ClTATEI* ^ % ^glejta na
številke poi ^ dan, ko Vaia naročn 9	eh čarih
splošnega po\ \ ptrebu-je list Vaše st \ V,«. Skušajte imeti naročnini, vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Ost slovenskih flelavceirT Ameriki.
—-	Qm» MtUr Hnpt—*fr »tfc. IMt »lhe P-t Offlwi » New Ytwk. N. I, ute Ad •! OnpfM Mawfc W, Iff*.
No. 252. — Števj. 252.
(Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 24, 1942 — ČETRTEK, 24. DECEMBRA, 1942
VOLUME L. — LETNIK L.
NEMCI NE MOREJO
VSTAVITI RUSOV...
RUSKO VRHOVNO POVELJSTVO NAZNANJA, DA RDEČA ARMADA NEPRESTANO PRODIRA PO STEPAH OB SRDEDNJEM TOKU DONA IN JE V OSMIH DNEH, ODKAR SE JE PRIČELA VELIKA OFENZIVA, NAPREDOVALA 72 DO 103 MILJE IN SO IMELI NEMCI SAMO NA ENEM KRAJU 80,000 UBITIH IN V JETIH.
Angleži zasledujejo Nemce
Z RUSKE FRONTE
Ruski vojaki prodirajo v predelu okoli Moždoka na severnem Kavkazu.
SA NEKAJ VKČ KOT
2 na dan dobivata • •« C 'GLAS N AH OBA" |
PO POSTI NARAVNOST NA DOM (farwH —bat, »cdelj te >t—fkt
| ČITAJTE, KAB VAB ZAHMA
Zgodba kapitana Rickenbackerja
Washington. — Kapitan Eddie Rickenbacker je povedal svojo zgodbo o tem, kako je z drugimi možmi svoje posadke preživel 23 dni na odprtem morju v majhnem gumijastem splavu, na katerem so si rešili življenje, ko se je ponesrečilo letalo v katerem so se vozili na izglednisko misijo.
Letalec Riekenibacker je povedal kako je on s svojimi možmi molil na rešilnem splavu za hrano, ko so bili že tako( onemogli, da po se komaj drža-, li pri zavesti. Čudežna prigo-j da, da je sedel na njegovo ramo galeb kmalu potem, ko so I vsi tako vroče molili, da bv mogli dolbiti vsaj grižljaj hrane, jim je dala novega upanja, j da fbodo končno vendarle rešeni.	■ j
Ko je kapitan pripovedal kaj vse so on in njegova posadka šestih mož prestali na morju, je strmel predle, kot bi se ne -zavedal kje da je, ker njegove misli t>o bile tisoče milj stran na prostranem oceanu, kjer je gledal skoz 23 dni smrti v oči vsak trenotek in občutil obenem vso težo trpljenja svojih tovarišev.
Zgodba, ki jo je na dolgo podal kapitan Rick, — tako ga kličejo na kratko — je skoro neverjetna, toda resnična prigoda iz katere je prišlo na su-1 ho sedem mož se živih, dočim1 je eden umrl na morju.
Možje so ves čas vživali su-| rovo m<?so rib m galebov in že- • ja je prisilila enega o4njih, da( je pil.morsko vodo, kar je povzročilo končno njegovo smrt. K» «o bili na morju že enajst dan, vie pofttalo valovje tako razburkano, da je premetavalo splav kakor jajčjo lupinico. Kapitan Rick je držal v naročju mladega bolnega Kaczmarc-zvka, ki je bil ves mrzel in ga niso mogli na ndben način o-greti. Valovi, ki so oblivali skupino na rešilnem splavu so postajali čeadalje bolj ledeno mrzli in popoldne enajstega dne na morju je mladenič, katerega življenje so vsi tovariši skušali ohraniti, izdihnil v kaptanovem naročju svojo dušo.
| jejo zavezniške postojanke v j Tuniziji in ipogodto pride do bojev med prednjimi stražami, zlasti v okolici Medjez el Baba. Angleške bojne ladje in j bombniki so včeraj potopili ali. I poškodovali 11 osi&kih ladij.
' Francozi pod generalom Henri jem Honore Gi random so se spopadli s sovražnikom pri Pont-du-Fahsu in ga vrgli nazaj. Nekaj Nemcev so tudi : vjeli in dobili bogat vojni plen.
! Zavezniško poročilo nazna-; nja, da so Angleži pripeljali na i Malto mnogo vojaštva - vojnega materjala "brez kake posebne ovire od strani sovražnika." Ena o«iska podmornica je bila potopljena.
Angleška osma armada, ki zasleduje Nemce, je dospela do Sirte, 170 milj zapadno od El Agheile in na rob odprte puščave, ki nudi le malo obrambnih krajev na razdaljo 50 milj.
Okoli Buerat el Hsuna so v,
i teku le boji z nemškimi zadnji-.
1 mi Vražami in nobenega zna-j
ka ni, da bi se nameraval feld-
maršal Rommel vstaviti, tem-i * več se bo najbrže umaknil v
Tunizijo.
: Nemci že prevažajo velike i tovore iz Tripolitanije v Tu-j nizijo in na%rže hoče Rommel 1 težko vojaško opremo spraviti na varno, predno pade Ai*g£e-1 žem v roke.
Poročilo iz Kaire naznanja, da se ansrleška osma armada^že^ nahaja iblizu Bnerat el Hsuna, okoli 50 milj zapadno od Sirte in da je .glavna 'Rommelova armada že šla skozi Misuroto, od koder je še 120 milj do Tripolitanije.
Osiški težki topovi obstrelju-
FRANCBOAS JE UMRL
New York, 22. dec. — Franc Boas, svetovno znani antropo-logrst, je dne 21. decembra nenadno preminul v starosti 84 let.
Boas je bil nastavljen dolgo let na Columbia univerzi v New Yorku in več njegovih nekdanjih učencev se je odlikovalo v svetu na polju antropologije.
Boas je dokazal znanstveno in po mnogih neutrudljivih študijah in raziskovanjih, da ni nobena človeška rasa v resnici superijorna nad drugo. — Kljub temu je dočakal, da so v Nemčiji sežgali njegove knji-ge in uvedli doktrino nemške oziroma arijske superijornosti.
Zadnja leta so Boasu česrto očitali, da goji komunistične in radikalne tendence sploh, v resnici pa je bil mož le tako pravičen, da se je strinjal z vsako skupino ali posameznikom, kadar se je šlo za pravično in pošteno stvar.
Bistveno je bil Boas skoro vse svoje življenje znanstvenik ki 'je bil takorekoč zaprt v svojem slonokoščenem stolpu znanja in se ni brigal za javne probleme družbe. Po rodu je bil žid.
Boas je obdržaval nešteto predavanja in da si je govoril nekoliko težko, je bilo zanimivo poslušati njegova izvajanja. ker je bil zelo bogat jezikovno in je bilo negovo znanstveno besedišče izredno pestro in informativno ter Obenem jrazuidjlvo tudi lajiku.
Tekom zadnjega desetletja je Boas organiziral intelektualce in znanstvenike v borbi proti fašizmu, ki je ogrožal svetovno kulturo in znanost demokratičnih ljudstev. Dejstvo, da je prišel na površje Hitler in da so (bile uvedene njegove ideje, je prece vplivalo +na mišljenje starega učenjaka in znanstvenike, ki je pričel obžalovati, da se je bil tekom toliko let skrival pred svetom takorekoč, namesto, da bi bil delal tudi za izboljšanje družbe, ki bi bila potem sposobna, da uporabi njegova dognanja in znanost v svojo korist. Kar je v tem pogledu zamudil je
^ Jutri, Božični dan, ne izvide "Glas Naroda". Pri-^hodnja številka bo izšla v ^ponedeljek*
^bra, 1942. -	Uprava.
ZAKAJ SE TEPEJO NEMCI V RUSIJI?
Berne. — ONA poroča, da je primesi krakovski list "Kra-kauer Zeitrmg" članek v katerem je med drugim Tečeno, Nemčija cela ali pa ne bo ostalo Nemčija oelo ali pa meostalo od nje nič." To je bilo pribito brez pomišljanja, kakor se je izrazil pisec.
V članku se je odražala defenzivna nota nemške propagande, ko je člankar obravnaval miltaristiono situacijo v Rusiji. "Nemški vojak je že drugo leto v Rusiji," je pisal člankar, "ne samo, da drži deželo zasedeno, ampak zato, da se bori, da ne bo Nemčija zgubila vsega.**
"V tej drugi zimi vojne se ne gre zgolj za zavzetje nekaj novih strelskih jarkov, pač pa se gre za naša življenja sama." Ko člankar to pove, se brž o-pre na Hitlerjevo modrost napada "na Rusijo rekoč, "to je dodaten dokaz, da je bil Hitler v pravem, ko je napravil preventivni napad na Rusijo."
Nemci hočejo prepričati svoje, kot druge ljudi, da bi bila Rusija napadla Nemčijo v ugodnem trenotku, ter da to dokazuje njena gigantična vojaška sila. katere do*daj še niso mogli zdrobiti — Nemčija, s Hitlerjem na čelu, pravijo naciji, je ukanila Stalina v njegovih načrtih in zrtaj je njena dolžnost, da uniči mogočnega ruskega sovražnika, da bo imela Evropa mir pred njim.
skušal v svojih -poznih letih popraviti, pa mu je sedaj smrt preprečilo njegovo nadaljno delo v novi smeri. Še dan pred smrtjo je obdržaval predavanje, oziroma je predsedoval %kupmi znanstvenikov, ki se jo zbrala, da počasti ubeglela francoskega antropologi sta, Paula Riveta, ki je -nrišel na obisk v Ameriko iz Južne Amerike.	;
Kljub temu, da m buo v fantu nobenga znaka življenja več. je kapitan čakal do drugega jutra, preden je končno priznal sebi in tovarišem, da je mladenič mrtev. Poklical je dva tovariša, naj ugotovita, Če je mladi dečko res mrtev in ko sta oba dognala, da ni več življenja v njem, so vs žalostni spustili njegovo truplo v valove. To, je dejal kapitan, je bilo strašno težko opravilo za^ vse.
Rešenci so bili vsi v slabem j stanju, ko jih je našlo morsko, letalo, toda sedaj so že vsi na j poti okrevanja, kapitan sam, ki je imel zlomljeno nogo. Še ve-j dno težko hodi, toda bi kljub tenra že rad bil zopet nazai v> svoji službi, ker se zaveda, kot I je dejal, nujnosti položaja. ki - zahteva, da stori v^ak svojo J dolžnost do Amerike in v po- 4 moč našim fantom, ki.posebno: dol na Pacifiku toliko žrtvuje- > t jo za obramlbo svoie domovine 'in junaško prenašajo vse.na-, pore.
Sladkorčki za ameriške : fante v Islandiji
Reykjavik, 21. dec. — Ame-' riški fantje,, ki so pač že iz ma-i lega navajeni na "candy", bo-' do dobili svoj delež istega tudi j v daljni Islandiji in sicer jim; ga (bodejo spustili na tla s pe- j dati. Vojaške oblasti so izjavile da bodo fantje dobili več stoj zavojčkov sladko rekov na ta; način. Seveda bo to * poseben' "treat" za Božič.
STRAH PRED VPADOM V EVROPO
Bruseljski list "Le Nouveau Journal" poroča, da je bilo v zapadno Efvropo tekom polet ja poslanih sto nemških in italijanskih rezervnih divizij, ker je Hitler pričakoval vpad an-gleško-ameriške armade.
To poročilo je bilo objavljeno v namenu, da so potolaženi, j belgijski nacijski privrženci, ker Hitler v Rusiji ni dosegel svojega cilja.
To poročilo pa je bilo tudi najbrže obavljeno še v drug namen, namreč, da bo ponatisnjeno v Nemčiji, kjer bodo i-meli prebivalci najžalostnejši Božič, odkar se spominjao. Iz, tega poročila je tudi jasno, da se je Hitler zbal skupnega an-1 gleško-ruskega naznanila glede; druge fronte, ko je bil Molotov: v Londonu.	I
Pozneje je Churchill sam j priznal, da je bilo to naznanilo j samo (bluff, da bi Nemci mi-! slili, da se zaVezniki v resnici I pripravljajo na velik vpad in j ta bluff je dosegel svoj namen, j
Vpad ameriške in angleške I armade v sevedno Afriko je. ! tudi navdal osišee z velikim strahom in poročilo oz Budim-, pešte pravi, da je madžarska armada pripravljena bojevati; se proti zavezniškemu vpadu na zanadni fronti. Tekom poletja je bil v Franciji kot šef sreneralnega štaba generala Rundstedta general Zeitzler, da je organiziral obrambo.
ADVFRTTSE in
"GLAS NARODA"
BERNARD BARUCHOVO BOŽIČNO DARILO
Bernard M. Baruch, bankir, filantrop in svetovalec predsed ui'ka Roosevelta je kot božič-j no darilo poklonil $1,000,000 v vojnih bondih 15 pomožnim in dobrodelnim organizacijam.
Baruch je včeraj na svojem j domu na Madison Avenue v New Yorku sprejel časnikarje in jim je rekel, da svojega da-• rila ni uameraval objaviti, pa je na nasvet svojih prijatelev i vendarle storil, ker «o mu rekli, da bo novica o njegovem veliko dušnem daru prišla vseeno na dan.
Njegov veliki božični dar je razdeljen naslednje:
Army Relief $200,000, Navy Relief $200,000, United Sea-, man V Service $100,000, Rus-1 si an War Relief Society | $100,000, American Friends I Service Committee v Philadel-j phiji $20,000, Joint Distribu-1 tion -Committee $20,000, Greek j War Relief Association $10,000 in American Friends of Czechoslovakia $10,000.
S-lične vsote je Baruch podaril še raznim drugim pomožnim in dobrodelnim organizacijam, $10,000 pa je določil za kako bodočo razdelitev.
Jugoslavije se pri tem ni spomnil.
Japonci v obupnem položaju
General Douglas MacArthur naznanja iz svojega glavnega stana v Avstraliji, da so bile japonske utrdbe v okolici Bune na Novi Guineji na več krajih razbtite.
"Naši vojaki so pokopali več sto Japoncev," pravi opoldansko poročilo. "Sovražni položaj se mora smatrati za obupnega."
Boji se bijejo med Buno in rtom Endatadere; oba kraja sta v zavezniških rokah.
Zavezniški bombniki so napadli letališče Cape Gloucester na New Britain in v Jacquimot zalivu. En japonski zasledoval-! ni aeroplan je bil uničen, štir-' je pa so bili poškodovani. Na istem kraju so tudi aeroplani obstreljevali nek japonski tovorni parnik, ki je stal v pristanišču.
Včeraj je bilo tudi naznanjeno, da so bili ranjeni trije ameriški generali v 'bojih pri Buni. To so: Hanford MdNi-der, Albert "W. Waldron in j Clovis E. Bvers.
Zavezniško poročilo iz Avstralije pravi, da bodo Ameri-kanci in Avstralci pri Buni V kratkem izvojevali polno zmago. _
Kavo je ukradel
Daniel Bratini, star 48 let, je zmaknil iz truka, ki je stal , Ob pločniku, en zavoj kave in zato se je moral zagovarjati pred sodiščem, ki ga je obsodilo >na šesrt mesecev zapora v prisilni delavnici.
japonsko leto, kot nalašč, v znamenju kače, letos je v znamenju konja, prihodnje leto pa bo v znamenju kozla.
Posebno poročilo pravi, da so bili Nemci včeraj vrženi nazaj 12 do 18 milj in da je bilo v torek ribitih 8000 Nemcev.
Zadnje čase izdaja rusko poveljstvo vsebuje mnogo posebnih poročil, ki naznanjajo nepričakovane u^ehe in pravijo, da je rdeča armada za-' vzela več ducatov mest, trgov in vasi.
"Ofenziva naše armade o<b srednjem toku Dona se nadaljuje," pravi poročilo.
Važno železniško križišče Milerovo so Rusi že skoro popolnoma obkolili. En ruski oddelek je prodrl do Bar&nkovke v Ukrajini in 31 milj severoza-padno od Mj le rov a. Nek drug oddelek pa je dospel o Volo-šine, 25 milj zapadno od M.ile-rova. Mgft vefcjtrflf kraji, ki so jih Rušili osvobodili, sta Olho-voj Rog, 18 milj severovzhodno' od Milerova in Bolšiusk, 37 mili proti jugovzhodu.
Ta mogočna ofenziva proti RnsSvn je zavzela okoli 450 milj železnic v južni Rusiji.
Redno polnočno poročilo naznanja, da je rdeča armada v tovarniškem delu Stalingrada zdrobila močan odpor ter je covražnika pregnala iz 24 utrjenih postojamk in iz mnogih ' hiš. Rusi so v tem kraju uničili več kot e>no stotnijo nemških vojakov.
Na nekem kraju jngozapa-no od Stalingrada so Rusi zavzeli pet nemških zakopov. — Nemci pošiljajo v boj" nove skupine tankov in infanterije, toda brez vsakega u«oeha.
Čete generala N. F. Vituti-na se nahajajo v notranjosti Ukrajine in kakih 150 milj od Harkova, glavna armada pa z vso silo prodira proti Rostovu, ki se nahaja 130 milj proti jugu ob izlivu Dona v Azovsko morje.
Najvažnejše pridobitve velikanske ruske ofenzive pa so letališča, železnice in .ceste. Mo-skva-Rostov železnica je prebita na več krajih. V mnogih mestih, ki jih je osvobodila: rdeča armada, ro letališča, od koder so nemški aeroplani napadali prodirajočo rdečo armado in so pošiljali ojačenja armadi pred Stalingradom. }
Nemci pošiljajo v boj močne1 rezerve, ki pn ne morejo vstavi ti Rusov v njihovem mogočnem prodiranju.
Japonska po poti navzdol
Kot bo za krščanski svet 1. januar pričetek tiovega leta, tako bo tudi za Japonsko, sa-( mo z razliko, da bo prihodnje leto 1943 po Kristusu, za Japonce pa bo leto 2603 od vsta-novitve japonskega cesarstva.
Vsako japonsko leto je v znamenju sončnega stališča z ozirQm na različne zvezde. Lansko leto, ko so Japonci zahrbtno napadli Pearl Harbor, je bilo
»GLAS NARODA" — New lark
THURSDAY, DECEMBER 24, 1942
TWAMOVUEN L. 18SI
RAZGLEDNIH
Piše Anna P. Xraana
Kongres je za nami. VL
j mesta zato, da vodijo vso sivar ( P« aeiji naroda.
Kar se tiče širšega odbora, naj omenim le to, da bo nema-, ra končno odvisno največ od tega odbora, če bo mogla akcija (naprej po svoji začrtani poti. Teh stiridest stebričev, 'ki jih je zbornica postavila sirom dežele, da podpirajo glavni od-bor v njegovem delu « tern, da organizirajo in vodijo lokalno delo, ki nam bo (zagotovilo finance, katere nam bodo potrebne, ter držijo pri življenja zanimanje za sttvar, bi bili morali vse skAneje izbrati. Med nami imamo mnogo aktivnih društvenih in dragih javnih delavcev, ki sicer malokdaj pridejo v javnost s svojimi imeni, pa so zmožni veliko storili v svojem okolju, kadar s<e za nekaj (zavzamejo. £z tega razloga bi bila morala abornica sama imenoval in iavoliti ljudi v ta odbor — delegacija je najbolj vedela, kdo je v Vakem kraju najbolj sposoben in primeren, da je imenovan <v tak odbor, kjer je treba delati in ne samo čast (nositi.
/ Sicer pa je bila storjena «e-odpusttljiva napaka, da se je glavni odbor volilo ozir. imenovalo šele čisto na koncu kongresa, ko se je vsem že mudilo na vlake, ki večerji, itd. Aktualno so mnogi že zapustili dvorano, ko se je glasovalo za odborov© kandidate. Prej se jo tratilo dragoceni Čas z govori, ki bi bili lahko skrajšani na polovico brest vsake škode, aH pa bi bili podam potem, ko bi bilo najvažnejše delo kongresa o-pravljeno.
Slikanje je tudi vzelo precej časa in če bo naše skupno prizadevanje doletela kaka nemila usoda, nam tiste slike ne bodo delale posebne časti v zgodovini — bolj se nam je mudilo s slikanjem aiego s tem. da izvolimo Obranih misli Narodni odbor, ki bo res soraonemo zastopal naš živel j v Ameriki.
Sicer so naši kulturni delavci v Clevlandu poskrbeli, da so delegaciji podali sliko tužne domovine v .predstavi in pesmi, kar je oboje močno vplivalo na navzoče, da so hoteli za vsako ©eno složno nastopiti, dobro se Zavedajoč, da v slogi je rooč.
Moč sloge pa prihaja potom izkristaliziranja pojmov in teh na kongresu $>rav gotovo nismo čistili ali rešertali — vse je bilo bolj idealistično, zato pa bo resno delo prišlo na vrsto Šele zdaj . . . kakor pride po lepi poroki na vrsto življenje pofeio krišev in težav, ki jih praznično razpoloženje poročnega dne ni predvidevalo.
(Dalje prihodnjič.)
Prvič sem imela na kongresu priliko osebno spoeaati Ev bin Kristana, o katerem sem slišala že kot otrok in pozneje v Ameriki sem se tudi seznanila z njegovimi deli. Nekatere Kristanove pesmi, tako sem dorznala zdaj, so močan izraa njegovega idealizma, katerega ne omaja noben vihar, ki pridivja aiad človeštvo—ni čudno, da so se dale tako lepo deklami rati !
, Da, Kristan veruje v clove-i ka in je prepričan, da bo zrna-' galo dobro nad krivičnim in slabim. Ta globoka vera ga de-j la čilega in po duhu mladost-' nega vkljnb njegovim visokim letam. Poleg tega ima Etbin Kristan skušnje, ki si jih je pridobil v dolgih leftih borbe za delovno ljudstvo in njegove pravice. Upati je, da mu bo mogoče te izkušnje s pridom uporabiti za korist slovenskega naroda.
Mnogi so izrazili mnenje, da je bilo na mestu, da je bil Kristan imenovan in izvoljen <za predsednika Narodnega odbora, toda, so dejali, ko bi bil vsaj desett. let mlajši! Zopet drugi so smatrali, da je bila izbera najboljša, d očim so nekateri bili mnenja, da bi bil moral sedanji narodni odbor za rešitev domovine biti sestavljen iz novih in mlajših ljudi, ki niso imeli nobenega opravka z reševanjem domovine tekom zadnje vojne.
Marsikomu se je zdelo, da bi moral biti v ospredju naše akcije za domovino L. Adamič, katerega pozna Amerika in ga potznajo tudi aavessniki, toda Adamič je že naprej povedal, da nima časa in tako je zbornica slovenskega naroda v Ame-ki podala odgovornost predsed-ništva Kristanu, ki je dejal, da se bo posvetil temu delu z vso svojo dušo in storil vse kar bo v njegovi moči, da bodemo dosegli zmago, ki bo zmaga tudi za nas narod.
Drago važno mesJto v Narodnem odboru je bilo poverjeno duhovniku — Rev. K Zakraj£-ka, ki je bil tudi aktiven v zadnji svetovni vojni za vzpostavitev kraljevine Jugoslavije. Tudi o tem možu, ki je zdaj tajnik Narodnega odbora, sem že veliko slišala, srečala pa sem ga na tem kongresu tudi prvič in sicer je bil tudi on v istem referatnem odboru, kot sem bila jaz. Njegov nastop je nastop inteligenlta, ki je dobro informiran in podkovan v mnogih stvareh izveso. duhovniške službe. Beseda ma teče gladko in človek bi ga skoro raje poslušal, nego recimo debatiral z njim o kaki točki. To lastnost bo lahko z veliko koristjo rabil v prid naše skupne stvari. Sicer je dejal smehoma, da ne moremo napredni pričakovati, da ga spreobrnemo ali kaj takega in mi smo rekli, da ne bomo niti rpo i skušali, toda novi tajnik pa more vsekakor pričakovati, da bodemo v svojem mnenju in v svojih komentarjih o delovanju novega Narodnega odbora odkriti napram vsem, ki so v odboru, ter se ne bomo o-j botavljali. če bo treba povedati kako trpko, saj smatramo, da1 so novoizvoljeni odborniki in{ odbornioe postavljeni na svoja
DELO DOBE
izurjeni blokarji na hidravličnih strojih pri moških klobukih. Dolga sezona.
BOLIVIAN HAT CO. 663 Broadway - New York City
(3xV
ZNIŽANA CENA za koračnico
SOLDIERS ON PARADE
Ker žrfi, da se Hm bHj ru&iri za
PIANO HARMONIKO
prirejena
koračnica "MLADI VOJAKI"
je Mr. Jerry W. Kopriršek uredil s založnikom, da rejaki lahka dobe skladbe pm znižani renU to je
Sedaj 35e
Dva komada za 10 centov.
NaroČite lahko tudi pri:
Slovenk Publishing Co.
tu Wert 18th St, New Xmk
je že vet rojakov naročilo. Prosim začnite ni Hat takoj pošiljati.
♦
Frank Bodtjanžič iz Glaasparta, Pa, nam tudi vošči prav vesele praznike in srečno Novo leto, ter pošilja naročnino, da al zagotovi čitanje Usta za prihodnje leto.
*
Žariimiv dopis ozir. pismo je postal rojak Matheus Drew iz Ladjrsmith, B. C„ Id piše, da oba z ieno bereta dopise v Glasa Naroda in posebno, da se Mrs. Dren- strinja s pisanem v koloni Raz-glednlk. Pravi, da se jI zdi, kakor Id pisateljico kolone osebno poanala. Do-*•*> se Ji to, da tako vneto zacovar ja pravično stvar v pogledu na&ega Pri-morja. Obadva pošiljata uredništvo, npravi In vsem pri listu najlepše pozdrave, ter voičtta vsem skupaj prav
vesele praznike In srečno Noto leto. *
Še več drugih naiih naročnikov novih in starih so je oglasilo s naročninami In pozdravi ter vo&č&I k praznikom. Za njihovo naklonjenost se jim prav toplo zahvalimo te npomn da bomo v Novem leto vsem vsestransko 8-strezali v kolikor se pisanja v listu life — najbolj pa žeHam, da Id mogli v to« bližajočem se Norem lete prinesti lepega dne tisto tako težko pričakovano novkso, da Je nastopil zopet mir na i svetu In se Je nehalo strašno preganjanje in močenje našega naroda v Sloveniji.
Rojak J. S. iz države Ohio nam pt-Se: — Priloženo Tam pošiljam M. O. v znesku »12,—, od katerih si odra-čunajte stari dolg na naročnino fa lete Mtt, katere vsied dipiii slje nisem mogel daaedaj poravnati, xakar mi o-prostite. Kar ostane od zgorajšnega zneska od starega dolga, pa mi prosim začnite fist na nove pošiljati, ker ga ario tmjno potrteufen, pošteno v ton vojnem časa, ker me avetevne norice
I tako zanimajo . . .
*
Rojak F. B. is države W. Va. nam I jnriia: — Slučajno ml je prttri eden iwod 42Im Narode v roke, ko ocm ga 1 P«čitnl oe ari Je tako d^adri, da Vam takoj pošiljam znesek > ter prosim,; da mi ga takoj začnite pošiljatL
Rojak J. D. k FtamagrlvaniJa piše: — Prilagam 1L O. v znesku S&— za celoleteo naročnino na priljubljen list ' Glas Naroda, brez katerega bi prav fotovo ne mogel biti posebno v teh ča-sih. Obenem Vas prosim, da mi epro-rilte, ker sem spinglMhd. da nd Je bila
naročnina potekla na Sft. nm. UM2. *
Rojak L. g. iz Mbourija poroča: — rrilnims Vam pošiljam zmxek $£.46, te aiacr $6.— kot novo naročnino na eenj. list Glas Naroda, ter za 40 centov, pa mi blagovolite poslati sendfe-vid. aH Atla* kateri mora Mti zelo zanimiv, lz dejstva ker kakor ritthn ga
Nan naročniki in citate!ji
Studenec Blagoslova!
SOS SV t TI H MAt LETNO, m Sv« Mi mrtve i'rne Main« Zveze- Članarina » vsako osebe živo «« umrle 25c. (Nikdar ni potreba obnoviti.) Upiilte Vaše sinove
vojake.
DRUŽBA SV. PETRA KlykVERJA za afrifcanake mlsJJone Department G 36« W. Pine nivd-.	St. Louis, Mo.
V PESMARICI
" AfrtPiAIfilf 4 SLOVENSKA LIHA"
so vključene sledeče
dofnuks p osmi:
J 1- Prxlokukw. — moAki stbor s bari- -
ton •nmoapevom | t Posdrav — moški sbor I t. Tjabko aeC — moikl s bor i 4. Otnikl	— meiaai sbor
I JL Pomladnrka — roeSanJ sbor. z
Ibarttan samospevom I S. Ura 1. — sa »olo speve, mofld ln metanl sbor 1. Um H — ra roefiaot sbor «. Ai tan taki odmeri — za mofikl In letiaki Sbor. s bariton Samoa param * Kan ta ta is pealma IH — moAkl zbor
| 10. 8oAi — aa samospeve, tneiani Zbor tn spremi jevmnien gtasovira
[ 11. Palm J!9 — za samospeve, me-Sani sbor in aptomljeveaiie |.	sUsovira ali otvel
CENA SAMO
50 centov
KOMAD
te ■flaw tfcore, katere it ngias-bO te V mam« iliind isdal MATEJ L. BOLMABk organist in pevovodja pri sv. Vidu, Cleveland. Ohio. 1123.
Naročite to zhirko pri:
IWHMKN1 flLOWaaC PUBL.
COMTANZ SUm.ntkSL Xm\mk
Vesel Božič in srečno JXvto kto svojim rojakom in prijateljem želi —
LOUIS PIRNAT
Merrick Md Biy Avcoms
BABILON, L. L, N.
TelaCqn: 781
treima v boja proti osišča, v Jugoslaviji sami, bat zunaj. ^
Karta dostavljena po tridesetih letSi
Mre. Agnes Stevenson iz Hamleta, Kanada, je prejla za ta BofiJ vodilno karto, katero ji je pred tridesetimi leti poslal prijatelj njenega sma, ki se je nahajal na zimskih po-1 Mitnicah v kraja Walkerviile. Ko ji je Hla karta dostavljena, | je morala plačati dva centa dodatne poStnine.
SPREMEMBE V JUGOSLOVANSKI VLADI BLIZU
London, 22. dec. — Verjetno je, da ae bodo v jugoslovanski vladi v zamejstvu završale spremembe in sicer bodo prišli v vlado trije Hrvatje, eden od katerih je dobro poznani politični vodja, <ki je še pred vojno bil za jugoslovansko federacijo.
Sprememba bo zavržena zaradi boljše zkwnosti, ki je po-
KAJ JE Z JUGOSLAVIJO?
m.
Xew York World-Telegram je o položaju v Jugoslaviji v svoji številki 17. decembra izpod peresa znanega va^iing-tonske^a časnikarja, Wm. Philip Siiums-a, ki velja za dobrega poznavalca razmer na Balkanu in v jugovzhodni Evropa, prinesel pod naslovom 4 'Jugoslovanska isagonetka" naslednji Članek:	; ;
Kesniea zastrta v notranjosti Jugoslavije, je začela pronicati in razkrivati težko verjetne razmere v tej zemlji. In ta resnica polagoma zavzema podobe tradegije, ki nikakor ni prikljenjena na Balkan, temveč bi se mogla razprostreti na vso Evropo.
V	Jugoslaviji se nahajati dve vojski, ki vsaka zase bije gnerilske boje proti za<?ed!benim četam osižea. Obenem in istočasno, pa bijeti tudi med seboj krvave boje. A ena izmed njih, ona katero podpira Moskva, očita, drtjgi, da je naklonjena osišču in da ji ni zaupati.
-tajbolj presenetljiv del te zgodbe pa je najbrže dejstvo, da je ctotozfba sodelovanja z osiščem naperjena proti generalu Draiži Mihajloviču, katerega slave vlade zedinjenih narodov kot enega najbolj izvanrednih junakov in patriotov, ki so se pojavili v tej vojni. On je bil oni, ki ae je takrat, ko so leta 1941. nacisti pregazili njegovo domovino, takoj zatekel v gore in začel proti tlačitelju svoj junaški boj na življenje in smrt.
V	jugoslovanskem poslaništvu sem se razgovarjal s podpolkovnikom Živojem Kadojcičem, ki je častnik letalskih odredov. Njegova izredno nevarna naloga je bila z letali dobavljati oskrbo generalu Mihajlovicu iz neke zavezniške baze v Egiptu v Jugoslavijo. On ga dobro pozna.
"Trditi, da bi bil general Mihajlovic osieta naklonjen," je izjavil z ogorčenjem, "je popolnoma napačna in krivična. Najbolje to sam vem. Kdor njega napada, Žali to jugoslovanski narod, kajti on je njegova živa podoba." "'General Mihajlovič," je nadaljeval podpolkovnik, "ima približno 100 tisoč mož in bi mogel dvigniti v trenotkn udarca že 350,000 mož. Pravi treootek ibi prišel, ako bi bili zavezniki na temj da vdro v južno Evropo. Povzročiti pa ie zdaj odločilni spopad z zasedbenimi četami, ki imajo za enkrat ie v vseh pogledih o-gromno premoč moštva in materijala, ta bila z njegove strani žalostna taktika."
I>rugi element, o katerem se je zdaj zvedelo, pa so partizani. Njihova vojska stoji ponajveč pod vodstvom komunističnih častnikov in deluje v zapadni Bosni in SlovanijL Nekateri njihovih voditeljev so si nabrali iaMenj v brigadah, katere je Moskva podprla v Španski vojski in uživajo tudi zdaj njeno podporo.
Pravijo, da so partizani šli tako daleč, da so ustanovili novo državo, ki ima tudi svoj urad za zunanje zadeve. Moskva ima tam svojega poslanca, oziroma pobočmika, po imenu Ivana Lebjedeva, ki je bil prej ataše na sovjetskem poslanstvu v Beogradu.
Moštvo partizanskih edinic ni vserftozi komunistično. Najbrže niti večina ni komunstiSna. Dozdevno se dogaja na-, slednje: akoravno general iMihajlovie nikdar ni ipre&ehal svojega boja proti crsiščn, je bila njegova politika, posebno v, zadnjem -iasu. da ohrani svoje sile za oni neizbežno bližajoči se <lan, ko bodo zavezniki vdrli na evropska tla in bo njegov napor zadobil za^es velik pomen. Toda v tem razdobju so marsikateri lojalni Srfbi v svoji nestrpnosti, željni takojšnjih spopadov s sovražnikom, prešli na stran bolj aktivnih partizanov.
"GLAS NARODA"
_iTwa or t— wru^
Owned and PnbUmhed by Slorente Pnbliahln* Company, (A Corporation) Frank Bnkaer, President; Ignac Hade, Traaaniar; Joseph T^p^hy gee. Place at bnnlnr— pt the corporation and addmses of above offloera: 81« WBST 18th STREET, NSW IOBK, N. T.
49th Year
"Olaa Naroda" la fawned every day except Saturdays, Sundays
and Holiday*.	\
Subscription Yearly $&	Adrartlsement on Agreement.
Za celo leto velja Ust sa Ameriko ln Kanado $6.— ; sa pol leta $3.— } na Četrt leta «1 m. — 2a New York m eelo leto »T.—; aa pol lata f&SO. Za lnoaemstro aa celo leto |7.—; aa pol leta fSJSO.
"Olaa Naroda" iahajn vaakl dan taraemB sobot, nedelj te praanlkor.
"ULAS NARODA", Zlf WEST 18tb STREET, NEW YOBS, N. 1 Telephone: CHelsea S—«42
Moje misli po kongresu
Rerv. K. ZAK2RAJŠEK. IV. ^
«EKK)^JWrKIvaEK to^nJem
Tereslnka Polka Na planlncah—Faltek fit*. M tli In XKJQUS8NE UNIVERSITY TAMBURICA — ttw. M 871
Sa to*, cenik ln cene ploie sa ohrnltena^JOHN^MABSlCH Inc.
venski delegati so se pa Obrali, da bi vse to izvedeli.
IZato rečem, da demonstracij je bil kriv samo mrzel in hladen nastop ambasadorja samega.
To naj bo pa nauk za vse vladne mstoprfclke za bodoče. Nič več kake 'sladkorne vode', | obljub in lepih fraz. Teh je danes dovolg. Danes hočemo dejanj in zagotovil za svoj narod doma, da mu lahko pove-iao, zakaj se bori in umira. Že več kot eno leto se nam obeta ' da bo bolje v jugoslovanski ! vladi, da se bo spremenila itd. Na to ameriški Slovenci danes ne dazno nič več. Mi sumimo, da se nalaišč zavlačuje izjava o 1 adruiženi Sloveniji in federativni Jugoslaviji, da bo preje vojne konec, potem se bo pa reklo Slovencem, kakor je rekel Pa-4ič Trmnfhiču, ko je leta 1918 kaibel Juigoelov. Nar. Sveta skryval v žepu pet mesecev; "Tu imate telegram, pa je prepozno!" Če se doma širi-res komunizem, dolžim jaz samo to nekorektno in nejugo>lovansko zadržanje jugoslovanske vlade 'v Londonu. Samo na lepe be-jsede slovenskega zastopnika v vladi v Londonu, narod doma oči vidno ne da nič vee. Zato gTe in mora iti prisiljen svoja pota. Za me je to jasno in jasno tudi za ameriške Slovence, I Vsi vemo, da bi bilo slovensko vtpratsanje popolnoma varno, ko bi se jugoslovanska vlada, plačana tudi 75 odst. s sloven-fikimi žulji, čutila tudi slovensko vlado. Tn ker se ne, potem pa demonstracije.
ifli ameriški Slovenci vemo, da je jugoslovanski ambasador Fotič najspretnejši diplomat, kar jih ima danes Jugoslavija v zamejstvu. Zato upamo, da bo tudi slovenski ambasador, ne kaikor je pisal Srbobran, da je samo srbski, in se bo zavezal z vso energijo in z vsemi svojimi lepimi zmožnostmi diplomata tudi za slovenske za-1 hteve tako, da bomo to videli in tudi čutili, pa bo na vsakem
(Nadaljevanje na 3. str.)
( Vsi vemo, da je sedanja jugoslovanska vlada v Londonu za Veliko Sibijo, saj v večini, | torej proti Jugoslaviji saj pro-(ti federativno urejeni. Zato se pusti glasilo ameriških Srbov pisati na pr. " Jmgoelavizem je enak antiamerikankami," torej vsi, ki smo ea Jugoslavijo, smo Ksdiajalci Amerike, kar je nekaj strašnega. Ta list dela z vso | silo proti H matom. Brez Hrvatov pa kako naj bomo Slovenci <lel Jugoslavije! Mostu čez Hrvatsko ne moremo narediti	3
Potem v«i vemo, da je ministrski predsednik sedanje jugoslovanske vlade velik prijatelj Italije, največjega sovražnika Slovencev danes. Ko je bil letos v Ameriki, se je zakotno sestal s ftnofom Sforzom. To ve vsa slovenska Amerika. In vendar g, Ninčič slovensko jav nost ni smatral za vredno, da bi bil izdal saj kratko izjavo o tem sestanku,bi pomiril raz-flburjene duhove. In ambasador enako ni storil koraka, da bi bil saj on dal kako pojasnilo. Tu so Primorci, katere i te, sestanek žge in peče narav-fno. Saj je g. Ninčic bit tisti, ki je podpisal Rapalsko pogodbo, katero bi nufedar ne bil smel podpisati, ker je sloven-j »ki narod nikdar ni sprejel, pa Če so jo stokrat sprejeli tudi: slovenski ministri in .poslanci. Po mojem, ko hfr bil jaz na nje-i govern metu, bi to priliko iz-1 rabil, da bi bil pomiril sloven-1 ski narod doma, dal izjavo ki bo povedala, kar narod želi izvedeti Omenil sem, kaj zahtevajo naši hrabri borei po »lo-i venskih gorah in goodovih.
In vendar je bil nagovor ambasadorja na kongresu tak, kakonitnega bi prav tako lahko govoril sam Sfonza, ali kak drug tujec. , Narod je pa pričakoval, da bo tudi slov. am-t basador povedal, kako dela nje |goya vlada aa združeno Slovenijo, za pravilno Jugoslavijo, .koliko tudi on dela za vse to v Washington«.
In ker tega ni storil, je naravno Primorska kri zavrela. Naši Primorci gredo ekotzi strašno Kal varijo že od Rapalske pogodbe. Kri pa ni voda. Oni in mi vsi SLovenci ljubimo svoj narod tako„ kakor Srbi svojega. In mi ameriški Slovenci moramo že danes vedeti, kako je z narodom doma, kako z bodočo Jngolsavijo, da vemo usmeriiw svoje korake z našim Slovenskim narodnim svetom. Za nas je to velika reč. SIo-
iVažno je tudi tole: Slovenci doma imajo pravico, da prosi-' jo sedaj Ameriko pomoči. Zakaj? Zato, ker je mal sloven-5 ski narod v težkih časih Ajne-' rike, v pijoninskih časih po-1 šiljal sem med Indijance in bele po najbolj zapuščenih krajih svoje najboljše sinove, kulturne delavce, naše misionarje, da so pomagali zidati krščansko kult/uro Amerike. Kateri na-1 rod je več storil za to? Revna, skoraj stradajoča Slovenija pa je skoraj 60 let vsako leto zbirala po vseh cerkvah darov, da je plačevala to vetiko knliur-no-deJo teh svojih sinov tuvA-meriki. Ali smo to že povedali naši mladini, povedali Ameriki T Kongres bi to moral povedati delegatom, da ti o tem povsod govore in nam pridobivajo prijateljev in pomagačev po celi Aimeriki. .
Edini neprijeten in razburljiv tr^enotek na kongresu je bila demonstracija proti jugoslovanskemu ambasadorju K. Foti&u.
Odbor ga je povabil, da pride poadravit kongres. Pripel je drugi dan kongresa in ga tu-j di s kratkim brezpomembnim nagovorom poedravil. Že med njegovim govorom se je sTu&a-io opazke proti njemu, kakor ! "fašist — booo." Ko je pa po govoru g. ambasadorja govo-I ril Mr. Rude Trošt in ga ime-, noval, je izbruhnilo. Toda pred (sednik je hitro udaril s kladivom in 10 je red, in zbornica je j ploskala. .
Kakor je bil oel dogodek ma-: len kos ten in £t& vsi obsojamo, vendar pa ima svoj velik pomen, ki ga omenjam zato, da se tqga ne bo več ponavljalo. Kdo je kriv teb demoatracij? Po mo jem razumu ne amibmulor Fotič.
TV> je bil Slovenski kongres. Ko bi bil to sibski kongres, pa t bi bil ambasador Slovenec,' stavim glavo, da bi na i piike' ne naredil v slovenčinsi , temveč poedravil Srbe v srbskem jeziku, ker bi se «matral tudi za ambasadorja srbskega dela Jugoslovanov. In vsi Slovenci bi mu ploskali. Ali ni mogel ambasador povedati svoj pozdrav v slovenščini, da bi bili navzoči oačutili. da se čuti tudi slovenskega ambasadorja? Malenkost, ki bi mu bila tafcog pridobila srca in preprečila vsak izbmh proti njemu. Časi, ko so si Skrvened mirno pustili ?e potiskati v kot, so minili To se bo j&Pno pokazalo po vojni .
oMed vsemi
največje darilo
Letos, ko je polovico hiš po svetu stresel vojni potres, ne more biti veeje darilo kot ono, ki služi tako deželi kot vam.
Darilo, ki vam prinese varnost za vas, za vašo družino, za vaš doin. In ne samo letos, temveč za mnoga bodoča leta.
To je darilo, ki ga jamči mogočna sila in bogastvo Amerike. Darilo, ki jamči svobodo pred strahom . . . svobodo pred pomanjkanjem ... svobodo govora ... in svobodo vere, ki je vam po godu.
To je darilo, ki raste v veljavi z vsakim letom. To je Vojni bond Združenih držav, največje med vsemi darili.
TO LETO j*	DARUJTE
WAR MM BUY	{ n
flraw UNITED
BONDS	war STAMPS
-	/fffwfeONDS ____
ea® ani>
"qla8 naroda*___THURSDAY, DECEMBER 24, 1942	_. _
..... - ■	^——	.	"	7	_	__V8TAN0VLJEN L. lttl
gjrr^^vg^j Vesti ix slovenskih maselbin	[
K B02IČNICI SLOVENSKE SOLE V BR00KLTNU 1
• P. B.
ce kaj prinese, kaj je t is to 7
O, kolikokrat sem bil le sam v položaju, kot je bila preteklo nedeljo oi> začetka programa go^pa Anna Krasna, ki je Kkmš&la na jasen način podati pomen slovenske šole. Vse, kar je rekla, je bilo lepo, iskreno, ' prepričevalno. Veekaiko pa v 'prvi vrsti zanjo samo in nekatere izmed nas. Za tiste, ki smo populili kolikor mogoče malo koreninic iz rodne zesn-j Ije — drugi so ostali, kjer so bili <poprej, in bodo ostali, kjer) so bili doslej. Svojih, otrdk ne j bodo poslali v .slovensko feolo, %e tisti večer so ž njimi spetj angleško govorili v dvorani in pozneje doma, program so gie-' dali z zanimanjem, toda dosti več slovenska šola v njih o-ec-h nima pomena.
ISicer je go^pa Krasna skušala biti tudi! Miklavž. Ne vsvo • jom imenu, v imenu slovenske šole, Miklavža jeaares sprav i-
(la na oder kot zadnjo točko na programu in je bila vzrok, da
I sam bil ob luštkano družbo v dvorani. (Nezavedno mi je potem za par minut skušala nadomestiti gospa Purlanova, pa je seveda ni mogla.) Pa že med svojim govorom je skušala biti gospa Krasna Miklavž. Povedala je, da Amerika sama epo-emava: Ni prav, če delam na to, da moji priseljenci čim prej pozabijo, cxfkod po prišli. Ni prav, ee ne pospešujem znanja jezikov, ki so jih moji priseljen od prinesli g seboj. Če prej tega nisem spoznala, »daj v vojni se tudi meni odpirajo -oči. Slovenske šole, naj bo samo ta primer na tem mestu, bi morale biti tudi moja zadeva.
Torej bi utegnila biti sloven ; ska šola vendarle ne samo fletna in božajoča za slovensko Brce. ampak tudi do neke meie koristna. Nekaj koristnega u-togne prinesti, morda se bonč-irw> izkaže, da je slovenska šola . — Miklavž.
Hm. Preden kaj takega seže v srce. je treba velikih ovin-i kov. In še večjih, preden to pa
Tudi jaz eem bil navzoče n > preteklo nedeljo, ko so otroci slovenske šole v Slov. domu v Brooklyn«, podajali «voj bežeč-nI program. Med odmori sem so sipustil s tremi majhnimi deklicami na stoliii pred menoj v POgovor. Bile ao slovenskih s ta riše v, pa razen pcur besed ni-' so razumele ničesar. Zgovorne1 so pa bile, da kaj. Na vprašanje, zakaj ne hodijo v slovensko šolo so povedale: • Prva: "Mama me ne pusti."
Druga: "Mania me sili, pa nočem iti."
Tretja: "Mama me sili in ra 1 da bi šla, pa ne grem, ker tudi te dve ne hodita.*'
Prvi sem rekel: ** Prosi ma- i luo in premftrlila se bo."
Ocigovor: "Ne bo se premisli-' la in tudi prosila ne bom."
Drugi pravim: "Vidiš, kako ti otroci lepo znajo, ubogaj ma ino in začni hoditi."	J
Odgovor: "Nič me ne veseli in šla ne bom/'
^Tretji prigovarjam: "Ti zač-l ni hoditi, pa boš kmalu še oni j dve za seboj potegnila." j
(Odgovor: "Jaz pa že ne bom začela. Jaz sem najmanjša in bom počalkala. da bosta oni dve! prvi ali."
In še več takega smo se pogovarjali. Ko je pa prišel Miiklavž in so bili otroci poklicani na oder, sam mahoma ffubil svojo družbo, ker so vse tri moje tovarišice odbrzele k MikLavtžu po svoj "present," Ostal sem sam in družbo mi je delala misel, ki jo bom zdaj na tem mestu zapisal.
Da bi ne bil že od prej dobro vedel, kako je s "slovenskimi iSolamli" v Ameriki, adaj bi se mi morajo na stečaj odpreti spoznanje. Z eno besedo: Te-; iave so. Včasih bridke težave. Težko je otpoke dobiti, še težje jih je obdržati. Otrok — in pogosto tudi njegovi st&ri-*i — hočejo vedeti, kaj pa koristi. Zdraho be»edo: kaj pa da slovenska šola? Ali je slovenska šola v kakem pomenu ^Cikla vž? Ali kaj prinese? In
met doseže. In dokler pamet in j srce ne prideta skupaj in sd rok ne podasta, se ne bosta zavzela! za kako resno zadevo. Pameti. sama je vse preveč koristolov-'f ska in s roe samo zase je preveč;* od vetra odvisno. Zato je s! slovenskimi šolami v Ameriki c težava in bo ostala kljub po-1* sktisom MSkLavževe priprege,!1 pa nag se zavije Miklavž v e "fake face" (tako so dejale o J njem moje tri prijateljice) Sve-tega Antona ali pa naj nam govori iz iskrene gorečnosti ne- 1 potvorjenega obraza ga. Anna " jKiasna. .	js
I Da pa kljub vsemu temu in : . takemu slovenska -šola v Brook * jlyira živi in se celo pokazati T (zna, kakor se je pokazala v ne-|J del jo, je reč, ki šteje in naj bi I ne sla »limo nas brez omembe.1« I Se več: Naj bi ne Šla mirno lias w brez — podpore! (Zelo je pa 1 želeti, naj bi šla mimo brez ta- ^ kili mučnih "Incidentov." ko • je bil eden prav med govorom 1 (ga. Krasne. In če bi tisti po- * seben "prostor" tam zadaj o- 1 stal med vsakim programom v ■ Slov. domu s tremi ključi zaprt, ^ bi tudi bilo vse stokrat bolj 1 prav, čeravno bi morda trpela 1 — korist.)	'
. Da je kljub vsemu temu slo- s venska šota v življenju, ljudge 1 božji — kolbuk ded pred tisti- 1 mi, ki jo pri življenju drže! Saj 1 bi mogel tu kar nekaj imen brez ' posebne škode navesti. Toda 'I tisti, ki -še zdaj tistih imen ne * veste na pamet, počakajte raj- } Si, da bo zopet slovenska šola * imela program, in taikrat jih 1 pojdite sami na lice mesta J iskal. Ce bi vam jaz adajle ime-] na našteval, ttl morda dejali: i Zdaj že itak vee vemo, Čemu 1 bi se brez potrebe trudili v Slo- « venski narodni dom.
DOBHR ^RUATELJ "G. N." >
i1
iNTajlepfcša vam hvala za za- j u/panje, da niste ustavili lista. ^ čeprav mi je naročnina po- ^ tekla že precej časa nazaj. Po- ; šiljam vam tukaj $3.00 za na-, daljnje pcšJUjanje "Glasa Na-] »roda" brez katerega bi pač bilo . predolgočasno, da bi mogli zdaj biti brez njega. Torej še enkrat vam najlepša hvala. 1 Vesele praznike in srečno No-I vo leto želim vsema osebju.
Vam vdani.
Joe Bider.
Flv Creek. N.Y.
-— I
SMRTNA KOSA
v	. . ,	1
V	Meadow Lands, Pa., je ne-, davno umri Mike Gerčar, star J 57 let in doma iz Domžal na1 Gorenjskem. £apušča žalujočo; ženo in dva vnuka, v Clevelan- j du pa brata in dva brata v starem kraju.	j
t	I
V	Milwaukee, Wis., je pred dnevi wnrl Jos. Srnovrsnik, v istarosti 57 let itn rojen v Sar vinji dolini na Štajerskem. V Ameriki je bival 29 iet in tukaj
zapiDšča dva brata.	. ... 1
* 1
V	Joliet, HL, je ibil nedavno povožen od avtobusa rojak B. Hudolin, *ar 90 let. Starčka so odpeljali v bolnišnšco, kjer je Čee tri ure umrl. Doma je bil hi Ravne gore in zapušča ženo in vpč sinov ter. hčera.
t
V	Cleveland, O., je po kratki in mačni bolezni preminil Fr. Stanonifc, star 66 let. Zapušča sinova Be&a in Cirila in hčer Vaie^itjo, omož. Shook, brata
.Antona in Johna, sestro Fran cee, orna. Ž^>ehek ter /vefcl*> drugih sorodnikov. Rajen je bil T Sin* gorici pri Vrhniki, kjer zapuŠČA dve sestri in več <hu-1 fijih sorodnikov. V Ameriki je bival 30 let. .
t
V	No. C&icajro, Ul. je pred dn&vi umrla Mre. Frances Mesec, stara 53 let in rojena v Z&-plani. Zsarošca moža. dva sir
5'nova, dve hčeri., brata in sestpo.
RAJ JE Z NOVAKOVIM BESEDtNJAKOM.
Že neikaj mesecev ni bilo nobenega poročila o Novakovem besednjaku v naši javnosti. Za to se ni cqaditi, če je več kakor dvesto delegatov in delegatinj na koagressu v Clevelandu \pra šalo Zvonka Novaka: "Kaj je| s tvojim besednjakom? Kdaj vendar že izide ta prepotrebnaj fcujiga?"
Ker smo že več kakor sedem mesecev Čakali odgovor od jugoslovanske vlade, do katere' smo se bili po dobrohotnem nasvetu ministra Snoja obrnili za podporo v obliki primernega vnaprej plačanega naročila, nismo vedeli pri čem smo.
Šele na na^em narodnem kongresu v Clevelandu, je minister Snoj povedal mojemu mjcžo. da ni v blagajni jiigoslc/vansike vlade denarja za kaj takega. Tako vemo seilaj, da se več ne moremo znašati na pomoč iz C*ondona. Toda na kongresu se je med delegacijo pokazalo tolikšno zanimanje za knjigo, da bi bila zares velika škoda, če bi ne mogla priti na ferg in odtam med naše ljudi, pa smo sklenili še enkrat poskusiti svojo srečo z dvomesečno kampanjo, da pojemo morda vaaj 70 natših ljudi, ki bi bili pripravljeni! vložiti v izdan je te koristne in; splošno zaželjene knjige vsak! po $100. S tem in pa že na-| branim denarjem, ki je nalržen: na hranilno vlogo v banki, bi £el rokopis Novakovega besed-j njaka v obsegu 850 strani lah-,ko v tisfk
(Kdor zmore in hoče poma-' gati, naj se nemudoma priglasi, na spodnji naslov. Nekaj se! jih je Se priglasilo Zvonku N-o-j vakn na kongresu.
(Ko knjiga izide, ji bo cena' $5.00. Do 1. marcal943 pa še i ve<ino .velja. doloČe;aa. cena po $3.61 izvod. Kdor si hoče prihrjiniti $L39, naj si naročd foe-edujr.lk že pred zgoraj določenim rokom.
j "Če bi ne bil naž cilj dosežen, ibcmo vrnili ve« denar — vnaprej plačana naročila^ prostovoljne prispevke in vse morebitne vložke. Od dobre volje naših lindi je odvisni zdanje NcA-akovptfra bespdniaVfr. ki sij ara tako želi toliko.rojakov in rojakinj sirom po tej veliki de-žeT'.
Žele*? vsem ameriškim Sfl*>-I vncem vesele božične p^zni-|k# in s^eAno Novo leto, ostajam | s toplimi pozdravi
■	Mrs. Agnes Novak,
1	2506 E. Clark St.
• Chicago, 111.
*
POLOŽAJ V JUGOSLAVIJI.
j JIC). — Pavelic in Nedič go-' vorita, kakor jima Nemci nare-^ kujejo. Čuli smo zadnje dni ' dolgo vitito govorov Paveliča, ; Nediča, Markoviča, {SoJca, Tas-. s a, Diniča in drugih, manj važ-i nih Hitlerjevih pomagacev. Kar so govorili, bi bili mogli reči tudi francoski fašisti v ' VichyjuL . • .
Našemu narodu govore, da \ .zato strada, kel- raje posluša \ londonske Žide nego Nemce, ki 1 so njihovi prijatelj L Nedič v ' svojem zadnjem govoru trdi, da so Angleži smrtni sovražni-. ki vseh Slovanov. Vse to kljub 1 temu, da vsakdo ve, da Angleža
•	Jugoslaviji- niso nikdar storili 1 nobenega zla, d očim so Nemiri r našo zemljo poteptali dvakrat 1 v teku 25 let. v
Po prvi svetovni vojni «ta se j Anglija in Amerika potegnili -za zedinieaje Jugoslovanov, do r čim je Hitler napisal knjigo, v
fcEVMAWMB BOLEČINE?
Mae <fata«ti*jM. prijetno topM» m P*, t ExptUerJm — čudovitim cwziWn. Nad 13 stddenic |» Mu ajetm
rt<niM ujti. Z«btoT«jte vnM
FalB-£xpeQeraSidr«tnnašlutii>cL. ^TjA
' PAIN.EKPELLER
*	' i ,.	*	• "V,
kateri ti*di, da je vse Slovane treba iztrebiti, ker so rasa nižje vi-ste. N edič spoioča *1 gospodi iz Londona" da se bo morala po vojni zagovarjati pred svojim narodom. Naj pomisli na to, kar popolnoma pozablja, namreč da bo on prvi, ki se bo aagcvarjal. .	^
! Tudi v Zagrebu so razmere nezanesljive in položaj taiko ne-. varen obstoječemu režimu, da j so oblasti uvedle dolgo vrsto varnostnih ukrepov. V mestu je zdaj nastanjenih približno , 10.000 nemških vojakov. Nem-laiki poveljnik si je vzel vilo na ! Zrinjev<j2, a njegovi častniki so »asedli ves hotel Palace. .
Tudi v Zagrebu stane kilogram mesa 500 knn, kilogram moka 140 kun, puran pa od.
■ 700 do 1.200 kun.
—--- |
MOJE MISLI PO KONGRESU
j _ - -
i (Nadaljevanje z 2. str.)
našem zborovanju dobil ne več "boooo" temveč navdušeni "Živio!" Naš je tisti, ki dela za nas.
Ko bi bil to srbski kongres, kaj vse bi se storilo od strani ; vlade v »Londonu in od strani ambasade v Washingtonu zanj. ' To vsi vemo in to smo tudi zelo bridko čutili na kongresu.
l! (Predsednik Roosevelt je re-l kel na konferenci, ki jo je imel i v Beli hiši skupaj s Chnrchil-; lom. kraljem Petrom, Cordell HuTlom in g. Ninčičem odločno:
"Vlada Združenih držav te 1 prav nič ne tnnima za kako Ve-» liko Srbijo, tudi ne za Veliko Hrvatsko, temveč za veliko in močno Jugoslavijo!"
Za nas ameriško državljane slovenskega rodu so te besede našega predsednika program slovenskega naroda, ker vemo, da ;ie ravno to, kar narod doma hoče. Dokler pa bo obstojala situa-
cija v jugoslovanski vladi, ka-i koi&na je danes, bo pa vsak njen zastopnik dobil pri vseh l slovenskih zborovanjih samo
■	"booo" in sicer vedno glas-
■	nejsi.
>
SIMFONIČNI KONCERT.
[
Na "WPA simfoničnem kon-L certu v Carneglie Hall v New ( Yorku bo v nedeljo 27. dec. na-stopila vcdilna sopranistinja
>	Metropolitan Opere, Bruna Ca-stagna, ki bo pela tri arije iz
t opere Carmen. .
>	»Poleg tega bo orkester izvajal se Dvorakovo 4. simfonijo, Sostakovičevo veliko skladbo
t '"Zlata doba" lin Lisztovo sim-, fonično pesem "Les Prelndes". I	r
Vstopnina se plača z naku-'
pom War Savings Stamps. Pri-| četek koncerta ob 5.45 popol-' dne.	i
t
"SPANISH in 20 LJCSSONS" — W ščina r 20-till nalogah. — Špansko-an-Sleška slovnica. — Spisal jo je R. D.
L' Cortina.
Ta tuji ga je popolna in prav nlS prikrajšana. Od prve do zadnje eirani je je popolnoma Ista. kot jo je pisatelj napisal ln kot je bila prvotno Izdana za višjo ceno. Cena je zato nizka, ker sso se porabile prvotne tiskarske forme, in ker je pisatelj sprejel nižjo ceno.
Po tej priprostl stopnjevala! metodi vam Corinta pomaga, da se lahko na-' učite Spandčine.
ro praktično učenje ima kar najmanj nezanimivih in zapletenih slovničnih pravil ter vas brati, govoriti ln razumeti Špansko.
Corintoro kratko'metodo so odobrili učitelji, profesorji, Sole, poslaništva ln eksjK>rtne tvrdke po celem svetu. Je praktično, prtprosto ta nspeSno.
Prodanih je bUo te nad 2,000,000 Cortinovib knjig.
r Ce vas ta knjiga zanimiva, Jo lah-' frn naročite pri KNJIGARNI SLOVEVIC PUBLISHING COMPANY, 21« West 18th Street, NVw York. N. Y. — n«Mi Je mnn «.—
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
DRUŠTVO ** Greater New York in okolico, ink.
Kdor izmed rojakov ali rojakinj to n) dan teca društva saj vpra-svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se šele spozna, kaj pomeni biti flan dobrega društva.
TEKOM 30-LETNEGA POSLOVANJA je drnStvo izplačalo $10,000. smrtni ne ln $18,267 bolnice in Ima v blagajni 916,460.79.
Naloženi denar je: $ 5000.00 . Defense Bonds
$ 4050.00 u. S. Savings Bond* $ 7416.79 naloženih v bankah
Skupno $16,466.79 Odbor za JLeto 1912:
I Predsednik: MIHAEL. tTRKK	Tajnik: JOSEPH POGACHNTK
82 Weirfield 8t,	MP Ub«rtJr Avenu«
Brooklyn, N. T.	WlUUton Park, L. L
I rrr^1 ANDREJ IVANSEK Bla^nDc:
Zapisnikar:	ANTHONY CVKTKOV1CH
290 Harmon St,	983 Seneca Avenue
Brooklyn, N. Y.	Brooklyn, N. Y.
Nadzorniki: » -1. FRED VELEPEC	U.. VTNKO ZALOKAB
7236 — 67th Place	71-69 — «»th Street
Olendale, L. X.	GleadaU, U. L
m. JOHN YURKA8
405 Hlmrod Street, Brooklyn, N. Y. Arhivar: JOSEPH POGACHNHK. 6(0 Liberty Ave., WllHaton Park, U. I Druitvo zboruje vsako četrto soboto v svojih društvenih proetorlh <* American Slovenian Auditorium. 2E3 trvlnfl Ave^ Brooklyn, N.
Uradniki in Ravnatelji
West Side Trust Co.
Newark, N. J.
izražajo iskrena voščila za
VESEL BOŽIČ i n
SREČNO NOVO LETO
BAY E. MAYHAM
predsednik
"GLAS NARODA" ms, New M
THURSDAY, DECEMBER 24, 1942
TSIANOnJENLlM
Islandski ribic
ROMAN — Spisal PIERRE LOTL
IVAN CANKAR:
MINISTRANT
rn naB aoma m bilo pdbož-njašfcva ne tistega mrkega, trdega, židovskega, ki ne trosi v udano srce ljubezni božje, tem več vtepa s palico božji strah. Bili smo globoko verni, ne samo v meri, v nas vseh je ostal ter ostane pač do konca dni skrit oltar, pred katerim darujejo Čiste misli ob veselih in žalostnih urah. Še poano, ko me je bila že vsega opredla tuja učenost, ko se mi je bilo srce že vse radbolelo od soparnega spoznanja, se je mnogokdaj zganilo v srcu, kakor neizrekljivo sladek in go rek spomin, kakor tiha otroška molitev.
Med vsemi otroci najmanj pobožni in najmanj brzdani so ministrantje. Domača jim je cerkev, vsakdanja jim je masna ceremonija, tako da jih pretesna bližina oltarja ne posvečuje, temveč pohujšuje. Poskušali smo vino, za kolih namenjeno, jedM smo hostije, res. da hostije Še niso bile posvečene in še ni bilo v njih telesa Kristusovega, ali tega nismo vedeli in vendar nihče ni občutil gre-ha. Bali smo se mežnarja, ne Boga. Podili smo se po temnem, prostranem podstrešju ter lovili zaspane netopiije; potrkavali smo ob petkih lepo ubrano na vse tri zvonove, da so se ljudje po Vrhniki čudoma spo-gledavali. Če se nam je zazdelo. smo na slepo vero pozvonili z velikim zvonom, kakor oznanja obhajilo bolniku; stare ženske so drobile proti cerkvi, žepa vi mežnar je lomastil v zvonik ter spotoma grmadil pre-čudne kletve. V vsem takem početju je bilo samo čisto veselje, greha nič. Katekizem, ki smo se ga učili v šoli. je imel komaj toliko veljave in spošto vanja kot abefednik. V srcih ■nam je bil napisan vse drug in drugračen katekizem: bil je svet
in strop. Tam 50 bili sami ne-odpustljivi in vnebovpijoči gre hi, taki gTehi, ki jih ni poznal šolski katekizem. Ne bil bi ni-kakšen greh, če bi okJestil do zadnje mladike ves Majerjev vrt, ali bil bi vnebovpijoč greh, če bi zatožil tovariša, da je klestil. Fantje imajo svojo posebno pravico in postavo, nikjer priučeno, od nikogar zaukazano. Mislim, da jo je bil ustanovil za človeško dušo sam Bog in da so jo šele kasneje, v pohujšanih časih, izkvarili čemerni pismarji in farizeji.
Posebna je bila naša vera. nikjer priučena, od nikogar zaukazana; čisto ponevedoma je oila od vsega začetka samovoljno vnklila v srcu ter ga je vsega prepojila. Ne da se razložiti z besedo te resnične vere, ker vsaka vera je nedopovedljiva. Je brez glasu in brez telesa kakor luč in kakor ljubezen. ■Pri stari materi sem bral evan-

sem občutil ob podobi trpečega Boga. Vsa .globlja in čistejša je bila moja vera; iz vsega srca rad sem imel Krista, brez strahu in bolečine bi se bil dal bičati namesto njega.
Stregel sem za ministranta ob polnoenici. Mraz je škripal in grizel do mozga. Vse, kar se je godilo tisto noč, mi je daljno, so motne sanje. Domač sem bil v cerkvi, kakor na peči, kalkor pod mostom. Tedaj pa že je mahoma vse spremenilo, odprla so se na stežaj vrata nebeška. Ne od kora. iz daljno-daljnih krajev, iz samega paradiža so se glasile svete božične pesmi, omamljive dišave so segale v dno trepetajoče duše cerkev se je bila razmeknila, raiaširila se do onkraj obzorja, do morja in čez; in vse je bila rama luč, da so me skelele oči in da mi je šlo na jok od radosti in sreče. Ko sem se vzdra-mil, sem bil v zakristiji, sedel sem na širokem stolu, držal sem v roki kes potice,, gurke solze po me ščegetale po licih in zeblo me je.
Nevesel mi je spomin na prvo sveto obhajilo. Mnogokdaj in v mnogokaterih oblikah sem že pripovedoval o tistem strašnem jutru, ali zdi se ini, da sem vselej ponevedoma in iz gole sramežljivosti zatajil resnico.
{Napotil sem se navsezgodaj v šolo, iz šole v cerkev. Hodil sem brez misli in brez skrbi, kakor da bi šel v gozd po gobe. Tiste molitvice sem znal gladko, da sem jih blebetal tja veu-dan, zraven pa mislil na Maje rje va jabolka. Še pred oltarjem nisem se domislil da klečim pred Bogom. Z obema rokama sem držal velik? svečo; od sveče so drkale debele voščeno kaplje in s temi kapljami sem rigal bel križ na črni hi^bet tovariša, ki je klečal pred
menoj. Hudo mi je slo na smeh, ker so se tovariši držali, kakor da bi imeli bonbone v ustih, po enega"na v«aki strani. In poželelo se mi je, da bi zažvižgal Tedaj sem ugledal kaplana čisto blizu, Spremenjenega, neznanega. Sveto svetal I je bil obraz, povešal je oei, na .ustnicah je }>ila tiha molitev. - V desnici mrtvaško bledi je dr-I žal hostijo, klanjal se je globo-j ko in počasi od ust do ust.
1 iSpreletel me je strah, udarilo j me je trdo na srce, da sem ne-j veren, nevreden, zavržen od (začetka in na vekomaj. Samo I še troje jih je bilo pred menoj; vstati sem hotel, nisem mogei , Ko sem odprl usta, se mi je za-i zdelo v bolni grozi, da se pa-čim v obraz Bogu samemu. Ho-:stija se je prijela zob in neba, ! trgal sem jo s suhim jezikom, j da bi jo spravil v grlo. ki je
Počasi, na tihoma je prišla zima, kakor bi se polagoma spuščal na zemljo mrtvaški prt. Sivi, oblačni dnevi so pote-kali leno drug za drugim, ali Jana mi bilo več, in Marjetica in Ivonna sta živeli sami, zapuščeni. .	'
Z mrazom je poslalo tudi njeno življenje težje in dražje. In potem so bile tudi s staro Ivonno vedno večje težave. Nije-na uboga glava se je začela mešati, postajala je sitna, godrnjala je ter se je jezila bretz vzroka. Eden ali dvakrat na teden jo > redno prijemala ta slabost, kakor razvajene otroke.
4 Uboga starka! V svojih dobrih dnevih, ko je bilo zopet
nekaj trenutkov svetlo in jasno v njeni glavi, je bila še vedno tako dobra in ljubezniva, da je Marjetica ni nehala ljubiti in spoštovati. Vseeno ži«vljenje je bilo samo dobrota, sedaj pa, ko se je bližal konec, se je vzbudila vsa zlobnost,, ki je spala na dnu njenega bitja, vse grde, umazane besede, katerih ni hotela in ni mogla govoriti v življenju, so ji prihajale sedaj aa jezik. Kaka krata skrivnost tiči v tem počasnem umiranju duše!
Začela je tudi popevati, in to je bilo še huje poslušati nego izbruhe njene jrae. Pela je pa vse vprek, kar ji je prišlo na um, naj si že bodo ntašre molitve ali pa umazani kuplieti, katere je čula pred davnim časom, ko so jih prepevali mor-rarji v pristanišču. Tudi "pesem o paimpolskih dekletih'* ,i znala, aii pa je zibala svojo staro glavo udarjala z nogo takt +er pela:
' Moj mož je odšel na Island, , odšel je na lov na daljni Island! Pustil me je same brez novcev doma, A kaj — t na -la trada, la la . . . Denar že Jobini — denar že dobim!
Potem je ponehala hipno, kakor bi odrezal, ter širokfo odprla oči, ki so gledale mrtvo v daljavo — umirajoč plamen, u še enkrat vzplapola, prodno ugasne. In potem je sklonila* »iavo ter o.^tala dolgo nepremično na mestu; spodnja čeljust ^e-ji je obesila navzdol kakor mrtvecu. .
Tudi snažna ni bila več in to je bila nova težava, na kamero je Matjetica uiti račuuala ni.	t
Nekega dne se kar naenkrat ni mogla več spomniti svo-ga vnuka.
"Sikester? Silvester?" je* ponavljala zamišljeno, kakor bi se hotela spomniti, kdo more to biti. "Ah, Marjetica, >aj veš! Ko sem .bila mlada, sem imela toliko sinov in hčera, hčera in sinov., da ee^aj v resnici . . .
In zamahnila je s svojimi ubogimi, nagubanimi rokami skoro brezskrbno po zraku, kakor bi je to ne brigalo dalje. .
NOVA IZDAJA
Dobri Atlas
je nujno potreben
...in ravno v
v	«
H AMMON DO VEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakorsen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
a , .... .	demokratskih vlad.
NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI
Sestav »veta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu.
Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij
iz vseh
krajev sveta.
NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest
in trgov
v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
VSEBINA ATLASA
Zemljepisni svetovalni odbor je Izbral liari «<4 tlaoč slik sum najbeljie barvan. ta zbirka je tako popolna, da je za vsakega •bltodno potrebna tokom vojne In po vojni.
Vključeni so nanaslednji zemljevidi: — svet. Evropa (danes), osrednja Evropa (ob Izbn. bu vojne), Anglečko otočje. Francija, Nem-flja, Italija, Švica, Holandska, Belgija. Šved-ska. Kerveika. Danska. Unija sovjetskih secja. H stičnih republik. Bolgarska, Rmnmwka, Jngo. slavija, Grška, Albanija, Azija, Turčija, Sirija, Lebanon. Arabija. Vzhodno Indijsko otočje in Malajski polotok. Indija. Burma, Kitajska. Japonska. Ffceiflk Južna Amerika (severni del). Južna Amerika (jnini del), Afrika, Severna Amerika. Kanada Združene države. Mehika. O-»rednja Amerika tn Zapadna Indija.
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja
Ta atlas, U sam sebe popravlja, ima namen
refiiti marsikatera nasprotujoča si vpranuja,
W nastanejo r raznih razgovorih. Strani so
Skladišč? Bvrtovnesa znanja In podajajo ra»-
Sežnort zemlje, prvine sončnega sestaTa, pokrajine ln ploho«no oceanov In jezer, dolgost najdaljših rek In prekopov, površino poglavitnih otokov ln visokost svetovnih gora. Tu so odgovori na mnopa danaSnJa vpraSanja.
SEDAJ
40
centov
po poŠti
V URADU — 35 CENTOV
■MmaBmMummi-iiitHiimiiiii mm "rwaWBiliiiT—
4« VELIKIH STRANI
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. T.

gelij o tnpljemju ^Kristusovem, prav ni« občudovanja in nič po-nlevnosti in nič hvaležnosti ni-
(Nadaljevanje prihodnjič.)
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica
Id daje poljudna navodila, kako
ameriški državljan.
Poleg vprafianj, ki jib navadno sodniki stavijo pri izpitu sa dr-tavljanstvo, vsebnje knjižica Be v (L dela nekaj vafnih letnic la Zgodovine Zed ic J enih držav, v IIL delu pod naslovom Razno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedi-D Jenih držav. Lin čolnov govor v Gettysburg, Predsedniki Zedinjenih držav ln Poedlne države
knjižici Je
samo 50 centov.
In ae dobi pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. >1« West 18th St., Near York
bilo tesno, kakor zaklenjeno. In ves fas sem molil v splaše-nih mislih: "O, Gospod — o, Gospod . . in ves čas mi je ležala gora na duši: '4 Storil si božji rop, zavržen si!" — ko sem šel iz cerkve, sem se smejal in sem klatil jabolka ob cesti. "Saj je vseeno — zavržen si!" Tisti večer se je zgodilo prvikrat, da sem pomislil, kako bi kar nahitro končal to življenje, ki je sojeno in obsojeno.
Nevesel mi je spomin na prvo obhajilo, nevesel na zadnje. Pri spovedi sem bil, duhovnik mi je dal odvezo, še roko sem mn poljubil. " Da se mu le uzga-la ni, le ne užgala od tega Ju-deževega poljuba!" Zlagal sem se mn bil, zatajil sem mn bil svoj greh, edini greh, ki me je bil takrat do kraja oskrunil, omrežil me je v«ega kakor gnusen pajek. Šel sem od spo-vednice daleč stran, v temno zatišje ob krstnem kaimra bli-kd vnst. Tam molijo očitni grešniki, ki niso vredni, da bi kTečali pred oltapem. Pred oltarjem, razsvetljenim od nebeške g lorije, so dobivali v dar telo Kristbvo moji tovariši. Kristus sam je šel mimo v svo-
jem 1 decern plašču in me ni pogledal.
iStopil sem na cesto in sem bil star,
PROF. D(R FURLAN ODGOVARJA PRISTALEM OTONA
habsburškega
(JIC.) — Pismo Henry W. Laniera, ki je izšlo v "Herald Tribune" ugodno sodi o Habfc-buržaniih in hvali 68 letno vladanje Franca Jožefa, oes da mtu je uspelo držati "svoje vroče-glave podanike v ravnovesju."
Napada tudi jugoslovanskega ministra Savo Kosanoviča, ker je dejal, da ^narodi Srednje Evrope ne bi manj mrzili po-vratka HJahebnržanov. kakor se danji pacifašističaii režim."
IRojen sem bil v Avstriji in sem torej preizkusil sladkosl življenja pod habsburškim že-zlom. Spominjam se, da eo Italijani, ki v Avstro-ogreki nikakor niso šteli med najbolj zatirane narode, imenovali Franca Jožefe "it'imjpicatore** (rabe Ij.) To dobro izraža občutke vseh podjarmljenih narodov pod Arvstrijo. >
Lanierovo pismo dokazuje, da se nekateri ljudje niso- ničesar naučili iz strašnih izkušenj prve svetovne vojne in iz novega sveta, katerega so nekateri teh podjarmi jenih narodov skušali zgraditi v presledku med obema svetovnima voj-
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, - .
ako je vam le priročno
na-
nama. Braneč habsburško monarhijo trdi, da sta Jugoslavija in Čehoslovaska umetna stfvora, ter s tem zavaja v zmoto javno mnenje. V AvBtriji je vladala 36 odstotna nemfeka manrjšina nad 64 odstotki oie-Nemcev, povečini Slovanov. Na Madžarskem, kjer so bile statistike vedno "popravljene" v prilog Madžarom — kar splošno priznavajo resni učenjaki na vsem svetu — je gospodarilo 48 odstotkov Madžarov nad 52 odstotki Slovanov, Rumunov in drugfh. .
Splošno priznano je, da je bilo življenje Slovakov na Madžarskem izmed najstrašnejših v Evropi. Na Gorskem je bil v napadi izrek "tot nem ember" (Slovak ni človeško bitje). Niso imeli niti šol, niti bili v kateremkoli oziru priznani od družbe, a madžarski fevdalni gospodarji so jih iz-
so nalbrali iz vrst svojih 300 tisoč bojevnikov, ki zdaj že leto in pol brez prenehanja udarjajo na Hitlerja in Mussolinija — ali ni smešno naziva ti Jugoslavijo umeten stvor v trenot-ku, ko Oton Habsburški šele obljublja v bodočnost en bataljon bojevnikov za svoje apostolsko veličanstvo?
Po letu sta hodili zgodaj spat, da ni bilo treba žgati luč. , Kadar je bilo zunaj lepo, sta sedeli nekaj časa na kmeniti klopi pred hišo ter gledali ljudi, ki so hodili po poti mid njima.
Potem je legla stara Tvonna na svoje ležišče za leseno pre-grajo — in Marjetica na svojo lepo gosposko posteljo. Za- ' spala je dovolj hitro, ker je čez dan mnogo hodila. Mislila1 je na povratek Islandtaev, toda mirno in odločno, brez prevelikega razburjenja..
Toda nekega dne, ko je čula v Painrpolu, da se je "Marija" : ravnokar vrnila, se je je polastila mrzlična vznemirjenost. Vse1, njeno mirno pričakovanje jo je hipoma zapustilo. Končala! je v naiglici delo ter se odpravila proti domu prej nego navadno, nevede prav, zakaj — in ko je hitela po poti, je spoznala od daleč Jana; šel j: je nasproti.
Noge so se ji pošibile, da se je skoro zgrudila- Bil je že čisto blizu, komaj kakih dvajset korakc«v pred seboj je razločevala njegovo ponosno postavo in kodraste lase pod ribiško čepico. To je prišlo res tako nepričakovano, da se ;ie resnič-io ustrašila in bi bila skoro izgubila ravnotežje. O, ko bi morda zapazil njeno razburjenost! .1 Ufmrla bi od sramu. In .s >tein se ji je tudi zdelo, da je razmršena in videti utrujena, ;er je tako hitela z delom Dala bi bila ne vem kaj, da se je i.ogla skriti med bodičje ali iziginiti v kako podzemeljska luk-njo. Sicer je bilo videti, kakor bi ee je hotel tudi on ogniti. Ti da bilo je že prepozno- srečala sta se na ozki stezi. .
Da ne bi zadel ob njo je skočil na rob poti, kakor splašen konj ter se skrivaj plaho ozrl vanjo. .
Tudi ona je dvignila za pol sekunde oei proti njemu ter nehote pog.iedala proseče, v strahu. In ko sta se tako za t eiratek srečala njuna pogleda, so se njegove sive punčice i -tunile, v njih se je p .svetilo nekako kakoT velika, jasna m sel, po obrazu pa je zardel vse tja do senc, vse tja do svetlih iodrov. Privzdignil je čepico ter pozdravil:
4' Dober dan, gospodična Marjetica!'
"Dober dan, fro spod Jan," nVu je odgovorila ona.
Tn to je bilo v?e; že je bil odšel dalje. Nadaljevala je • o o pot. Trepetala je še po vsem telesu, toda čim se je Jan
jeval, je čutila, kako se ji začenja kri polagoma pravilno p: elnfeati in kako se ji vračajo moči. .
Ko je prišla doniov, je sedela babica v kotu ter si tiščala Javo z rokama. Jokala je in se smejaJa, vse dbenem, kakor h jh ni otroci. Bila je vsa razmršena, se tisto malo las, kar .:ih je imela, ji je zlezlo izpod traku kakor šop osivelega prediva.	__
"Ah, Marjetica! — Mjadega Gaosa gem srečala tam pri Ploukerzelu, ko sem «e vračaia domov z drvmi, — g-ovorila ^a o Silvestru, lalhko si misliš. fli331i so danes zjutraj z Manda, in že popoldne me je prišel obiskat, pa me ni bilo doma. Ubogi de^Bio, tudi njemu ^o stopile solze v oči. Sipre-jp.il me je do vrat, Marjetica, nvoje zlato, ter mi nesel butarico."
Ptslutttla je stoje in srce se ji je stiskalo. Tako je bil torej pri kraju ta Janov obisk, na katerega je toliko računala, pri katerem mu je hetela toliko povedati. Pri kraju za vse--ej. Bilo je končano . .
Tedaj se ji je zazdela kočica še bolj zapuščena, uboštvo še bolj kruto, svet še bolj prazen — in. povesila je glavo in
umrla bi bila od žalosti.
* • »
ko.riščali na najstrašnejši način. Ko so se Cehi ^družili v Čehoslovjaški republiki, se je življenje tega ljudstva prekc noči takoj izpremenilo. Sam Masarvk je bil Slovak. Vsi tujerodni znanstveniki, ki sc obiskali po prvi svetovni vojni ČehoslovaSko in poznali strahotni položaj Slovakov pod madžarsko vladp. so bili pre seneceni nad napredkom na vseh poljih; v gospodarskem socialnem in kulturnem pogledu.
, Glede Juigoelavije je popolnoma neumestno govoriti o hr-•vaSki manjšini, kajti gospo darili so Jugoslovani, kar zna-či, da so bili'Srbi, Hrvati in Sle venci vladajoče ljudstvo. Hr vati z dr. Mačekom, skupaj s Srbi in Slovenci, v ostrem in srditem boju z os iščem.
, M!ed vsemi novimi državami, ki so nastale po mirovni konferenci. je bila Jugoslavija mor da najbolj homo^pna. Njena enotnost se izraža danes v strašneu boje vsega naroda iproti tlačiteljem. To je enota 'skovana v krvi. Jugoslovani