislite, koliko različnih populacij je znotraj ene sorte? Tega je ogromno, tu je velika pestrost. Slovenija je imela samo eno pšenico MARINKO, bili sta še dve, toda ta je bila prav slovenska, tukaj je bil njen izvor, določen fond genov pa je bil italijanski. Mi smo bazirali na zagrebškem in novosadskem inštitutu, vse, kar smo dobivali, smo dobivali od njih, to so bile močne žlahtniteljske postaje, tudi krajinsko so nam bolj ustrezale. Ljudje prejšnja leta niso imeli težav s peronosporo pri pšenici ali s plesnijo. Verjetno so bile tiste pšenice odpornejše, ker so bile tu testirane in so bile odpornejše proti sevom patogenov na našem območju. Zdaj pa ta semena, ki so žlahtnjena za drugo vrsto plesni, za našo pa ne, pripeljemo sem... In potem se pač zgodi, kar se zgodi. To je naloga preizkušanja, seme se nekaj let preizkuša in se šele potem napiše podatek na sortno listo, da je primerno za naše območje. Nekaj se res dela, vprašanje pa je, koliko je teh ponovitev in koliko se lahko v kratkem času ugotovi. Za velike koncerne, predvsem za žlahtnitelje, bi bile vaše I shranjene sorte zelo zanimive? Ta semena so za žlahtnitelje nekakšna etnografija - ta semena imajo bogat genski fond, v njih so shranjene lastnosti, ki so natančno prilagojene temu območju, rasnim razmeram, klimi, pojavu slan, megli. Če uvozimo nepalsko ajdo z višine 3 tisoč metrov ali japonsko ajdo, se lahko zgodi, da bo v naših razmerah samo cvetela. Tudi pri drugih je tako. Če uvažamo semena pšenice, je treba v Sloveniji najprej narediti reprodukcijo, vsaj tri leta mora biti posajena na različnih lokacijah, da se pridobi občutek, katera je najprimernejša za določeno območje, ker imamo več območij pridelovanja: primorsko, gorenjsko, koroško, štajersko, dolenjska, prekmursko. Kaj to sploh pomeni, biti žlahtnitelj? Žlahtnitelj mora čakati na rezultate nekaj let, če delaš s tu-jeprašno rastlino pa tudi do 15 let. Če se ukvarjaš z genskim inženiringom, delaš ciljno, vnašaš določene gene. Pri nas se ukvarjamo tudi s tem. Imam zamisli, da bi z geni preprečili ovenelost, saj imajo hmeljarji velike težave. Nekateri so proti vsem genskim spremembah! Če vnašaš gene, ki so gospodarskega pomena, ne vidim nobenih zadržkov. Sporni so tudi antibiotiki... toda te dodamo samo na začetku raziskav, ko začneš raziskovati metodiko za določeno rastlinsko vrsto, potem pa ne več. To so zelo specifične zadeve. Zgled s krompirjem: dodamo gen, da bo rastlina odporna proti koloradskemu hrošču, ličinkam zeleni del ne bo več okusen in ga ne bodo jedle, torej ne bo treba toliko škropiti, na gomolju pa ne bo nobenih sprememb. Že 1993- sem začela na tem delati v Italiji, nato se je to nadaljevalo v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan. Vendar pa mi opravljamo le laboratorijsko delo! Tako kot pri žlahtnjenju mora biti potem nekdo - recimo semenarska hiša - zainteresiran, da s poskusi na daljuje. Tega pa je bilo pri nas že prej premalo. Sama sem bila zraven pri žlahtnjenju dveh sort ajde, delali smo na dveh manjših njivah, potem smo naredili desetletne pogodbe s Semenarno, vendar so bile težave kar velike. Zdaj pa je tega sodelovanja z žlahtni-telji še manj! Je pa žlahtniteljstvo v svetu velik posel? To se dogaja na ravni multinacionalk oz. borz, tega si mi niti ne znamo predstavljati, kako je to. Po eni strani je to dobro, da je tako, ker je to edina možnost ekonomije in trženja. V neki novi hibrid npr. koruze je vloženega ogromno dela, fizičnega, umskega pa tudi finančnega. Če bi zadeva ostala na ravni izpred sedemdesetih let, bi bila v svetu še večja lakota. Danes se pridela 40 odstotkov več pridelka, le deset odstotkov na račun tehnologije in gnojila, drugo pa po zaslugi žlaht-njenja. V Evropi je zdaj spet trend, da naj bi kmetje čim manj pridelali in vzredili, pa za to dobili še plačano, da pridelajo manj. Čim bolj naravno, čisto, genetsko nespremenjeno - je to rešitev za Slovenijo? Pridelovanje brez dodatkov, brez dodanih mineralnih gnojil in škropiv... jaz se prav s pridelavo ne ukvarjam, se pa v Sloveniji o tem veliko premišljuje. Mislim, da ima tukaj Slovenija eno od niš, da bo ponudila slovenskemu trgu in Evropi primerno pridelano hrano. Semenske genske banke imajo shranjene osnovne vire za pridobitev semen. V bistvu je osnovni namen banke prav ta. Danes je mogoče dobiti po internetu kakršen koli rastlinski gen, lahko ga naročiš, dobiš in ga vneseš, toda vprašanje je, ali se bo takšen križanec tukaj obnesel. Ptujsko polje je bilo nekoč znano po »lukaricah«, zdaj pa nimajo več domačega čebulč-ka za saditev? Je to normalno? Tudi čebule belokranjke, ki je bila požlahtnjena, danes skoraj ne dpbite več. Ne dobiš je več v trgovinah. Razmnoževanje je bilo na Ptuju, tisto pa je vse šlo ...Tudi za Hodoš sem imela veliko upanje, da bo šlo naprej, vsaj za trave, pa je vse šlo ... Saj zato pa gre Slo- I Dr. Zlatica Luthaf jakinja, doma iz Sel rec. Diplomirala je leta, že v diplom^ logi se je ukvarjal meni ječmena, n13 sko delo in doktof je posvetila ajdi. venija tja, kamor je pačuS na. Nev gospodarstvu kmetijstvu se nikomurv vredno vlagati v te stv veliko fizičnega in dela, seveda pa to dela®’ . od tega profit, vsaj moraš imeti, da nekaj0 Trgovci uvažajo marže... Saj je celotna tika taka! Tako je kot v spodarskih panogah, P za železarsko ali strijo ali kaj drugega-je v začetku samostoi0 koliko vztrajalo, ker i^,1 sebne kmete, v gosp0 £i šlo hitreje, državne 6 hitreje. Mišljenje vd>’' nov je tako: letos p°s co, ki ima v sebi 8^’ y vzklije - če imaš nl jij'1 moraš obvezno kuP seme tudi vnaprej- S1 zana tudi točno dol°c . J Firme, ki bi se bi^ sposobna ukvav f njenjem, pa nimf” J Sposobni so, t0^ažjtiX bi ga morali v to v , Kader bi se hitro Ja, vse to pelje' odvisnost; toda odvisen od tujca v a . in pohištveniindl' ml"1/ odvisen pri hran1-teška zadeva. V s° dva ali tri stole, h1 mo imeti vsak d‘l Naši gospodarstvu zavedajo! Saj lahk^ ^jA jine skoraj vse, mo z njo. Zgroz*s . najdeš v romuns ^0’ / kar je bilo Upam, da smo v - pl, zavestni, da bon1 ojč‘f da bomo ohrani1 roma ponudili eV svoje stvari. m 0' Ber1111^ »»INK 4. april 2002 KULTURA 11 Na 31. tekmovanju mladih glasbenikov Učenci soboške glasbene šole dosegli izjemne uspehe Najdba izgubljenega časa Lfi petek, 22. marca, se je izteklo 31. BV tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije. , Udeležili so se ga uidi mladi glasbeniki, 'se izobražujejo v javnih in zasebnih gla-s enih šolah, srednjih glasbenih šolah oz. ^^niških gimnazijah, na Akademiji za gla-0 učenci slovenskih glasbenih šol v za-ejstyu ter slovenski državljani, ki se šolajo 'ujini. Tekmovanje je potekalo na dveh ra-in sicer na regionalni in republiški. movalci, ki so dosegli na regionalnem e Kovanju najmanj 90 točk oz. zlato priz-ffie, so se uvrstili na republiško tekmo-^nle Tudi Glasbena šola M. Sobota je imela st tekmovalcev v disciplinah harmonika, nihe 'n so^e8gi°> le-ti so sodelovali v različ-starostnih kategorijah. D°minik Kranjc, učenec harmonike, je Van' Walvnajmlaiši kategoriji in na tekmo-ferske in pomurske regije, ki je po-sbf30-0^ d° 15. februarja 2002 na Gla-^Kšoli Karola Pahorja na Ptuju, dosegel bto Priznanje. Tako se je uvrstil na repu-1^° Umovanje v Ljubljani in 14. marca EaShtni ®oli Vič ’Rudnik s prepričljivo Mapretac*i° dosegcl srebrno priznanje. ict!?Z®a‘ažic, prav tako učenec harmonike, itm tn°Val v 1 b kategoriji in na regional-^utovanju dobil največ točk ter bil 4en, da s programom sodeluje tudi na ltJllCnem koncertu. S svojim izjemnim ta-ji,.,'"11 je dosegel tudi na republiškem tek- V Ljubljani zlato priznanje. Nada ;Wlc ie tekmovala v najnižji kategoriji il5 ln kot edina tekmovalka, ki ne prihaja ju “nje glasbene šole Maribor, na regio-Dj?11 tekmovanju osvojila bronasto priz-meli sm° še tri tekmovalce v disci-n^t^feggio. To tekmovanje je bilo samo M taVni ravni in je potekalo v dveh eta-L. ^'Povalec, ki zbere 90 % točk, se 111 etaP°- Sandra Gjerek in Matej Sta tekmovala v najnižji kategoriji in etaPt pohvale. Anja Trajber, til ^lllka v i. c kategorije, pa se je uvrstila 'fto/'”1 ‘n v hudi konkurenci zasedla če- v Sloveniji. ena tekmovanja so izjemno težka in ^tstii'Se j‘h sploh udeležujejo. Tako se je na Prilner v L a kategoriji harmo-V,'tcv rePt'bliško tekmovanje le 14 tekmo-^gio1 C Pa samo 12’ Tud*v disciplini u k' ie samo na državni ravni, je bilo ^■Za/^^jah skupaj le 19 tekmoval-jC^tati0lle'OVanie na takšnih tekmovanjih glasbenimi sposobnostmi oz. ta-V%.s^iemno pomembna vsakodnevna a tttora tekmovalec veliko dodat- Ssq [3 Mentorjem. Mentorji tekmoval-pžic\ an varga (Kranjc), Matej Zavec 'PMafj/^dela Bratina (Ivanič) in Lukre-gjerek, Vučkič, Trajber). ovinarji in predstavniki medijev so imeli prvi privilegij ogleda razstave Na prelomih tisočle-—J tij, ki bo do letošnjega julija na ogled v razstavišču Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti. Gre namreč za izredno zanimivo in domiselno razstavo, ki je vsa v znamenju samo enega fizikalnega pojava: časa. Če je književnik Marcel Proust večino svojega življenja preživel v iskanju izgubljenega časa, lahko rečemo, da so ga postavljale! razstave znova našli. Da ne omenjamo tudi nenavadne otvoritve, na kateri so obiskovalci morali čakati zunaj, dokler jim ni ura na videu - seveda je bila všteta tudi obvezna »akademska četrt« - dovolila vstopa. »Naše razmišljanje je šlo v smer, kako predstaviti mile-nij,« je povedala ravnateljica muzeja Irena Šavel. »Nesrečne okoliščine zaradi financiranja so prispevale k temu, da projekt ni bil predstavljen že leta 2000.« A nič zato, saj razstava glede tega ni izgubila nič na svoji izrazni moči. Vodja projekta je kustosinja Metka Fujs: »Podoba časa je neskončna, odnos do časa pa je tisti okvir, v katerega lahko najbolje ujamemo raznolikost človeške kulture v njenem trajanju in razvoju.« Razstava obsega tudi katalog razstavljenih predmetov, iz katerega je potem nastal zbornik različnih razprav o času. Vanj pišejo fiziki, antropologi, arheologi, etnologi in zgodovinarji. Vzporedno je nastajal tudi časovni trak. »Večkrat opažamo pri obiskih domačih šol, da otroci o prekmurski zgodovini ne vedo nič. To pa zato, ker tudi v učbenikih te naše lokalne zgodovine skoraj ni. Zato smo se odločili izdelati didaktični sve- tovni trak, v katerega smo vključili pomembne svetovne dogodke, vzporedno pa tudi dogodke domače preteklosti.« Pri oblikovanju razstave so sodelovali poleg Šavlove in Fujsove Janez Balažič, Franc Kuzmič, Nataša Tom-pa Konestabo, Mirko Bratuša, Darinka Krauthaker, Boris Orešnik, Jože Varga, Milan Zver in Nada Žganjar. Celostno podobo je oblikoval Sandi Červek. Scenarij in režijo za filme k razstavi je prispeval Aleš Nadai, besedilo pa Milan Vincetič. Za tehnično izvedbo so poskrbeli AV-studio iz Velenja, Atelje Antolin in Mizarstvo Veren. Celoten projekt je stal tri milijone tolarjev. Razstava je primerna tudi za vrtce ter osnovne in srednje šole, ob njej pa se bo predvajal tudi film o njenem nastanku. Kustos Janez Balažič je opozoril na pomanjkanje razstaviščnih prostorov, ki jih pesti že vsa ta leta, saj bi drugače razstava lahko bila še obsežnejša. Ravnateljica Irena Šavel pa je napovedala, da to nikakor ne bo edina razstava, ki jo letos pripravljajo v muzeju. V maju bodo namreč odprli razstavo Prekmurje na znamkah, jeseni bo na ogled Arheološka dediščina, najdena ob gradbišču avtoceste v Prekmurju, v oktobru pa se bo predstavilo Neznano Prekmurje. T. K., foto: T. K. I Zmožna S Bi m, fani Glasbene šole Slavka / Mntomeru je nastopila matu-fad letnika glasbene gimnazije v a^zeh. Svojo glasbeno pot je začela na ljutomerski glasbeni šoli pod vodstvom Dragice Marovič in jo nadaljevala pod mentorstvom Danijele Sabo. V Mariboru je nadaljevala šolanje na SGBŠ pri profesorici Marjani Mlakar in leta 1999 osvojila srebrno plaketo na tekmovanju dr. Romana Klasinca v štajerski prestolnici s klavirskim dnom. Zadnji dve leti pa uspešno deluje pod zavzetim mentorstvom profesorice Planinke Jurišič Atič, kar je pripomoglo k izrednim uspehom. V letu 2001 je Fada tako osvojila zlato plaketo na regijskem tekmovanju v Mariboru, srebrno plaketo na državnem tekmovanju v Ljubljani kot najboljša pianistka Štajerske v svoji kategoriji in 3. nagrado na mednarodnem tekmovanju v italijanski Gorici. Poleg rednega šolanja se je v zadnjih treh letih udeležila mednarodnih klavirskih šol pri profesorju Igorju Lasku v Ajdovščini, profesorju Sijavušu Gadžijevu v Gorici v Italiji in sodelovala na seminarju pri profesorju Albu Vald-mi v Ljubljani. Koncert v Ljutomeru se je začel z Bachovim preludijem in fugo v f-molu, ki mu je sledila Lisztova skladba Gnomenreigen. Sonata op. 27 št. 2 v cis-molu Ludwiga van Beethovna (stavki Adagio sostenuto, Allegreto in Presto agitato) je končala prvi del. Drugi del je začel Chopinov Nocturno op. 27 št. 1 v cis-molu, naslednja skladba pa je bila prav tako Chopinova, in sicer Balada op. 23 št. 1 v g-molu. Konec uradnega dela programa je pripadel Claudu Debus-syju in njegovim Preludes II s stavki Bruyeres, General »lavine« - eccentric in Feux d’artifice. T. K., foto: N.J. ■ V Italijisrebro za MePZ Štefana Kovača □ Riva del Garda je bilo od 24. do 28. marca 7. mednarodno zborovsko tekmovanje, katerega se je udeležil tudi MePZ Štefana Kovača iz Murske Sobote pod vodstvom zborovodkinje Alenke Brulc - Šiplič. Tekmovalo je 38 zborov z vseh koncev sveta, od Japonske, Južne Koreje, Rusije, Estonije, Latvije, Bolgarije, Madžarske, Jugoslavije, Hrvaške, Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Šve- dske, Norveške, Finske pa vse do Velike Britanije, Kanade in celo Kenije. Zbori so tekmovali v 4 osnovnih kategorijah, in | :no nesmiio. kateszoriia B - ž sicer: kategorija A - zbori z obvezno pesmijo, kategorija B - zbori brez obvezne pesmi, kategorija S - zbori s sakralno glasbo in kategorija G - otroški in mladinski zbori. MePZ Štefana Kovača je tekmoval v kategoriji BI, to je v kategoriji mešanih pevskih zborov brez obvezne pesmi, v kateri je tekmovalo 8 zborov, in sicer zbori iz Italije, Finske, Švedske, Hrvaške ter po dva zbora iz Nemčije in Slovenije. Ob koncu tekmovanja je bilo podeljenih 40 priznanj, nekateri zbori so namreč tekmovali v več kategorijah, in sicer je podelila mednarodna žirija 21 srebrnih in 19 zlatih priznanj, kar kaže na kakovost nastopajočih zborov. MePZ Štefana Kovača je osvojil odličnih 17,63 točke in si s tem prislužil srebro VIII (najvišji možni nivo priznanja je X), Natalija Zrini ■ Tudi učenci ljutomerske glasbene šole so se izkazali Glasbena šola Slavka Osterca iz Ljutomera se je pred kratkim udeležila regijskega in državnega tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije v disciplinah trobenta in pozavna. V disciplini trobenta 1. b-kategorija je tekmoval na 5. regijskem tekmovanju na Ptuju David Žgane in prejel zlato priznanje. Njegov učitelj je g. Stanislav Lašič. V disciplini pozavna 1. b-kategorija sta tekmovala Evgen Bibianko, ki je prejel zlato priznanje in posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe, ter Franc Topolšek, ki je prejel srebrno priznanje. Njun učitelj je g. Ignac Karba. Na 31. državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije, ki je potekalo od 12. do 23. marca v Ljubljani, je prejel Evgen Bibianko zlato plaketo, drugo nagrado in posebno nagrado kot obetavni tekmovalec, David Žgane pa srebrno plaketo. Vse tekmovalce je na klavirju spremljala učiteljica Romana Rek Gnezda. Dragica Marovič, ravnateljica ■ Priznanje Državnega sveta Republike Slovenije Emi Tibaut ...1 odelili so ji ga prejšnjo soboto kot »priznanje za izjemen prispevek pri uveljavljanju ustavne vloge Dr-žavnega sveta«, ta formulacija pa potrebuje še dodatno razlago. Kot pravi dobitnica, ji je bilo podeljeno za prostovoljno delo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti na predlog Zveze kulturnih društev Slovenije. Ema Tibaut je predsednica KD občin Ljutomer, Veržej, Križevci in Razkrižje pa tudi članica predsedstva Kulturnih društve Slovenije. S kulturo, kot pravi, je povezana že od srednje šole, pozneje pa je svojo dejavnost kot dolgoletna učiteljica v Veržeju še stopnjevala. Izdajali so glasilo Na valovih Mure, ki je dobilo več republiških priznanj, bila je mentorica šolskega kulturnega društva, prirejala je dneve odprtih vrat in pisala članke, zelo dejavno pa je tudi njeno pošolsko obdobje. Kot avtorica in soavtorica je sodelovala pri različnih publikacijah, ki jih izdaja ZKD ob pomoči Sklada RS za kulturne dejavnosti: Podoba kulturne dejavnosti na našem območju. Spomini še živijo - o Slavku Ostercu, publikacija o dr. Francu Kovačiču, izbor pesnikov Prlekije Glas srca, na tisk pa čaka publikacija Pesem nas združuje - prikaz dejavnosti odraslih pevskih zborov. Osrednja pozornost je vsako leto namenjena Osterčevim kulturnim dnevom - takrat pripravljajo različne dejavnosti za mladino, dneve odprtih vrat in veliko uro zgodovine v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem iz Murske Sobote. To pa še ni vse! Lani so začeli z mednarodnim srečanjem rogi- stov v Križevcih, kar bodo še nadaljevali. Kot posebno pridobitev za to območje omenja tudi Društvo za ohranjanje kulturne dediščine, ki je že poskrbelo za kovaški in čebelarski muzej ter mlin na Muri in izdalo bilten Naše kulturne poti ob evropskem letu kulturne dediščine. Pred leti so z odlično mentorico in koreografinjo Nino Fras (dobitnico letošnjega soboškega priznanja) razširili plesno dejavnost. Izobraževanje, poudarja sogovornica, je ena temeljnih vrednot v ljubiteljski kulturi, ki mu ZKD posveča veliko pozornost. V prejšnji sezoni so se njihovi člani udeleževali seminarjev za Ijudske pevce, koreografijo, ra-jalne igre, folkloro in lutke. Rezultati tega so že vidni: kot posebnost so se pojavile lutkovne predstave vzgojiteljic veržejs-kega vrtca - premiera Sapramiš-ke S. Makarovič bo aprila na območnem srečanju v Ormožu, že nekaj let pa posebej predstavljajo kulturne dejavnosti vrtcev. Sodelujejo tudi z društvom upokojencev na literarnem področju pa tudi z osnovnimi šolami, kjer skušajo z delavnicami poživiti gledališko dejavnost - na OŠ Križevci so s pomočjo Romana Mariniča pripravili predstavo Matilda in se z njo predstavili na območni reviji otroških in mladinskih skupin. V prejšnjem tednu so imeli že dve prireditvi od načrtovanih: Zimskih plesnih utrinkov v Križevcih se je udeležilo 120 mladih plesalcev sodobnega plesa iz štirih občin, na Cvenu pa je bilo srečanje otroških folklornih skupin s selektorjem. V aprilu načrtujejo še lutkovno srečanje, predstavitev kulturne dejavnosti vrtcev in srečanje lutkovnih skupin Pomurja. Dela pa tudi veselja do dela ima Ema Tibaut veliko, zato je priznanje, ki ga je vesela, prišlo kar v prave roke. Vendar pa pristavlja, da so uspehi vendarle plod skupine dobrih sodelavcev, ki se med seboj razumejo in so vedno pripravljeni poprijeti za delo. B. B. L. ■ 12 AKCIJE Najljubše sanje... VESTNIKOVO POTOVANJE Vsak četrtek do 12. aprila 2002 izbirajte svoje najljubše potovanje in se prepustite sreči! Na tedenskem kuponu obkrožite eno od treh možnosti in kupon pošljite najkasneje v torek na naslov: VESTNIK, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota s pripisom POTOVANJE, da ne boste zamudili sredinega žrebanja in možnosti, da se v četrtkovem Vestniku vaše ime znajde med tremi srečneži. TEDENSKI KUPON I----------------------1 j a) izlet v Gardaland | b) izlet na Madžarsko | I c) izlet v Benetke i______________________i Ta teden so bili izmed vseh prispelih tedenskih kuponov izžrebani tisti, ki so jih poslali: 1. nagrada: JOŽE LJUBEČ, Ženik 53, 9244 SV. JURIJ OB ŠČAVNICI, izbral si je izlet v Benetke, 2. nagrada: TONČKA LEBAR, Jezera 43, Rakičan, 9000 MUSKA SOBOTA, ZADNJI MREŽNI KUPON 3. nagrada: ANICA KRPIČ, Brezovci 68 a, 9201 PUCONCI. Vsi trije bodo o prejemu nagrade obveščeni po pošti! Naj vas ne skrbi, če vam sreča ni bila naklonjena ta teden. Ponujamo vam še mrežni kupon, ki ga vsak četrtek skrbno nalepite v mrežo, objavljeno v 51. št., ki je izšla 20. decembra 2001. Polna mreža mora prispeti na naš naslov do 12. aprila 2002. Žrebanje pravilno izpolnjene lepljenke bo v petek, 12. aprila, ob 12. uri pred agencijo Klas na avtobusni postaji v Murski Soboti v družbi Vestnika, Zamurjencev, skupine D'kwa-schen retashv in dalmatinske klape. Nagrada bo vabljiva’ Izžrebali bomo šestnajst izpolnjenih mrež in šestnajst vas bo za prvomajske praznike za nekaj dni odpotovalo v toplejše kraje z Vestnikom in Turistično agencijo Klas. L Murska Sobota, Slomškova 42, tel.: (02) 530 16 51,530 16 52, faks: (02) 530 16 55, e-mail: t.a.-klas@siol.net Prvomajske počitnice: dalmatinska PODSTRANA UGODNO! KREKOVA BANKA Čas jc sedaj na Vaši strani. Oglasite se v naši poslovalnici iti nekomitentom. obrestne mere. ali na telefonu 02 - 229 32 02. Iščemo dušo našega podeželja Naj... domačija 2002 eto je naokoli in nastopil je čas, ko bomo spet začeli zbirati prijave za naj... domačijo 2002, ki se trenutno še skriva nekje na levem ali desnem bregu Mure. V okviru te akcije bomo letos iskali naj... domači kout, podelili pa bomo tudi nekaj nagrad in priz- nanj. Letošnja akcija bo prinesla nekaj novosti, nekaj pa bo tudi stalnic, sicer pa - vsega vam še ne bomo razkrili takoj, saj se bomo družili vse do septembra, vaše prijavnice pa bomo zbirali do konca L aprila. Letos že drugič izbiramo naj... domačijo in prepričana sem, da se je uveljavila že lansko leto. Naredili pa smo pomemben korak, ko ne ocenjujemo in ne iščemo samo največje kmetije z največjim posestvom ali najmočnejšim traktorjem. V tej akciji želimo poiskati in poudariti naše podeželje in družine, ki živijo na podeželju in so z njim na ta način pomemben oblikovalec naše kulturne krajine. Iščemo torej dušo naše pokrajine. To pa so predvsem ljudje, njihove družine in aktivno vključevanje v družabno in družbeno življenje. ' Samo pomislite, prav gotovo imate tudi vi koga na vasi ali v vašem kraju, brez katerega si ne predstavljate kakšnega dogodka, tudi dela ali kar koli se pač zgodi. Seveda bomo dajali ob tem pomemben poudarek tudi kmetovanju, dopolnilnim dejavnostim, ki se jih lotevajo na kmetiji, arhitekturi ter upoštevanju tradicije in sodobnosti, krajinski arhitekturi, okrasnemu vrtu in bivalnemu vrtu ter vsemu, kar ljudi v življenju obdaja. Seveda pa si najbolj želimo spoznavanja z ljudmi. Kriterije bomo podrobneje predstavili v naslednjih številkah. Radi bi odkrili prav vsak delček, vsako vas, vsak kraj našega podeželja, želimo si obiskati nove domačije, vsekakor pa se iz srca veselimo, da se spet srečamo z našimi starimi znanci. A. Nana Rituper Rodež I Domači kout Vsaka hiša ga ima! Dom ni samo stanovanjski prostor, ampak predvsem toplina, domačnost, konec koncev tudi družinska pripadnost. Vedno se radi vračamo »domov«, v dom, kakršen je ostal v našem spominu ali srcih. In vedno, v vsaki hiši ali domu je bil tudi neki prostor ali kotiček, kjer se zadržujemo nekoliko dlje, kjer popijemo kozarec vina s prijatelji ali sosedi, tam so razne družinske slovesnosti in tam se konec koncev najbolje počutimo. V tokratni akciji Naj... domačija iščemo torej tudi takšen prostor. Prav gotovo boste razumeli, za kaj gre. Boštjan Rous I 5E Mercator Plese 1, Murska Sobota PRIREDITVE V APRILU 2002 sobota, 6. april ob 11. uri LUMPIJADA £ Obilo glasbe, petja in ? plesa za otroke, ki bodo ob spremljavi ansambla Dvanajsto nasprotje sodelovali v > Lumpijevih čarovnijah. 5 l !ii VtevcMor najboljši sosed r proizvodnja opečne kritine, d. o. o. Boreči 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru Prijavnica - Naj... domačija 2002 Naj... domačija: Naj... domači kout: Naslov družine: 1 Po domače: dOMSC j Prijavljamo družino našega kraja ali vasi, v kateri so prijazni, odprti, imajo urejeno kmetijo ali se ukvarjaj0^ kakšno drugo dejavnostjo, skrbijo za privlačno okolje, sodelujejo v različnih društvih, so aktivni v vaškenl življenju in sploh živijo s krajem in krajani. I Prav gotovo imate v vsaki vasi, v vsakem kraju nekoga, ki bi ga želeli izpostaviti in s tem svoj kraj. Izp<®“ | prijavnico in jo pošljite do 30. aprila 2002 na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sob0 OMaC SLOVENIJA, HRVAŠKA NOVI POLETNI KATALOG MURSKA SOBOTA, Kocljeva 1A 02/521-38-00 OTVORITVENI TEDEN v turistični agenciji ENKA od 8. do 13. april* 7% GOTOVINSKI POPUST ali 7 obrokov za Enkin pole®1 Darilce za vsako rezervacijo’ V soboto zaključna prireditev z žrebanjem EnK^ za nova do*' Opel Coiga POSTAVLJA MERILA. Opel Corsa navdušuje! Z vrhunsko obliko in tehničnimi lastnostmi je PreV^i tako voznike kot najzahtevnejše strokovnjake. Moderen dizajn s presene’1’^ nizkim količnikom upora (0,32) zagotavlja nizko porabo goriva in stabilno vo^l najdaljša medosna razdalja v svojem razredu (2491 mm) pa povečuje Prost°rnnih in vožnjo spreminja v enkratno doživetje. Ob naštetem ne gre pozabiti še iziern j I rezultatov testiranj, ki so dokazali, da Opel Corsa z osvojenimi štirimi zvezdi in 29 točkami* sodi med najvarnejše avtomobile svojega razreda. Takšna je Opel Corsa - dinamična, mladostna in varna. Zgled v svojem razredu In izreden izziv. Vključno s ceno, seveda. Posebna ponudba: samo "test OAMTC/ADAC/AMZS P°1,1 S 1.660.000 » w w opel-marketingsi OPE^ AVTOHIŠA KOLMANIČ & DOKL d. o. o., Industriji 9000 Murska Sobota, tel.: 02/530 46 50 HORSER d. o. o., Gornji Lakoš 97 a, $ 9220 Lendava, tel.: 02/577 63 52 OP^k Iffllll 4. april 2002 KMETIJSTVO 13 Strokovni nasvet Esencialni vitamini Vinski letnik 2001 za prežvekovalce Ocenjevanje v Kobilju K Al itamini so organske snovi, ki so nujno potrebne k Tl v metabolizmu živali. Žival jih potrebuje v manj-ših količinah, zato jih dobiva v ustrezni količini s hrano. Preskrba z vitamini pa je v določenih letnih časih in pri posameznih kategorijah domačih živali nezadostna. Predvsem je treba posvečati pozornost naslednjim vrstam lnkategorijam domačih živali: visokobreje krave molznice, vi-s°koproduktivne krave molznice, krave na začetku laktacije, kobile, ovce, koze in plemenske svinje v zadnji tretjini brejo-stl. kobile, ovce, koze in plemenske svinje na začetku laktacije tervse plemenice pred pripusti. Poudariti želim preskrbo prežvekovalcev z vodonetopnimi V1tamini, ki se v vampu ne tvorijo in je njihova preskrba po-sebno v spomladanskem času izredno problematična. ^amin A - retinol . Vitamin A pospešuje rast in razvoj mladih živali, potreben Za rast epitelnih celic kože in sluznic, vpliva na vid in spod-"ja delovanje spolnih žlez. Vitamin A je v zelenih delih ra-sthn v obliki provitamina A, imenovanega karaten. Pozno spomladi in poleti, ko prežvekovalce krmimo s Svežo zeleno krmo ali jih pasemo, redkokdaj nastopi pomikanje A-vitamina. Nekoliko A-vitamina je tudi v silažah in korenčnicah, Vsekakor pa premalo za oskrbo visokoproduktivnih krav molznic, Na ocenjevanje v Kobilju so prinesli 62 vzorcev. Objavljamo imena tistih, ki so dobili za posamezne sorte največ točk. Belo mešano vino: Anton Maučec, Kobilje, 18,32 točke; šipon: kletarstvo Šabjan, Kobilje, 18,08; laški rizling: Oskar Trajber, Kobilje, 18,26; beli pinot: Pavel Horvat, Kobilje, 18,28; chardonay: Andrej Maroša, Beltinci, 18,32; souvi-gnon: Daniel Penhofer, Kobilje, 18,00; renski rizling: Robi Verbančič, Radmožanci, 18,26; ker-ner: Avgust Recek, Kobilje, 17,82; zeleni silvanec: Avgust Gjerek, Kobilje, 17,44; traminec: Oskar Trajber, Kobilje, 18,58; rumeni muškat: Franc Flisar, Fokovci, 17,46; sivi pinot: Slavko Korošec, Kobilje, 17,58; muškat otonel: Mira Gjerek, Kobilje, 17,88; laški rizling - pozna trgatev: Štefan V61gyi, Pince, 18,92; charodnay -pozna trgatev: Avgust Gjerek, Kobilje, 18,60; laški rizling - pozna trgatev: Oskar Trajber, Kobilje, 18,58 točke. Priznanja bodo podelili 7. aprila. Vitamin D - calciferol s P°sPešuje izkoriščanje kalcija in fosforja iz črevesja ter po-tc U)e vgrajevanje kalcija in fosforja v kosti. Ob pomanjkanju Vitamina nastopi pri mladih živalih rahitis. Na paši dobijo Van'Ve™Va*ci te^a vltamina dovolj Prek kože od sonca - se-le ultravijoličnih žarkov. .na krma ne vsebuje vitamina D, zato lahko tudi v polet-hin'CaSU nast0Pl pomanjkanje tega vitamina, kljub zeleni v obroku. V obrok za prežvekovalce, ki so ves čas v hle-ni^a ie treba dodati z ustrezno mineralno-vitaminsko meša-Bli injekcijo. ^min E - tokoferol E ie fiziološki antioksidant. Stabilizira nenasičene razvC°^ne kis*ine> posebno v celičnih ovojnicah. Uravnava v'n delovanje zarodkovega epitela in njegovih spolnih hid lta®in E vpliva na metabolizem beljakovin, ogljikovih n0 t,)v, maščob, mineralov in vode. Je nujno potreben za m >0 delovanje endokrinih žlez, zlasti hipofize, nadle-^ne žleze in spolnih žlez. ie Pvecej razširjen. Veliko vitamina E je v zeleni E 'n 2itnih kalčkih. Ob dobri in pravilni prehrani se redko ^'Pomanjkanje E-vitamina. ,1 Vsem zgodnja pomlad, ko nimamo v obroku še nič ze-ktUjme aP pa^e’ ie Preskrba prežvekovalcev z naštetimi vi-^miernatična. Predvsem pri kravah, kjer pričakujemo lamin aSU P°iatev, je smiselno injicirati določeno količino vi-ihv^. ADE-kompleksa. S tem dosežemo izrazitejšo pojatev in VerJetnost uspeha pri osemenitvi. Za natančno upora-pnaiPriniernejši čas se posvetujte s svojim veterinarjem eillenjevalcem. Janez Lebar, univ. dipl. inž. zoot KSS pri KGZ Murska Sobota ■ Ocenjevanje v Turnišču Zvrst - belo mešano: Štefan Kepe, Gaberje, in Alojz Kramar, Velika Polana, 18,20 ročke; laški rizling: Alojz Houbar, Turnišče, 18,23; šipon: Simon Lebar, Turnišče, 18,00; beli pinot: Ivan Škafar, Turnišče, 18,40; chardonay: družina Lebar, Turnišče, 18,50; sivi pinot: Martin Horvat, Odranci, 18,33; kemer: Franc Bogar, Gomilica, 18,17; renski rizling: družina Lebar, Turnišče, družina Pucko, Turnišče, 18,33; souvignon: Jožef Gjerkeš, Nedelica, 18,47; traminec: družina Barbarič, Turnišče, 18,50; muškat otonel: Ivan Zadravec, Turnišče, 18,33; rumeni muškat: Janez Horvat, Turnišče, 17,97; renski rizling: družina Lebar, Turnišče, 18,33; traminec: družina Barbarič, Turnišče, 18,50; rumeni muškat: Janez Horvat, Gančani, 18,43; modra frankinja: družina Zver, Turnišče, 17,37; beli pinot - pozna trgatev: Štefan Kepe, Gaberje, 18,30; laški rizling -pozna trgatev: Leon Kepe, Gaberje, 18,43 točke. Podelitev odličij bo 13- aprila. Ocenjevanje v Beltincih Zvrst - belo mešano: Mirko Kolbl, Bratonci, 18,20 točke; laški rizling: družina Apatič, Beltinci, ^ski tečaj v Crenšovcih že 1932. leta! 18,20; šipon: Alojz Žalik, Turnišče, 17,97; beli pinot: Štefan Kepe, Gaberje, 18,30; chardonay: družina Barbarič, Turnišče, 18,13; sivi pinot: Jože Padar, Dolnja Bistrica, 18,23; renski rizling: Martin Kociper, Odranci, 18,27; sou-vignon: Jože Padar, Dolnja Bistrica, 18,27; traminec: Vlado Perkič, RožičkiVrh, 18,30; muškat oto-nel: Štefan Ferenčak, Odranci, 17,87; rumeni muškat: Janez Horvat, Gančani, 18,33; kemer: Anica Zver, Odranci, 18,17; modra frankinja: Avgust Farkaš, Beltinci, 17,40. Vinogradniško in sadjarsko društvo Lendava Po besedah predsednika društva Štefana Rožmana so z rezultati zadnjega ocenjevanja vin zelo zadovoljni. Povprečna ocena vzorcev vin je bila 18,18, kar pomeni precejšnji napredek v primerjavi z letom prej, ko je bila 17,86. Ocenjenih je bilo 130 vzorcev vin. Podelitev priznanj in medalj bo 6. aprila na desetem vinogradniškem plesu. Najboljše ocene za posamezne sorte so prejeli - belo mešano: Rudolf Verbančič, Lendavske Gorice, 18,30 točke; šipon: Magdalena Paušič, Lendava, 17,77; laški rizling: Helmut Dan, Lendavske Gorice, 18,23; chardonnay: Ludvik Bokan, Lendavske Gorice, 18,33; sivi pinot: Štefan Rožman, Dolga vas, 18,33; renski rizling: Zoltan Orban, Lendava, 18,30; sauvignon: Zvonko Lukač, Pince, 18,30; beli pinot: Štefan Škrlec, Trimlini, 18,17; muškat othonel: Zvonko Lukač, Pince, 18,37; rumeni muškat: Jožef Kocon, Lendava, 18,37: traminec: Dejan Puhan, Bogojina, 18,30 točke; ker-ner: Jurij Molnar, Dolina, 17,97 točke; zeleni silvanec: Lajos Ben-ce, Lendava, 18,13 točke; modri pinot: Jožef Tompa, Lendavske gorice, 18,17 točk; zweigelt: Lajos Bence, Lendava, 18,27 točke; laški rizling - pozna trgatev: Štefan Vdlgyi, Pince, 18,73 točke; beli pinot - pozna trgatev: Ludvik čuk, Lendavske Gorice, 18,47 točke; chardonnay - pozna trgatev: Franc Gazdag, Lendavske Gorice, 18,73 točke; sivi pinot -pozna trgatev: Franc Gazdag, Lendavske Gorice, 18,53 točke; renski rizling - pozna trgatev: VESTNIK NA INTERNETU: O www.p-inf.sl Štefan Rožman, 18,93 točke; laški rizling - ledeno vino: Štefan Ka-saš, Čentiba, 18,73 točke. Vinogradniško društvo Čentiba Predsednik društva, ki ima 95 članov, Bela Cimerman je povedal, da je bilo na ocenjevanju 79 vinskih vzorcev. Šampion ocenjevanja je bilo vino laški rizling Štefana V61gyija z oceno 18,43 točke. 10. aprila bo organiziralo društvo v hotelu Lipa v Lendavi ocenjevanje vin za regijskega vinskega prvaka. Največ točk po posameznih vrstah vina so prejeli: zvrst (belo mešano): Štefan V61gyi, Pince, 18,07 točke; šipon: Tibor Fordan, Čentiba, 18,10 točke; laški rizling: Štefan Vdlgyi, Pince, 18,43 točke; chardonnay: Zdenka Ko-stric, Lendavske Gorice, 18,23 točke; sivi pinot: Štefan V61gyi, Pince, 18,23 točke; renski rizling: Štefan Kepe, Gaberje, 18,27 točke; sauvignon: Andrej Pečelin, Čentiba, 18,30 točke; beli pinot: Štefan Škrilec, Čentiba, 18,17 točke; zweigelt: Štefan Žalik, Čentiba, 17,50 točke; chardonnay -pozna trgatev: Janez Gyurkač, Čentiba, 18,57 točke; beli pinot -pozna trgatev: Štefan Kepe, Gaberje, 18,27 točke. J. Ga., J. Ž. ■ Cene pujskov Na sejmu v Turnišču so prodajali minuli četrtek 14 pujskov, starih doli tednov in težkih od 18 do 25 kilogramov. Prodali so vse, za žival pa so morali novi lastniki odšteti od 9-000 do 11.500 tolarjev. Med radgonskimi bloki je več kot 200 vrtov... Skrbno izrabljajo vsak kotiček b dejstvu, da zlasti k marčevski in aprilski, pravzaprav k splošni pomladni »inflaciji« v gospodinjskih proraču-—I nih največ prispeva previsoka cena zelenjave in sadja, je jasno, da si ga marsikdo ne more privoščiti, zato ne preseneča, da se ukvarja veliko Radgončanov z »ljubiteljskim« vrtičkarstvom. V mestu Gornja Radgona je namreč veliko zemljišč, kjer naj bi nekoč stali stanovanjski bloki, športna dvorana, bazeni ter poslovni in nekateri drugi objekti, sedaj pa jih krajevna skupnost pod ugodnimi pogoji oddaja prebivalcem za ureditev vrtov. Trenutno je okoli 200 takšnih vrtičkarjev, na voljo pa je še nekaj zemljišč. Mestni vrtičkarji na površinah, velikih od 50 do 200 kvadratnih metrov, gojijo zelenjavo. Takšna dejavnost namreč številnim občanom, med katerimi je zelo veliko nezaposlenih, nekoliko zniža izdatke za gospodinjstvo. Cene mineralnih gnojil, sredstev za varstvo rastlin in semenske koruze v kmetijskih trgovinah SKZ Murska Sobota, prodajalna Puconci Mineralna gnojila: Pakiranje MFC v sit/kg NPK 6-12-24 50/1 52,80 NPK 7-20-30 50/1 69,30 KAN Madžarska 50/1 46,50 UREA Madžarska 50/1 52,30 Sredstva za varstvu rastlin: dual gold 1/1 4.375,30 prohelan 1/1 1.897,90 frontier 1/1 4.181,40 sencor 0,2 2.148,60 cycocel 1/1 1.684,30 sto m p 1/1 1.697,00 mesurol fs 500 1/1 10.155,60 mesurol fs 500 0,2 3.106,40 pyramin turbo 1/1 4.630,50 Semenska koruza: PR38F70* 25 MK 9.790,00 PR37M81 25 MK 9.790,00 PR39K38 25 MK 8.680,00 PR38P05 25 MK 8.680,00 clarica 25 MK 7.430,00 monalisa 25 MK 7.430,00 helga 25 MK 6.600,00 DK 300 25 MK 7.260,00 DK312 25 MK 7.260,00 lotus 25 MK 6.860,00 JORDAN 25 MK 7.400,00 DK475 25 MK 7.400,00 kuxxar 25 MK 7.400,00 galice 25 MK 6.450,00 gregor 25 MK 7.020,00 canada 25 MK 7.500,00 banguy 25 MK 7.260,00 aura 25 MK 6.060,00 moissac 25 MK 7.020,00 Bc 318 25 MK 6.420,00 Bc 272 25 MK 6.420,00 Za radgonske vrtičkarje je morebiti zelo ugodno, da jim ne »nagajajo« urbanistični ali kakšni drugi inšpektorji. Nekateri vrtovi namreč poleg solate ponujajo tudi kupe smeti, ponekod tudi na pol razpadle barake - lope, ki so postavljene na črno... Oste Bakal ■ Občina Beltinci Višje kmetijske subvencije 11" tm lih. '^v h * d na ’aa veljajo Črenšovci za zibelko moderne ku-k 5 S" itn P?murskem podeželju, domišljava? Dejstvo je, ih?" fe v vasi ze 1932. leta kuharski tečaj. h. V rt ' ni znan°>ve pri nas ^We<ike praznike. Sn Prekmurci žr*ali tak način priprave mesa, saj so hodili po svetu, na primer v Francijo. Pozneje so se tečaji kar vrstili, še posebej po drugi svetovni vojni. Tale posnetek je iz 1950. leta. Posnetke, kot je tale in drugi, ima shranjene Črenšovčan Emil Sabo. R. Z. ■ POMURSKO DRUŠTVO ZA ROJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA ZB zbira prostovoljne prispevke bčanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232470 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 osedanja oblika sodelovanja med Območno enoto Zavarovalnice Triglav in beltinsko občino se je pokazala kot dokaj koristna. Že nekaj let zagotavljajo z zniževanjem premije za posevke in plodove varnost tukajšnjim kmetovalcem, ki so se odločili za tovrstno zavarovanje. Tako so zavarovali v letu 2001 pri fizičnih osebah že 14.200 hektarov obdelovalnih površin. Podatki kažejo, da so leta 1999 v beltinski občini zavarovali 659 hektarov obdelovalnih površin, pri čemer je znašal znesek subvencije več kot miliion to- larjev, delež subvencije pa je bil 20-odstoten. Leta 2000 so zavarovali 656 hektarov, za kar so namenili ne-kai ver kor GOO tnhripv v lanskem letu pa je bilo zavarovanih že 862 hektarov obdelovalnih površin. Pri tem je znašal delež subvencije 30 odstotkov, znesek subvencije pa več kot 1,6 milijona tolarjev. Ker se čas za sklepanje zavarovanj naglo bliža, pričakujejo, da bodo letos zavarovali še več obdelovalnih površin kot lani. \llbni ■ 14 IZ NAŠIM ^KAJtV 4. apni zulm Lipovci - Pred velikonočnimi prazniki so imeli v Lipovcih delavnico, v kateri se je osemdeset žensk, deklet, mož in otrok usposabljalo za izdelovanje velikonočnih okraskov, predvsem pa pisanic oziroma remenk. Pred praznikom so vse to razstavili in prijetno presenetili tiste, ki so si prišli ogledat. Nekatere izdelke so lahko kupili. - Foto: J. Ž. Razstave velikonočnih jedil Sveti Jurij ob Ščavnici - V tem kraju so pripravile članice društva kmečkih žena in deklet že deseto velikonočno razstavo dobrot in ročnih del. Razstavo obogatili tudi gostujoči razstavljale! s Kapela, Gornje Radgone, Veržeja, Razkrižja in Dornave. Poleg velikonočnih dobrot so bili na voljo tudi kvasenice, domači kruh, gibanice in drobno pecivo. - Foto: L. Kr. Beltinci - V beltinskem župnijskem domu je bila velikonočna razstava, ki so jo organizirale članice društva kmetic beltinske občine (tokrat iz Ižakovec in Gančan) ob sodelovanju župnijske Karitas in otroškega vrtca, ki se je predstavil z izdelki iz projekta Ko zadiši po veliki noči. Zares lepo in - pohvalno. - Foto: J. Ž. Življenjske navade prebivalcev občine Razkrižje Več znanja - manj raka _________ ________ ____________9 e bi razvrščali raziskovalne naloge osnovnošolcev po zahtevnosti, aktualnosti in pomenu, bi se projekt, ki so ga izvedli učenci in učenke 8. razreda OŠ Razkrižje s svojo učiteljico biologije Martino Tratnjek, zagotovo uvrstil dokaj visoko. Odločili so se, da raziščejo življenjske navade prebivalcev razkriške občine (tudi šolarjev od 4. do 8. razreda) in ob tem predvsem ugotovijo, kako le te vplivajo na zdravje ljudi. Ali so morebiti vzrok za nastanek bolezni, ki nas ogrožajo in omejujejo? Z anketo, ki so jo opravili med sto občani, so med drugim ugotovili, da ljudje pojedo največ svinjskega mesa, uživajo premalo tekočine, in če pijejo, so to sokovi, vino ali pivo, da jih je polovica kadilcev ter da je 36 odstotkov njihovih bolezni povezanih z načinom prehranjevanja in življenjskih navad nasploh. To so: visok krvni tlak, težave s črevesjem, sladkorna bolezen, srčne bolezni, povišan holesterol, žolčni kamni idr. V dolžinskem deblu anketiranih pa je najpogostejši vzrok smrti rak na črevesju, pljučih, prosta- Sv. Jurij ob Ščavnici Še letos prizidek k vrtcu? letošnjem letu bodo v občinskem središču Sveti Jurij ob Ščavnici vendarle začeli z gradnjo prizidka k otroškemu vrtcu Sonček. V ta namen je namreč zagotovljenih v občinskem proračunu za leto 2002 66 milijonov tolarjev. V minulih dveh letih se je zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev glede te naložbe marsikaj zatikalo. Tudi sedaj marsikdo meni, da omenjeni znesek ne bo zadostoval za vse potrebe, pri čemer imajo v mislih zlasti ureditev pročelja in okolice prizidka. Toda po zagotovilih najbolj odgovornih bo za del razlike Ročnodelska razstava v Veliki Polani [predvelikonočnem času so v naših krajih običajno razstave žegnanjskih dobrot in prtov, v Veliki Polani pa so imeli razstavo domačih ročnodelskih izdelkov. Organizirala sta jo občina in župnijska Karitas. Izdelovalci so prijetno presenetili! Pa ne le tisti, ki so znani že od prej, na primer Jože Laki in pletilje ter keramika iz d. o. o. LKC, ampak tudi drugi, novi. Ne bomo jih naštevali, ker jih je veliko. Videli smo torej razne praktične izdelke in tudi spominke iz lesa, koruznega bilja, slame, gline... Pa veliko ročnodelskih izdelkov pletilj, kvačkaric, izdelovalk gobelinov... Posebej so se predstavili tudi učenci OŠ Velika Polana s svojimi izdelki, narejenimi v nrnipkta n nekdaniem delu in življenju. - Foto: Š. S. VESTNIK NA INTERNETU: www.p-inf.si Podjetja za informiranje, d d.. Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota Okrogla miza o zanimivi in aktualni temi na OŠ Razkrižje. (Foto: J. G.) ti, želodcu, dojki, kostni in kožni rak ter rak na maternici. Tudi med anketiranimi učenci so odkrili več »grehov«. Tako jih skoraj polovica ne zajtrkuje, nekateri jedo stoje ali pa že na poti v šolo, pijejo premalo tekočine, premalo se gibljejo, preveč sedijo pred te- med proračunskimi prihodki in odhodki občina najela kredit. Poleg tega so resni pomisleki glede neustreznega dovoza do gradbišča, za kar naj bi potrebovali dodatnih 15 milijonov tolarjev. Za ureditev ustrezne ceste bi namreč morali prestaviti električni transformator, ki je zdaj v napoto. Milan Jeršei Materinski levizorjem ali računalnikom ... Večina jih je prepričanih, da na njihovo prehrano in življenjske navade največ vplivajo starši oziroma svojci. Odločili so se, da o vsem tem spregovorijo in povprašajo tudi strokovnjake na okrogli mizi pod geslom Več znanja - manj raka, in sicer so povabili prim. mag. Branislavo Belovič, dr. medicine, prim. mag. Dobrivoja Godiča, dr. medicine, Borisa Sunka, univ, dipl, psihologa, Zdenko Gomboc, profesorico zdravstvene vzgoje, Nino Graj, univ. dipl, pedagoginjo, Gordano Tot, dipl. inž. živilske tehnologije, in Anico Benkovič, višjo medicinsko sestro. Vsi dan v Radgoni in na Plitvici Na praznik staršev, 24. marca so pripravili mladi gornjeradgon-ske župnije lep in zanimiv večer. V polni dvorani Trstenjakovega doma so recitirali, peli in se predstavili s primernimi besedili. Nastopili so tudi skupina Amos, skavti in mešani cerkveni pevski zbor. Zrna besed je v nagovoru natrosil župnik in dekan Andrej Zrim, seveda z željo, da bi padla na plodna tla. Skoraj vsako oko je postalo solzno ob skupni pesmi Mamica je kakor zarja. Skromna zahvala je bila poleg besed tudi vizitka s simboliko. Pozneje je bila pogostitev s srečelovom, kar je pripravil župnijski Karitas. (Tamara K.) V vasici Plitvica sredi Apaš-kega polja pa je pripravil 14. marca vaški odbor srečanje vaščanov, ki so ga posvetili materinskemu dnevu in minulemu dnevu žena. Kulturni del je pripravila in vodila študentka glasbe Marjetka Urbančič, izvajali pa so ga otroci iz Žepovec, Nasove in Plitvice. Materam in ženam je zapel kvartet Toti štirje, udeležence pa je nagovoril župan Miha Vodenik. Potem pa je bila zabava za vse. (Ludvik K.) ■ so prišli k njim na šolo m5 j vali na okrogli mizi. Diete^ vitke postave vodijo v te/« menil Godič; za rakom na ne zbolijo samo kadilci, ve° i kajenje največje tveganje, o -pa kadijo in se zastrupljaj0! dojenčki, je poudarila Belovl| za jesti si je treba vzeti čute m pa se izogibati hrani z nasičenih maščob, jim je ^p|t la Benkovičeva; učenci naj * dvsem sproti učijo ter tujejo in razporedijo č# nje in razvedrilo, je P0!1.^ Grajeva. Tudi drugi udeleZ° J jim povedali marsikaj k°rl in zanimivega. _ Devetdeset let Jožefe Jurkovič ožefa Jurkovič iz Boračeve se je rodila v ^^5* 0^ otrok 18. marca 1912. leta naJanževem Vr živita le slavljenka Jožefa in pet let mlajša s zija, ki živi v Mariboru. V zakonski stan, ki je trajal do 1964. leta, ko ji je umrl mož Ivan, je stopila na Kapeli 1944. leta. Z možem sta se preživljala na pet-hektarski posesti, kjer sta redila živino in druge živali, obdelovala pa sta tudi vinograd. Njuno družino so obogatili otroci: Jožica in Lenka ter Jože in Ivan. Na domačiji pa je bila od starosti treh mesecev pa do starosti petnajst let rejenka Natalija, ki so jo imeli za članico svoje družine. Vsi njeni otroci, tudi rejenka, so si ustvarili družine in jo obdarili s sedmimi vnuki in osmimi pravnuki. Vsi svojo mater, babico in prababico ter taščo vikajo in tudi na ta način izražajo globoko spoštovanje. Jožefa živi na svojem domu pri sinu Ivanu in snahi Štefki, ki zanjo lepo skrbita. Kot so povedali, bi mama še rada sekala veje, a ji ne pustijo. Tako nameni sedaj največ časa branju časopisov in revij, posebno Vestnika, na katere- ga je naročena vec * to hvala in iskrene c od domačega tedni^. j Seveda našle*"« se ima mama Jožen’ ,^0 tolikšno starost. je veliko delala. nič težko. Po bili v veliko P0Ili0SefiHl tudi sedaj veliko p« J la je tudi, da je bi ’ 1® hrani in pijači-preproste jedi in daj. ,1^4 Ob devetdeset s|j svojci pripravil« katerem je prazn pet Jožic in jožef0^« toliko bolj vesel«. k upanju, da se njih učakal cas / let. Na posnetku I 0^1 družbi s sestro m ter rejenko. Bese« Ludvik 4. april 2002 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Na kratko V Petišovcih obnavljajo kopališče in kamp Poleti spet na voljo dva bazena in trideset ležišč Beltinci V letošnjem letu nameravajo nadaljevati z gradnjo obstoječega vodovodnega sistema. Tako na)bi zgradili do konca junija še vodnjak in transformatorsko Postajo, Prav tako želijo prodati Pet parcel na Jugovem in skla-®ee v Lipovcih. M. J. Upovci Letos so zamenjali vrata na Taški kapeli, ki so dotrajala. Izderi bodo tudi zaščitno konstrukti® nad vrati z odtokom vode. Računska vrednost je več ^milijon tolarjev, zato pričajo 30-odstotno soudeležbo ^beltinskega občinskega prodna. M. J, Bakovci ^dokončanje investicije v ’asko;gasilski dom bodo potre-Ovali okrog 10 milijonov tolar-'^oleg tega načrtujejo milijon Qlatjev za ureditev vaške kapele. ? “bčini je 207 gospodinjs-,s,° vključena v pregledo-IL nadzorovanje, čiščenje in dimnih emisij iz kurišč, s/? 'n str°Lovni pregledi, ki popravili delavci Ijutomer-Dimnikarstva, kažejo, da ^Orali nekatera gospodinj-stte°P°Zoriti na določeno neu-in?®81 naprav, dimnih vodov ""likov. M. J. ^Ica lenost del, ki naj bi jih le-U?tavjli na cestnem odseku 'Šprinc, bo znašala ok-Wbilijonov tolarjev. Pri Po^gotovih 30 odstotkov (1^ ?e®a denarja z udeležbo 'Lov cest, preostalih 70 iij^v pa naj bi pridobili z ^^pisi.M.J. Sgii stolp bogatega naftnega polja podjetju Terme Lendava so se lotili obnove termalnega kopališča Petišovci s kampom, ki je že nekaj let sameval in propadal. Naložba v vrednosti 20 milijonov tolarjev naj bi bila končana do začetka maja, tako da se bodo čez poletje obiskovalci lahko kopali v dveh bazenih, obnovili pa bodo tudi deset bungalovov s tridesetimi ležišči. vajo v podjetju za povečanje realizacije. Gre za objekte na 4,5 hektarja površine, ki so komu- Po besedah direktorja Term Lendava Franca Hubra je to ena od investicij, s katero si prizade- Delavci so se lotili tudi obnove dveh bazenov v petišovskem kopališču. !Qdo ob njem uredili ^tni muzej? bogatem nahajališču nafte v okolici Lendave na obdobje po drugi svetovni vojni, ko so ^istoi111 Vebba črpališča, le še zadnji ohranjen vrtalni 1»%^ P v naselju Petišovci (na fotografiji). Prejšnja leta taista da bi uredili ob stolpu naftni muzej, kjer 'to obdobje v besedi, sliki in z ohranjenim oropa je, kot kaže, doslej ostalo le pri ideji. Obsežnejše črpanje nafte na tem območju se je začelo v prvih letih po drugi svetovni, v letih od 1947 do 1951 pa je delalo v podjetju Proizvodnja nafte že okrog 2000 zaposlenih. V pretežno kmetijskem okolju je to pomenilo zelo hitro industrializacijo. Rekord so dosegli leta 1951, ko so načrpali 72 385 ton surove nafte in 80 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina. Do leta 1954 so na petišovskem polju izvrtali že 102 vrtini, ki so jih razširili še na območje takratne soboške občine, Prlekijo, Medžimurje in Slovenske gorice, vendar na teh območjih ni bilo pričakovanih rezultatov. Kljub čedalje boljši tehnološki opremljenosti in vedno bolj globinskemu iskanju nafte in plina (postavljali so globinske rekorde) je v obdobju od leta 1951 do 1961 količina najdene nafte in plina vedno bolj upadala. V sredini 60. let se je podjetje preusmerilo na naftnopredelovalno in petrokemično dejavnost. J. Ga. ■ . Lenart e letos bo začelo Gradbeno podjetje Radlje graditi v Gubčevi ulici pri Lenartu sedemnajststano-vanjski stolpič. Občina Lenart naj bi jih kupila ob pomoči republiškega stanovanjskega sklada dvanajst, preostala pa bodo na voljo zainteresiranim drugim kupcem. Je pa povpraševanje po stanovanjih kar Veliko. Prevladujejo vloge za socialna stanovanja. Ubadajo pa se tudi s problemom neplačevanja najemnin in dolg znaša kar nekaj milijonov. (F. Br.) nalno urejeni, in kar nekaj premoženja, ki je že nekaj let propadalo. V petišovskem kopališču so trije bazeni, od katerih bodo pred poletjem obnovili in predali namenu dva, otroškega in srednjega. V kompleksu je tudi vsa infrastruktura za kampiranje s tridesetimi ležišči. Tako sedaj Med tistimi kmetovalci, ki niso opustili paše živine, so Voroševi iz Lipe. Lizika in Jože skorajda vsako jutro spustita domačo čredo na pašnik, ki je zadaj za domačijo. Pašna sezona se je začela sredi marca in bo trajala do konca oktobra. Povedala sta, da so izkušnje dobre. Tudi zato, ker krave, ki se pasejo in se prehodijo po svežem zraku, ne zbolevajo tako pogosto, kot če bi bile vseskozi v hlevu, pa tudi več mleka dajo. - Foto. B. Z. Aerobika je zajela vse starostne skupine in vse socialne sloje. Med novimi oblikami so danes najbolj aktualne: HI-L0, TNZ, vodna aerobika, step, slide, boxing, new body walking, cardio funk, kids aerobic itd. Na posnetku: prepolna telovadnica Srednje ekonomske šole v Murski Soboti, kamor prihaja na ure aerobike do petdeset žensk in deklet. Inštruktorica Sabina pravi, da jo je presenetil tudi velik odziv na urah aerobike, ki jih je organizirala tudi v krajih zunaj Murske Sobote. Samo v Beltincih prihaja na vadbo več kot štirideset deklet. Nekatere tudi iz deset kilometrov oddaljenih krajev. - Foto: B. H. obnavljajo ob bungalovih še sanitarije, prostore za umivanje in pranje posode, ograjo in dovozne poti, poskrbeli pa bodo tudi za lepšo zunanjo podobo kampa. Tudi voda v Petišovcih je podobno kot tista v hotelu Lipa v Lendavi bogata s parafinom, ki ugodno vpliva na kožo in zdravi bolezni kože. Za sodelovanje pri trženju se dogovarjajo tudi z lendavskim Društvom ustvarjalne mladine, ki je zadnji dve leti prostore uporabljala za mladinska srečanja in prireditve. Tako bi se vključili v sodelovanju z republiškim Uradom za mladino tudi v projekt mladinskega turizma. Čez poletje pa so ob koncih tedna predvidene tudi zabave z glasbo. Investicijo v vrednosti 20 milijonov tolarjev izvajajo pomurska podjetja, sredstva pa so po Hubrovih besedah zagotovili iz lastnih virov. Med naložbami, ki jih načrtujejo v Termah Lendava do konca letošnjega leta, je še dograditev hotela Lipa s sobami, kjer bo še dodatnih 90 postelj, kar pomeni, da bodo imeli skupaj 300 posteljnih zmogljivosti, kar bi bilo za tako termalno zdravilišče tudi racionalneje. Načrtujejo pa še dograditev bazenskega kompleksa v hotelu z dodatnimi 500 kvadratnimi metri vodnih površin. Jože Gabor ■ Na kratko Gornja Radgona V času pred veliko nočjo so faranom gornjeradgonske župnije so na Nikodemovih večerih predavatelji natrosili bogate bisere besed, s katerimi lahko obogatijo še druge. Sodelovali so: redovni brat Branko Likar s predavanjem Pot pa gre naprej, dr. Maksimilijan Matjaž s predavanjem Evangelijska pot k veri, dr. Alenka Šverc s predavanjem Vloga laikov v Cerkvi na Slovenskem, mag. Božo Rustja s predavanjem Koliko verjamem medijem in Berta Golob s temo Vzgoja za vrednote. Vzporedno z Nikodemovimi večeri so bili še Trstenjakovi dnevi, katerih geslo je bilo Človek - bitje prihodnosti. (Tamara K.) Turnišče Občina Turnišče izvaja skupaj s KS obsežna dela v Industrijski in Prešernovi ulici ter na dvorišču OŠ. Urejajo kanalizacijsko omrežje, pločnik v dolžini dvesto metrov, postavili bodo ulično razsvetljavo ... Dela bodo sklenili v maju, vrednost pa je tri milijone osemsto tisoč tolarjev. V Turnišču naj bi povsem uredili kanalizacijo do junija. Potem bodo začeli napeljevati še plinsko omrežje. (J. Ž.) Bratonci V tem kraju je bila prisrčna prireditev, na kateri so izrazili hvaležnost krvodajalcem za darovano kri in jim podelili odličja. Petim so jih podelili za petin-dvajsetkratno darovanje, dvema za tridesetkrat darovano kri, enemu za petintridesetkratno darovanje, Karel in Martin Virag pa sta dobila priznanji, ker sta dala kri po štiridesetkrat. Petin-'stiridesetkrat je dal kri Marjan Šebjan, Stanko Sreš in Janez Vd-rd pa sta dala kri že po šestde-setkrat. Priznanji za dolgoletno delo na področju krvodajalstva pa so prejele: Alenka Jerebic, Genovefa Virag in Anica Sraka. Še naprej nosite v rokah sonce. In v sebi zlato srce, ki naj bogatita vaše humano delo. (F. Ma.) Kuzma Z območja kuzemske občine je kar dvainštirideset ljudi na delu v tujini, in sicer za stalno ali se zaposlujejo občasno v bližnji Avstriji. Na ta način seveda rešujejo svojo eksistenco, ko pa doma ni mogoče dobiti zaposlitve in je zato na območju občine menda kar sedemindvajsetodstotna nezaposlenost. Ne čudi, saj nimajo kake večje gospodarske delovne organizacije; turizem, ki bo tudi lahko dal kaj več delovnih mest, pa se zaenkrat sramežljivo spogleduje z onim na drugi strani meje. (J. Ko.) 16 REPORTAŽA 4. april 2002 fgiHin Iščem partnerja prek ženitne posredovalnice So najboljši ze poročenih A S Najmlajši star 21, najstarejši 91 let ripeljala se je na dvorišče. Njene dlani so postale vlažne in še trdneje se je oprijela volana. Namesto da bi ustavila avto, je pritisnila na plin in oddrvela. Tudi tokrat ni zbrala dovolj pogum, da bi vstopila in se soočila s svojo resnico. S tem bi priznala sebi in vsemu svetu, da nima prijatelja in partnerja. Dejstvo, s katerim se srečuje več ljudi, kot si mislimo. Lahko da je komu partner umrl, ga zapustil, je bila prejšnja zveza zanj preveč boleča ali so ga leta preprosto prehitela, vsi najboljši pa so že poročeni. Tudi vedno več mladih ljudi zaradi službe in obveznosti preprosto ne najde več časa, da bi se zaljubilo po naravni poti. Trend, da je vedno več samskih ljudi, se je z zahoda preselil k nam. Rešitev za vse, ki si partnerja želijo, pa ne znajo, ne morejo ali kako drugače ne najdejo partnerja, je v ženitvenih posredovalnicah. Samo poveš svoje podatke in želje, oni pa iščejo namesto tebe. Pomurci z različnimi izkušnjami in usodami so nam zaupali svoje zgodbe. Tudi na samomor sem pomislila. »Mnogi so mi svetovali, naj samo veliko molim in hodim v cerkev, ampak veste, potem bi se mi zmešalo. Obšla me je misel, da nekoč mora iti tudi navzgor. Imam čudovite otroke in vnuke, ki me imajo radi in me potrebujejo. Vabili so me k sebi, ampak jaz ne želim biti nikomur na grbi. Niti 60 let še nimam in življenje je še pred mano. Res sem imela čudovitega moža, ob kate- Branka: Ne iščem seksa, le varnost in toplino »Pred dvema letoma sem izgubila svojega življenjskega sopotnika,« je pripovedovala 59-letna Branka. Upokojil se je, in ko bi nama lahko bilo najlepše, je zaradi bolezni nenadoma umrl. Otroci so odrasli in odšli, ostala sem sama. Dolgo časa sem bila zagrenjena in potrta. Podnevi je še ne-* kako šlo, zvečer pa je bilo hudo. I ~ Sekunde so 1 .•v odločilne. RENAULT STORITEV Zmagovalce od ostalih ločijo sekunde. Pn Renaultu vam bliskovito in strokovno zamenjamo ■■"•evrnsc in med menjavo ^••^ogrede: resama za hitri s e •v-: .sšega ./z ' Po čem? Pc ^<1. srn 2 lahko za ■ cedeje Umte revmatike z.-.v-« Sava Gz-:^.zž. z . Ce same za 'z sečen paket pnevma: < tn pbt-sč pa dob te za 1 ce«e;e. Swe varno shranite do naslednje sezone, ko ph boste zopet potrebovali Ob šote Sv. ega ^onces mara ah servis m so? e ujete v nag rad n; ion. Kupončke - s. zete v brošur?. Z ekipo Renault ste vedno zmagovalci. ■.jenau t s v.ap.TnauTsi Marija in Franci sta ponosna na to, kje rem nikoli nisem pomislila na drugega. Z možem sva bila velika veseljaka, rada sva bila med prijatelji in v družbi. Še danes me mnogi vabijo s seboj, ampak človek se počuti kot privesek pa tudi okolica drugače gleda nate, ko ostaneš sam. Ko sem po radiu slišala, da obstaja agencija, ki navezuje stike s samskimi, sem se prijavila. Tako sem spoznala sedanjega prijatelja, ki je prav tako vdovec. Moji zvezi otroci ne nasprotujejo. Seveda ga kdaj pa kdaj primerjam s pokojnim možem, kar ni dobro. Enakega ni več, je pa nekdo drug, ki te ima rad. Jaz sem preskrbljena, imam hišo, pokojnino in v življenju ne iš- sta se spoznala, in svojo ljubezen bosta kmalu kronala s poroko. Foto: A. N. R. R. čem varnosti pa tudi seksa ne, na kar morda kdo pomisli. Jaz sem v letih, ko potrebujem predvsem prijatelja, s katerim skupaj gledava televizijo, se pogovarjava ...« Podobne izkušnje ima Janez, ki je star 62 let in ima. višjo izobrazbo, vdovec je že deset let. Tudi sam predobro ve, kako samota ubija, zato se je odločil, da prek agencije poišče prijateljico. »Če si sam, težje kam greš, na ples ali na kakšen izlet, pa niti ni tako zanimivo, kot če imaš neko« ga ob sebi. Upam, da sem po dolgem času našel pravo. Tanja: Na čelu ne piše, da si samski Tanja je stara 30 let, ima končano visoko šolo in dva otroka. Nekdanjega moža je srečala pred desetimi leti na veselici. »Kot samostojni podjetnik je delal cele dneve, tudi ob sobotah. Nikoli ni našel časa, da bi kam skupaj šli,« pripoveduje. S hčerkama je bila vedno sama in počasi se je od njega odtujila. Ko pa je začel popivati, se je po sedmih letih ločila. Ostala je sama z otrokoma in ni ji bilo lahko. »Pri teh letih si je kar težko najti prijatelja, sploh si ne predstavljam, kje. In ob tem pomanjkanju časa! Veselic danes ni več, v disko zahajajo mlajši.« Seveda bo kdo rekel, da so priložnosti v kopališču, kinu, na izletu ... Ampak nikomur ne piše na čelu, da je samski in bi rad resno zvezo. Pa tudi sicer so vsi večinoma v parih. Prednost iskanja partnerja prek agencije je, da na enem mestu dobiš več naslovov in da nekdo drug išče partnerja namesto tebe. Škoda je edino, da so mnogi zaprti in imajo odklonilen odnos do posredovalnic. Veliko bi jih bilo namreč lahko tako srečnih, kot sva sedaj midva s partnerjem, s katerim sva se spoznala prek agencije. Ali so najboljši že poročeni? Mislim, da niso, le težko se najdejo.« Sonjam Danijel: Spet verjamem v ljubezen Tudi Sonja in Danijel sta se spoznala prek agencije. Sonja mi je zaupala, da šteje okoli 30 let, Danijel je dve leti mlajši. Čeprav sem se z njima pogovarjala ločeno, sta dajala zelo podobne odgovore. Oba imata slabe izkušnje iz prejšnje zveze, morda sta tudi zaradi tega oba nekoliko previdnejša in izbirčna pri novi zvezi. »Idealen partner mora biti že na pogled simpatičen, bolj všeč so mi temni. Mora biti prijazen, do brega srca, zabaven, zgovoren in družaben,« je opisala pravega Sonja, tudi Danijelu je pomembno, da je temnolasa, poleg tega pa da je prijazna, umirjena, romantična, pa vseeno za hece. Želel sem si žensko, ki se zna zabavati in pogovarjati. S Sonjo imava podobne poglede in tudi sicer se dobro ujemava. Na vprašanje, kje dobiti pravega, pa je Sonja povedala, da ni ravno takšna, da bi veliko hodila . ven. »Žensko za eno noč lahko hitro dobiš v gostilni, resnih zvez pa tam ne moreš iskati.« Prepričana sta, da ni nič slabega, če si partnerja poiščeš prek posredovalnice. Žal pa na to ljudje ne gledajo ravno najbolje. Nikomur nista povedala, kje sta se spoznala. »Čeprav mi ni žal, saj sem spoznala Danijela,« se zasmeji Sonja. Preden sem šla na prvi zmenek, sem imela veliko tremo in tudi strah me je bilo. »Zelo me je zanimalo, kakšen bo ...,« se zasmeji Sonja. »Ampak iskrica je takoj preskočila in od takrat se dvakrat, trikrat na teden vidiva in vsak dan slišiva. Pomembno je, da najdeš pravo ljubezen, saj vsi potrebujemo nekoga ob sebi.« Danijel pa prizna, da je ob njej spet začel verjeti v ljubezen. Marija in Franci: Zaljubljena do ušes Če je kdo danes zaljubljen tako, da sliši rasti travo, sta to Marija in Franci, ki sta se spoznala prek posredovalnice, svoje šestmesečno poznanstvo pa bosta kronala s poroko. Najprej sem se Francija, ki je 9 let mlajši od mene, branila, zame je bil previsok in premočan. Potem pa me je kar poklical in ... popustila sem. Dobila sva se pri meni na kavici. Ko sem ga zagledala, mi je skoraj odtrgalo vrat, kako je bil visok. Ampak prvo srečanje je bilo krasno. »Ko sem se odpeljal domov, sem čutil, da iz tega nekaj bo.« »Jaz pa sem samo gledala za nji-m, ko je odhajal. Kmalu je spet prišel, in to za več dni.« Sedaj se slišiva 3- ali 4-krat na dan pa še zvečer za lahko noč. Poroke se veseli tudi Marijin sin Leon, ki bo prevzel Francijev danski priimek Graabaek. »Zelo dobro se razumeva, oba sva v pokoju, skromna sva in odločila sva se, da prejšnji življenji in slabe izkušnje za naju ne obstajajo več, obstaja le prihodnost. Veste, tudi v postelji se dobro fazume-va,« je bila odkrita in dobro razpoložena Marija, ki je ob tem nežno pogledala svojega Francija. »No, saj vem, da ni enostavno in idealno in včasih kaj pride Zgodbe in podatki nični, izmišljena imena, da sogovoffl^ bi imeli kakšnih tcR svojem okolju. Sa^ povedali, da svoje0"' čitve niti malo ne ob^ jejo. Pri stikih s sogj niki nam je pomagaj da Šiftar iz agencije r vilni dotik iz Černela^ vmes, takrat pomislim, ci enak kot moj ( Toda kaj kmalu uvidi«”’ lam napako.« Ljubeze” g; letih je posebne sorte, )e ji vedanje, da pridejo leta’ $ nekoga potreboval ob'se mlad, lahko ljubezen P pač pride, poskrbeti pa” svoja najlepša leta.« Avanture ne pridejo v poštev ,aIi< »Delamo izključno z ročene in resne ljudi,« je ' j| poudarila Majda ženitno posredovalnico dotik v Černelavcih, bene avanture ne pri^M štev«. Mislim, da smo g ^1 med redkimi, če ne niji. Sicer pa k nam P^^l pokličejo različni b11 ■ zelo strah in so negot‘^.^1 no je pri nas v žen^<4 valnici prijavljenih ^.1 od tega 58 žensk in d' JI najmlajši je star 21 let ” ^■l 91, najstarejša Osem parov že živi ^^,1 rov se občasno dobi^ moških, starih od 28v ViiZI poklicno ali srednjo s° ^1 njimi je veliko djetnikov. Člani pa m’-” ^,1 izobrazbo, od osn°\j'l''/l visoke izobrazbe. slabe izkušnje v Pretey |A| drugi jih sploh ne znajo, kako najt' 1 J nerja, mnogi pa ^ LstO plekse, so nesamo2* ^pO^I podcenjujejo. Takim radi svetujemo in I da spremenijo neg'1 nje osebi. Ljubezen se $ Ljubezen ne časov, ne starost jj j|i višin in ne teže-. ne. se zaljubiš, si • Včasih pride sanl ; tei” ( sih pa nam mof3 kazati pot. pet A. Nana 4. april 2002 UKADBtNA PRILOGA 17 SEJEM MECRA CtnDHD d.o.o. RUDARSTVO, PROIZVODNJA IN GRADBENIŠTVO LJUTOMER, Glavni trg 13 To smo mi /5. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov 9. - 13. april 2002 Gornja Radgona; I I POMURSKI SEJEM - betonarna: lela 1997 smo zgradili sodobno betonarno za mešanje vseh vrst standardnih betonov in posebnih betonov po željah kupcev, ki vam jih po konkurenčnih cenah dostavimo z lastnim mik-serjem in črpalko na dom; - laboratorij: že več let imamo lasten laboratorij, ki smo ga v letu 2001 posodobili in pridobili potrdilo za opravljanje nalog kontrole kakovosti pri proizvodnji betona, ki je namenjen za gradnjo avtocest v republiki Sloveniji; - Gramoznica Krapje: pridobivanje gramoza v gramoznici Krapje poteka s pomočjo plovnih bagrov, Naš dom po meri IM n Stn° na®^ primerno zemljišče, kjer bomo postavili svoj M °m, se moramo odločiti še za primeren načrt hiše. Tudi Se °dl°čamo med tipskimi projekti, ki so običajno ce-J,e treba upoštevati nekaj stvari. Najpomembnejše pa je, % ereino tak načrt hiše, ki bo ustrezal našim potrebam, biti »narejen« po meri kot obleka. ^‘“Pomeni, da bi bil naš dom J'Prostoren, vendar naj bi kSa®o toliko prostorov, ko-^'^bomo potrebovali. Vsak Juvanja namreč simbolno ^tavIja določeno življenjsko ^S11° je stanje in kako se področje, odseva v po- sameznih sobah našega doma. Dom naj bi bil prostor, ki nam bo dajal zavetje in podporo, kjer bomo radi bivali in kjer si bomo nabirali novih moči. Zelo pomembno je, da dom že sam po sebi deluje usklajeno. Občutek skladnosti dajejo stavbe, ki se nevsiljivo vklopijo v okolje, tako da ne izstopajo in se tudi ne zgubijo med drugimi stavbami in naravo. Urbanistični in gradbeni predpisi, dovozna pot, oblika in lega parcele ter sosednje stavbe so tiste, ki usmerjajo pri odločanju, kako hišo postaviti. Dnevna soba je prostor, v katerem preživimo kar veliko časa, zato ji namenimo tisti del hiše, ki je dovolj prostoren, svetel, sončen, lahko dostopen in obrnjen na prometni del. Primerne smeri so južno, ju- ^CONT r 56] 15 11 da boste gotovo popustili pred neprekosljivimi okni, vrati in zimskimi vrtovi Na sejmu MEGRA nas obiščite na zunanjem razstavnem prostoru pred halo Al govzhodno, jugozahodno in zahodno od središča doma, zelo primerno pa je tudi, če imamo dnevni prostor postavljen tako, da zajema središče doma. Kuhinja naj ne bi bila nasproti vhodnih vrat. Glede na njeno funkcijo pa tudi ni prav, da je povezana s spalnicami ali sanitarijami. Primerni smeri sta vzhodna in jugovzhodna stran doma, katerih živahna energija spodbuja in krepi. Spalnica naj bo miren prostor, oddaljen od prometne strani in dobro prezračevan. Če je le mogoče, naj bo spalnica namenjena le počitku. Primerne smeri za spalnico so severna, severozahodna, zahodna in jugozahodna stran doma. Prav je, da ima vsak otrok svojo sobo, saj smo si ljudje med seboj zelo različni, tako glede značajev kot tudi glede potreb in želja. Računalnik in televizor nista primerna za spalne prostore, zato otroku za to dejavnost namenimo kak drug prostor. zmogljivost dveh plovnih sesalnih bagrov in plovnega bagra z grabežem je do 3000 m3 na dan, večji del gramoza se s pomočjo moderne sejalne tehnike predela v naslednje proizvode: ■ mivka 0-0,05 in 0-1 mm • prani pesek 0-4 mm ■frakcije 4-8,8-6,16-31.5 in nad 31.5 mm - mešanica frakcij 0-8 in 0-16,0-31.5 mm ■ sejani gramoz0-6,0-31.5,0-63 mm - mleti pesek 0-4 mm - drobljenec 0-16,0-31.5 mm Itamponl, 0-63 mm ■ pesek za peskanje 0.5-2.5 mm - odpadni mulj iz čistilne naprave Vse omenjene proizvode iz gramoznice Krapje strankam naložimo na transportna sredstva s sodobnimi nakladalci Caterpillar. Za vas opravljamo gradbeni inženiring. Za vse vrste gradenj - SEGRAP, d. o. o., rudarstvo, proizvodnja in gradbeništvo, LJUTOMER, Glavni trg 13 SEJEMSKE CENE g za graditelje cement, apno, opečnati izdelki, kritine, L fasadni sistemi, polnila, nosilci, izolacijski materiali, mavčne plošče, zidne barve, mešalci za beton, I samokolnice in še cela vrsta drugih j q materialov in pripomočkov, ki jih j v potrebujemo pri gradnji ali prenovi prostorov in objektov । * Obiščite nas! 8 Posebna ponudba blaga po sejemskih cenah velja od 8. do 20. aprila 2002 za izdelke v zalogi v prodajalnah ŽELEZNINA in GRADBENI MATERIAL v Industrijski ulici v Murski Soboti ter v vseh drugih prodajalnah s tehničnimi in gradbenimi izdelki Potrošnik. Prostor mora biti svetel ri strešnih oknih je za dobro počutje v prostoru najbolje, da je spodnji rob okna od 90 do 100 centimetrov nad tlemi, kar nam zagotavlja, da tudi takrat, ko sedimo, vidimo ven. Pri sodobnih hišah, v katerih nekateri prostori segajo do strehe, arhitekti priporočajo kombinacijo oken v steni z okni na strehi. Naloga oken v steni je, da osvetljujejo predvsem prostor ob steni, strešno okno, ki je sicer na- meščeno zelo visoko, pa bolj skrite kotičke. Ker sodobna okna omogočajo vedno večjo toplotno zaščito, skorajda ni več dvoma, ali imeti v prostoru eno ali več oken. Ker se skozi okno izgubi vedno manj toplote, je svetloba v prostoru pomembnejša od tovrstnih izgub. Arhitekti običajno svetujejo toliko in takšna okna, da bo prostor čimbolj svetel. Tudi ponudba vrat je na našem trgu zelo velika. To še posebej velja za notranja vrata, ki so na voljo v različnih izvedbah in tudi po različnih cenah. Prvi stik s hišo vsekakor pomenijo vhodna vrata. Zato ni nepomembno, kakšna so. Biti morajo čimbolj skladna s pro- čeljem in hkrati čimbolj močna, da ščitijo dom pred vlomilci, zato je najbolje, če imajo vgrajeno varnostno okovje. Marsikatera vrata vlomilca pritegnejo že s tem, ker je na njih zelo veliko stekla. 18 DOBRO JE VEDETI 4, april 2002 f | OVEN ONA: S paniko se ne da ničesar rešiti. Bodite previdni tudi pri zadevi, ki vas čustveno in življenjsko malce ogroža. Predvsem pa temeljito premislite, preden naredite naslednji korak, saj vas lahko stane celega premoženja. ON: Niste tako nedolžni, kot si domišljate. S svojim dolgim jezikom ste nekomu povzročili velike preglavice, zato se nikar ne čudite, če se vam bo skušal maščevati. Najprej pospravite pred svojim pragom, dovolj dela boste imeli! Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Alergijski rinitis BIK ONA: Še vedno se ne boste uspeli pomiriti z nastalim položajem, toda vsa vaša naprezanja bodo le boj z mlini na veter. Še najbolje bo, da si vzamete nekaj dni odmora in si poskušate urediti vaše misli. ON: Sedaj pač ni čas, da bi nasedali grožnjam. Če boste odstopili od prvotnih zamisli, boste zabredli le še v večje težave. Zakaj ne bi poskusili z malo bolj tveganimi potezami - mogoče je ravno to tisto, kar potrebujete? DVOJČKA ONA: Malo več resnosti vam sploh ne bo škodovalo. Partner vas vidi v precej drugačni luči, kot bi si želeli vi sami. Predvsem pa si nikar ne domišljajte, da imate vse niti v svojih rokah, saj sploh ni tako! ON: Zbegani boste, ker se enostavno ne boste mogli odločiti. Možnosti bo več in ena bo mikavnejša in privlačnejša od druge. Na koncu se boste sicer odločili povsem intuitivno, a ne bo zato učinek prav nič manjši. lergijski rinitis (nahod) je zelo pogosta alergijska bolezen, ki je dedno pogojena, za njen nastanek pa je ključnega pomena okolje, v katerem živimo. Zanj zboli 10-20 % ljudi v razvitem svetu, pri 13-38 % bolnikov, ki se ne zdravijo, se pozneje razvije alergijska astma. RAK ONA: Naj vam ne bo žal skrhanega odnosa s partnerjem, saj se vam že v bližnji prihodnosti ponuja možnost menjave partnerja - na bolje seveda. In nikar ne poslušajte nerodnih nasvetov tistih, ki sploh ne vedo, za kaj gre. ON: Kdor veliko tvega, lahko veliko izgubi ali pa tudi veliko pridobi. In zgodilo se bo prav to slednje, zato začnite počasi misliti na precej lepše čase, ki so pred vami. A nikar ne pozabite na tiste, ki so vam k temu pomagali. Povzročitelji (alergeni) sezonskega oz. senenega nahoda so v spomladanskem času večinoma pelodi trav in dreves (po alergenski moči si sledijo: pelod breze, leske, jelše), v poletnem času so alergeni pelodi plevelov in zeli (navadni pelin, trpotec, ambrozija), jeseni pa predvsem pelodi plevelov in plesni. Alergijski nahod je lahko tudi celoletni, povzročajo pa ga predvsem hišne pršice, živalske dlake in plesni. Potek alergijskega rinitisa LEV ONA: Dobro bi bilo, če bi sprejeli prijateljevo ponudbo in se mu pridružili. Skupaj bosta lahko dosegla veliko več, torej nikar ne omahujte. Imate odlično priložnost, izkoristite jo! ON: Ne pozabite na obljubo, ki ste jo dali prijatelju, saj vam bo le-ta v prihodnje še veliko pomagal. Tudi previdnost vam ne bi škodila. Nekdo že dalj časa čaka na vašo še tako majhno napako, zato pozor! DEVICA ONA: Zamislite se nad sabo. Kdor sedi na dveh stolih, lahko pade med njima. Treba bo dobro premisliti, preden boste storili naslednji korak, da si ne nakopljete težav. Previdnost je mati modrosti! ON: Kar ste hoteli, ste tudi dobili. Če vam je sedaj zaradi tega žal, je prepozno, da bi lahko kaj bistvenega popravili. Naj vam bo to v poduk za v prihodnje in naučite se že enkrat, da se ne praskate tam, kjer vas ne srbi! TEHTNICA ONA: Lahko ste zadovoljni, saj boste z malo napora dosegli vse, kar je v tem trenutku dosegljivo pri vaših zmožnostih. In četudi si morda mislite, da vas nič več ne more presenetiti, boste vendarle priznali, da ni tako. ON: Vaš trenutni položaj vam pač ne dopušča nikakršnega zanemarjanja obveznosti. Poglejte malo okoli sebe in takoj boste opazili nešteto priložnosti. Čaka vas presenečenje v ljubezni. ŠKORPIJON ONA: Čeprav bo vaše vedenje nekdo kritiziral, bo v resnici hotel povedati, da mu pomenite veliko več, kot si mislite. Premislite o nekem predlogu in se končno odločite, kaj boste storili s svojimi zmedenimi čustvi. ON: Znašli se boste v slepi ulici, poti nazaj pa si enostavno ne boste mogli privoščiti. Nekdo vam bo prav rad pomagal, vendar le zato, ker bo imel tudi osebno korist. Premislite, ali se vam to sploh splača! STRELEC •J? - ONA: Izredno nevaren teden-za resne pretrese v ljubezenskih odnosih. Nikar se ne spuščajte v avanture, ker vam bo kasneje še žal. Raje se posvetite svojemu partnerju, to bo najboljša naložba za prihodnost. ON: Dobra novica vas bo povsem pomirila, nekdo pa bo to prav lepo izkoristil. Obeta se vam prijeten in romantičen konec tedna, iz katerega lahko nastane celo trajnejša zveza, zato nikar preveč ne omahujte, ampak... KOZOROG ONA: Poskusite s kakšnim novim pristopom na ljubezenskem področju, saj vam tukaj doslej ni ravno preveč uspevalo. Konec koncev ne morete prav ničesar izgubiti, pridobite pa lahko celo več, kot si mislite. ON: Nekdo vam bo poskušal nagajati, vendar se bo na koncu v svoje mreže zapletel on sam. Boste videli - prav zanimivo bo opazovati njegove poizkuse, da bi vam škodoval. Na koncu pa vam bo s tem naredil celo uslugo. VODNAR rt ONA: Do izraza bo prišla vaša vroča narava, tako da boste v pravem trenutku zasijali v svoji najboljši izdaji. Nič ni večno, zato izkoristite trenutek, ko so vaše možnosti nekoliko boljše kot običajno. In to je sedaj! ON: Včasih bi bilo res dobro in tudi pametno kaj pozabiti. V vašem primeru pa se lahko zgodi, da boste zadevo le še bolj zapletli. Pazite, da se vam to ne bo nekoč še pošteno maščevalo. RIBI ONA: Vroči pogledi vam bodo dodobra ogreli srce, ki vam v zadnjem času dela kar precej preglavic. In nikar si ne delajte nepotrebnih skrbi, saj je življenje prekratko, da bi ga porabili za skrbi in težave, ki tako ali tako minejo. ON: Skrajni čas je, da si vzamete nekaj časa tudi zase in da odpišete na pismo, na katero ste že skoraj pozabili, nekdo pa vztrajno čaka na vaš odgovor. Imate lepo priložnost, da se iz vsega skupaj razvije še kaj več, kot pričakujete. Moje rože I KAM POSTAVIMO VITEZOVO ZVEZDO, KO ODCVETI? itezova zvezda, pri nas bolj znana kot amarilis, je zelo priljubljena okrasna rastlina. Sadimo jo že v februarju. Priporočljivo je, da jo posadimo v lonec, ki ne sme biti prevelik, in v dobro kompostno zemljo. Čebulica ama-rilisa mora biti v zemlji le eno tretjino, preostali dve tretjini pa nad površino zemlje. Suhe korenine odrežemo in takoj po saditvi rastlino temeljito zalijemo z mlačno vodo. Pri zalivanju čebulice ne smemo namočiti. Amarilis postavimo na svetel prostor, kjer je temperatura 20-24 °C. Cvetno steblo se mora razviti vedno pred listjem. Če primerno skrbimo za rastlino, nam bo le-ta pognala na cvetnem steblu po več cvetov, ki bodo cveteli tudi več kot tri tedne. Amarilis razmnožimo tako, da ga, ko zacveti, oprašimo, in sicer z mehkim čopičem prenesemo pelod z rumenih prašnic na pestiče. Po uspešni oprašitvi se razvijejo semenske glavice, v njih pa semena, ki jih moramo dokaj hitro posejati, saj traja njihova kalivost le kratek čas. Lahko pa rastlino ohranimo dalj časa tudi tako, da po cvetenju Pri stiku z alergenom nastopi senzibilizacija in imunski sestav začne tvoriti protitelesa IgE, ki se pritrdijo na mastocite v nosni sluznici. Vsak ponovni stik alergena s protitelesi povzroči degranu-lacijo mastocitov, sprostijo se histamin ter drugi posredniki vnetja, ki povzročijo lokalno vnetje. Bolezenski znaki Seneni nahod se kaže kot: srbenje v nosu, kihanje, vodeni izcedek iz nosu, nabreklost nosne sluznice je manj izražena, zelo pogosto se razvije tudi alergijsko vnetje oči s srbenjem in solzenjem (konjunktivitis). Pri celoletnem alergijskem rinitisu je v ospredju občutek zapore nosu, sekrecije je manj, očesni simptomi so redkost, pojavi se lahko izguba vonja. Bolnike poleg nosnih simptomov pogosto spremljajo tudi utrujenost, razdražljivost in glavobol. Kaj lahko storite sami Najboljši način, da preprečite alergijski nahod, je vsekakor izogibati se znanim alergenom. cvetno steblo pustimo, da se posuši po naravni poti (ga ne odrežemo, odrežemo le cvetove) in čebulico postavimo na prosto. Skrbimo za normalno zalivanje in enkrat tedensko gnojenje. Z loncem vred jo zakopljemo v zemljo, jeseni pa prenesemo amarilis v stanovanje. Začnemo ga manj zalivati in pustimo, da se zemlja v loncu popolnoma posuši. Posodo s čebulico postavimo za 3 mesece na temen prostor, na temperaturo 15-17 °C, in ne zalivamo. Februarja oz. marca pa amarilis prenesemo na svetlo oz. ga presadimo. Olga Varga ■ • Pri alergijah na cvetni prah se v času cvetenja izogibajte cvetočih predelov in bodite raje v bolj zaprtih prostorih. V pomoč vam bo pelodna karta cvetenja, izdelana tudi za Slovenijo. • Pri alergijah na pršice odstranite preproge in oblazinjeno pohištvo in bodite temeljiti pri čiščenju stanovanja. Priskrbite si prevleke za posteljnino in žimnice, ki ne prepuščajo pršic. Dopust preživite v visokogorju (nad 1200 m), kjer zaradi majhne vlažnosti zraka skoraj ni pršic. • Ko se ne morete izogniti glergenom, si lahko blage in občasne težave blažite z antihistaminikom Flonidan S tabletami ali novejšim Letizenom S, ki ju dobite brez recepta. Samozdra-vljenje lahko traja do 10 dni. Ni smiselno jemati dveh antihistaminikov hkrati; če jemljete enega, ki ni učinkovit, morda potrebujete zamenjavo antihistaminika. Če se vam stanje ne izboljša, se posvetujte s svojim zdravnikom, kajti verjetno potrebujete dodatno terapijo. • Lokalne dekongestive, ki olajšajo zaporo nosu, ne smete uporabljati dolgotrajno, ker lahko povzročijo dodatni »medika-mentozni rinitis« z okvaro no-stje sluznice. Dekongestive dobite brez recepta, uporabljate pa jih lahko le občasno, tri dni zapored. Za izpiranje nosu in blažje zamašenosti pa lahko uporabljate brez omejitve fiziološko raztopino, ki je na voljo brez recepta v obliki kapljic in pršil za nos. • Če ste dogovorjeni za opravljanje alergoloških testov, najmanj dva dni prej ne jemljite antihistaminikov. • Antialergična zdravila, ki vam jih je predpisal vaš zdravnik, uporabljajte redno in pravilno; določena tudi ves čas alergijske sezone! Metka Sever, mag. farm. I Z našega štedilnika Brokolijeva smetanova juha *** Nadevana lazanja z blitvo in janežem *** Jabolčni praženec s kremo Združenje potrošnikov Pomurja svetuje REKLAMACIJA MOBILNEGA TELEFONI otrošniku se je pokvar mobilni telefon,kH® še veljavno garancij1 Odnesel ga je na popravil” vendar ne k pooblaščene®1 serviserju. Ko je šel čez neM dni ponj, so mu vrnili telefon’ ki sploh ni bil njegov, in tosta rejši model telefona, po kini izjavi je bil star kakšn®’ let. Ker se serviser oz. pr^T lec nikakor ni dal prepfi^1!1 da to ni telefon, ki ga je on Pfl nesel na servis, nas je prosili nasvet. Svetovali smo mu, da napi^ meno reklamacijo in zahteva vf®ie svojega telefona, za katerega i®aI“ vso. potrebno doku mentacijo, s|C bo o primeru obvestil pristojno inšpekcijo. Takoj so mu izr0^'1 telefon. Kaj se je zgodilo z nje?0 . telefonom, mu žal ni uspelo izve Potrošnikom svetujemo, da aparate v garanciji v popravilo pooblaščenemu servisu. Zalite’' potrdilo o predaji aparata ali f i macijski zapisnik kot dokaz, kateri aparat je bil predan v P0? lo. Praviloma pa se takšna reki cija poda trgovini, kjer jc bilo kupljeno, in ta ga potem P°. J servis. Tako boste imeli tud*111 stroškov. t Uradne ure v pisarni v M-boti: telefonsko in osebno svetov p v ponedeljek in sredo od 9- d° [j! 15. do 17. ure, v petek od 9-^9 ure. V četrtek osebno svetovanj predhodnem naročilu. Tel.: 93 90, faks: (02) 534 93 9L TlU ge 4, p. p. 207,9101 M. Sobota ne ure v pisarni v Ljutomcj” jf rek - telefonsko svetovanje 0, 15. ure ter osebno od 8. d° * 1 Vrazova 1 (občina), Ljutotn^i/J (02) 584 90 63, faks: (02) 5gl J Andrej Čimer, vodja pi^1^ .1 Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Brokolijeva smetanova juha Sestavine: 500 g brokolija, 200 g čebule, 15 g česna, 45 g masla, 150 el zelenjavne osnove, 10 el sladke smetane, 20 g škrobne moke, sol, beli poper, muškatni oreh Priprava: Brokoli očistimo, operemo in razdelimo na cvetove. Debele dele brokolija olupimo in drobno sesekljamo. Maslo v kozici razpustimo, na njem posteklenimo čebulo, nato dodamo sesekljan česen, malo premešamo, dodamo 2/3 brokolija, še malo prepražimo, nato zalijemo z zelenjavno osnovo, premešamo in kuhamo 20 minut. Nato juho pretlačimo, ponovno pristavimo in dodamo preostali brokoli. Malo prevremo, dodamo smetano, v kateri smo razmešali škrobno moko, prevremo, začinimo in pred serviranjem odišavimo z muškatnim oreškom. Nadevana lazanja z blitvo in janežem Sestavine: 4 jajčne lazanjine plošče, 4 špinačne lazanjine plošče, sol, 200 g blitve, 300 g janeža, 150 g čebule, 20 g česna, 40 g masla, beli poper, 180 g sira mozzarella, 100 g orehov, 15 el sladke smetane, 300 g paradižnika Priprava: Blitvo in janež očistimo, operemo in odcedimo. Čebulo in česen drobno sesekljamo. Maslo v kozici segrejemo, na njem prepraZlflZ čebulo, dodamo česen, da zadiši, in zalij^j, decilitrom vode. Nato dodamo na rez^cC rezano blitvo in janež. Solimo in popramo-mežamo in počasi dužimo do mehkega- k . zelenjava zmehča in tekočina izhlapi, ot ,zf mo z grelne pložče ter ohladimo. Ohlajt®1 lenjavi primežamo 3/4 naribanega sira1®« orehov. Lazanjine ploščice v slani vodi s mo in jih položimo na delovno površij rob kuhane lazanjine ploskve damo natK zvijemo ter polagamo v pomaščen skupaj prelijemo s prelivom in pečemo v P j 25 minut pri 170 "C J Priprava preliva: Paradižnik olupimo žemo na kocke, damo v posodo, Prin’^.|[ii<’' orehe, smetano, začimbe in rahlo preme Jabolčni praženec s kremo j [ Sestavine: 3 jajca, 20 g sladkorja, pomarančne lupine, 100 g moke, 10 c ji' ka, 150 g olupljenih jabolk, 25 d I cl jabolčnega soka, 1 vanilin sladkobi sladkorja, 15 g vanilin pudinga, n^ । pečenje ( Priprava: 2 jajci, 1 rumenjak, sladkor-bano pomarančno lupino, moko in 1° dobro razžvrkljamo v gladko testo- .pfl narežemo na drobne kocke ter damo P vljeno testo. Nato narahlo primešam0 jj/ beljaka. Maslo v ponvi segrejemo, testo in ga poravnamo. Najprej ga sPe eni strani, nato ga obrnemo in peč0111^ e tC1 rumene barve. S pomočjo vilice in z ^ži^' raztrgamo na koščke, še malo PreP damo na krožnik in prelijemo s kren’ Priprava kreme: Mleko pristavint0-^^. vanilin sladkor in sladkor ter zavrem0-^ i^j- ; nem soku razmešamo vanilin P11 kuhamo v vrelo mleko. S pomočjo me J ko razmešamo. i ifflK 4. april 2002 GRADBENA PRILOGA 19 10% POPUST za vhodna in notranja vrata ter masivno pohištvo in opažne plošče LIP Bled - dobitnik znaka kakovosti graditeljstva za montažo stavbnega pohištva! siga Pesem gozda v vašem domu. C!wm Svet se začne doma -.. ^^hodno varčujete, Vam nudimo "eJse obrestne mere za posojilo. P radi sv ■ Vanje' hišo ali zemljišče zase ali za svoje? j-1 OJ sezidali, obnovili ali ga spremenili? M banLjOnud^a nalašč za Vas: n W obJ najamete posojilo z zastavo nepremičnine ? Pri nas sh° mero in odplačilno dobo do trideset let. Če ali vsaj tri leta (velja tudi za Vaše družinske p^ih, ta^no varčevanje zaključili v preteklih šestih //b! 3171 nud'mo še ugodnejše obrestne mere za iJ-T ay' da oglasite pri nas, še preden se odločite za V^^ativn^3 °^o. Naš bančni svetovalec Vam bo b^^edai Lrai/nal višino posojila, ki ga lahko dobite, in r4 e PreteL dokumentacijo pri tem potrebujete. Ko želje in možnosti, boste lahko izbrali pomVam najbolj ustreza. Bančni svetovalec Vam si । da uspešno pridobite posojilo. k° sami informativno izračunate na ^.nib.sj. ljubljanska banka /7ova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana D'vizija Pomurje Radio Murski val 94,6 105,7. Montažna gradnja Do hiše v treh mesecih tevilo montažnih his pri nas je sicer precej manjše kot v tujini, toda montažna gradnja počasi, a vztrajno dobiva vedno več privržencev. Prednosti montažne gradnje je veliko, med njimi tudi ta, da je do lastne hiše mogoče priti že v slabem mesecu dni. Če pa smo se odločili za montažno hišo »na ključ«, bo trajalo malo dlje, a ne več kot tri mesece. Izključite električne naprave v spalnici! o so priključene, vse električrie naprave oddajajo elektromagnetno polje. Večja poraba elektrike pomeni močnejše polje. Tako televizija kot računalnik sta v položaju »stand-by« aktivna, resda manj kot sicer. A vseeno tudi tedaj lahko vplivata na počutje in celo na zdravje. Če imate omenjeni napravi v spalnici, ju med počitkom popolnoma izklopite. VESTNIK NA INTERNETU: www.p-inf.sl Podjetje za informiranie. d. d. Ulita arhUeHa Novaki 13, M. Sebcla Osnovni gradbeni material za montažne hiše je les, ki je človeku in okolju najbolj prijazen. Obloge sten so iz celuloznih vlaken in pretežno iz mavca, ki je brez vonja, neškodljiv, obenem pa daje dobro toplotno, zvočno in protipožarno zaščito. Tudi sicer so izolacijski materiali, ki jih uporabljajo pri montažni gradnji, človeku in okolju prijazni. Naravna mineralna volna je dober zvočni in toplotni izola- tor, je negorljiva, vodoodbojna, odporna proti mikroorganizmom in paroprepustna, tako da stene, izolirane s tem materialom, lahko »dihajo«. Vsi konstrukcijski elementi montažnih hiš so izdelani tovarniško, tako da jih je treba na gradbišču le še. sestaviti. Osnovna nosilna konstrukcija je lahko lesena, betonska ali kovinska. Ne glede na to, kakšna je nosilna konstrukcija hiše, tudi če je lesena, pa morajo biti temelji, na katerih bo stala montažna hiša, betonski. od 9. -13. aprila dodatni 3% POPUST OKNA, POLKNA,'VRATA MURSKA SOBOTA, Nemčavci ID (BTC), tel./faks: (02) 522 19 21,GSM: 031 818 675, E-maik trgovina.murska.sobota@jelovica.šl l^nainauMHju.d.a. 42M ŠKOFJA IX»KA tel: ..■»:<■'^ Čustveno dekle Ti in jaz To moje čustveno dekle srce na dlan si vzame, kar koli rečeš ji, vse rada ti verjame. Res verjame. Velikokrat sem slišal, da v spanju solze toči. Ne poznam dekleta, ki bi me kdaj tako ljubilo. Moje čustveno dekle. Nekaj časa ji je srce samo za drugega fanta bilo, pa ji je strl srce. Zato sedaj tako previdna je. Moje čustveno dekle. Amor Rekel si mi, da za naju ni več poti. Bila sva midva, sedaj sva le še jaz in ti. Hladna kot mraz, v srcih pa poraz. Petra Pišete lako tudi po internetu: nasceni@hotmail.com Razred naš je prava zmeda, fantič vsak za punco gleda, med poukom pisma bela so k dekletom priletela, vsak bere brez sramu, v pismu piše: »ILOVE YOU.« Sonce je prijazno, stvari tako zelo razsvetljuje, da ne moreš videti posebno daleč. SŠGT Radenci nas že vsa štiri leta razsvetljuje kot sonce in ljudje so nam kot noč zlezli pod kožo. Skozi čas, ki smo ga preživeli skupaj, so postali profesorji naši zavezniki, drugi delavci pa nepogrešljivi obrazi na hodniku. Naše sošolke in sošolci so postali resnični prijatelji - iskreni in pravi prijatelji. Pred štirimi leti so se naši negotovi in radovedni obrazi srečali na informativnem dnevu. Le kaj se je takrat spletlo v naših mislih ... Kocka je padla. Podali smo se v boj. Prišli smo na novo bojišče, polni strahu, pričakovanj, pripravljeni na nove izzive. Sprejemali smo prve poraze, ki pa nas niso potolkli. Dosegli pa smo tudi nove uspehe, ki so nam dajali moči za naprej. Bojišče se je odpiralo, postalo je prijazno in prijetno. Postalo je domače. Strah je izginil in začeli smo gledati naprej, pri čemer nam je vedno pomagala naša prijazna razredničarka prof. Zdenka Tompa. Tudi našim staršem je bila v pomoč, saj je marsikaterim staršem prihranila skrbi in nas vedno hvalila. Ob tej priložnosti ji še enkrat kličemo: »Hvala vam, ker ste bili tako super!« Ostali so le spomini na prelepe srednješolske dni... Simon Bagar - naš je mačo pravi, saj ga lepota drugih deklic vabi. Urška Bagola - vedno dobre volje je in vedno poskrbi za vse. Sabina Balek - rada se smeji, za zameriti ji ni. Mateja Berke - v klopi tiho sedi in z nami skrivnosti ne deli. Darja Bokan - rada se uči in vedno prav odgovori. Jože Biro - skejter je, marsikoga tega športa učil je. , Peter Fras - je še vedno naš pravi as. Daniel Greifoner - vedno tehno nabija in zato šolo odbija. Ingrid Gomboc - dobro poslušajte vsi, če radi bi vedeli, kje fora stoji. Anemarija Kocuvan - pridna v šoli je bila, za pomoč vedno se ponujala. Danijel Kosi - z mobijem obseden je bil, saj med poukom mu vedno je zvonil. Jure Kovačik - si red ustvariti želi, zato utihnemo vsi mi. Mojca Kukovec - je zanimiva in v naravi rada uživa. Daniel Kuzma - priden je, ko pa za norije gre, on pridruži se. Sonja Magdič - je srednje postave in skodrane glave. Lidija Pocak - si je pridobila ugled in nam je vsem za vzgled-Jože Sagaj-naš Turta^' g skrbi za vse. mSJ Robert Sedonja - se nart, ,j| saj velikokrat za žurko skf Mitja Stramič - dober) J ampak včasih ga kaj zbeg11^ Alen Šoštarič - nog01^; profesorjem pa ne priv°’c Dejan Vrečič - veda0 .^i-spravi. Ko si slabe volje z . na bol,e- Marjana Van - je p^J J klepeta pa ves čas ptav 11 Zdenko Vidonja -z ^i^A nje deli, le če se v smeh11^^!' I Kristjan Žalig - J pak se nam v redu zdi- Mihaela Žokš - ra^1 K1” jih uspehov se veseli’ P A družimo se tudi mi- A Razredničarka prof j. Pa: Skrbela je vsa šti^nr I zato se ji upamo zahval I ■B! 4. april 2002 GRADBENA PRILOGA 21 PE POLJČANE, Bistriška cesta 81, 2319 Poljčane tel. 02/829 60 00, 829 60 37, faks 02/802 52 20 http://www.reflex.si KEMA Puconci KEM A *• *' P" V občutek svetlobe. Kakor Evgen Bavčar, fotograf, ki vidi brez vida. Globlje kot drugi. Ker išče svetlobo. Ker sliši brbotanje pod površino. Ker je zanj v vsakem odtenku življenja skrita mavrica občutka. Zaljubite se še danes. Kot se zaljubi umetnik, ko se dotakne sprožilca bliskavice. Zaljubljeni v življenje. Zaljubljeni v Radensko. tudi letos na PUCONC sejmu v Gornji Radgoni Sejem Megra je osrednji dogodek vseh, ki so povezani s slovenskim gradbeništvom. Kerna Puconci, d. d., je postala v zadnjih letih eden priznanih dobaviteljev gradbenih materialov, saj oskrbuje večino trgovin z gradbenim materialom in posredno tisoče izvajalcev gradbenih del. Iz skoraj nepoznanega proizvajalca v letu 1992 se je podjetje razvilo in postalo pomemben strateški dobavitelj vsem večjim trgovskim sistemom, kot so Merkur Kranj, Top Dom Ljubljana, Mercator, Sava Trade, Dom Smreka, Metalka, Mavrica, Ke-rametal Brežice, Živila, Era in drugi. Z mnogimi partnerji je vzpostavila Kerna Puconci pristen partnerski odnos, ki ga imajo za enega največjih kapitalov. Načrti za letošnje leto so smeli, saj želijo povečati prodajo za sedem odstotkov, podvojiti izvoz ter utrdili tržni delež doma in v sosednjih državah na Hrvaškem, v Avstriji, Češkem ter Bosni in Hercegovini. Na poslovne uspehe, ki so jih dosegli v lanskem letu, so zelo ponosni. Njihov novi izdelek - lepilo za termofasade Kematerm - je presegel vsa pričakovanja. Prodajo tega lepila so v letu dni povečali kar za trikrat. Tudi specialni lepili Kemagres in Kemakol Talplast se na tržišču vedno bolj uveljavljata. S posebnim postopkom so pridobili z lastnim razvojem bele kremenove peske, ki dosegajo najvišjo raven kakovosti. Pakirani peski, ki so novost v proizvodnji peskov Kerne Priložnost! Ne zamudite! Akcija velja od 8 aprila 2002 do odprodaje zalog. Postanite tudi vi uporabnik zemeljskega plina in prihranite na času in denarju. Ponudba velja za nove uporabnike zemeljskega plina ob priključitvi na plinovodno omrežje Mestnih plinovodov d.o.o. v letu 2002. Za več informacij se obrnite na najbližjo poslovno enoto Mestnih plinovodov PE Murska Sobota, Slomškova 33, Tel: 5341 550; pon, sre, pet 11.00-12.00 in 16.00-17.00 PE Ormož, Hardek 34g, Tel: 7411363; pon, sre, pet 11.00-12.00 in 16.00-17.00 PE Lendava, Mlinska 5, Tel: 5788 403; tor, čet 1100-12.00 in 16.00-17.00 USTANOVA DR. ANTONA TRSTENJAKA, TRUBARJEVA 3, 1000 LJUBLJANA Na podlagi 20. člena statuta Ustanove dr. Antona Trstenjaka in sklepa uprave z dne 28. 02. 2002 štipendijska komisija Ustanove dr. Antona Trstenjaka objavlja RAZPIS ŠTIPENDIJ IN SOFINANCIRANJA PROJEKTOV TER BREZOBRESTNO KREDITIRANJE za poslovno leto 2002 1. Štipendije so namenjene za sofinanciranje: - podiplomskega študija (specializacija, magisterij, doktorat) - projektov (znanost, gospodarstvo, kultura, šport...) 2. Za financiranje podiplomskega študija in projektov se lahko prijavijo vsi kandidati z območja Prlekije, Slovenskih Goric in Haloz. Nosilci projektov so lahko tudi iz drugih krajev, če je osnovni namen projekta takšen, da bo prispeval k vsesplošnemu razvoju Prlekije, Slovenskih Goric in Haloz. 3. Prijava na razpis mora vsebovati: - prošnjo (obrazložitev, stroškovnik, višina zaprošenih sredstev) - kratek življenjepis - program študija ali projekta - dokazila in reference o dosedanjih študijskih in projektnih dejavnostih Predsednik uprave mag. Milan Lovrenčič Izvršni direktor: Dušan Gerlovič, prof. Puconci, so postali prava prodajna uspešnica, saj se je prodaja od 3.000 ton v letu 1998 že lani povečala in dosegla količino 16.000 ton. V letu 2002 pričakujejo dodatnih 5.000 ton prodaje. O vsem, kar proizvajajo in prodajajo v lastni Trgovini Kerna v Puconcih, pa lahko izveste tudi na njihovem razstavnem prostoru na sejmu Megra v Gornji Radgoni. Razstavni prostor Kerne Puconci je kot vsako leto v hali A. Vsak dan bodo na sejmu strokovnjaki, ki vam bodo svetovali in posredovali vse informacije, ki jih boste potrebovali. Gospod Branko Drvarič, generalni direktor Kerne Puconci, je povedal: »Vse poslovne partnerje vabimo, da se oglasijo na našem razstavnem prostoru in nas počastijo s svojim obiskom. Vsem graditeljem in bralcem Vestnika, ki jih gradbeništvo zanima, pa bo z veseljem, tako na sejmu kot po njem, na voljo naša svetovalna služba po telefonu št.: 02/545 95 32 ter seveda prek naše Trgovine Kerna v Puconcih, kjer dobite vse za gradnjo, prenovo, ureditev okolja in še in še ... Za naše kupce pripravljamo tudi novost, in sicer bodo imeli kupci v Trgovini Kerna kmalu tudi možnost kreditiranja. Dogovori z banko potekajo in upamo, da bomo to možnost lahko kmalu tudi realizirali.« Plinske peči Vaillant 24 Kw s pretočnim bojlerjem samo za 120.000 SIT (naravni vlek) oz. 140.000 SIT (prisilni vlek) Cena peči izven akcije: - naravni vlek PR0VUW 240-3 187.267,20 SIT - prisilni vlek PROVDW 242-3 216.563,00 SIT Vse cene vključujejo DDV. MESTNI PLINOVODI D I S T R I B U C I I A P L I N A d . p . o . 4. Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli kandidati z nadpovprečnimi študijskimi rezultati ali višjo stopnjo študija pred nižjo oziroma dela in projekti, ki izkazujejo večjo koristnost za nadaljnji razvoj in promocijo Prlekije, Slovenskih goric in Haloz. 5. Prijavo za razpis s prilogami je treba oddati najkasneje do 10. 05. 2002 na naslov: USTANOVA DR. ANTONA TRSTENJAKA, Trubarjeva 3, 1000 Ljubljana (za razpis 2002). 6. Vse prepozno prispele in nepopolne prošnje ne bodo obravnavane. Kandidati, ki bodo prejeli sredstva za leto 2002, bodo o izboru pisno obveščeni najkasneje do 06. 09. 2002. 7. Z vsemi kandidati, ki bodo izbrani na razpisu, bodo podpisane pogodbe o sodelovanju in pogojih porabe sredstev za leto 2002. Predsednik štip. komisije: dr. Anton Hamler 22 ŠPORT 4. april 2002 W Nogomet Velika zmaga Mure Velikonočna nedelja bo ostala ljubiteljem nogometa, ki so prišli v Fazanerijo, in tudi tistim, ki so si tekmo ogledali pred televizijskimi ekrani, v lepem spominu. Nogometaši Mure so v derbi tekmi kola z dobro igro in doslej najvišjo zmago premagali favorizirano Olimpijo iz Ljubljane, ki je prišla v Mursko Soboto po zmago, ter razveselil številne gledalce, ki jih je bilo okrog 4.000. Zanimiva, borbena in izenačena igra v prvem polčasu vsekakor ni obetala takega razpleta, zlasti še, ker so si ustvarili Ljubljančani že prav na začetku dve lepi priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. To pa je bilo vse. Sobočani, ki igrajo v spomladanskem delu prvenstva zelo dobro, saj še niso izgubili tekme, so tudi tokrat dobivali večino dvobojev in z lepimi akcijami navduševali gledalce. V sodnikovem podaljšku pred polčasom pa so dosegli dva zadetka. Najprej je Dominko lepo streljal z glavo, žoga je oplazila okvir vrat, pritekel je Mesarič in jo z glavo neovirano potisnil v mrežo. Le nekaj sekund zatem pa je pokazal nogometno mojstrovino Argentinec Romero, ki je preigral enega od obrambnih igralcev Olimpije in nato še premagal vratarja Popivodo. Poskusi Ljubljančanov v drugem polčasu, da bi rezultat spremenili v svojo korist, se niso uresničili. Sobočani so bili popoln gospodar na igrišču in vrata gostov so bila ves čas ogrožana. Ko pa je Cifer iz kota poslano žogo z glavo neubranljivo poslal za hrbet vratarju Popivodi, je bila tekma odločena. Piko na i je postavil še Dominko s četrtim zadetkom, ki se je zelo dobro znašel v vlogi srednjega napadalca. Za prikazano igro in doseženi rezultat vse čestitke igralcem, enako tudi vodstvu in strokovnemu vodstvu Mure. | Manj pa so ljubitelji nogometa lahko zadovoljni z igro prekmurskih drugoligašev, ki sta tokrat iztržila le eno točko. Lendavska Nafta, ki je gostila četrtouvrščeno moštvo Livarja iz Ivančne Gorice, je točko rešila v zadnji minuti igre. Gostje so namreč pet minut pred koncem vodili z dvema zadetkoma, vendar se Lendavčani niso predali. Najprej je v polno zadel Utroša, ki je bil najboljši igralec na tekmi, tik pred sodnikovim žvižgom pa je rezultat izenačil Doma. Pravo katastrofo pa so doživeli nogometaši Bakovec Triglava. Čeprav so gostili odlično moštvo Ljubljane, ki je eden od kandidatov za uvrstitev v prvo državno ligo, tako visokega poraza ni mogoče upravičiti. Dejstvo je, da so Bakovčani pokazali premalo bojevitosti in želje po uspehu. To pa je lahko dober opomin za v prihodnje. V sedemnajstem kolu prvenstva v tretji državni nogometni ligi vzhod je bil derbi kola v Martjancih med Čardo in Turniščem, ki se je končal brez zmagovalca. Gostje iz Turnišča so prišli v vodstvo že v začetku tekme z zadetkom Lebarja, domačini pa so uspeli rezultat izenačiti v sredini drugega polčasa, strelec je bil Krapec. Za največje presenečenje so poskrbeli nogometaši Tromejnika iz Kuzme, ki so v Beltincih zmagali z visokim rezultatom. Sicer pa je to tretja zaporedna zmaga Tromejnika. Po treh zaporednih neodločenih rezultatih je to prvi spomladanski poraz Beltinčanov. Nepričakovano visoke zmage so dosegli Črenšovci, Hotiza in Veržej. Črenšovci so premagali Rakičan, Hotiza Bistrico in Veržej Dobrovnik. Odranci so osvojili vse tri točke v Apačah, zmago pa so si zagotovili deset minut pred koncem tekme in prevzeli vodstvo na lestvici. Leso-plast iz Križevec je z zadetkom Krančiča v sredini drugega polčasa v Puconcih premagal Kemo in se približal vodečima na lestvici. Feri MančfiP I Strelstvo Tišina državni prvak, Ziško najboljši V Ljubljani je bilo na sporedu zadnje, sedmo kolo prvenstva v prvi državni strelski ligi s standardno zračno puško. Zmagala je Olimpija s 1767 krogi pred SD Koloma-na Flisarja s Tišine z enakim številom krogov, SD Janka Jurkoviča iz Vidma je bila s 1759 krogi četrta. Med posamezniki je zmagal Rajmond Debevc s 600 krogi, Dušan Ziško (Tišina) pa je zasedel s 590. krogi peto mesto. Po končanem prvenstvu v prvi državni strelski ligi so naslov prvaka osvojili tekmovalci SD Kolo-mana Flisarja s Tišine (Branko Bukovec, Drago Pertoci, Dušan Ziško) z 79 točkami pred ljubljansko Olimpijo, 78. To je drugič, da so postali Tišinski strelci državni prvaki. Tretja je bila SD Janka Jurkoviča iz Vidma s 70 točkami, šesta SD Štefana Kovača iz Turnišča z 51, sedma SD Pomurka Ml Murska Sobota prav tako z 51, deveta SD Ljutomer z 29 in enajsta SD Radgona z 21 točkami. Iz lige sta izpadli SD Radgona in SD Kamnik. Med posamezniki je bil najboljši strelec Dušan Ziško (Tišina), ki je zasedel prvo mesto. Maja Dular (Pomurka Ml, Murska Sobota) je bila četrta, Tomaž Kerčmar (Pomurka Ml) šesti, Rajko Robnik (Ljutomer) osmi, Branko Bukovec (Tišina) deveti in Gorazd Kocbek (Janko Jurkovič) deseti. Zadnje, sedmo kolo tekmovanja je bilo na sporedu tudi v drugi državni strelski ligi sever. Druga ekipa SD Štefana Kovača Turnišče je zasedla s 1714 krogi četrto, druga ekipa SD Kolomana Flisarja Tišina pa je bila s 1708 krogi peta. Med posamezniki se je izkazal Valter Pajič (Tišina), saj je zasedel s 585 krogi odlično drugo mesto. Na koncu je ekipa Turnišča s 53 točkami zasedla četrto mesto, Tišina pa je bila z 31 točkami deseta. (F. M.) Soboška gimnazija državni prvak Na državnem srednješolskem prvenstvu v streljanju z zračno puško v Ljubljani so se izkazali dijaki soboške gimnazije, saj so zasedli s 1.087 krogi prvo mesto in postali državni ekipni prvaki. Za ekipo so tekmovali: Uroš Maučec, ki je zasedel s 374 krogi med posamezniki odlično prvo mesto. Leon Zel- ko je bil s 366 krogi peti, Gregor Maučec pa s 347 krogi sedemnajsti. Mentor ekipe je profesor Mitko Nasevski. To je letošnji že drugi državni ekipni naslov, ki so ga osvojili soboški gimnazijci. Pred kratkim so osvojili naslov državnega srednješolskega prvaka tudi šahisti. (F. M.) Strelci soboške gimnazije - državni ekipni prvaki. Stojijo od leve: Leon Zelko, Uroš Maučec in Gregor Maučec. Namizni tenis Nekoliko slabše kot lani Za pomurske ekipe so bila končana ligaška tekmovanja v prvi, drugi in tretji državni moški namiznoteniški ligi. V prvi državni ligi so sodelovale tri ekipe, tekmovanje pa sta končali le dve. Lani tretja Radgona je bila namreč izključena iz tekmovanja. Ekipama Moravskih Toplic Sobote in Kerne iz Puconec pa se ni uspelo uvrstiti v končnico tekmovanja, med prve štiri, kjer so lani nastopali Sobočani. Moravske Toplice Sobota, ki so nastopale z isto ekipo kot prejšnje leto, ko so zasedle četrto mesto, so bile tokrat pete. Najuspešnejši v ekipi je bil Karekovič, medtem ko ob njem Kocuvan, Koščak in Solar niso pokazali napredka in niso uspeli uresničiti pričakovane želje. Morda je dobil premalo priložnosti za igranje najboljši slovenski mladinec Ropoša. Rezultati: Karkovič 36 : 7, bil je peti igralec v ligi, Kocuvan 15 : 18, Koščak 11 : 22, Solar 3:11, Ropoša 0:1, dvojica Karkovič -Koščak 9 : 6. Pri Kerni v Puconcih, ki ima najstarejšo in najbolj borbeno ekipo, so z osvojenim šestim mestom zadovoljni, čeprav so morda računali na kaj več. Verjetno je ta uvrstitev maksimum ekipe, saj je treba vedeti, da sta dva igralca * Nogometna liga Si.mobil Rezultati - 26. kolo: Mura: Olimpija 4 : 0 Šmartno : Rudar 1 :1 Domžale: Koper 1: 3 Triglav: Primorje 0 : 0 Korotan : Maribor 0 : 0 Gorica: Publikum 0 : 0 obremenjena s trenerskim delom, dva pa zaposlena in vedno težje prenašata naporne treninge in tekmovanja. Najboljši igralec v ekipi je bil Unger z rezultatom 24 :18, Pavič 20:19, Benko 13:20, Smodiš 0 : 3, Sapač 1 : 2, dvojica Unger -Pavič 6 : 7, Pavič - Benko 1 : 0. V drugi državni ligi je prijetno presenetila mlada ekipa Moravskih Toplic Sobote, ki je nepričakovano zasedla drugo mesto. Najbolj zaslužen za ta uspeh je izvrstni Bojan Ropoša, ki je dosegel rezultat 45 : 4 in je bil drugi najuspešnejši igralec v ligi, Osepek 33 : 13, Roudi 4 : 9, Fridrih 2 : 12, T. Ropoša 2:14 in dvojica B. Ropoša - Ocepek 12 : 4, ki je bila druga najboljša v ligi. Med tretjeligaši je slavila druga ekipa Kerne iz Puconec in bo igrala tako naslednjo sezono v drugi ligi. Nastopali so že izkušeni igralci. Rezultati: Sapač 19:2, Zavec 20 : 2, Gider 26 : 5,-Gorčan 27 : 11. Tudi Ljutomer je lahko zadovoljen s tretjim mestom in rezultati svojih igralcev: Puhan 43 : 6, Tratnjek 21 : 23, Tkalec 21 : 23. Lendava kot novinec je zasedla sedmo mesto. Najboljši igralec je bil Kastelic 19:4, Gorinšek 11 : 7 in Kajak kanu Horvat prvi, Kreft drugi S tekmovanjem v Ljubljani in na Bledu se je začela letošnja sezona kajakašev in kanuistov na divjih vodah. Na obeh so sodelovali člani Kajak kanu kluba Mura iz Kroga in se lepo odrezali. Na tekmovanju v Ljubljani je zmagal med člani C-1 Borut Horvat, pri mladincih C-1 je bil Miha Horvat drugi, med mladinkami K-1 pa Nataša Bokan četrta. Na mednarodnem tekmovanju na Bledu, kjer so sodelovali tekmovalci iz Italije, Avstrije in Slovenije in je hkrati štelo kot kvalifikacija za sestavo državne mladinske in članske reprezentance,.ki bosta sodelovali na svetovnih prvenstvih - člani 31. maja v Italiji, mladinci pa 16. avgusta v Angliji. Med člani C-1 je zasedel Borut Horvat kot najboljši slovenski tekmovalec peto mesto, enako uvrstitev je dosegel pri mladincih C-1 Miha Kreft, medtem ko je bila med mladinkami Nataša Bokan v K-1 četrta. Konec tedna bo zopet Nogometna liga Si.mobil Mura : Olimpija 4 : 0 Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 4.000. Sod* Šegula (Dornava). Strelci: 1 : 0 Mesarič (45), 2 : 0 Romero (45), 3 0 fer (55), 4 : 0 Dominko (64). Mura: Botonjič, Cifer, Kožul, Dvoršak (S. Žilavec), Lukič, Romero, minko, D. Žilavec; Gabor (Moreč), Vogrinčič (Reljič), Mesarič. Druga državna nogometna liga Nafta : Livar 2 : 2 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 250. Sodnik: Kranjc (Ptuj). Str* : 1 Kovačevič (32), 0 : 2 Zeljkovič (80), 1 : 2 Utroša (85), 2:2 Do (90). . ž() Nafta: Pečelin, Kulčar (Bažika), Gone, Novak, Papič, Drvarič, Baranja, dinovič, P. Gerenčer (Doma), Utroša, B. Gerenčer. Bakovci Triglav: Ljubljana 0 : 6 Bakovci - Igrišče Bakovec Triglava, gledalcev 200. Sodnik: Skomina^ per). Strelci: 0 : 1 Andželkovič (18), 0 : 2 Zore (’40), 0 : 3 Karapett0 (48), 0 : 4 Žeželj (54), 0 : 5 Kline (77), 0 : 6 Bratič (83). Bakovci Triglav: Kamnik, Slana (Zadravec), Fajdiga, Vrečič, Moreč, B® Osterc (Meolic), Horvat (Cotter), Ivanič, Novak, Mertuk. Tretja državna nogometna liga Čarda : Turnišče 1 :1 • i Sl’ Martjanci - Igrišče Čarde, gledalcev 200. Sodnik: Huselja (Velenje • ca: 0 : 1 Lebar (10), 1 : 1 Krapec (68). Čarda: Špilak, Skledar ( f Krapec, Jaklin, Antolin, Meničanin, Vogrinčič, Cmor (Titan), Kerec, Čarni (Matuš). Turnišče: Dominko, Ritlop, Lutar, Nežič, Bojnec (P Lebar, Lackovič, Ternar (Pucko), Vegič, Vickovič, A. Zver (Lack" Nograd Hotiza: Bistrica 4 :0 Hotiza - Igrišče v Hotizi, gledalcev 300. Sodnik: Habjanič (MS).S^ 1. : 0 Ritlop (9), 2 : 0 Gjerkeš (29), 3 : 0 Hozjan (52), 4 : 0 Cigan (' „ grad Hotiza: Žižek, Hozjan, Jakšič, Oletič, Kulčar, Doma, Gjerkeš R vič), Tratnjek, Koudila (Kranjec), Ritlop, Cigan (Horvat). BiStW«| Godina, Kramar (D. Kuzma), Žižek, Fifonja, Lazar, B. Kuzma, (Biro), Kolenko, Tompa, Zver (Kustec). Črenšovci: Bakičan 4 : 0 Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 250. Sodnik: Šinkov® j bor). Strelci: 1 : 0 Tratnjek (25), 2 : O De. Horvat (30), 3 '■ 0 | (35), 4 : 0 Lebar (39). Črenšovci: Vogrinčič, Matjašec (Zelko), % (Tkalec), Kolar (Pintarič), Plej, Šobak, Kustec, Tratnjek, Lebar, Horvat. Rakičan: Karoli, Vouri, Posavac, Car, M. Bagari (Rošker), : (Breznik), Koltaji (Horvat), Legen, Ropoša, Šernek, Kosi. Beltinci: Tromejnik 1 : 4 j Beltinci - Igrišče Beltinec, gledalcev 300. Sodnik: Koren p Strelci: 0 : 1 Kovač (34), 0 : 2 A. Šalamon (63), 1 : 2 Kavaš Gider (87), 1 : 4 Kovač (90). Beltinci: Zadravec, M. Horvat’ J Balažič, Zlatar (Pertoci), D. Horvat, Virag, Erjavec (Kavaš), Ante11 Koša. Tromejnik: Zver, Pelcar (Gider), Zrim, B. Šalamon (Bokan)’ Zorica, Sukič, Horvat, Kovač, A. Šalamon, Toth (Hajdinjak). Kerna : Lesoplast 0 :1 $1» Maribor 2614 7 5 34:21 49 Koper 2613 8 5 38:18 47 Olimpija 2613 5 8 33:28 44 Primorje 2612 6 8 38:23 42 Mura 26 12 6 8 29:25 42 Šmartno 26 9 11 6 39:27 38 Publikum 2610 610 36:32 36 Rudar 26 8 9 9 34:34 33 Gorica 26 8 9 9 23:32 33 Korotan 26 6 713 20:35 25 Triglav 26 5 516 22:44 20 Domžale 26 3 716 21:58 16 2. SNL Rezultati - 20. kolo: Nafta: Livar 2:2 Bakovci Triglav: Ljubljana 0:6 Aluminij: Dravograd 1:1 Zagorje: Elan 1:0 Dravinja: Renče 0:0 Železničar: Drava 1:1 Bela krajina: Jadran 3:0 Pohorje: Tabor 1:2 Dravnnrad 20 16 4 0 51:14 52 Makovec 11:6. M. 0. Aluminij 2014 4 2 50:16 46 Ljubljana 2013 6 1 52:6 45 Livar 2011 7 2 42:14 40 Bela krajina 20 9 3 8 37:28 30 Dravinja 20 7 8 5 30:18 29 Drava 20 8 5 7 35:24 29 Železničar 20 8 5 7 29:29 29 Zagorje 20 8 4 8 25:25 28 Jadran 20 7 4 9 25:34 25 Nafta 20 7 3 10 36:37 24 Bakovci Tr. 20 7 1 12 21:55 22 Renče 20 6 1 13 20:49 19 Tabor 20 4 313 18:47 15 Pohorje 20 3 1 16 24:51 10 Elan 20 2 117 8:56 7 . 3. SNL vzhod Rezultati -17. kolo: Čarda : Turnišče 1 . 1 Apače: Odranci 1:2 Hotiza: Bistrica 4 :0 Kerna: Lesoplast 0 :' I Veržej: Dobrovnik 4: 0 Beltinci: Tromejnik 1 :4 Črenšovci: Rakičan 4 :0 Odranci 1710 6 1 37:19 36 Lesoplast 1710 5 2 37:11 35 Turnišče 1710 4 3 43:25 34 Čarda 17 9 4 4 39:20 31 Črenšovci 17 9 2 6 34:27 29 Veržej 17 6 6 5 33:27 24 Bistrica 17 5 6 6 23:33 21 mednarodna tekma na reki Enzi v Italiji. (F. M.) Tromejnik 17 5 4 8 33:38 19 Hotiza 17 5 4 8 19:24 19 Kerna 17 4 6 7 22:30 18 Beltinci 17 2 10 5 19:23 16 Rakičan 17 3 6 8 25:36 15 Dobrovnik 17 4 1 12 21:55 13 Apače 17 2 6 9 20:37 12 1. MNL MS Rezultati -13. kolo: Goričanka: Bratonci 5 :1 Ižakovci: Makoter 6:0 Grad :Gančani 3 : 3 Slatina : Roma 2 : 2 Motvarjevci: Cankova 1:2 Tišina : Serdica 0 : 2 Roma 1311 1 1 41:13 34 Tišina 13 10 1 2 36:10 31 Serdica 13 9 1 3 37:13 28 Ižakovci 13 6 4 3 32:22 22 Goričanka 13 6 3 4 27:17 21 Grad 13 6 3 4 29:23 21 Slatina 13 4 4 5 23:19 16 Makoter 13 5 1 7 29:30 16 Motvarjevci 13 3 3 7 21:43 12 Cankova 13 3 1 9 16:31 10 Gančani 13 1 4 8 14:35 7 Bratonci 13 1 012 12:61 3 1. MNL Lendava Rezultati -15. kolo: Polana: Mostje 4:1 Puconci - Igrišče Kerne, gledalcev 250. Sodnik: Mihelič (Voli ' lec: 0 : 1 Krančič (67). Koma: Boj. Sočič, Bor. Sočič, Vinčec, Gomboši, Gergorec (Lulik), Uršič (Kuzma), Kološa, Henzel, Ban i , K. Zver, Šebok, Škerlak, M. Zver (Krančič), Živič, S. Ulen, K0* ’ Benko, Škaper (Pojbič), Faršang (Časar). Veržej: Dobrovnik 4: 0 Veržej - Igrišče Veržeja, gledalcev 150. Sodnik: Vrbanec : 0 Sunčič (4), Klobasa (55), 3 : 0 Sunčič (78), 4 : 0 Hanže* Veržej: R. Hanžekovič, Pučko, A. Hanžekovič, Špilak (Klobas3.j pij J Fras, D. Puhar (Panič), Sunčič, B. Puhar, Cmrečnjak, Rajh y 1 nik: Varga, V. Šooš (Kološa), Bojnec (Laslo), Torma (Dane)' Horvat, A. Horvat, Laci, Kutoš, Car, L. Šooš. Apače : Odranci 1 : 2 Apače - Igrišče v Apačah, gledalcev 250. Sodnik: Strelci: 0 : 1 Virag (9), 1 : 1 Cvajdik (50-11 m), 1 ■ 2 ^1,7 Apače: Miljkovič, Cvajdik, Muhič, Šunko (Topolinjak), Vajno I Potočnik, Hozjan, Fifolt, Zupančič, Krapša. Odranci: Marič. slin), Virag, R. Berendijaš, Sim. Hozjan, Jerebic, Sil. Hozja0, Moro (Gostan), Zadravec (B. Berendijaš), Kavaš. uj i Lakoš: Čentiba 1:3 Renkovci: Nedelica 0 : 2 Olimpija: Panonija G. c. 1: 3 Petišovci prosti Nedelica Polana Mostje Lakoš Čentiba Panonija Petišovci Renkovci Olimpija 2. MNL MS Rezultati -11. kolo: Segrap : Bogojina 0 :1 Pušča : Lipa 2 : 4 Salovci: Hodoš 2:1 1312 1 0 57:7 37 13 9 1 3 34:20 28 14 6 4 4 28:27 22 14 5 5 4 24:26 20 13 5 3 5 27:20 18 13 5 3 5 21:19 18 13 2 5 6 16:37 11 14 1 5 8 15:30 8 13 1 111 13:49 4 2:5 Rotunda: Dokležovje Radgona prosta Radgona 9 7 2 0 21:6 23 Bogojina 10 7 1 2 32:18 22 Salovci 10 7 0 3 27:16 21 Lipa 10 5 2 3 28:25 17 Hodoš 10 4 3 3 34:18 15 Dokležovje 9 4 2 3 28:16 14 Segrap 10 3 1 6 18:29 10 Pušča 10 1 Rotunda 10 0 2. MNL Lendava 0 1 9 9 Rezultati -12. kolo: n.j0 Graničar: Veterani (TJ Nafta (v.): Kapca 0:s Dolina: Žitkovci 1 ■1 1211 Veterani Kapca Žitkovci Nafta (v.) Graničar Dolina 12 12 12 12 12 7 5 5 4 0 0 2 2 2 3 5 5 8 15 Mali nogomet Tropovcl Krajna G. M. Kupšinci Mladinec Bulls TMK Mister Baby Černelavci Videm Triglav Dobel Prosečka vas Junior SNV 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 8 7 7 6 6 5 4 4 4 3 2 3 21° PL 3 3 2 3 1 2 3 2 4 1 2 3 3 5 5 5 7 7 7 6 8 a BiK 4. april 2002 ŠPORT 23 Košarka Kasaške dirke v Ljutomeru Na prvi tekmi zmagala Radenska Creativ Na prvi tekmi končnice držav-eM prvenstva za razvrstitev od ™eSa do četrtega mesta v ko-r arski 1. B-ligj je Radenska Cre-j V.v Murski Soboti premagala . 11 lavo laguno iz Ljubljane z 28 mCrn 66 : 58 (51 : 43' 35 : bili k ' Soočanj, ki so izgu-0 e ,ekmi v rednem delu dr-nr? ?a.Prvan$tva’ so tokrat zai-8aj 0|jš® in zasluženo zmagali, o ves čas tekme vodili. Meško . ^minko 16, Bratkovič 7, Ri- 7’ Gladovič 6 in Pok 5. Reveto mesto Po,Wja Skiny n??,em kolu končnice držav- °Sarkarskega prvenstva za Odbojka Pomurje falex na Mi tekmi lagalo ženske je Slovenija mlade v Murski Soboti premagala Pomurje Ski-ny z rezultatom 88 : 43 (64 : 38, 45 : 19, 21 : 11). Gostje so si že v prvih dveh četrtinah priigrale prednost 26 točk, s čimer je bila tekma odločena. Sobočanke so bile enakovredne boljšim gostjam le v tretji tretjini. Strelke: S. Orban 17, Horvat 15, Svetina 8 in Pušenjak 3. V šestem, zadnjem kolu tekmovanja je Odeja v Škofji Loki premagala Pomurje Skiny z rezulattom 73 : 64 (58:45,32:32, 26:25). Sobočanke so bile v prvih dveh četrtinah povsem enakovredne domačinkam. Strelke: Pušenjak 19, Horvat 13, Svetina 13, Kerec 11, S. Orban 8. Čeprav še niso bile odigrane vse tekme, si je ekipa Pomurja Skiny zagotovila deveto mesto. (F. M.) Mali nogomet Na mednarodnem turnirju v malem nogometu za dečke do 8 let v Varaždinu sta med osmimi moštvi sodelovali tudi ekipi Mure iz Murske Sobote in Ljutomera. Mura je zasedla tretje, Ljutomer pa četrto mesto. (K. G.) Na otvoritveni dirki odlični dosežki Ze po tradiciji se vsako leto začenja kasaška sezona v Ljutomeru, zibelki kasaškega športa pri nas. Tako je bilo tudi tokrat, čeprav je bila udeležba kasačev zaradi razdvojenosti kasaškega športa v Sloveniji nekoliko manjša kot bi bila sicer. Nastopilo je 51 kasačev iz Stožic, Komende, Kamnice, Slovenskih goric in Ljutomera. Klub temu pa je lepo vreme pritegnilo na hipodrom v Ljutomer okrog 1.200 ljubiteljev konj, ki pa jim gotovo ni bilo žal, saj so videli za začetek zanimive dirke, doseženi pa so bili tudi odlični kilometrski časi. Največ lovorik so pobrali kasači iz hleva Marka Slaviča iz Ključarovec, ki so dosegli štiri zmage ter eno drugo in eno tretje mesto. Od tega je ena zmaga pripadla Marko Slaviču mlajšemu. Na dirki pa sta se izkazala s prvima zmagama Dušan Zorko z Interjem v drugi dirki in Primož Kristl z Jazonom GL v tretji dirki. Dušan Zorko je tekmoval za prvo mesto z izkušenim Markom Slavičem in mu ves čas sledil, ko pa mu je Davis MS zagalopiral, ga je nekaj metrov pred ciljno črto prehitel. Primož Kristl pa je v razburljivi tekmi nekaj metrov pred ciljem prehitel doslej vodilnega Faxa (Rene Han-žekovič). Tekmovali so na 1600 m dolgi progi. Rezultati -1. dirka: 1. Da-rina MS (M. Slavič) 1:16,9, 2. Pa- terson (P. Kristl), 3, Savon (R. Han-žekovič); 2. dirka: 1. Inter (D. Zorko) 1:19,0, 2. Davis MS (M. Slavič), 3. Pernila (F. Novak); 3. dirka: 1. Jazon GL (P. Kristl) 1:19,5, 2. Fax (R. Hanžekovič), 3. Lea Truce (M. Mu-rota); 4. dirka: 1. Davos MS (M. Slavič, ml.) 1:17,5, 2. Feničanka (Ja. Sagaj), 3. Iros Way (M. Slavič, st.); 5. dirka: 1. Fonda As (J. Slavič) 1:20,1, 2. Lenny M (D. Heric), 3. Delta (M. Debelak); 6. dirka: 1. Dave MS (M. Slavič) 1:16,7, 2. Leona III (S. Makaovec), 3. Cony Chergon (I. Pozderec); 7. dirka: 1. Den MS (M. Slavič) 1:16,1, 2. Dali (Jo. Sagaj), 3. Apricot (M. Šonaja). (F. M., fotografija: N. J.) m. ^gi polfinalni tekmi v konč-? državnega članskega prven-odb°iki ie Bled premagal Salex iz Murske Sobote z j5"a'om3 :1 (25 :17, 25 : 27, O ?®' 25 : 21) in povedel z 2 : so tokrat igrali precej S??1 na prvi tekmi v Murski 6? ?er so izgubili z 0 : 3. V še pa so zaigrali Sobočani 8|6tl ln premagali Merkur LIP 16.Rezultatom 3 : 1 (25 : 17, 1^525:2!, 27: 25). Tako so °'r'0 tekmo v Radovljici. ti{ ? Gal«x: Tot, Flisar, Čeh, Ma-%fV'tovič- Horvat, Topovšek, °C' InB. Grut. (F. M.) ^ajna travi Moda pomagala s h^Xv^Spomlad^ del s0 eie natrR2avni članski ligi v CSkrbeii ?'J9 Presenečenje gai>^, ke)isti ljubljanske je/^žre;? V LiP°vcih prema-So?s 5:1 an Sadata. TRGOVINA DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (02) 530 40 44 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE, OPREMA ZA STROJNE OMETE IN GRADBENIKE, OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO! STAVBNO KLEPARSTVO, KLJUČAVNIČARSTVO - STRELOVODI Jože Novak, s. p.. Lendavska 29.9000 Murska Sobota tel./faks: 02 527 10 61, GSM: 041 67 3 551 Strokovno prekrivamo stanovanjske hiše in poslovne objekte s KOVINSKO KRITINO TRIMO, S-METAL HOSEKRA. PVC-okna, vrata in senčila. ProJ KEMOPLAST prostor. Obrtna mocijske cene do 15. marca ALU-okna, vrata in garažna vrata PE Murska Sobota ul. 24. te!.: 02/534 10 80 OBJEKT VARUJE PRED SONCEM, POGLEDI IN INSEKTI POM-NEP Agencija za nepremičnine S 536 18 18 PRODAJA-NAKUP-ODDAJA-NAJEM - prodamo starejšo hišo na Goričkem - oddamo pisarne: v MS že za 6 € m2, v Ljutomeru za 51 m2 DAVČNO SVETOVANJE IVAJNŠIČ, d. o. o. Ledavsko naselje 16, 9000 Murska Sobota, tel.: 536 18 10 >T. MESARIČ Q I ANTONIJA MESARIČ, s. p., VELIKA IZBIRA PECIVA, PEČENEGA PO STARIH DOBRIH RECEPTIH ZA RAZLIČNE PRILOŽNOSTI. PECIVO IN TORTE VAM PRIPELJEMO NA ŽELENO MESTO. I Lipovci 206a, 9231 Beltinci, S TEM KUPONOM IMATE 10 % I tel.: 02/54 21 466 POPUSTA! Po usodni ceni vam ponujamo gradbeni les. - letve 5/3,5/4,5/5 (konstrukcijske) • deske za streho lenostr. skobljane za tegolo) - rezan les (različnih dimenziji ■ mizarski les Ismreka/jelka) ter lepljen les za stavbno pohištvo in konstrukcije Les tudi režemo in sušimo. HART, d. o. o., PE Žaga, Beračeva 40a. Radenci Tel: |92l5669 070, faks: (02) 5669 071 K Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arh. Novaka 13, M. Sobota Nova herbicidna aktivna snov FOE iz raziskovalnih laboratorijev podjetja Baye' Bayer S sredstvi za varstvo rastlin ravnajte previdno. Pred uporabo preberite navodila za uporabo! VESTNIK NA INTERNETU BRANJE TEGA OGLASA JE MOGOČE DOLGOČASNO AMPAK KORISTI ... če veste, da zagotovo skoraj vsak dan za plačevanje blaga ali storitev uporabljate katero od plačilnih kartic in se najbrž stalno ne sprašujete, koliko denarja imate v denarnici oziroma ga v določenem trenutku potrebujete. Pri tem pa je pomembno, ali za to uporabljate našo plačilno kartico HITRA KARANTA. Če je še nimate, pozorno berite naprej. Naša plačilna kartica HITRA KARANTAje tudi čist < > prava posojilna kartica in je pravo nadomestilo za čekovno poslovanje. Omogoča namreč kupovanje na kredit, pri tem pa sami izberete, kolikšen delež plačanega zneska boste vsak mesec poravnali banki. Izbirate lahko med plačilom 33,3 % vrednosti nakupa ali samo 20 %. Kartica HITRA KARANTA vam lahko koristi predvsem pri nakupih večjih vrednosti in je po našem prepričanju plačilni instrument, ki lahko popolnoma zamenja dosedanje plačevanje na obroke s čeki. Prednost kartice HITRA KARANTA ' je tudi v tem, da so obresti nižje kot pri dovoljenem negativnem stanju na tekočem računu, ob tem pa tudi ni treba izpolnjevati administrativnih prepovedi. Pogoj za pridobitev HITRE KARANTE je le, da imate vsaj 3 mesece odprt tekoči račun pri PROBANKI, četudi nanj prejemate le del svojih rednih mesečnih dohodkov. Je sploh še kakšen razlog, da prednosti HITRE KARANTE ne bi koristili tudi vi? Vsekakor se oglasite v n38 poslovni enoti in predstavili vam b0'1’ tudi na jman jšo podrobnost in prepr j gramoznic, še m Pre *** raZJ Tišinski župan koalicijo. V tem c zivno povezuje radgonsko občinJ| na Tišini, je P° ^ ročno. Traja ko naj bi odpr b0 čez Muro. Kam „„ po tem datumu, n- s6 P tako niznan0’ takrat izšle volit evgen po občnem z jča^J konjski na licitaciji rabLe A in druge kmet js uiev®"*^'/ bi«"««« traktod«. S*1" I Gorički žuPa^J^ liki spovedi Parajoy Za pokoro s® ZX. / vanju podP n0. tržnici, še m , * vt^/ VDobmVnXi^ snem časU pkaj st^O poskušali n ^0 b^o^Jturn^ se na velik * se te dn^rZ/ velikpto^^anovi1'^ silo bodo nogradmsko sesedaš