69. številka. V Trstu, v soboto 27. avgusta 1887. Tečaj XII. Opazke. Vsi dopisi sn pošiljajo uredniiltvu v u liri Torronte. 12.Vsak list mora biti frankiran. Rokopisi ne ne vračajo. Jnserati (rasne vrste naznanila in poslanico) »« carač unijo po pogodbi; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsnko besedo t nov Naročnino, reklamacije in inserate prejema opravništvo. ulica Torrente 12. EDINOST • Edinost« izhaja dvakrat na teden. Tanko sredo i« soboto ob 1 uri popoludne. ^ijTVS Cena z a vso leto s prilogo l for , sa pol n for SO liov., za četrt leta I for. 9A nov — Edinost bre« priloge stane za celo leto 4S for., za pol leta 3 for., za četrt leta I for. AO nov. — Posamezne številko so dobivajo pri onrav-ništvu. v prodajalnicnh tobaka v trstu po 5 nov., v Gorici in v Ajdovščini po Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. O nov • V e'linoati |a moč« Einspielerjeva slavnost. Slovesnost, kojo so priredili koroški Slovenci v nedeljo na čast zlatomašniku preč. gospodu Andreju Einspielerju, bila je ena najsijajnejših, kar se jih je obhajalo na Koroškem, kajti k ljubu neugodnemu vremenu vršila se je tako krasno, da jo bodo na veke pomnili vrli Korotani. Narod je prišel slavit svojega prvaka iz vseh -krajev in nabralo se je 6000 čestilcev zaslužnega moža. Rojstveni kraj Einspielerjev, vas Svečo ▼ oznožju Kočne, bil je ta dan ves v zastavah in zelenji. Posebno se je odlikovala rojstvena hiša zlatomašnika, na katerej je bil mej ostalimi napisi tudi ta: „Slava voditelju in očetu koroških Slovencev11. Ob 9. uri in tri četrt je bila slavnostna pridiga, kojo je govoril sorodnik zlato-mašnikov, č. o, Oto Einspieler. Zatem se je vršila zlata sv. maša, pri kojej je streglo jubilantu pet duhovnikov sorodnikov. Zlatomašnik je pel s krepkim glasom in sploh jo bil jako čil. Mej mašo je pel vrli pevski zbor ljubljanske čitalnice. — Po dokončanej božjej službi je stopil na oder g. pl. Kleinmavr, veleposestnik na Brnci ter mej grozno ploho proslavljal v jedrnatem govoru zlatomašnika neprecenljive zasluge na narodnem polju. Na tisočo bro-ječi poslušalci so sprejeli govor z burnimi „živio-klici". Zatem je bil banket pod zidanim kozolcem na posestvu gospoda Zalnika. Poprej pa so se predstavile te-le deputacije: Gosp. Rubetič v imenu družbe sv. Jeronima; gosp. dr. Stare v imenu Matice Hrvatske; gosp. dr. vitez Bleiweis v imenu Čitalnice Ljubljanske in pevskega zbora; gosp. Kržič v imenu prof. Mama, predsednika „Matice Slovenske*; gosp. prof. Raič v imenu „Pisateljskega društva"; gosp. notar Veršec v imenu štajerskih Slovencev, gosp. Penčur v imenu Čitalnico v Kopru in gosp. poslanca Spinčiča; gosp. Tomo Zupan kot predsednik družbe sv. Cirila in Metodu, katera jo jubilanta imenovala svojim prvini častnim članom; gosp. Buti v imenu narodnjakov na Brnci; gosp. kanonik Debelak v imenu škofa in kapiteljna Tržaškega; gosp. župan Kotnik v imenu občino Tolsti Vrh (izroči ob jednem častno diplomo); gosp. župnik Logar (Einspielerjev sošolec) iz sv. Križa pri Vipavi v imenu duhovščiuu goriško; gosp. veliko- PODLISTEK. Matica Hrvatska. (Konec. Glej štv. 64.) Tretja nič manj znamenita knjiga od prvih dveh slove: „Cvetice iz Hrvatske književnosti". Napisao Ivan Broz. Sveska prva. Uvodu književnost. Zagreb. Naklada „Matice Hrvatsko". 188«. U 8« str. V. 167. Knjigarniška cena 1 gld. 20 novč. Pisatelj ovoj knjigi Broz Ivan, gimnazijski profesor v Zagrebu, dovede nas v preddvor divnega templja, v katerem nam hoče pokazati vse miline in kulturni razvoj narodnega jezika. S to knjigo, ki je res nekak unikum te vrste do sedaj po „M. lir." izdanih, nam podujo v petih lepo razvrščenih poglavjih uvod h književnostuej zgodovini hrvatskega naroda. Prvo poglavje govori o književnosti, drugo o jezieih, tretje ojozicih indoevropskih, četrto o jezikih slovjunakih in peto o hrvatskem. Čitatelj, ljubezna čitateljica, no morem ti druzegu reči o tej vrlo lepo v fonetičnem jeziku pisanej knjigi, nego vzomi jo v roke in ne odloži jo preje, dok je nisi prečital in preštudiral, kajti prebravši jo, spoznaš in sodil boš z mano vred: To je knjiga vrlo zanimiva in učeno-popularno pisana, o katerih likih se niti produktivni in oholi Nemec ne more ponašati. šolec Rakež z Železne Kaplje v imenu aka-demičnega društva „Triglav" ; deputacija dijakov srednjih sol koroških izroči z nagovorom krasno spomenico; odposlanec abiturijentov, ki so nedavno imeli veselico v Itudolfovem; Gosp. Janežič v imenu občine Št. Jakobske, (izroči ob jednem častno diplomo); gosp. poslanec Fran Muri v imenu občino Jezerske; gospod župnik Muden v imenu občine Belske; deputacija treh članov (nemškega) društva rokodelskih pomočnikov v Celovci; gosp. ColariČ v imenu Borovljanov in jeden zastopnik iz Prevali. Pri banketu vršile so se napitnice z navdušenimi govori, ljubljanski gg. pevci pa so jako milo peli. Nastopili ste tudi dve mladi doklamovalki, koji ste želi splošno odobravanje. Brzojavnih čestitk je prišlo nad 130 iz vseh krajev slovanskega sveta, mej njimi tudi od vladike Strossmayerja, koja je probudila posebno navdušenje. — Pri banketu je bilo 186 oseb navzočnih. — Ta dan bode gotovo slavljencu ostal v večnem spominu. Naj mu bode ljubezen in spoštovanje, kojo mu je dokazal narod pri toj priliki, odškodovanje za razne gren-kosti, katero so mu v toku let pripravili neprijatelji radi neustrašljivcga njegovega delovanja na narodnem polju. Bog nam ohrani prvaka Korotanskih Slovencev Še mnogo let! Pomagajmo svojim, tako pomagamo sebi. Največa zmaga, kar so jih Slovenci izvojevali, bila je ta, da so narodu pridobili glavno mesto Ljubljano. Pridobljeno jo z njim duševno taborišče, ognjišče, kjer se Slovenci svobodno shajajo tor se domačo čutijo v domačem zraku. Zdaj imamo središče šo precej krepko in zdravo, ki je vseipu narodu v zaslombo in tolažbo. Bolj oddaljeni slovenski rojaki potrebujejo pa še druzih središč in taborišč, v kojih bi so mogli svobodno shajati in občevati med seboj brez strahu, naj si bo že v kupčijskem prometu, ali veselicah, ali vednostnih zborih. Osamljenega so čuti seljak na ravnini, kakor na gori; še le v družbi čuti človek svojo moč in najde svoj duševni oddihljaj. Zato so mesta faktor v razvoju človeške družbo. IV. Četrta knjiga ima ta le naslov: „Kukci". Prirodopisne crtico. Napisao dr. Mišo Kišpatič. Knjiga prva. Sa sedamdeset i šest slika. Nagradjeno iz zaklade grofa Iv. Nep. Draškovica za godinu 1886. Zagreb. Naklada „Matico Hrvatsko". 1886. v 8° str. 250 knjigarska cena 2 for. Kdo ne pozna našega najboljšega naravoslovca in izvrstnega pisatelja prerano umrlega Frana Erjavca! On nam je v slovenskoj mladini posvečenih knjigah spisal in opisal razno domače in tuje živali, pripovedoval nam jo v lepej, jedrnatej, klasičnoj besedi škodljivih in človeku opasnih ; kakor nam jo naš pisatelj priljubljen in čislan, vprav tako jo v Hrvatih priljubljen izboren pisatelj profesor više realke v Zagrebu dr. Mijo Kišpatič. Njegova po „M. H." izdana dela kakor „Slike iz rudstva", „Slike iz geloogije", potem dve knjigi iz bilinskoga svieta in sedaj „Kukci" bero se kakor beletristična dela, jezik mu je romantičen, gladek, neprisiljen in tekoč; njogovo pripovedovanjo je naravno neprisiljeno — njegovo slike spominjajo dosta na našega prerano umrlega Ogrinca. V svojej najnovejšej knjigi „Kukci", katero jo razdelil na devet poglavij, popisuje naj-prejo razširjenje insektov, njih preobrazbo in razdelitev, potom življenje in njih važnost v prirodi. Specijalno pa popisuje mravlje, rekel bi še bolj temeljito nego f naš nopozabljivi Erjavec, potem tropsko ] tormito, koristno bučelo in njih sorodstvo, Nesrečno ljudstvo, kojemu v mestih gospoduje tujec, tako ljudstvo se še narod imenovati ne more, ampak je podobno raikopljenej čredi brez pastirja. Slovencem se je skoro da že tako godilo ; komaj da so se Kranj in Loko in Metliko in nekaj trgov smeli svoje imenovati. Obrnolo so je. hvala Bogu, nekoliko na bolje. Narod na Kranjskem si je priboril skor da vsa mesta in trge. Zelo na slabem pa so v tem še Slovenci v drugih pokrajinah. Goriška deželica je po večini slovenska; isto lice moralo bi imeti glavno mesto Gorica tembolj, ker leži v slovenskem delu dežele. Kako je v istini, vemo vsi. Na Šta-jarskem je Slovencev 400.000, ki prebivajo kompaktno na jugu. Pri naravnih razmerah morali bi imeti precej močno središče, kako mesto z 20.000 prebivalci. Vemo pa, kako je žalibog z Mariborom, Celjem in Ptujem! V sredi Slovencev nemška mesta! So li to naravne in zdrave razmere ? O Koroških razmerah niti ne govorimo; tam se uže veče vasi ponemčujejo. Ako hočemo napredovati, mora to vse drugače postati. Vtaboriti so moramo v mestih, da bomo mogli reči: „mesta naša, dežela naša!" Brez mest pa ostane vso narodno živenje polovičarsko. Pa kako pomoči? Premalo se držimo gesla: „svoji k svojim". Mi bi morali svojim ljudem na noge pomagati. Marsikateri slovenski mladenič so je izučil trgovine ali kakega obrta in bi rad postal samostojen trgovec ali mojster, pa ne najde denarne pomoči. Nemški, laški in židovski mladeniči pa nahajajo pomoč pri svojih imovitejših sorodnikih, se obogatijo med nami in postanejo z našimi novci naši tlačitelji! Slovenci pa jim revno-dušno danes kakor včeraj denarje nosijo, ko bi prav narodnih trgovcev in obrtnikov na izbiro imeli! Ne rekli bi besedice, ako so taki tujci politično nevtralni, naj živijo, saj moramo vsi živeti. Pa koliko je med njimi zagrizlih nasprotnikov, ki jim smrdi vsaka slovenska beseda, le slovenski denar ne! Take podpirati je podobno samomoru! Naj bi le Slovenci postali bolj trdi in ponosni, naj bi takim čutiti dali, da oni od nas živijo, ne mi od njih, potem bi si ti ljudje stvar kmalo premislili in naučili bi se naše pesmi! Pa še nekaj moramo omeniti. Kvarno ose in sršene; predočuje nam insekte v gozdu in v sadnjaku. Če povem, da je vsak oddelek, vsako poglavje ozaljšano z lepimi slikami, kojih je 76 na številu, prepričan sem, da vsak Slovenec, prebravši jo, z velikim veseljem vsklikne: Bog živi Kišpatića, kateri naj nam po Hrvatskoj Matici še mnogo liki to knjige napiše, kajti s tako kjigo nas vpoznava s tajno-stimi in krasotami divne narave, da se tudi tu mi veselimo v neskončnej modrosti njenega stvoritelja, ter prosimo zaupljivo, da Njegova večna modrost tudi ovi razumni — svet -- človeštvo — iz mnogih borb in izkušenj privede jednoč v živenje divne harmonije in ljubavi. Peta knjiga slove: „Avgust Šenoa". Sabrane pripoviesti. Izdaje „Hrvatska Matica". Svezak peti. U Zagrebu 1886 8° strani 277, knjigarska cena 1 for. 20 nov. V ovem zvezku podaje nam „II. M." 4 povesti najboljega in največjega romanopisca prerano umrlega Avgusta Senoa. Prva povest, ki se doguju na slovenskih tleh, ki se jako laskavo spominja našega pesnika — velikana Preširna, ki lepo opisuje našo gorenjsko stran, običaje in narav našega naroda ter s tem seznanja nas Slovence natančneje Hrvatom. Take povesti nam vzbujajo ljubav do naroda Hrvatskega, ker iž njih vidimo, kakov Sloven je bil rajni Senoa, ker iz ove povesti veje duh in ljubav do slovanske vzajemnosti, katera je sosebno nam Slovencem toli potrebna, je, da se Slovenci premalo ozirajo na kupčijo in obrtnijo, oziroma na obrtna podjetja. Slovenski sin ostane ali kmet, ali pa gre v latinsko šolo in postane duhovnik, ali uradnik, ali zdravnik ali sicer kak gospod. Premalo pa so Slovenci obračajo k trgovini in obrtniji. To velja posebno za Koroško in Štajersko. Naj ima kmet deset fantov, vender vsi ostanejo poljedelci; za više šole nema kmet denarja, rokodelstvo ali trgovina mu pa ne pride na misel. Tako je zmirotn dosti prostora za nemške rokodelce in trgovce, da se med Slovence selijo in jim potem, ko so si pomogli, hočejo gospodovati. No pravimo, da je preveč slovenskih študentov, nič jih ni preveč. Pa tega ni treba, da bi fantje, ki študirati ne morejo, vsi hlapci postali in se poznejo v Ameriko selili, ker doma ni zadosti zemlje. Naj se nekateri učijo raznih rokodelstev, kar no prizadeva toliko stroškov, nemški rokodelci pa naj si potem poiščejo drugih dežel, kamor znajo pošiljati svoje sinode v rejo. Pa še to je želeti, da se Slovenci bolj pogumno poprimejo obrtnih podjetij. Savinjska dolina pridela toliko lepega hmelja, pa nikomur še ni prišlo na misel, da bi tam ustanovil narodno pivovarno. In koliko lepega denarja vlečejo nemški pivo-varji iz slovenskih dežel! Na Krasu je tako pust svet in ljudje se težko preživljajo. Kako srečni bi bili, ko bi se jim zaslužek dal-s tem, da bi se tam naredila kaka tovarna, na pr. za sukno ali kak izdelek, ki ga vsi potrebujemo. Takih kažipotov bi se lahko šo mnogo naštelo. Poglejmo po Slovenskom, kamor hočemo, koder jo kaka tovarna ali veča obrt-nija, povsod jo njo posestnik Nemec. Za-volj te podjetnosti so Nemci res hvale vredni, in mi jih moramo vv tem posnemati, kakor jih posnemajo Čehi, ki so ustanovili užo toliko pivovarn, cukrarn in takih podjetij. Potem se tudi pri nas pomnoži mestni obrtni živelj, in naša mesta posedejo naši sinovi. Politični pregled. Notranje dežele. Nemci na Češkem se proti Čehom vedo uže tako, da je nesramno i da brezi nje bi bili mrtvi. — Druga povest: „Pruski kralj", tretja: „ Turci idu" in četrta: U akvariju, morajo se po večkrat čitati, da se ne samo lepe vsebine, k čelik-značajev, in karakteristik proučimo, temuč tudi lepo donečega in krasnega hrvatskega jezika, kojega mora vsak količkaj omikani Slovenec in Slovenka poznati . Šesta knjiga jo: „Ksanta". Pripovjeda Ivo Vojnovič (Sergij P.) u 8° str.' 19(5 stane v knjigarni 75 nov. Sedma pa: „Pod starimi krovi". Za-pisci i ulomci. Napisao Ksandor Saudor-Gjalski. U Zagrebu. Naklada „Matice 11r.41 1887 u 8° str. 196 cena 75 nov. Dve zadnji knjigi sta pripovedna spisa od dveh mlajših pisateljev Hrvatskih, ki se jako gladko citata. Vojnoviča uže poznajo Matice Hrvatsko čitatelji, ker ta nam je jako lepo črtice: Perom i olovkom 1. 1884 po „M. lir." poklonil, a Sandor Gjalski jo pri Matici Hrvatski še novinec a v Hrvatskem slovstvu mej mlajšimi pisatelji najimenitnejši in skoraj rekel bi najboljši pripovedni talent. Poskusil se je uže z večimi romani, katero je po raznih listih sosebno v „Vienacu" priobčevah Hrvatska publicistika hvali njegova dela kot prav dobra pripovedna. Drage gospodičine in narodne gospe! Večkrat zapazim pri Vas knjigo, iz katere prav pazljivo in zamakneno čitate; ali kakor sem srčno vesel tega napredka, tako nemškemu narodu zelo nečastno; naj t dokaz omenimo le to le: Češka kmetijska dru/.ba, v katero odboru so sami Čehi m feudalno plemstvo, obrnola se je na osrednjo zvezo nemških poljedelcev v ta namen, da bi so v nekaterih gospodarskih stvareh skupno posvetovali. Ali nemška osrednja zveza je to vabilo odbila iz tega razloga, ker so razmere mej Nemci in Čehi še vedno take, kakeršne so bile pri izstopu Nemcev iz deželnega zbora. To je trma, ki Nemce v očeh druzih narodov zelo ponižuje, in katera njim samim največ Škoduje. Češka državna poslanca dr. T on ne r i nekdanji minister Ireček odpovedala sta se svojemu mandatu. G ali š ko deželno razstavo v Kra-kovu odpre 1. septembra gališki deželni namestnik v imenu njenega pokrovitelja prestolnika Rudolfa. Ogerska ne leze več, ampak dirja v finančni propad. Pri vsem tem, da prodaja državna posestva, posebno gozde na Hrvatskem, od leta do leta padajo dohodki ter strašno rasto troški, To stanje je lansko leto podrlo ministra za občila i za njim tudi finančnega ministra, ker je bil lansko leto sklep državnega finančnega računa tako strašno žalosten. Mi-nisteraki načelnik Tisza, katerega Madjari malikujejo, prevzel je za odstopivšim finančnim ministrom tudi njegove posle in Madjari so se nadejali, da njihov ljubljenec v red spravi državno gospodarstvo, a silno so se prevarili, ker letos je finančno stanje še dosti slabše, nego je bilo kedaj koli poprej. V treh mesecih se je potro-iilo sedem milijonov več, nego v istem času tako neugodnega lanskega leta; da bi se bilo vsaj več dohodkov dobilo, še bi neka tolažba bila, a tudi dohodki so v istem času mimo lanskega leta padli za poludrugi milijon. Kaj bode iz tega ? Če se k malu, in prav k malu ne pomore, Ogerska ne otido državnemu bankerotu. Kaj pa pomenja bankerot ? Kar pomenja pri trgovcu, to pomenja tudi pri državi. Država, ki pride v bankerot, nema pravice daljšega obstanka, ker nema moči za svoje živenjc; to je naravni zakon in to je neki tudi naš finančni minister Dunajevski trdil, ko je delal preskusnjo na vseučilišči v Levovu in se mu je dalo prašanje: ali je avstrijski bankerot v letu 1812 opravičen, ali ne. — Pa kaj bi govorili, saj — extra Hungariam non est vita! Vnanje dežele. Srbska vlada je začela pometati Garašaninove smeti, prestavila in odstavila je uže več nesposobnih uradnikov ter postavila na njihova mesta sposobne in poštene može. Počasi počisti ves AVgijev hlev. Tudi se je začela uže dogovarjati z Romunijo in Turčijo zarad trgovinske pogodbe. Bolgarsko prasanje se je zadnje dni jako poostrilo. Poročila iz Bolgarije so si zelo nasprotujoča. Dosedanje bolgarske vlade pristaši brzojavljajo iz vseh mest o sijajnem sprejemanji koburškega princa; v Sredcu je bil pozdravljen celo z 200 sireli, ko se kronan vladar v druzih državah pozdravi le z 101 strelom; on pa doslej še ni priznan vladar. Od druzih strani pa se sijajno sprejemanje zelo temnf; tako je metropolit Klement v Sredcu po božjej službi ozbiljno naglašal, naj se princ spravi v srce zaboli približavšemu se katerej čestitih bralk, kajti pri njih se zapazi nemška knjiga, iz katere crpijo strup tako zamakneno, tako pazljivo, da človeka kar mrzlica trese. Vrzite ovake knjige strani, vzemite v roke slovenske, in če teh zmanjkuje, hrvatske, ker ta jezik je tako um-ljiv, da ga, kakor prije omenjeno, vsak Slovenec ali Slovenka čitati pa tudi umeti more. Strani toraj z nemškim in laškim nepotrebnim beletrističnim berilom — prvo mora biti naše in našega brata blago, a ko smo to prebavili, lahko se obrnemo tudi do druzega. Vse te knjige, katere štejejo 1605H-V strani, znašajo v knjigarni 9 f, 70 novč, in ti kot član Matice Hrvatske dobiš jih za bore 3 for. Jaz sem iz lastne skušnje prepričan, da kedor se je enkrat „II. M." vpisal, ostane jej vedno zvest član, kajti uveri se, da mu je ta zavod primeroma drugim najcenejši in najboljši, ker toliko in tukih knjig more podati le tak zavod, kakor je „Hrvatska Matica", zato pa jo vsem ljubim Slovencem in Slovenkam v podporo priporočam, da se mnogobrojno vpisujejo v njo, ker s tem bodemo se vedno bolj in bolj približevali in spoznavali, kar bode le nam kot malemu slabodnemu narodu na korist in naboljo bodočnost. Bog po-mozi v to ! z Rusijo, osvovodeljico bolgarskega naroda in hudo grajal bolgarsko vlado. Zelo slabo znamenje za Koburžana jo tudi to, da mu ni mogoče dobiti moža, ki bi hotel sestaviti rninisteratvo. To so tedaj jako slaba znamenja; a nič boljša znamenja se princu ne kažo od zunaj. Princ je brzojavil tur-škej vladi, da je prišel kakor izvoljeni knez v Bolgarijo ter zagotovil, da se bo strogo držal berolinske pogodbe in pripo-znaval turško vrhovno oblast. A od turške vlade je dobil odgovor, da ona ne odobruje njegovega prihoda na Bolgarsko, ker ga ona ni potrdila ter ga tudi druge vlade niso pripoznale. Trda je tudi okrožnica ruske vlade zoper princa, glasi se tako-le: „Carska vlada ni mogla priznati veljavnosti izvolitve princa Koburžana. Princ je objavil to izvolitev carju. Prosil jo, da bi smel priti semkaj po svčte Nj. Veličanstva, predno odide na Bolgarsko. Car pa mu je dal vedeti, da se njegova volitev nikdar no prizna in da se ne more njegovo potovanje pod nikakim naslovom smatrati opravičenim. Enako svetovale mu so do sedaj skoraj vse velevlasti in v prvej vrsti Turčija. Ker pa je Nj. Visokost mislila, da more ustreči željam tako imenovanih bolgarskih zastopnikov in odpotovati v kneževino, primorani smo izreči, da Rusija ne more priznati niti veljavnosti izvolitve princa Koburžana, niti postavnosti njegovega prihoda v Bolgarijo, da se postavi na čelo vladi te dežele. Radi upamo, da bo vlada.....istega menenja in da ne dovoli dejanjskega rušenja Berolinskcga dogovora. Rusija sama ne more varovati teh dogovorov, ki so podlaga državnih razmer", Poroča se tudi, da ruska vlada pritiska na Turčijo, da bi ona zasedla vshodnjo Rumelijo, mej tem pa hoče Rusija zasesti Bolgarijo, a Turčija se na vse kriplje temu predlogu upira, ker se boji razpora mej velevlasti in vč, da bi pri tem šlo najbolj za njeno kožo. Vse vlade so sicer uže izjavile, da Koburžana ne priznavajo za bolgarskega kneza, ali za-sedenju Bolgarije bi se brez dvombe nekatere ustavljale, ako se ne motimo, najbolj Avstrija. Skoraj gotovo se koburški princ na to zanaša in misli: Ako bom po volji Bolgarom, ni se mi bati zunanjih držav, ker te so si navskriž v bolgarskem prasanji in to je moja bramba za zdaj, ko pride dobra prilika, pa stopim še više, in princ ima morebiti prav. Iz Rima se 24. t. m. poroča, da je papež kardinalom naznanil, da je v Mace-doniji h katoliškej veri pristopilo več vasi, ki zahtevajo, naj se jim pošljejo katoliški duhovniki, da jih bodo v veri podučevali. V Dublinu je bil 23. t. m. pod lord« majorjevim načelništvom in udeležitvijo več državnih poslancev zbor, v katerem se je sklenol protest zoper to, da se je irska narodna liga izrekla za državi nevarno. Soglasno se je sklenola resolucija, ki omenjeni proglas zaznamova za brezvestno poskušnjo, da se irskemu ljudstvu zapre pot mirnega boja za svoje pravico. DOPISI. Iz Dutovljanske občine dne 20. avgusta. Dne 17. avgusta t. 1. so se pri nas izročili materi zemlji posvetni ostanki ne-pozabljivega 80. letnega moža, Andreja Suca, bivšega tukajšnega župana, kateri je županoval od leta 1848. do 1860., pogreba se je vdeležilo ogromno število ljudstva — sorodnikov, znacev in raznega občinstva. Na čelu g. župana spremilo je pokojnega na gomilo tudi tukajšno občinsko starešinstvo, c. kr. žendarmerija in šolska mladina z svojim voditeljem, g. A. Kosovelom. Po pogrebu je g. podžupan Andrej Štok sočutno razvil pričujočej množici delovanje umrlega za časov njegovega županovanja, da je marsikomu zaigrala solza v očeh. Pokojni A. Suc je bil istinito mož blažega srca, da ga ni moglo ljudstvo pozabiti še v sedanjih časih ter se vedno spominjalo njegovega županovanja, kar je tudi naglašal g. govornik A. Stok na gomili. Pokojnik je bil kakor podžupan voditelj v raznih stvareh tudi tadanjemu svetovalcu g. A. Stoku, koji je bil za njim županom izvoljen leta 1801; vedno se je ravnal po njegovem vzgledu ter je modro vladal blizo 20. let tako, da je bil odlikovan za zasluge s zlatim križcem od Nj. veličanstva. Pokojnik ostane pri tu-kajšnem občinstvu v vodnem spominu: ker sedanje ljudstvo dobro spoznava, da je z njegovim modrim prejšnim ravnanjem mnogo na koristi. Posnemal ga je g. Andrej Stok z svojim županovanjem, in kakor se zdaj vidi, posnemlje ga tudi sedajtii župan g. J. Tavčar in Andrej Suc, podžupan in vnuk pokojnega, ali žali Bože! daje vmes I tudi snefje. ki ljudstvu kali veselje, ali pregovor pravi:Ni pšenice brez ljulike, prav tako nahaja se med nami snet, ki marsikaj zavira, česar bi bilo v blagost ljudstvu, kar se je celo pokazalo na cesarjev rojstveni dan, ko se jo neko društvo razdvojilo, Ali k ljubu vsemu temu se je vendar dostojno skazala čast in udanost presvetlemu cesarju, za kar gre Čast in hvala g. županu in tukajšuim c. kr. žen-darjem. Opazovalec. V Kostanjevici, 22. avg. 1887. — („Enaka pravica za vse!") — Komaj sem svojini očćm verjel beročemu v Vašej Listnici itd., kar ste blagoizvolili povedati mi v znanej Vam aferi. Toraj naj ima človek, kateri me iz zasede napada, prav in zadnjo besedo, in jaz naj bi nezasluženo sramoto njemu na hvalo pogoltnol? Ne jaz, ampak moj zlobni zoprn i k je prepir prouzročil, ker me je v 23. broji „Soče" prav pobalinsko napadel, še zdaj prav za prav nevem zakaj. Vse-kako niso njegova dotična počenjanja hvalevredna, ker je trezno kraško občinstvo na mojej in ne na njegovej strani izvzemši morda onega, ki mu piše. Ta je njegova stranka! Bila bi krivica, ko bi od Vas, vele-cenjeni gospod urednik, zahteval, da poznate vse take malenkostne razmere na Krasu; a tudi ne smete zameriti, ako Vam je razodenem v prijasnilo. Ker me je zoprnik v 23. broji „Soče" surovo napadel, popadel sem nož. ki je bil zagnan v mojo Čast, osebo in družino, in sem ga strani potisnol od sebe v: „Poslanici", natisnenej v velecenjenej Edinosti broj 56, v Edinosti, kateri visoko-zaslužni časopis cenijo vsi Slovenci vrhu drugih neprecenljivih zaslug tudi v tem, da je pravičen, nepristransk, v posebnih čislih. To uvidevši sem tudi si. Edinosti pisal, katera enakopravnost zmerom poudarja — in po pravici. Enakopravnost pa ni, da je samo med | narodi, ona je tudi med osobami; kajti osoba je del naroda in v obče del živečega človeštva. Toraj vsak Slovenec, dokler je pošten, ima pravico, ako bi ta tudi ne bila v posebnem zakonu zabilježena, do onih dobrotnosti, katere imajo Beme — v človeškem razumu. Razum pa je prvi zakon in regulator tako zvanega naturnega prava. Na mojo „Poslanico" je v Edinosti dopisu — Vam znanem — moj zoprnik še bolj surovo udaril po meni, ki mu nisem nič učinil, in me celo tatvine obdolžil, zaradi česar vendar no smem molčati. V onem dopisu ni štedil celo se sra-motivnimi, stvarnosti naravnost nasprotnimi zdevki (kakor ubogi kraški burin! Take bombe so za tvojo krčmo, kader ga imate preveč pod klobukih itd.). V istem dopisu me pisec Bramoti za pijanca in na vse zadnje, proti čemur je vse to še malenkost, za tatu razglaša rekoč: „kajti kdor krade (on namreč perje po nevedoma osmukano, na 50 soldov cenjeno in s 3 forinti plačano meni), „kajti kdor krade (pravim) ni obsojen le na povrnitev, temuč še na kaj druzega". Nadalje bero se izrazi: „godbe z naduho — harmoniko" — žalostno, da se dobivajo na Slovenskem tu d i taki nič v redn i lj ud j e! Ž al i bog, na dolenjem Krasu so", — kateri zadnji stavek žali, kakor trde to i prav mero-dajne osebe v teh krajih, tudi druge poštenjake v imenovanoj okrajini. Takemu piscu (bodi si kdor koli) ne gre molčanje od moje strani, in to tem manje, ker za vse točke, v „Poslanici" navedene, imam jaz listine v rokah (on pa nikake) in sem vselej pripravljen, svoje trditve dokazati; tein manje, ker jo prekoračil vse meje spodobnosti in — pravice. To jo postulat, ki ga ne more nikdo ovreči. Konečno še to. Dopisnik je se zvijanjem besedi (hote ali ne, to je v tem slučaji vse eno) prišel do tega, da hujska soseš-čane zoper meno vskliknovši: „Sram bodi, ali Bosede — občinarje, ki plačujejo z birso mesto z vinom itd." kje, za Boga, stoji kaj takega v „Poslanici?" Ali izra-zujeta stavka: „ako bi birsabilo" (kar se bero v njej) in: „je birsa" (česar ni čitati v Poslanici) ista misol? To bi bilo toliko, ko bi jaz dejal: „Ti dopisnik, ko bi bil „resnicoljuben" ... in: „Ti dopisnik, ki nisi resnicoljuben . . ." Alije tudi to oboje vso eno ? Proti temu vem in sem prepričan, da otdajejo občinarji, kamor gre, ne birse, ampak izvrstno vino. Zakaj bi jaz vrle naše občinarje, s koji m i želim živeti v ljubezni in spravi, sramotil in žalil? Moj denašnji dopis, ki hoče v tem biti zadnji, ako se še ni po polnem izrazil, imel bi izraziti toraj to: 1. da je bil dopisnik (18. jul„ fi2 br. Ed.) nestvaren in žaljiv s tem, da mojih trditev v Poslanici ni hotel, ali bolje ni mogel pobiti, nedotaknovši se jih nego samo tam, kder je menil najti (čeprav hudo mote se) dovolj povoda, da se mi roga in mojo čast napada. 2. da je dopisnik začel prepir, ne jaz. Toraj je on, ki je vse dokaze dolžan in vsej nevšečnosti začetnik bil, po razuma tirjatvah tudi dolžan, s tehtnimi dokazi in pojasnili, a ne s frazami, proti katerimi bi moral jaz omolknoti, zaključiti ga. In 3. da sem bil dolžan, da celo prisiljen odgovoriti. V tem ko zoper vsa njega v onem dopisu izražena sumničenja protostujem, pozivljem dopisnika, naj, ker ne more jib nikakor dokazati, javno jih prekliče, ako noče, da mu obvisi — ime škodoželjnega obrekovalca. Iz Tolmina, 19. avgusta. Rojstveni dan Nj. Veličanstva praznoval se je v Tolminu tudi letos kaj sijajno. 17. avg. zvečer pohod z domačo godbo po vsem trgu, drugi dan zjutraj budnica, za to pa so začeli dohajati veterani od vseh strani. Ko je obdo-ločenej uri tromba veteranov dala znamenje skupnega shoda, bilo je na trgu zbranih nad 80 mož, katere je vodil načelnik veteranske podružnice v Tolminu gosp. Anton Devetak. Pri uvrščenji so pokazali veteranci, da so še zmeraj vajeni disciplini, kajti pazili so natančno na načel-nikovo in druzih podvodjev povelja. Ko so bili tedaj uvrščeni, korakajo spremlje-vanjem godbe do hiše c. k. okr. glavarstva in ko so se tukaj zbrali vsi politični in drugi uradniki, na čelu gosp. glavar, kakor tudi obč. zastop s županom na delu, odide so dalje do farne cerkve, kder se je vršila slovesna sveta maša. Po maši so defilirali veterani pred c. k. okr. glavarjem Ob 3 uri popold. zatrobi tromba in zopet se snidejo skupaj vsi veterani ter korakajo z godbo na prostor za ta dan posebno okrašen, na „Strelišče", ali žalibože, ni bilo mogoče ondaj na prostem uživati po programu nameravanega vese-Ijevanja, marveč umaknoti so se morali v streliščne prostore. Na strelišči, ko so bili veteranci in drugo ljudstvo skupaj zbrani, pozdravi načelnik veteranskega društva svoje vojne pajdaše s kratkim a pomenljivim govorom ter zakliče 3 kratni živijo Nj. veličanstvu presvitl. cesarju, godba pa zasvira cesarsko pesem. Enako ao doneli živijoklici, ko je tja došel c. k. okr. glavar. Ker se je tedaj videlo, da programa ondaj na prostem ni mogoče izvršiti in bi se tudi plesa, za kateri je bilo napravljeno na prostem posebno plesišče, ne bi se mogel nikdo udeležiti, ni bilo drugače, ko pomaknoti se z godbo zopet v trg Tolmin, kamor seje tudi precej prepeljal plešiščin oder, razpostavil se in jelo se je plesati. Med tem pa so zažgejo na vodotoku napravljeni umeteljni ognji, ki so kazali črke F. J. I, in plesalo se je do polunoČi. Za ves trud gre hvala pa le mlademu, a vrlemu načelniku veteranskega društva gosp. Antonu Devetak-u, kajti od kar je on prevzel načelništvo, vidi se vedno večje zanimanje starih vojakov do tega društva in pristopajo dan za dnevem novi udje. Bog živi tedaj vrlega načelnika veteranskega društva v Tolminu. Dolžnost nam je pa tudi zahvaliti so našim bližnjim sosedom Kanalcem, kateri so nas blagovolili z obilo nazoč-nostjo počestiti. kakor se je to vsel«j in pri vsakej veselici godilo. No le ta dan, temuč vselej so pokazali Tolminci lojalnost, zvestobo in udanost do Nj. veličanstva, do cesarske hiše in sploh do vse države. Kakeršne koli veselice y naravnem ali pa v drugem duhu naj se v Tolminu napravijo, vendar nikdar se ne pozabi omenjene te zvestobe in vendar delajo se jim pri napravljanji veselic narodnega pomena marsikatere zavire in čemu to? saj prav v Tolminu ni v narodnem obziru nikake napetosti, kajti spoštuje se vsak, naj bode kakoršne barve si hoče. Dne 28. t. m. imela bi naša narodna čitalnica Tolminska praznovati 25 letnico svojega obstanka, ali program se je nekda tako skrčil, da brž ko ne vse zaspi in čakati bodemo morali boljših časov. Tedaj na svidenje! Iz spodnjega Roža na Koroškem. — (Posojilnica, čitalnica, kje ste?) — V zgornjem Rožu imajo jako cvetečo posojilnico. Tudi za spodnji Rož bi bila potrebna ter koristna. Že prod dvema le-tima so nekateri rodoljubi govorili, da jo ustanove; Plajberžanom so še rekli: „Počakajte z svojo posojilnico, da jo naredimo za ves Borovski okraj, potem pa k nasej pristopite.41 Ako bi bili Plajberžani slušali, še dane« bi zastonj čakali, tako pa že davno imajo svojo posojilnico, čeprav bolj revno. V Borovljah pa bi se za spodnji Rož lahko osnovala velika posojilnica, ki bi bila v veliko pomoč in zaslombo Koroškim Slovencem. Veliko je v Rožnej dolini Slovencev, ki nosijo svoje prihranjene krajcarje v Celovško hranilnico; kaj pa hranilnica Slovencem dobrega stori? Res, da vsako leto podari nekaj tisočev za dobrodelne namene, pa od tega prileti na slovenske kmete malo več, ko r.ič. Domača slovenska posojilnica bi pa lahko domačinom pomagala ali narodne zavode podpirala, ko bi jej kaj denarja ostajalo. Slovenci bi morali slepi biti, ako bi tega ne sprevideli. In vender se nekateri rodoljubi kar gluhe delajo, kedar se jim govori o potrebi posojilnic! Mar nismo sami dovolj možje, da gospodarimo z svojim denarjem? kaj potrebujemo še tujih jero-fov ? Oni svojim otrokom najprej kruha vrežejo, potem še le nam! Tudi zuvolj tega jo bil uže večkrat pogovor, da bi se v Borovljah ustanovila narodna čitalnica. Zdaj je pa spet vse tiho. Čemu pa je dobro to dremanje? Čitalnica v Borovljah ne bi životarila, ampak bi lahko bila ena naj bolj cveteČih. Prebivalcev je okoli tisoč, prebrisane glave, skoro sami obrtniki, toraj bolj mestnega značaja. Našli bi ae med njimi izvrstni dramatični diletanti. Že zdaj imajo sloveč pevski zbor, najboljSi na Koroikem. Toda prepevajo le nemške pesmi, akotudi so vsi Slovenci. Ali ni to sramotno, da tako zaničujejo svoj rod in svoj jezik? „To je strašno ftmucik (schmutzig)", rekel je nek Koroški kmet, „če se kdo sramuje svojega rodu in jezika". Beseda „šmucik" rabijo Koroški Slovenci v pomenu „zanikerno, podlo, malovredno". Ali mar Borovcev ni sram, da jih mora prosti kmet učiti, kaj je lepo in kaj grdo? Zdramite se toraj, rodoljubi spodnjega Roža in napravite družtva: čitalnico, po-posojilnico in podružnico sv. Cirila in Metoda! Domače vesti. Tiste 5. gospode naročnike, kateri nam ie naročnino dolgujejo, prav lepo prosimo, d* bi izvolili svoj dolg za nas list prej ko mogoče poravnati, ker list ne more izbrati, ako ne dobi podpore od naročnikov. Inženir dr. Eugen Gelrlnger se je odpovedal mestnemu zastopstvu. Kranjska gimnazija. Poslanci grof Ho henwart, knez Windischgratz in dr. Po-klukar so pri o. kr. naučnem ministerstvu uže storili potrebne korake za ohranjenje Kranjske spodnje gimnazije. Kranjski mestni zastop je pa sklenol v poslednjej seji, da prihodnje leto I. razred gimnazije na svoje stroške odprfe. Ženska podružnica Sv. Cirila in Metoda za Bistriški okraj ustanovila se je, kakor smo omenoli, v nedeljo 21. t. m. Zborovanje otvorila je pooblaščenka glavne družbe, gospa Zofija Šabčeva, naglašala poiren in korist podružnice in dolžnost narodnega ženstva podpirati jo, zahvaljevala se vsem tovaršicam, katere so podružnici pristopile, in toplo pozdravljala one, katere so so udeležile zborovanja. Potem je povabila zbor, naj si izbere prvo-mestnico, katera bode vodila zborovanje, Pivomestnicom izvoljena ista gospa predstavila je zboru preč. g. dekana Trnovskega J. Vesela kot zastopnika glavne družbe, kateri potem poprime besedo, po-jasnujoč namen in potrebo družbe sv. Cirila in Metoda. Povdarjal je, doklej uže sega potujčenje slovenskega naroda, kako so nekdaj Slovenci in Čehi bili sosedje, katero je le Donava ločila, — in kaže na sedanje žalostne razmere posebno na Koroškem, kjer so otroci slovenskih starišev ne morejo uspešno učiti krščanskega uauka v nobenem jeziku; v nemškem ne, ker se ga ne morejo toliko naučiti, v slovenskem ne, ker ne znajo slovenski brati. Dolžnost je naša, braniti no narodne pogube, zato radostno pozdravlja rodoljubke, katere so si osnovale prvo žensko podružnico na Kranj skem: Živile! Za tem so so razdelila pravila in knjižica „Tisočletniea Metodova", pravila glavno družbo in podružnice prebrala in vsprejela. Na to se je vršila volitev začasnega načelništva. Prvomestnicom je bila izvoljena gosp?. Zofija Sabčeva, namestnicom gospa Pavlina Bachmanova, blagajnicom gospa Ivanka Ličanovain tajnicom gospa Marija Hodnik ova. Tržaška ženska podružnica poslala je sledeči brzojavni pozdrav, koji se je radostno vsprejel: Srčno pozdravlja prva ženska podružnica tržaško svojo mlajšo sestrico. Živile vrle domorodke! Vekoslava Valenčič. Sklepajo zborovanje, pravi prvomest-nica, da bi bila borba Slovencev z nasprotniki še mnogo težavneja. ko bi nas ne branile postave, katere nam je dal pre-mili naš vladar, zatorej trikratna slava presvetlemu cesarju Franju Josipu I. in slava vsej cesarskej rodovini! S tem je bilo zborovanje zvršeno. Upisalo se je do zdaj v podružnico 12 ustanovnic, 62 letnic in 21 podpornic — torej 95 rodoljubnih Slovenk, a gotovo je, da se bode to število v kratkem še pomnožilo. Zastopane so te-le vasi: Bistrica, Trnovo, Koseze, Bitinje, Prem, Smerje, Zagorje in mlini ob Reki. Pri Trsterijakovej slavnosti dne 4. septembra bode g. Dr. I. Tavčar govoril slavnostni govor. — Program nam se ni še naznanil. Zveze Z telefonom. Trgovinsko mini-sterstvo je odredilo, da se imajo mesta Voslav, Baden in Dun. Novomesto z Dunajem po telefonu zvezati. Tako zvezo smo imeli v Avstriji do sedaj eno samo, namreč mej Dunajem in Brnom. Za sedaj bode z temi mesti mogoče govoriti samo na javnih postajah, koje se odprć na poštnih uradih. Plačevalo se bode za razgovarjanje po oddaljenosti dotičnega mesta. Čudne razmere na poiti. Nek posestnik, odličen narodnjak, nakazal je 23. t. m. popoldne pri hranilničnem oddelku tržaške pošte neko svoto banki „Slaviji" v Ljubljani. Dotični gospod uradnik, gotovo zagrizen rudečkar, pa nakaznice nikakor ni hotel sprejeti, dasi tudi je bila popolnoma pravilno izpolnjena — ker je bila pisana v slovenskem jeziku in ker je govoril dotični gospod slovensko! Po dolgo-trajnej razpravi morali so pridšedši drugi uradniki še-le gospodu zagriznecu dokazati, da mora sprejemati tudi slovenske nakaznice, kajti denar iz slovenskih rok je prav toliko vreden, kolikor oni iz roke italijanske. — Mi pa vprašamo zopet: Jeli zna dotični gospod c. kr. uradnik, da uživajo v Avstriji vsi nirodi enakopravnost ? Prašamo tudi tega gospoda, da-li ve, da je v c. kr. službi in ne v službi sosednje Italije in tudi ne v pruskej ? — Res je uže skrajni čas, da se enaki prizori onemogočijo, kajti oni razburjajo narod. Gotovo pa niti ni eden Slovenec ne bode tajil svoje ndrodnosti samo oholosti c. kr. uradniku na ljubo. Maurič pomiloščena. Gotovo se spominjajo naši čitatelji porotne razprave proti Neži Maurič, katera je bila obsojena k smrti na vešale, ker je svojo 7-letno hčerko v morju vtopila. — Nj. Veličanstvo pa je obsojenko pomilostilo; najviše sodišče na Dunaji jo je obsodilo na 16 letno ječo. Cirknliko jezero uže več let ni toliko odteklo kakor letos začetkom tega meseca. Ribiči so nalovili z mrežami in z prostimi rokami nad 700 centor rib nenavadne velikosti. Tombola v Gradiški spojena z plesom bode v četrtek 8. septembra ob 5. uri pp. Tržaike novosti: Glavar okraja Barriera v e c ch i a se je preselil dnć 24. t. m. v hišo št. 1 ulice Pondares. Nova skladišča v Trstu. Uradni listi pišejo, da se bode skoraj razpisal natječaj za razna dela pri zidanju novih skladišč v Trstu. Vlada je v to svrho uže vse potrebno odredila ter se bodo sprejemale ponudbe do 6. septembra t. 1. — Tudi kreditni zavod je dovolil v ta namen korporacijam blizo 3 milijone gl. Brezsrčna mati. Neka Marija S. je sinoč svojega 13-letnega sina na šetališču Aiquedotto tako neusmiljeno pre-tcpavala, da so jej ga morali mimogredoči iztrgati, ker bi ga bila ubila. Prijavili so jo sodniji. Nezgoda. 61 letni agent Alojzij Pajer je padel na ulici Capitelli in si zlomil levo nogo. — Odpeljali so ga koj v bolnico. Sodnijsko. 21-letna Vincenca Buse-ghin je bila včeraj obsojena radi žalenja Nj. Veličanstva na 3 mesečno ječo; 20-letni Mihalj Gropajc iz Vrdele pa je dobil radi hudodelstva težkega telesnega poškodovanja 6 mesecev ječe. RAZNE VESTI. Cesarjevičeva smotka. O zadnjem obisku cesarjevičevem v Galiciji pripove- duje se to le: Nekega dne se je napotil cesarjevič na lov. Na cesti proti gozdu je stal voz obložen se slivami in zraven voza je bilo pet kmetov, koji so slive kupovali. Kar naglo odnese veter kmotu petak iz roke in v istem trenotku poči blizo puška in „bankovec" se v zraku razprši. Prestrašeni se kmetje ozro in zagledajo bli-žujočega se cesarjeviča se spremstvom,' koji se prijazno nasmehlja in ponudi kmetu desetak v odškodnino razstreljenega petaka. — Kmetič pa denarja nikakor ni hotel sprejeti, ampak izklikne: „Z veseljem ves svoj denar pomočem v zrak, ako hoče Vaša cesarska visokost streljati nanj!*4 Ko cesarjevič vidi, da mož denarja nikakor neče, ponudi mu z vso svojo ljubeznivostjo smotko. Po tej pa je segel kmet z obema rokama, poljubil jo in z glasom od radosti drhtečim rekel: „Premilostljivi gospod! Največja radost, kojo sem doživel, je, da sem sprejel dar iz Vaših rok. Varno bodem shranil to smotko svojim otrokom in unukom, kot dragocen spomin na Vašo cesarko visokost!" Ko se jo cesarjevič oddaljil, kazal je kmet ponosno svojim pajdašem smotko, kojo mu je podaril „cesarjev sin." Ruski car napaden. „National-Zeitung" prinaša vest, da je nek nihilist v soboto napadel ruskega carja na poti iz Krasno-jasela v Peterburg. Imel je obleko častnika, vsled česar ga ni nobeden odvrnol, ko se je približal cesarskej kočiji. Ustrelil jo dvakrat na carja. Prvi strel ni nikogar zadel, druga kroglja pa je šla skozi cesarjevo obleko, ne da bi ga bila ranila. tifikatom po f. 0 :<0 -f»; puljeŠki novi po f. 8—ti 50 Volili. Mulo naročb. Prodalo s« je loO bal grškf, neoprane po f 5"— tJU vsaki kvintit!, U4) bui bosansk- po 200— 205 fra- kov v zlalu. Olje. Namizno jako »tali.o Primanjkulo jo olju v sodih, vsled č^sar se je prodajalo olje v zabojih. Ostalo nepremakljivo. Prodano je: 150 kv italijanskega polfinega, narmzn-ga v sodih So f 54-65; 720 kv Livant« v zabojih po f. 5-38 lOO.k. lCUalbanešknga v sodih po f. 30-37; bombaževo 100 sodov Union po f 38—39 50 vsaki kvintal. Mirodij je v zalogi- Popor. 100 met Singapore po f Q8—99; 500 Penang po f. 80,50-81; 800 Ba-avia po f. 89-9U; Piment lOUO po f. 31 50-32; Cas-sUir.je 4UKJ po f 29 - 30; Ingber 60o po f. 21-21.50; Kakao 15 mt«. Surinam po f. 110. Nageljevl ovečiči 150 met Znnzibar po f. 134—135. Prodalo se je 300 vreč popra Penang in Singapore po f. 80 -99. Borsno poročilo. Jako mrtvo. Papirji nepremakljivi, tendenca vendar nekaj boljša. Devis* in valute stalne. Javna zahvala. Iz dna svojega razvescljenega srca izrekam na tem mestu najgorkejšo zahvalo svetemu Očetu papežu Leonu XIII., ki so blagovolili me imenovati svojim kamorni-kom, — preinilostljivim knezoskofom in škofom Koroškemu, Ljubljanskemu, Dja-kovskemu in Tržaškemu, ki so mi srčno čestitali o priliki moje zlato maše, visoko čestitim gg. duhovnikom v Ljubljani, ki so mi darovali prekrasne mašn<> bukve, — preljubim koroškim Slovencem, ki so mi izročili v spomin dragocen kelih, — vsem 0 garderobi za gospe in za gospode.j slavnim občinskim odborom, ki so me iz-Ako se obleka z navadnimi pripravami volili za svojega častnega občana. — vsem obeša, odtrgajo se ne Bamo navadne čestitim deputacijam iz Hrvatskega, Privezi, posebno med čiščenjem, shranjenjem morskega, Ooriškegn, Kranjskega, Stajer-in sušenjem, ampak obleka izgubi vsled skega in Koroškega, ki so me v nepriča-nepristojne lege prvotno svojo obliko. Temu kovano velikem Številu počestili s svojim se more pomagati temeljito z iznajdbo' obiskom in mi ustmeno čestitali, — izvr-konzervatorja za obleke, patent Czvetko- stnemu pevskemu zboru Ljubljanske čital-viez. S tein so more vsaka strta obleka niče, ki je s svojim sodelovanjem vso sve-izravnati in dobi tedaj prvotno obliko. Ta čanost neutrudljivo in sijajno podpiral, — konservator, koji je gotovo najceneje in vsem drugim, ki so k povišanju tc sveča-najpraktičneje darilo za gospe in gospode,1 nosti, bodi si kakor koli, pripnmagovali, — prodaja se malo časa še-le po tisoče ko-, vsem onim, ki so mi svoja voščila pismeno madov ter se dobiva v treh vrstih po 35 ali telegrafično v tako ogromnem številu 40, 50 60 in 75. nč. pri glavnem tovar-j na znanje dali, — slednjič slavnemu od-niškem skladišču M. Czvetkovicz na Du- boru, ki se je neumorno potrudil, da se naju I., Kohlmarkt N. 18. Tamo 8e tudi je vsa svečanost na vse strani vršila v dobivajo priprave za zravnanje kolen na ; najlepšem redu. hlačah po 80 nč. 1 f. 20 in 1 f. 40. 8 poŠto se pošilja od 3 f. naprej franco. Poduk za porabo je priložen vsakemu komadu. Po-bližje v denašnjem oglasu. Andrej Einšpieler, zUtomafnik. Književnost. Slovanska čitalnica v Trstu javlja svojim čestitim gg. družtvenikom, da se je družtvo 24. avgusta t. I. preselilo Stritarjevih zbranih spisov ie . - . . . . „ izšel 10. snopič. (Proza) v zalogi bukvarno L*',T J^™ "?™1''® P®fa Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Cena 25 nč. — „Stritarjevi zbrani spisi" izidejo v 50 do 60 po 2 do 2 % tiskovne pole obsežnih snopičih po 25 nč. ali v 5—6, po 20—25 tiskovnih pol obsežnih zvezkih po 2 f. 50 nč. Vsak teden izide jeden snopič, vsak drugi mesec jeden zvezek. Izdavanje se je pričelo s poezijami, koje bodo obsegale jeden zvezek; zatem pride proza in sicer: a) pripovedni, b) dramatični, c) šaljivi, d) naukovni in e) mešani spisi. — Priporočamo te spise našemu občinstvu tembolj, ker je cena jako nizka, oblika zvezkov jako elegantna, a vsebina zlata vredna! Tržno poročilo. Kava. Kupčija je postala bolj 2iva In cene vsled tfga rastfjo. Prodalo hi s« še več, ako bi bilo več Mapa v zalopi Prodalo so je 120O vr^č Rlo po f. 103 do 121; - Ć1000 fcantos po f. 101-119 in 12oU Capitania po f 109. — Prišlo je od 19—25 t. m 4000 vr £ iz Bio Janeiro, 500 vreč iz B — n«tek in HKJO vreč iz raznih krajev. Na .liivl bod* lrtiiiu neki jako 6iaba. Cene vedno na raščujo. Sladkor je imel malo prometa. Ko seje pa doznalo, d« se na drugih glavnih tržiščih mnogo prodaja, oživel* seje kupčija tudi | ri nas. Prodalo s« je t^daj dosti več kakor v zadnjem t-dnu. Cene so se povečale poprečna za pol f. Prodalo h« je 8000 me . centov avstrijskega po f 17.50-19.50 Bombal se je p.-dražil v Ameriki in na An-gležkem. Pri nas so csiale cene nepremakljive, ker ni prav nič kupčije. Žito Slaba prodaja; vender pa je tendenca nekaj boljša. Na skladišču ie: 500 kvint»lnv 1)š< niče, 1500 kv koruze, 1300 kv. ovsa in 800 iv. rii. Sadje Pomaranč in Limon se ju malo prodalo, ker ni prišlo skoraj nič novega hlu^a. Ceiif stalne Rožiči ao «e juko dobro prodajali in zatorej je cena početkom tedna tifkoliko poskočila. Ker se j- pa letina dobro obuzela, so cene Zopet padle Fig se malo proda. Korinte dobro. Prodalo «e j«-: 140 za bojo v pomertinč po f. 7 hO— 9 —; 500 /ab. Unionij po f. 6-8 75;figef 18- 10 vsaki kvintal; korinte po f 22. — Sulta-nlne po f. 22-31, Božiči (dalmatinski) z Cer- Št. I, I. nadstr. (blizu „Hotel Europa" ). V Trstu, 25. avgusta 1887. ODBOR. P oalano. Bolnike na kostobolu, rheuma-tizmu in na živcih opozorujemo posebno na oglas „Kwizda-ja Fluid proti kostobolu" na 4. strani denašnjega lista. (29) Razpis dražbe. Oddaje se po javnej dražbi popravljanje poddružne cerkve S. Valentina v Černemkalu, cenjeno na 340 for. a. v. Dražba vršila so bo v Černemkalu na B. septembra ob 10. uri predpoludne. Od povzetnika se bo zahtevala kavcija od 10%. Natančneje pogoje, kakor načerte i proračun, pozveda se pri župnijskem uradu v Predloki. Za oskerbnlštvo poddružne cerkve sv. Valentina v Černemkalu. V Predloki na 18. avgusta 1887. (1—3) Josip Sancin. Na novo odprto! Fotografični atelier E. SAMBO Rottmeyer-ja naslednik Ulica. Sti. IVTartiri št. 5 na novo opravljen in povečan, odprt je od 21. avgusta t. I. V zvezi ž njim je heliografičen zavod zn Fotolitografijo, Alpertypijo in Foto-cinkotipijo. Veliki in elegantni prostori, poseben dohod za ekvipaže in vozove, koji se imajo fotografirati. Sprejema se vsak dan od 8. uro. zjutraj do 6. ure popoldne pri vsakem vremenu. Cene jako nizke. 1—3 ni jo mogoče precenili zaradi svoje nedo-seglive lastnosti) da ne škodni« telesu, če tudi r* dolgolasa rabi), da pomaga v tolikih In različnih boleznih z najeotovejšim vsp-hom, pOHubna pa zaradi svoje jako nizke cene — vse to so lastnos i. ki jo delajo neobhodu opotrebi o vsakterl družini, ozdravila je veliko množico usob hudih že-lodievih bolezni; med temi je tudi Žena ki je bolehala in hirala že petnajst let, na nepo vsljivih mukah, ki no prihajale Iz želodca in obisti, brez vsake nade. da si še kedaj o7d"iivi. Eugen Sandrinelli, Mori, na Tirolskem. Izdelovutelj pošilja jo v zaboječkih po 12 steklenic po | ^Id. »O kr. po postnem povzetji. Poštnino trpii p. t. naročniki. V steklenicah po 15 ne. so prodaja v lekarnah: Biasoletto, Foraboschi, pl. Leitenburg, Liprandi, Pozzetto, Praxmarer, Prendini, Ka-vasini, Rovi*, Saraval, za magistratom, Sorra-vallo, Udovicich iu Zanotti in v večjem dolu lekarn na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji, 3ii—5(J Miha. Jutri je spet nedelja. Bo pa spet dolg čas popoldne! V gostilnioi ne maram pijancev poslušati; doma pa tudi ne vem kaj početi. Jaka, Zakaj so ne naročiš na „Koroški bukvice", kjer se berejo tako lepo pripovedke, povesti, pravljice, pesmi, smešnice, gospodarski poduki, zgodovinske in jezikoslovne črtice? Miha. O teh bukvicah še nisem nič slišal. Kje in kako pa izhajajo? Jaka. Izdaja jih g. Filip Haderlap v Celovcu. Trije snopiči so se netisnoli v Celovcu; zdaj jih bo tiskal pa g. Krajec v Novem mestu. Naročnina se pa le v Celovec pošilja na g. F. Haderlapa. Vsak mesec pride en snopič. Miha. Berem že rad, pa taka reč je draga? Jaka. Kaj draga? Vsak snopič volja 10 kr. Ce toraj pošlješ 60 kr., imaš plačamo za šest 8nopičev. MIha, Tedaj se po naročim; 10 kr. na mesec ni taka reč; pa jih lahko še komu drugemu posodim. Jaka. Taka reč ostane zmirom enako vredna. Sev čez deset let jih brš rad bral. Časniki se postarajo, to pa ne. Za te solde ti ne bo žal. „Koroške bukvice" se dobijo tudi pri odravni&tvu „Edinosti". i^BpmB&mmem^m* j Ljubljanski Zvon. | j* Gld. 4.60. » % Gld. 2.30. -- Gld. 1.15. | Dobiva so v vsih knjižarnah 13. nakladi, ravno izašla medic, svetovalca Dr. MClLLER-JA najnovejše d4o o slabosti, oslabelih živcih, o sa-stopk/h mladostnih pregreškov itd. Pošilja se tajno za 60 nv. v pošt. markah KAROL KREIKENBAUM 14 Braunschweig. 16-26 J7LJN1KA za spolne iti želod-čeve bolesti, nastope oknžetija l oslabenjn možke slabosti, polucije, žgečo vodo močenje postelje, puAčanje krvi, zabi je y de, II) za vse bolezni mehurja, droba in živcev. Tudi pismeno po najnovejšem znanstvenem posto anju i neškodljivimi sredstvi 25—51 —104 C. Slroetzel, specijalni zdravnik Lindan am Bodensee I1RNSKO sukno in volneni izdelki Elegantna soba s pohištvom, z posebnim vhodom v IL nadstrop ju nove zgradbe, v ži-vahnej ulici, daje se v najem. — Pobližje pri upravniStvu „Edinosti". A. Bonne krojač, Corso št. 4 II. nadstropje, nad uredništvo lista „II Piccolo".) Izdeluje vsakovrstne fine, cene obleke po najmodernejšem kroju. Preporočuje sc torej si. občinstvu za naročbe. 36-3.*» Marijaceljske želodečne kapljice, izvrstno delujoče zdravilo pri vseh boleznih na želodcu Neprecenljive do brote jo posebno vpliv njihov pri notučnosti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želodeč- ncm kataru, gorečičo Irzavei) pri preobilnoj produkciji slin, rumenici Idu-vanju in gn jusu glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici iu jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam Cena steklenici je z nakazom vred samo 35 nov Glavni zalog ima lokar-ničar „k angelju varhu" 53 - 34 !>»•• Brndy KreniMier, morava V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju I. Seravallu blizo starega sv. Antona Ni nič boljšega! za »hrano i pospeševanje rasti las, kakor po Nj. c. kr. ap. Vel. cesarju Fran-Josipu I. avstrijskemu itd. po c. kr. posebnemu privilegiju odličena rodbinska pomada za jakost lasi, 30-20 koja, rabeč jo redno, na golih krajih goste lase prouzroči ; sivi in rudeči lasje postanejo temni; krepi kožo, kjer rastejo lasje ; odstrani grinto v malo dneh; je profi izpadanju las; podeli lasem naravno svitlost; jih kodri in ne osivijo do visoke starosti. Velika posoda z napoto porabe v več jeziki stane z pošto f. 1.50 a. vr. Glavna zaloga e n gro s z prodajo na malo je pri A. J. FIALA, vlaatnik c. kr. privilegija. Wieil, IX, Nussdorferstrasie 59, kamor se ima poslati pisma. Jako fina vonjava, elegantna oblika. Naročila iz pokrajin proti gotovem denarju ali poštnem povzetju. Prodajalcem izdaten popust. Prosimo, da se zahteva izrecno: Faiiiilieii-Krnft-Poniade. Soba v najem v ulici Rosetti gf. 10 pri tleh. Jako elegantno pohištvo, Poseb n uhod, iBžan SMMONMOO*«« J Proti hemoroidam! • ^^ Kdor hoče čuvati svoje zdravje, naj rabi II y prave fi 9 MENIŠKE KROGLJICE § • (Pillole dei Frati.) • © kri čisteče ni proti hemoroidam, w O koje izdeluje P. Fonda ^m 41 ^fe tarmacista v Piranu U Prepotrebne za vsakega, kateri trni 9 na hemoroidah, zabadanju, hrezteč- £ nosti, gUvobuiji, t<-r sploh veliko sedi, 2 pne Čistijo kri in dober vspeh potr- 9 .i"jej° zas«bna in zdravniška sptiče- gfc vala. koja so priložena z podukom za 2 pornbo vsakej Škatljioi v slovanskem, 9 iiemšnem in italijanskem jeziku. A Prodajajo se po 20 nvč - katljiea v a vsih lekarnah Trst.h Reke, kakor W tudi Istre, Dalmacije, GoriŠkeja in fi Trenta. 24-52 Androna Ousion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno, 100 (i? Želodečne bolezni ozdravi brzo in posvema JERUZALEMSKI BALZAM edini in nedosegljivi želodčni piiarfi Da al človek Izvoli pravi lek proti Želodčnim boleznim, r>«3 nI tako lehko. posebno dandeiies, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enake U-ke Večina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nifl druže?*, nego škodliivaimes Edini Jeruzalemski bal« za m si je zagotovil valed svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne živce hitro krepčalne m >či pravico prednosti nad vsemi doeodaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi vsakim dnevom veče praftanje po njemu. Ta ballam bo^at na delajočih snovih kineške robar-bare, katera korenika j« poznana zarad njenega usodnega upliva na prebtvljenje ni čiščenje je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preživljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedunci prlporočujejo proti neješcnosti, zabasat ju, smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju Steklenica z navodom vred stane 30 novcev. 23—48 GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI 6. B. PONTONI v GORICI. Sklidiiča v Trstu v lekarni Marku Riiraiint i O. B. Rovu, na Reki v lekarni al Redeniore, G. Gmeitier, v Korminu v lekarni A. Franzoni, v Totninu v lekarni E Paliscu. 48-48 Kdor se hoče oblačiti po Šegi i ceno, na j piše po uzorce na Tuch-Fabriks-Lager Friedrich Brunner Briinn. Op. Jako bogati uzorci za gg. krojače nefrankirani; kar se komu nc-dopado, se zamenja. 3—11 Ozdravljenje plućnih bolezni Tuberkuloze, (sušice, jetikc), naduhe, zaprte sape), kroničnega bromhijalnega katara Itd po plinovi E X H A L A C I J I (po rektalnej injekciji). NajneVrirjetneji, skoraj n-domgljivi Idejal zdravnikov je z ovim postopanjem popolnoma dosežen 1 O j osunliivih, nepogrešivih vspehih govore najjasnejše sledeča pism-i slavnih profesorjev, koju navedemo V kratkem, toda kolikor niogo^e z lastnimi besedami, In k>ia so bila tudi potrjena no zdravniških listih tii- in iimžemstva; Prof dr. Bergcon. Po tridn tvnej plinovej ehalaciji po rektalnej injekciji, izdatno pojemtinje kalija in uvržka, potem popolno prenehanje, — nrslica, pot i u hrinavost je posve izfrinola, — Truplo se re.li vsaki teden za '/, - i K Ravno tako hrzo 0'-dnivljenje t.iidi pri «tarej, c-16 pri miliarnej tuherkolozi. — Bolu'k se ozdravi ter more tudi najtežjiu posel zopet opravljati, -u Prof. Or Cjrnil Pri na-iuhi senior« pol ure po plinovej exhalaclji laglje sonsti - M j za plinovo exra* vallo. —. Na veiiko in ekspo t pri lekar-ničarjima C. /,anotti,lk Prendini. zHtlm V Ukanmh v Postojni, Sežani, na Reki, v Pulju, Dubrovniku, Rovinju, Spljetu in Zadru. Glavno skladišče; Kreisapotheke des Franz Joh. Swizda, k. k osterr u. lo C« id N 08 N Q3 Komad [Ki f. ..RO Komad kr. Cfl, Komad kr. 3o, f. l.ai, 1.40. kr.80,115, 1 kr. 51), lit). „Obleka dela človeka" veli star pregovor. Obleke, koje bile zmočene ali pa poškodovane vsled za-inntanja ali tlačenja, n 1 i uko so 'se strle itil., nridobč zopet svojo prejšnjo obliko no patentiranem konzervatorju za možke in ienske obleke. Koor hoče nu I po obleko paziti ter j,, dobro shraniti, nuj si kuni najnovejši konzervator za možke in ženske obleke, koji I« patentira n v V*ih drfavah in služi ob enem kot priprava za obešanje in natezanje obleke in kot priprava za stiskanje bri8alk in pisem t«r je tudi naj praktlčtiej • m najcenejše darilo, katero more krniti vsako inoAk ali žoisko g .nb robo. - Dobiva se v vsih skladiščih oblek In v glavnem tovarniškem skladišču T%f. D. Czvelkovies, Wien 1. Kohlmarkt 18. in l^i*unz llooder, Wien, I O lernpasse ti. — V Praul: GroldMohmidt ^ Moluie, «7,ur Rta it l'arii-. — V Budapešt • O ls n Mimo n. _ V Zagrebu * Viljclm Linko-vles. [.i_| Konzervator oblek za gospG Kdini svoje vrste. Proti skrčenju, neenakem raztezanju in stačenju oblek in proti odtrganju vezf. Lastnik društvo ,,Edinost". Izdatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu.