16. Številka.
V LJubljani, v soboto 19. januarja 1901
XL leto.
tzbaja \sdk dan zvečer- i>:imši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano sTpošilianjem na dom za vse leta 24 K. za pol leta !2 K. 2a četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje d Z3le toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naroibe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za o mani I a se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat iti po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat/- Dopisi naj se izvole Iranko fali Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo ia npravnisftvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadsir., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanita, t. j. administrativne Stvari
Vredaištva telefon it* 34.
JKesečna priloga: „Slovenski Tehnik11
Posamezne Ateviik« pa 10 h.
Upravniitva telefon st. S5.
M dr. Schuster.
(Dopis slov. duhovnika).
Otožnega srca so stopili Slovenci graška škofje v novo leto.   — —
Trdnjava za trdnjavo pada.--
Pred nekaj leti je bil prestavljen neruski kaplan g. G. iz Feldbacha na baje manj unosno župnijo Ilz. Na njegovo mesto je prišel starejši kaplan, V.. S'ovenec. Tedaj so se nemški listi hudo zaletavali v  škofa  Sohus terja, z&kaj  da jemlje boljši domači kruh nemškim rojakom in ga daje hujskačem,   slovenskim   kaplanom.   — Ne tako! Naši ne potrebujejo nemškega kruha.  Naše ljudstvo bi jim drobilo obilen kruh, ako bi jih le imelo. Rečena premestitev je bila zato nepravična,   ker g.   V. ni  prišel  na kako slovensko župnijo, ko vendar toliko obmejnih Slovencev nima duhovnikov, ki bi razumeli naše ljudstvo. Tedaj kruto razjarjeni Nemci so dobili za omenjeno reč od škofa Schusterja že preobilno   zadoščenje.   Pred kratkim jim je osladil na ta račun se božično veselje, pri  čemer je bilo  tudi njegovo srce visoko razigrano. Že dolgo je prežal na to žrtev. Nemci so mu bili   ponudili  ugodno  priložnost, da zavzame predzadnjo slovensko trdnjavo — in storil je  tudi to.  Apače so padle!
Že pred dvanajstimi leti, precej ko je dr. Schuster zasedel škofovsko stolico, je pisal njegov kancler, A. W., ranjkemu apačkemu župniku Kukovcu, naj opusti slovenske propovedi. Župnik tega ni storil Lani je škof Schuster posilil to župnijo Cehu, g. K., v nadi, da je renegat. Nato mu je precej hotel vzeti slovenskega kaplana in mu dati nemškega. Čuvši to g. župniK K., se je koj podal k škofu in mu razložil, da ne more biti brez slovenskega kaplana, ker je v apački župniji vendar 1500 Slovencev. Ti imajo enkrat na mesee slovensko propoved in njihovi otroci se učijo katekizem slovensko. On sam pa da Še ne zna toliko slo-
venščine, da bi mogel vse to opravljati. Ker ima zlomljeno nogo, tudi ne more hoditi previdet Slovencev, ki stanujejo večinoma v hribih i.t.d. In škof ma je pustil slovenskega kaplana. To je bilo majnika. Septembra je škofov dvorni kaplan spet naznanil svetu, da pride v Apače nemški kaplan. In spet se ga je g. K. branil.
Za tem so se vršile v Apačah različne volitve, pri katerih je vse-oblastnim Nemcem vzkipela spet stara jeza proti Slovencem. Kakor je v tukajšnjih  okolnostih boljše sodilo, se apački g. kaplan T. ni,vmešaval čisto nič  v to zadevo. In vendar so sj Nemci maščevali nad njim in s tem nad vsemi 1500 Slovenci.   Skovali so in   pos'ali   anonimni   pamflet proti g. kaplanu graškemu konzistoriju. ^ega pisma kanoniki niso uničili, kakor n. pr. onega, ki seje tikalo radgonskega nemškega kaplana Seh. in ki ni bilo anonimno, in kakor so skrili pred škofom tolika druga: izmišljeni grehi slovenskega     kaplana    so   bili predloženi škofa. To je bila za njega dobrodošla božična pečenka. — masten lov ! Tukaj se ni vprašalo jeli resnica, jeli laž; g. kaplan je moral oditi na sv. večer. In spet je bil g. župnis prosil za slovenskega  pomočnika.   Škof pa je v Apače poslal kot kaplana trdega Nemca, res mutca. ki se ne bo učil slovenščine, ki ne zna in noče prebrati v neieljo   niti  slovenskega evangelija, kar do zdaj ni nikdar izostalo. Žalostnih obrazov so naši ljudje o božičnih praznikih šli drug za drugim od spo-vednice. ker jih  novi  gospod nniso zastopiliu. Da,  v Apačah prvi nemški kaplan!   Navidezno  malenkost, toda Apače so padle.  Zdaj je škofu odleglo.  — — —  Sosednjim gg. kaplanom mariborske  vladikovine priporočamo mlado apačko slovensko bralno društvo.
Pred Apačami je padla Gomilica. Zato župnijo so se potegovali nemški duhovniki sramotnejše kakor dva zagrebška kanonika za djakovsko biskupsko  stolico.   Škofov  zaupnik, znani
iipniski dekan Reiuisch, je po smrti župnika Tomažiča tekal po gomilski župniji in zapisoval Slovence. Škofu je šel o tej ekspediciji osebno poročat.
Mudil se je tuli pri kanonikih.---
Čez nekaj dni je prost Fiuhwirt težko in težko prepričal nekega Nemca, da zna slovensko. Rdečkarji so ga vlekli pred škofa. Tako je dobila Gomilica zdajnega nemškega župnika. Starejši slovenski in češki kompetenti so bili odslovljeni. Valovi srama so nam pluli po licih, gnev nam je paral srce: ali pomoči ni. Ako smo hoteli ostati katoličani, smo morali pogoltniti tudi to. Prišlo je Še hujše Gomilica je dobila tudi nemškega kaplana. Slovenski duhovniki se kot škofove mašine ukvarjajo po Gornjem Štajerskem,  a nam pošilja škof Kristusove namestnike, ki nas ne razumejo! V Gomilici, kjer še je pred nekaj  leti bila vsak mesec slovenska propoved, stoluje zdaj čisto nemška duhovščina, ki ne razume naših otrok, posebno ne v rački šoli, ki za nas ima le  obrabljeno frazo: ,,Ver-stehts eh deutsch" in rTVindische lernts deutsch!" V Gomilici,  kakor tudi v Lučanah,  tudi  usmiljene sestte neusmiljeno odnarodujejo slovenske deklice, spreobračajoč jih v tako fanatične janičarke, da te nesrečnice na svojem domu zahtevajo, da se mora pri mizi nemško moliti.  Tako se Gomilica ponemčuje.
Za Gomilico so tedaj padle Apače. Za temi pride na vrsto Radgona. Tam deluje stari slovenski dekan g. Pintarič, ki izprašuje pri skušnjah naše otroke v slovenskem jeziku. To graškemu ordinarijatu že dolgo ni po volji. Škof Schuster že komaj čaka, da sedemdesetletni starček zatisne' 061, ker Radgona mora, mora pasti! Naslednika mu je škof že odločil v osebi dr. Winterja. To je javna tajnost. Graški rdečkarji že tudi prerokujejo: „Die \Vindischen kriegen keinen win-disehen Pfarrer mehru. — Žalostna nam majka!
Po krajih graške v!adikovine,tkoder zdaj   škof Schuster  ponemčuje slo-
venski živelj, je pred petdesetimi leti delovalo devetdeset slovenskih duhov-j nikov. Zdaj jih tukaj ni deset nastavljenih, a čez deset let bo k večjemu eden. Tako je izračunal graški ordinarijat.
Od kod, tako se vprašamo, ima škof Schuster oblast siliti Slovence, svoje škofije, da se odpovejo pravici, katera jim je dana od onega, ki je vir vsakega prava in vse pravičnosti, od samega Boga V Schuster -jeva politika je tiranstvo nad svobodo narodnosti. On sega s predrzno roko za tem, kar mu ne gre. ker oskrunjuje in prikrajsuje pravo ene narodnosti na korist druge. Naše ljudstvo se je že začelo s studom obračati od takega škofa. Med ljudstvom vre, posebno v Apačah. Naravno. Nemci na pr. bi zagnali hu-ronski krik, ako bi jim škof poslal duhovnika, ki ne zna nemškega jezika. A mi? Ogrski Slovenci so lani dvakrat prosili papeža za slovenske duhovnike, pa jih niso dobili. V Rim se mi ne bodemo obračali. Da bi mogel Slovan od tam dobiti zdaj kako mrvico pravice, o tem ni govora. Mi se bomo obrnili k Jjudstvu in mu pokazali, kako je iz škofove duše izhlapelo navdušenje za sveto stvar, kako se je v njegovem srcu posušil vir pravičnosti. Opisali mu bomo štreberje in denunciante. ki se sučejo okoli Škofa in ki se svetu predstavljajo kot najponižnejši svetniki, toda po duši so najhujši vragovi. Naj ljudstvo popolnoma vidi, da škof in njegovi zaupniki nimajo idealov in ne spoštujejo tudi naših, da ti ljudje ne iščejo naših duš, ampak nas zapeljujejo v renegatstvo. In potem naj govori ljudstvo.
Pri duhovnikih je škof Schuster boJj priljubljen kakor škof Napotnik. Ko smo lani le malo odkrili zaveso Napotnikovega kabineta, je to odobravala vsa resnicoljubna duhovščina in razun konjiškega dekana ni maral nobeden več izsiljevati vda-nostnih   podpisov za „Njihovo Pre-
vzvisenostJ. Napotnik nima za seboj deset odstotkov duhovnikov. Ako da O tem tajno glasovati, še teh ne dobi. Škof Schuster bi v tem slučaju dobil trideset odstotkov. On pri vizitaoiji ne zmerja duhovnikov javno in ne obdržava sinod, ali kakor pravijo lavantinski duhovniki: rprismoda. Za duhovnika škof Schuster nima očetovskega srca. Podlega duhovnika zna kaznovati, popraviti nikdar. Mnogo takih so se usmilili dobri ljudje in jih povzdiguili materijalno in moralno, da zdaj morejo delovati v drugih škofijah. Slovanske duhovnike Skof Schuster Črti s celim srcem. Iz njegovih miznih govorov je razvidno, da o slovanskem duhovniku ni nikdar nič dobrega mislih Ko ga človek čuje o tem govoriti, bi skoraj mislil, da njegovi nemški duhovniki pod kožo niso rdeči in da razun nkrofatf nimajo ničesar! Take dvomljive svetnike vsiljuje Slovencem za dušae pastirje in se med svetom izpričuje z v nebo kričečo lažjo, da ob meji niso potrebni slovenski duhovniki.
Skoraj vsak škof „trepeta", ko prime za pastirsko palico. Trepetal je tudi škof Schuster radi računa, ki ga bo moral dajati za svoje ovce. Kako se mu bo godilo pri tem računu, to že zdaj lahko izve pri slovenskih duhovnikih.
Mi še životarimo. Ne pišemo pa v zgodovino slavnih del kakor naši pradedje, ampak svoje nezgode in imena svojih uničevalcev. Tu in tam se izpod pepela poskoči kaka iskrioa, katera priča o našem obstanku. Ako pa bo skoraj izostalo tudi to, ako bo slovenske grobove skoraj oskrunjevala janičarska in tujčeva peta, bo tega največ kriv graški Škof. Ne bo ga menda od nas, ki bi mu preklinjal njegov grob, toda naša zgodovina bo pričala poznejšim rodom, da je ob Muri zatrl slovensko pleme naslednik apostolov, od sv. Duha postavljeni katoliški škof.
Večna mu sramota!
LISTEK.
Povest o razžaljeni Mil.
Spisala S o n ja.
Vobče znanem gospodarskem listu so izšle dolge razprave o smrkavosti goveda in o svinjski kugi ter so vzbudile splošno zanimanje. Ne zaradi strokovne temeljitosti, ampak radi avtorjevega imena. Jernej Kopriva, stvarnik dotičnih razprav, je bil znan doslej izključno kot beietrist. Ni pisal dosti. Tupatam kratko stvarco. Zapazil je pac, da mu je umazana in razce-frana kravata, morda so se mu bili raztrgali podplati na črevljih, pa je rabil denarja. Kopriva je bil namreč eden izmed tistih redkih pisateljev, ki ne pišejo iz slavohlepja ali človekoljubnih nagibov, ampak edino radi honorarja.
Tiste dni pa mu je priŠio zdajci na misel, da je Šel razpravljat o živalskih boleznih in nihče ni znal, kaj je vzrok temu hipnemu preobrata.
Zelo vsakdanja, ali zato nič manj tragična krivda se skriva za tem dogodkom.
.Jerneja Koprive se je bila lotila nekoč nepremagljiva  izkusnjava, da si kupi ščipalnik.   Nespodobno je za mladega  literata,  če  hodi  po svetu brez ščipalnikana noeu. Tako je sedel naš mladi znanec  za mizo, položil predse poJo papirja, prijel pero in se zamislil.  Ali nobena originalna ideja mu ni hotela v glavo. Vse motive in motiviče so mu biii že obdelali nešte-vilni naši pisatelji.   Ko se je bil naposled prišetal po rodoviti literarni njivi do boja o Krpanovi kobili, se je spomnil neštovilnih kobilic in ko-bilčic, ki se producirajo leto za letom na naših vaških in malomestnih odri-čih. Človek bi jih pri tej priči izpod-repnil vse tiste kobilice — je pomislil Kopriva, — ampak ni varno. Zakaj pokrite so z bleščečo odejo rodoljubja in humanitete ...   In Kopriva se je zamislil iznova . . . Ker pa le ni bilo zaželene originalne ideje, si je izbral eno izmed kobilic, nafantaziral potrebno štafažo in ščipalnik je bil zagotovljen.
Ali doživel je s svojim spisom žalostno historijo.
Meglenega zimskega jutra je bilo in Kopriva se je odpravil v urad. Odjužilo seje biio in goste rjave mlake so  stale po  cesti tik do hiš. Slabe
volje je bil tisto jutro Kopriva, zakaj ob vsakem koraku je zaškripala voda v raztrganem črevlju. — Zopet bo treba prijeti za pero, je pomislil in zavil ob oglu. Ali zdajci ga ustavijo trije znanci.
— Lepo reč si napisal, prijatelj! Hvala na uslugi! Človek se žrtvuje za narod, ti pa greš in briješ norce z nami! — se je razsrdil praktikant Čebula in zaniČljivo pljunil predse.
Kaj sem Vam pa storil? Koga sem pa razžalil izmed Vas? -.— se je začudil Kopriva.
— Nisi nas razžalil naravnost, ampak izposodil si si takorekoč v svoji povesti moj novi površnik in pokril enega izmed svojih junakov s klobukom praktikanta Čebule—je razlagal drugi znanec.
Oprostite, prijatelji! Nikoli več ne bom oblačil svojih junakov, tudi pokrival jih ne bom, da, celo obutve jim ne privoščim več. Goli, razoglavi in bosi naj hodijo nesnage po svetu. — Kopriva je povzdignil klobuk in odšel.
V uradu je razmišljal o svojem novem sklepu in prišel do zaključka, da , nikakor ne sme poslati v svet golih junakov. Še večji krik bi bil v Izraelu. — Najbolje je, da
pustim vso stvar — je odločil. — Nerodno je sicer, če ima človek raz-ceirano in umazano kravato ali raztrgane črevlje, ampak ljubi mir je nadvse.
Odzvonilo je poldne in Kopriva se je napotil v kremo. Začudil se je, ko ni bilo krožnika na njegovem prostoru. Odprla so se kuhinjska vrata in vstopil je krčmar.
— Grdo vreme imamo, — je iz-pregovoril, položil roke na trebuh in začel vrteti palca.
— Da! — je odgovoril Kopriva in se ozrl na prazno mizo.
— Ne bomo Vam več dajali hrane,
— mu je pojasnil krčmar in še hitreje sta se vrtila palca.
Kopriva je   pogledal začudeno.
— Vi pišete in vlačite poštene krščanske ljudi po listih — je nadaljeval krčmar s svečanim glasom.
— Tudi tebe? — se je začudil v mislih Kopriva in pristavil  glasno:
— Nikoli mi ni prišlo na misel, da bi se bil dotaknil vaše spoštovane osebe.
— Niste razžalili naravnost mene, ampak užaljena je takorekoč moja poštena krščanska hiša, v kateri se prirejajo veselice z lepim dobrodelnim namenom. Nikoli nikdar . . .
— Ali je bila tudi v vaši hiš kdaj take vrste komedija ? — ga je prekinil Kopriva.
— Seveda, pred petimi leti.
— Oprostite, prijatelj! — Slekel sem svoje junake do golega, snel sem jim pokrivalo in sezul Črevlje, zdaj jih zapodim še iz hiše.
Kopriva je potrtega srca ostavil razžaljeno hišo.
Med potjo si je kupil žemljo in za dva groša sira in sedel na klop v občinskem vrtu. Ko si je bil privezal dušo, je začel razmišljati o svojem neprijetnem položaju. — V preome-jene, pretesne razmere me je vrgla usoda, zato se bom poslovil od umetnosti, je odločil. — Komaj si prijel za pero, pa si razžalil celo vrsto poštenih krščanskih dobrotnikov. In Č© nisi razžalil naravnost njih, pa je prav gotovo užaljena njihova hiša, »uknja ali kapa . . .
Še tisti večer je šel k živino-zdravniku ter si nabral celo kopioo knjig o živinozdravstvu.
Tako se je zgodilo, da je Jernej Kopriva ostavil beletristično polje in zašel v veterinarsko literaturo.
Ilustracija „Slovenfeve" nevednosti.
Stara stvar je, da so naši duhovniki celo v svoji lastni stroki brezmejno nevedni, čim zapuste semenišče, bite pozabiti, kar so se tam kaj naučili, in vsak izobraženi diletant jih tudi v teologiČnih stvareh lahko užene v kozji rog. Ni se zatorej čuditi, da o državnopravnih in •erkvenopravnih stvareh razodevajo časih usmiljenja vredno nevednost.
Tako n. pr. se je zgodilo ta te-dem, ko je „Slovenec" začel veliko polemiko zaradi ločitve države od cerkvena Francoskem in ker se je pri tej priliki osmelil, očitati nam, da nismo pisali resnice in je sploh svojo polemiko prepletal s tolikimi zvijačami, lažmi in neumno-stimi, da bi obcnstvo spravil v zmoto, moramo to njegovo polemiko še nekoliko osvetliti. Za boljše razumevanje cele zadeve moramo poseči meko! i ko nazaj.
Francija ni bila nikdar papežu posebno pokorna. Vedno je stala na stališču, da mora biti cerkev državi podrejena in pokorna, kakor vsako drago društvo. Razmerje med cerkvijo in državo se je v minolih vekih različno urejevalo. Zadnjo veliko mredbo jo izvršil Napoleon I. s tem, daje s papežem sklenil konkordat, to je pogodbo, ki je natančno določala pravice in dolžnosti tako države kakor cerkve.
Toda cerkev se te pogodbe ni držala. Proti jasnim določbam te pogodbe je cerkev ustanovila na Fran-•oskemvse polno samostanov, redov-miških šol itd. in sploh prihajala neprestano v nasprotje z dižavo. Tako ma pr. je bilo po konkordatu Škofom prepovedano, hoditi v Rim, če jim tega vlada ni dovolila, papež je pa ikofe vedno klical v Kim. Dokler je bil na krmilu kardinal Rampolla, ki je v političnih stvareh podpiral Fran-oijo. so franc ske vlade kršenje konkordata prezirale, oziroma so začele strogo v mejah konkordata varovati svoje pravice. Tako na pr. je francoska vlada zaprla vse nepostavne samostane in razgnala nepostavne redove, a Rampolla se ni zoperstavljal, vedoč, da je pravica na strani francoske vlade.
Sedanji papež je bil izvoljen kot naiprotnik kardinala Rampolle in je od prvega dne velik nasprotnik demokratične in svobodomiselne Francije. Iz tega papeževega nasprotovanja so nastali konflikti s francosko vlado in konec tega je bil, da je francoska vlada pretrgala diplomatično zvezo s Francijo in nasvetovala parlamentu ločitev države od cerkve, kar je tudi obveljalo in kar je francoski narod odobril 6 tem, da je pri zadnji volitvi poslal v parlament ogromno veČino poslan067, ki so prijatelji ločitve cerkve od države.
Strahovale! dveh kron.
Zgodovinska povest. (Dalje.) IX.
Do srca veliko ima oblast, Vojščakov ljubica, presvitla čast, Pred, ko da poteče let' in dan, fJa vojski se znebil boš srčnih ran
Prešeren. V starih časih so bile .ceste silno primitivne in zanemarjene, zlasti pa doli v Istri in v sosednih pokrajinah. Slabe, kamenite ceste so bile glavni vzrok, da sta Kržan in Tomo na svojih izstradanih kljusetih le prav počasi naprej prišla.
Polagoma je postajal Tomo prav nevoljen na svojega gospodarja. Poskusil je večkrat, da bi začel a Krža-nom kak pogovor, ali odgovora ni dobil. Kržan se je zatopil v svoje misli tako, da Tomovih ogovorov miti slišal ni.
Njegove misli so bile pri vojvo-dinji Asunti Dali Ferro. Klical si je t spomin vsak najmanjši dogodek, ki ga je doživel od dneva, ko je Asunta stopila na njegovo jadrenioo. Spominjal se je vsake besede, ki jo je izpregovorila, in vsakega pogleda, ki ga je zadel iz njenih oči.
Z ločitvijo ni storila Francija drugega, kakor da je uveljavila toli-krat s cerkvene strani poudarjeno zahtevo, naj bo cerkev svobodna in neodvisna od države. Pred to ločitvijo je bila katoliška cerkev pravzaprav dekla države. Papež ni smel nobenega škofa imenovati, Če ni bil predlagan od vlade. Y-e župnike je imenovala vlada in ker jih je vlada plačevala, ker je vlada skrbela za cerkve itd., niso bili drugega nič, kakor državni urad-niki.
Na dlani leži, da nobena moderna država ne more kaj takega trpeti. Države ne briga nič, kake vere je kdo. Načelo svobode zahteva, da zasigura država vsaki cerkvi popolno prosto izvrševanje bogoslužja, v ostalem pa, da se čisto nič ne vtika v verske zadeve. Dosledno temu seveda tudi ne gre, da bi država iz javnih sredstev vzdrževala cerkve in plačevala duhovnike, marveč mora to prepustiti vernikom samim. Nasprotno pa tudi država nima nobene pravice, izbirati škofe in duhovnike, jih nastavljati aU odstavljati, kajti tudi to je stvar, ki se tiče samo duhovnikov in vernikov, ne pa države.
Po načelu ^svobodna rerkev v svobodni državiu je Francija izvedla ločitev države od cerkve. Postopala je pri tem tako liberalno, pravično in pošteno, da bolj ni bilo mogoče. Pri celi ločitvi je bilo le eno samo vprašanje, ki se je dalo težko ločiti, kaj naj se namreč zgodi s cerkvami. Škofijami, semenišči in cerkvenimi posodami, oblačili in drago cen os trni. Vse to je sezidalo oziroma plačalo francosko ljudstvo in Čisto naravno je, da je to moralo ostati last francoskega ljuds t v a. Socijalni demokratje, hoteč zatreti katoliško cerkev sploh, so se potegovali za to, naj se vsa poslopja itd. izroče občinam in okrajem v dobrodelne namene. Liberalci pa s tem niso bili zadovoljni. Rekli so: vsa ta poslopja in vse te premičnine je res kupilo in plačalo ljudstvo, toda zato, da se rabi vse to za bogoslužje, in dolžnost države je, poskrbeti, da ta poslopja in te premičnine ostanejo ohranjene svojemu namenu, namreč bogoslužju.
E d] i n o 1 e v to svrho, da ostanejo ta poslopja in te reči katoliškemu bogoslužju, je parlament v zakon o ločitvi postavil določbo, da se morajo v vsakem kraju ustanoviti verske občine, katerim se izroče te stavbe in te premičnine v upravljanje in v oskrbovan je in ki imajo dolžnost skrbeti za katoliško bogoslužje.
Papež pa je meseca avgusta lanskega leta prepovedal škofom in duhovnikom, sodelovati pri teh verskih občinah. Vsled te papeževe prepovedi se verske občine niso ustanovile. Posledica tega je bila, da ni bilo nikogar, ki bi
Vzlic svoji zaljubljenosti si pa Kržan ni prikrival, da se je Asunta vedla časih prav ču ino, nekako ta-jinstveno, in da ni izrekla ne ene besedice, ki bi jo mogel Kržan tolmačiti kot obvezno obljubo. Bila je ž njim jako prijazna, pogledala ga je večkrat mnogoobetajoče, prepustila mu je trak, ki ji je bi! padel iz las, in mu z dragoceno iglo pripela šopek na klobuk — ali vse to je ni Čisto nič vezalo in ji ni nalagalo nobenih dolžnosti. To je morda veljalo ljubimcu, mogoče pa tudi samo rešitelju iz smrtne nevarnosti. Kržan si je, četudi težkega srca priznal, da si je Asunta znala ohraniti popolno svobodo in da si ni pridobil nobenih pravic do nje.
Iz teh misli je Kržan a prebudila šele mala nezgoda. Njegov konj je zadel ob velik kamen in je skoraj padel, Kržan se je le iztežka vzdržal v sedlu, zaklel pa tako, da Tomo ni dvomil, da je njegov gospodar zopet pri polni zavesti.
— No, hvala Materi božji ter-satski, da je ta kamen postavila pred vašega konja, je z resničnim veseljem vzkliknil Tomo. Bal sem se za vas, milostivi gospod, da se vam od dolgega razm i sijevanja možgani obrnejo.
mu bila mogla država izročiti to i m e tj e, in zaradi tega ni preostalo nič drugega, kakor da je država izročila vse to občinam itd. A zopet — in to je krasen dokaz njene pravičnosti in liberalnosti — s pogojem, da se morejo cer-kve uporabljati samo za bogo-služne namene.
„Slovenec" je vsa dejstva zvijačno zasukal in zabelil z vsakovrstnimi lažmi. Oglejmo si jih.
V ponedeljek je pisal, da je francoska vlada oropala cerkev njenega premoženja. To je neresnica Cerkev sploh ni imela nič premoženja, kajti ljudstvo je kupilo in plačalo vse ali direktno ali potom d zave. Reklo se bo, da je tudi pri nas vse plačalo ljudstvo, a vendar je vse last cerkve. Pri nas je vsled lastne neumnosti res tako, na Francoskem pa ne. To se vidi iz se-paracijskega zakona, kine omenja cerkvenega premoženja, nego le določa, kaj se zgodi z „les biens mobiliers et immobiliers des menses, tabriqnes".
Zvijača je „Slovenče?a" trditev, da francoska separacijska postava nasprotuje verskim načelom in cerkvi, da krši hierarhično avtonomijo. V čem pa je separa-cijski zakon vse to zagrešil V Država je priznala cerkvi popolno svobodo. Več država ne more storiti. Kako se potem duhovščina porazume z verniki, to države nič ne briga, kakor države na pr. nič ne briga, kako se ljubljanski škof sporazume s kako Marijino bratovščino. To je notranja zadeva cerkve in njenih vernikov, v katero se država s stališča svobode ne sme vtikati.
V isti številki kot to je „Slove-nec" tudi pisal, da papež ustanovitve versfeih občin zategadelj ni pripustil, ker separacijski zakon ne da nobenega varstva, da bo cerkvena hierarhij a (to je duhovščina —- zakaj neki se rSloveneca tako izogibije tega izraza) nemoteno in avtonomno mogla urejevati, voditi in vladati verska društva. To „Slovenčevo" besedičenje je neumno. V istem trenotku, ko da država cerkvi popolno neodvisnost in svobodo — zahteva cerkev, naj ji da država poseben privilegij in naj država postane birič cerkve, da bo ta lahko krotila vernike. Ce bi bili hoteli duhovniki gospodovati v verskih družbah, bi to bila njihove skrb. Države tudi to nič ne briga. Priznamo pa, da ima cerkev s stališča svoje veljave čisto prav. Verske občine, kot upraviteljice cerkva, bi na pr. kakemu duhovniku, ki ga ne marajo, lahko ustavile plačo in mu zabranile vstop v cerkev, katoliška duhovščina pa zahteva, da mora biti neodvisna od vernikov. Toda, kakor rečeno, to ni državi nič mar, kako se duhovniki porazumejo z verniki.
O omenjenih verskih družbah ali verskih občinah je ^Slovenec" dalje   pisal,   da bi po separacijskem
Pa tudi zase sem se bal, da bom namreč od dolgega molčanja naposled še onemel.
Kržan se ni zmenil za besedičenje svojega sluge, ta pa zopet ne za nevoljo svojega gospodarja.
— Ne zamudite milostivi gospod, je menil Tomo, a to vam moram povedati, da ne razumem vaše zamiš-ljenosti. V svet greste iskat sreče, iz revščine ste se odpravili iskat bogastva : vojskovali se bodete in postali imeniten in mogočen. A namesto da bi peli in vriskali, se držite kakor skesan grešnik. Ali vam morda hodi tista bleda v o j v o dinja v misel. Bežite no, to se vender ne izplača. Mari verjemite: ženske se ogibajte. Moj rajni oče so bili izkušeni mož in so me vedno svarili pied ženskami. Tomo, so rekli, nikdar se ne oženi. Tomo, so rekli, vsak mož spozna svojo ženo šele po tem. ko mu je že žal, da jo je kdaj spoznal. Jaz sem si očetove nauke dobro zapomnil.
To je prav, Tomo. .Le ravnaj se po teh modrih naukih.
Milostivi gospod — zakaj bi se pa vi ne ravnali po njih. Ta italijanska vojvodinja se vam je ntihotapila v srce in zdaj nimate mira. To pa ni dobro.   Vseli je tako ne bodete
zakonu cerkev ne mogla odločevati, katera verska občina je pravoverna in katera razkolniška, tako da bi lahko katoliške cerkve dobile v roke razkolniške verske družbe.
Podučili smo „Slovenca", da se krvavo moti. Pisali smo: Zaukazala je francoska vlada, da se morajo katoličani združiti v verske občine in če Škof prizna te občine, se jim dajo na uporabo cerkve za popolnoma neovirano izvrševanje kulta.u{ Ker se je nato „Slovenec"J v svoji nevednosti in borniranosti iširokoustil, da smo si ini to izmislili in da separa-cijskega zakona še čitali nismo, mu moramo vendar malo posvetiti, kajti kar smo pisali, j e do pičice resnično. Radi priznamo, da nam „Slovenec" v tem slučaju ni delal krivice namenoma nego le iz nevednosti.
Separacijski zakon določa v členu 4.:
Dans le delai d un an, a partir de la promulgation de la presente loi, les biens mobiliers et immobiliers des menses fabriques, seront trans-feres par les representants legaux de ces   etablissements   aux associations
qui se seront legalement forme e s
suivant les preseriptions de larticle 19 . . .
Na kratko rečeno pravi ta določba, da morajo biti verske družbe legalno to je zakonito ustanovljene. S tem je zagotovljeno, da more biti pripoznana le tista družba, ki je ustanovljena dogovorno z dotičnim župnikom, ki mora kot duhovnik biti pokoren svojemu škofu, sicer ga škof suspendira, občina pa brez duhovnika ne more izvrševati svojega namena.
Da je to edino pravo tolmačenje zakona, zato je na razpolaganje vse polno dokazov. Vodja francoskih so-cijalistov Jean Jaures je pisal v svojem list „Lr Humanit* a dne "28. septembra.
Larticle 4, on ne saurait trop le repeter, exige que les biens apparte-nant aux fabriques ne soient d^volus qu'a des associations formees d'apres les regles geuerales d'organisation du culte dont elles se proposent d assurer l"exercice, cest-a-dire a des associations ayant a leur tete un p r e t r e soumisasoneveque. Nul doute Is dessus. Les d e -bats qui ont eu lieu et les d e -clarations du rapporteur de la loi ne permettent aucune autre interpretation.
To se pravi, da zahteva člen 4. omenjenega zakona, da morajo verske družbe, ki so dolžne skrbeti za izvrševanja bogoslužja, imeti na čelu duhovnika, ki je pokoren svojemu škofu in da to pričajo razprave v parlamentu in poročevalčeva izvajanja.
Kdo pozna torej bolje separacijski zakon: mi ali „Slovenec"?
Da smo poročali vestno in natančno, potrjujejo tudi praktični izgledi. V Puvmassonu in v Culevu
Taka drobna stvarica ni za junaka, kakoršen ste vi. Kar pozabite jo.
— Nikoli — ni mogoče, je nehote vzdihnil Kržan.
— Ni mogoče? Kaj še! G-lavo bi stavil, da se čez leto dni tega dekleta še spominjali ne bodete več. Zdaj pridejo veseli dnovi za naju oba. Vojskovala se bodeva, postala bodeva bogata, vi tudi slaven in in takrat se boste sami smejali, da ste kdaj toliko vzdihovali po mali vojvodinji.
— Nehaj s takimi čenčarijami, je osorno zaklical Kržan in pusti me v miru.
Toda Tomo se ni dal ugnati in ker ni govoril njegov gospodar, je govoril sam, govoril neprestano vso noč, govoril tudi ko je bil že beli dan in govoril toliko časa, da sta prišla v Trst.
V drugi polovici IG. stoletja je bil Trst še razmeroma majhno mesto. Razen sedanjega starega mesta je bilo v obližju le prav malo hiš.
Kržam in Tomo sta se vstavila pred veliko gostilno, ki je stala približno tam, kjer je zdaj Lesni trg. Ta gostilna je bila ne le shajališče voznikov, ki so vozili blago proti Dunaju, nego tudi zavetišče revnejšega plemstva iz Istre in s Krasa.
sta ondotna Župnika ustanovila ver -ske družbe, hoteč prevzeti cerkve in cerkvene premičnine. Škof je župnikoma prepovedal sodelovanje pri teh verskih družbah in vsled tega jim vlada ni izročila cerkve itd . nego je obe ti verski družbi razpustila kot nezakoniti, ker nista imela na čelu duhovnika, kateremu bi bil škof to dovolil.
Najboljši dokaz za resničnost vašega poročila pa je dejstvo, daje papež škofom in duhovnikom prepovedal udeležiti se teh verskih družb in da se te družbe samo v s U d papeževe prepovedi potem niso ustanovile. Če bi bilo po zakonu mogoče ustanoviti razkolniške družbe, kakor je trdil „Slov.", bi jih bili po papeževi odločbi že iz kljubovaluosti gotovo ustanovili.
Sploh se pa ni šlo papežu za to, kdo bo upravljal tako imenovanjo cerkveno i v resnici ljudsko) imetje, nego le za to, d a bi cerke? postala lastnica tega imetja. To je jasno videti iz rečene papeževe prepovedi. Papež je prepovedal ustanovitev verskih družb, dokler se nepreklic no ne zagotovi „autoriteta" papeža in škofov nad cerkvami itd. ■ tant <jue . . . leur a u t o r i t e sur les biens neceisaires e V Eglise, particuličrement sur les edifices sacrć^, seront i r r e v o c a-b 1 e m e n t, dans lesdites associations, en pleine šfccurite ) O tej papeževi zahtevi je rekel Ch'menceau v parlamentu: Le pape declare qu" il n v aura pas dr accomodement pos^ible tant que la pr O pr i e t e des edeii-ces religieux ne sera assuree au elerge ; et c' esst une pretention si enorme qu' elle en est ridicule. To se pravi : papež je zahteval lastništvo cerkev, zahteval, naj francoska država oropa ljudstvo za to svoje imetje in naj ga daruje duhovščini. To imetje je vredno 2 0 0 milijonov frankov. Ali se je čuditi, da bi duhovščini to dišalo ?
Tako je ta stvar. V pri hodaj e pa n*j bo ^Slovenec" previdnejši, sicer se bo zopet blamiral in osmešil, kakor to pot.
Državni zbor
Dunaj, 18. januarja. Nadaljevala se je razprava o zakonskem ma-črtu proti ponarejanju vina — Poljedelski minister grof Auers-perg je naglašal potrebo, da se tozadevni zakon iz leta 1880 reformira. Potem je govoril o določbah vsakega paragrafa posebej ter povedal, da za primešavanje sladkorja vinu izdajo oblasti posebno dovoljenje le od časa do časa. Minister je mnenja, da se s pri-devanjem sladkorja vino ne kvari, temuč le zboljša (?). Seveda se tako vino ne sme potem prodajati za originalni pridelek. — Za ministrom se je oglasilo več govornikov iz planinskih dežel, ki so vsi grajali zakenski načrt, češ, da je na vseh koncih po-
KCflT Dalja ▼ prilogi. ~ift*r<
V tem, ko je Tomo ostal p i konjih v gostilni seje napotil Kržan takoj v mesto, da si kupi novo obleko, kajti boljša njegova oblačila je bil uničil požar, kar je imel na sebi, je pa bilo že precej slabo. Ko je bil primerno opravljen, je šel iskat bankirja Lebana. posestnika veliks hiše in lastnika cvetoče trgovine. Malo težko je bilo Kržanu pri srcu, ke je stal pred Lebanovo hišo, zakaj še nikdar ni bil nikogar prosil posojila in bal se je, da ga bo v zadnjem trenotku morda še sram izpregoveriti odločno besedo.
V trgovini je bilo polno ljudi, samih pomorščakov, ki so nakupovali potrebščine za potovanje po morju. Stregla sta jim dva uslužbenca.
Kržan je nekako skromno obstal sredi trgovine, čakaje, da odpravita uslužbenca kupujoče pomorščake, a ker se le nihče ni zmenil zanj, jo stopil bližje in vprašal, Če bi mogel govoriti z gospodarjem.
Uslužbenca nista ničesar odgovorila, le eden je z roko pokazsl na vrata, ki so vodila"v Lebanovo pi-sarno.^Kržana je sicer nevljudno vedenje uslužbencev precej jezilo, ven-dar je~molče"~stopil k vratom|Jm jih odprl.
i PHifii?9  sin**w«**wMf ******* #t. 16 **• 19 fanvvatia '91*7
manjkljiv, da se njegovim določbam lahko vsakdo izvije. Nadalje se skoraj v vsakem paragrafa prepušča vladi, da izda končno ureditev nare Ibenim potom. Kontrola vina v kleteh je neizvedljiva itd. Poslanec W as ti a n je predlagal, naj zbornica preide preko načrta na dnevni red. — Posl. Bi an k ini je izjavil, da bodo dalmatinski poslanci z velikim veseljem glasovali za vinski zakon. Skrajni Čas je že, da se vinorejoi, posebno v Dalmaciji, obvarujejo pred sleparijami. Govornik je rekel, da se v Avstriji ne more govoriti o alkoholizma, ker se izmed vseh evropskih držav pri nas relativno najmanj pije. Zmerno uživanje vina je najboljše orožje proti alkoholu; antialkohol zem je eks ti a vagan ca današnje dobe, ker se vojskuje proti najboljšemu produktu naše zemlje. Zaradi tega je prosil govornik, naj zbornica glasuje za nujnost, ker ta zakonski načrt jamči za pitje pristnega in dobrega vina. — Nujnost je bila nato sprejeta s potrebno dvotretjinsko večino, nakar se je zače a glavna debata. Prvi je govoril poročevalec posl. dr. Ploj, ki je rekel, da sicer ni zadovoljen z predloženim zakonskim načrtom, vendar pomenja napram obstoječemu razmerju napredek. — Posl. Steiner je predlagal, naj se naloži na uvoz ogrskega vina v Avstrijo carina. Posl. dr. Ploj je odgovarjal, da ni mogoče iz celega kompleksa nagodbenih vprašanj tega iztrgati. Pri glasovanju pa je bila vendar sprejeta Steinerjeva resolucija. Po daljši debati je bil ves zakon z uezaatnimi spremembami sprejet tudi v tretjem branju. — Posl. dr. L o oker je nujno predlagal, naj se uredi pravno razmerje učiteljstva tako, da se dohodki postavijo v isto vrsto kakor so plače štirih zadnjih razredov državnih uradnikov. Jutri bo zopet seja.
Regulacija plač drž. uradnikom in učiteljem.
D u n a j, 18. januarja. Proračunski odsek je v današnji seji dognal zakonski načrt glede regulacije plač drž. učitelj stvu. Pri skupini ^učiteljišča" je zahteval posl. Hoffman - Wellenhof, naj bodo učitelji godbe in petja enakoveljavni z vadničnimi učitelji ter se naj pomaknejo tudi v 8 činovni razred, ako imajo izpit usposobljenosti. Učitelji telovadbe na učiteljiščih pa naj bodo glede napredovanja enakopravni s takimi učitelji na srednjih šolah. Predlogi so se sprejeli v načrt. Pri skupini „obrtno šolstvo" je pred lagal isti po-danee, naj se ravnateljem in strokovnim učiteljem na državnih rokodelskih šolah vštejejo doklade v pokojniuo. Predlog je bil odklonjen. Potem je pojasnjeval ti naučni mini-nister vitez Kory towski,  kako se
—JPros m, jeli gospod Lebanjdoma ? je vprašal mladega moža, ki je čepel za knjigami in marljivo vpisoval vanje dolge vrste številk.
— Ne, je bil kratek odgovor pisarjev in mladi mož je nadaljeval svoje delo, ne da bi Kržana le pogledal.
Zdaj je Kržana prevzela jeza. S tremi koraki je bil pri mizi. Zgrabil je pisarja za vrat in ga potegnil s stola.
— Tu sem se postavi in povej § primerno ponižnostjo, kje da je tvoj gospodar, sicer te nabodem na svoj meč kakor muho.
Pisarček je trepetal po vsem životu in prav daviti se je moral, predno je zjecljal svoj odgovor.
— Gospoda Lebana ni v Trstu. Odpotoval je po kupčijskih opravkih in pride šele Čez nekaj dni domov.
Kržana je ta novica kaj neprijetno presenetila. Kje naj dobi zdaj potrebni denar ? Onih dvajset tolarjev, ki jih je imel pri odhodu z doma, je bil že porabil za nakup obleke in ostalo mu je le še nekaj drobiža. Skoro plaho je vprašal pisarja:
— Kdo  pa  nadomešča gospoda Lebana, kadar ga ni doma V
— Njegova žena, je odgovoril pisar in spominjajoč se, kako brezobzirno je nastopil Kržan, se je vljudno ponudil, da mu pokaže pot k gospodinji. (Dalje prih.)
porabi 13 milijonov za regulirane plače uradaikom in učiteljem. Dohodki tistih kategorij drž. uslužbencev, ki ne dobivajo aktivitetnih do-klad, se razdele rasen Dnnsja v štiri krajevne razrede ter se zvišajo prejemki pisarniškim pomočnikom za 60 do 80 K, dnev-nina pisarjem za 60, 60, 40 in 30 h, poštnim pomožnim slugam sa 30 h, drugim dri. pomožnim slugam za 40 h (na Dunaju), sa 40 n v I. in 20 h v II. in III. krajevnem razredu. Poštnim ofici-jantom in oficij an tinj am se zvišajo dohodki za SO ozir. 60 K. Poštarjem se zvišajo krajevne doklade povprečno za 80 K, poštnim upraviteljem pa za 50 K. Tudi nnanČn'im stražnikom se zvišajo aktivitetne doklade kakor drugim drž. uslužbencem. Davčnim e k seka tor jem se zvišajo dohodki povprečno za 80 K. Končno je minister povedal, da upa izvršiti vso akcijo, ne da bi se zvišali indirektni davki in brez novih davkov.
Kriza na Bolgarskem.
Sofija, 18 januarja. Zaradi demonstracije proti knezu povodom otvoritve novega gledališča je odstopil naučni minister dr. Šiš-mano v, ker se ga dolži, da je kriv, da se je zanesel socializem med dijake. Knez je demisijo sprejel ter izročil naučno ministrstvo začasno finančnemu ministru P a j a k o v u. Nadalje razglaša uradni list sklep ministrskega sveta, da se vseučilišče v Sofiji za kszen zapre za pol leta. Vsi profesorji in dekani so odpuščeni.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 18. januarja. Za prefekta v Petrogradu je imenovan dosedanji prefekt v Rostovu na Donu major DraČevski.
Moskva, 18. januarja. Moško v-ski mestni prefekt je zaprosil vseuči-liščnega rektorja za naslove vseh židovskih dijakov, ker pripravljajo Židje nemire ter bodo v tem slučaju vsi izključeni.
Odesa, 18 januarja. Zaradi napada na Petrakijevo trgovino obsojeni revolucijooarji Ušakov, Dadik in Stepaojanc so bili danes usmrčeni.
Pri hišni preiskavi med tovarniškimi delavoi v Rigi je prišlo do boja med policijo, vojaštvom in delavci. Cela Bergmannova tovarna je prestreljena s kroglami. Dva policaja in en delavec so mrtvi, 30 delavcev so zaprli. V stanovanjih so našli orožje in prepovedane spise.
Varšava, 18. januarja. Nad 20 oboroženih roparjev je napadlo železniško postajo Rejowiec. Roparji so kolodvorsko poslopje razstrelili z dinamitom ter odnesli 6000 rubljev.
V Valkovsku je nad 1000 oboroženih kmetov napadlo vojaško stražo, ki je spremljala vozove, na katerih se je vozil materijal za gradnjo pravoslavne cerkve. Straža je morala streljati ter je usmrtila Šest kmetov.
Proti Poljakom na Pruskem.
Bero lin, 18. januarja. Državno pravdniŠtvo v Poznanju je obtožilo osem poljskih duhovnikov, ker so glede šolskega štrajka na prižnici pročitali izjavo, s katero so se starši navduševali, naj vztrajajo v boju za svoje jezikovne pravice.
Volilno gibanje na Nemškem.
Bero lin, 18. januarja. Organizirani zidarji in tesarji so sklenili, da na dan volitev v državni zbor ne bodo delali. Tudi druge obrti agitujejo za delopust dne 25. t. m.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Pariz, 18. januarja. Kako liberalno postopa francoska vlada pri izvrševanju zakona glede ločitve cerkve od države, pokazala je;zopet s tem, da je odstavila župana v Montrelu, ker je hotel postopati preveč rigo-rozno ter je zaprl cerkev in zabranil duhovniku vstop v cerkev povodom pogreba. _
Pismo iz HNfltste.
V Zagrebu, 17. januarja.
Včeraj se je izvršila zelo zanimiva volitev v hrvatski sabor. Poro čal sem Vam že v zadnjem pismu, kako navaljujejo klerikalci na hrvatsko stranko prava, da jo spravijo pod svojo oblast, in kskino zmedo so izzvali radi one volitve.
V zadnjem času prevladuje v hrv. stranki prava, ki je po številu najmočnejša stranka v koaliciji, klerikalni vpliv.
Vodstvo stranke se vedno bolj vdaje temu vplivu, a radi tega vpliva je bila tudi stranka pri volitvi v Cerni tako ljuto poražena.
Vsakomur je znano, ki se bojuje proti klerikalizma, da je klerikalizem v svojih težnjah radikalen, nepopustljiv, zlasti kadar Čuti pred sabo slabšega protivnika. S klerikalizmom ni mogoče skleniti nobenega kompromisa: treba se mu je pokoriti docela ali mu pa napovedati borbo do skrajnosti.
Vodstvo hrv. stranke prava skuša v tem vprašanju balansirati, a je tako izgubilo ravnotežje.
Hrv. stranka prava je postavila v Cerni za svojega kandidata odvetnika dr. Jančikoviča. Ta je moral, predno so klerikalci pristali na njegovo kandidaturo, oditi v Djakovo in tamkaj obljubiti, da bo branil interese katoliške cerkve. Po daljšem prigovarjanju se je dala tamkajšnja du hovšČina pridobiti, da se je izjavila za Jančikovičevo kandidaturo. Duhovniki so namreč zahtevali, da naj bo zopet kandidat svečenik. A vkljub dogovoru so postavili na svojo roko za kandidata župnika Senca. Vodstvu hrv. stranke prava se je pa vendar posrečilo pregovoriti tega župnika, da je odstopil od svoje kandidature. Čim so pa klerikalci opazili, da so s tem nevarno zrasle šanse napredni stranki, so v zadnjem hipu zopet postavili kandidata v osebi kaplana Kutuzo-vića, sina prejšnjega poslanca, kije bil v okraju zelo popularen.
S tem je bil docela izigran ofi-cialni kandidat stranke prava, ki se je naslanjal edino na pomoč duhovščine.
A dr. Jančikovič je prišel na volišče, dasi ni imel zase niti pet vo-lilcev, ki bi ga kandidirali.
Moral je odstopiti na volišču, a bil je — naravno — tako razjarjen, da je, dasi je bil oficialni kandidat stranke prava, torej rezolucionaške, koalicijske stranke, javno izjavil, da izroča „svoje" glasove fraukovskemu kandidatu dr Abjaniču.
Volitev se je izvršila brez rezultata, treba je torej ožje volitve med frankovcem dr. Abjauičem, ki je dobil 210 glasov, in Kutuzovićem, ki je dobil 151 glasov. Frankovci so dobili toliko glasov v dotičnem okraju ne morda radi moči svojih načel, marveč radi dolgotrajnega dela njihovega kandidata, ki je v okraju doma in je bil več let tamkaj zdravnik.
Drugi teden se bo vršila ožja volitev in se je nadejati, da bo Kutu-zovic vendarle premagal frankovca. Naprednjaki, ki so imeli kakih 70 glasov, jih bodo oddali Kutuzoviču, dasi je le ta ljuto napadal naprednjake in baŠ njim odvzel mnogo glasov. Vodja „seljačke stranke" S. Radič je upal, da bo to pot gotovo zmagal — kandidiral je že pet šest krat, — a dobil je samo 77 glasov.
Priporočal je svojim volilcem, naj volijo dr. Abjaniča, ker je nasprotnik reške rezolucije in koalicije.
In če bi tudi frankovci osvojili ta okraj, bi bilo to brez večjega političnega pomena. Izmed osem naknadnih volitev izza 3. maja so frankovci obdržali samo dva že preje osvojena mandata. Vseh ostalih šest si je priborila koalicija. — /±
Obrtni vestnih.
Telefonski pogovori po novi in stari tarifi. Novi red za telefonski lokalni promet je za telefonske naročnike, ki so dobili telefonsko napravo po 28. decembru 1906, že z navedenim dnevom v veljavi; za stare naročnike, ki so imeli telefon pred 28. decembrom 1906, stopi v veljavo s 1. julijem 1907. Kdor od starih naročnikov ne bi hotel spričo
i spremenjenih razmer več obdržati naročniška, sme svojo postajo odpovedati do 30 junija 1907 z veljavnostjo za 1. julij 1907, s katerim dnevom sadobe za stare nsročnike veljavo oove tarife. Kdor do označenega termina svoje telefonske naprave ne odpove, ostane naročnik. Po novem redu je določen najkrajši Čas za na-ročništvo za dobo enega leta, le pri telefonskih napravah, ki so v rabi le po) leta, kakor na primer v letoviščih, je naročnik vezan, obdržati telefon vsaj pol leta. Za ljubljansko telefonsko omrežje, ki je uvršČeuo v peto mrežno, skupino, veljajo sledeče tarife: Z a opravilne telefone, pri katerih se dožene s štetjem pogovorov Število letnih pogovorov v meji med 6001 do 12000 in jih je smatrati za naprave z jako velikim prometom, znaša letna naročnina 215 kron ; za opravilne telefone z velikim prometom, t. j. do 3000 letnih pogovorov = 145 kron. Za telefonske naprave v stanovanjih, služeče le zasebni rabi, je določena naročnina na 130 kron, pri tem bodi opozorjeno na okolnost, da pri takih telefonih število letnih pogov« rov ne 6me preseči 2400, sicer se navaja na take telefone določbe o opravilnih telefonih. Pri družbenih telefonskih napravah, ki jih je ločiti v polovične, ali če-t tinske, potem ali če pri eni napravi paiticipirata dve ali štiri postaje, znaša naročnina 90, odnosno 55 kron. Pri takih skupnih telefonskih napravah opravičuje letna naročnina 90 kron do naivec 1800 pogovorov in letna naročnina 55 kron do največ 1200 pogovorov na leto. Če se prekorači dopustno število, je plačati naročnino naslednjega višjega /azreda.
Novi telefonski red ima za podlago načelo, da zavisi naročnina od Števila pogovorov, do katerih pride vsled klica posameznih naročnikov, dočim je bilo doslej brez vpliva na izmero naročnine bolj ali manj intenzivno porabljanje te'efjnskih naprav, kar je imelo posledico, da so naročniki brez skrbi in brez strahu rabili svoj aparat. Naročnik je vedel, da je s plačilom naročnine svojo dolžnost opravil. Svo-bodnost je vladala v telefonskem prometu. V bodoče pa vse to neha, zakaj naročnik mora vedao upoštevati, d i se mora varovati prekoračenja onega števila telefonskih pogovorov, ki odgo-| varja po tarifi njegovi naročnini. Nad njim Čuva postna uprava in šteje število klicev. Lahko ima smolo, in uprav tiste dni, ko je telefon češče rabil, kakor po navadi, si je morda postna uprava izbrala za dneve, ob katerih določa število klicev, ki odloča ob izmeri naročnine. Na eni strani ta trajna neprijetna negotovost, na drugi strani pa dejstvo, da je naročnik več ali manj popolnoma v rokah uprave, kateri je dana svoboda za samovoljno postopanje v prid erarju. izvestno ne bode pripravila novemu zistemu prijateljev, temmanj ker se je naročnina efektivno znatno podražila navzlic temu, da se odpravi pristojbina za graditvene stroške. Zi gradbeno ali stavbno pristojbino se nihče ni vneuial bila je neprijetna, ker je pripadla v enkratno plačilo, kije marsikoga manj pi emožnega odvračala od pristopa k telefonski napravi. Ali ko se je to plačilo enkr«t urrpelo, je ostajala leto za letom le naročnina 100 kron In če se le na dobo šest let porazdeli stavbena pristojbina in te delne zneske priračuna letni naročnini, se hitro pokaže trdost nove tarife, pa naj se vzame pri tem primerjalnem računu v poštev za ljubljansko omrržje tudi le naročnina za posamezne telefonske postaje z malim prometom letnih 3000 klicev. Račun pokaže po s^ari tarifi za 6 let znesek 750 K, to je 6 x 100 K za naročnino -+- 150 kron kot stavbno pristojbino, nasproti znesku 870 kron, ki ga bo po novem redu plačati novim telefonskim naročnikom tekom 6 let (6 x 145 kron).
Ker prihaja po novem telefonskem redu v poštev število pogovorov, ki je bilo doslej irrelevantno, utegne zanimati, koliko bode stal en telefonski pogovor po novi tarifi v prometu pri ljubljanskem omrežju. Pri tem vzamemo v račun največje število pogovorov, kije dopustno po posameznih razredih. V razredu z maksimalnim številom pogovorov 12000 in letno naročnino 215 K, stane en pogovor naročnika 179 h; v razredu z maksimalnim številom pogovorov 6000 in letno naročnino 180 K stane en pogovor naročnika 3 h; v razredu z maksimalnim številom pogovorov 3000 in letno naročnino 145 K, ki bodedružil, kakor pri nas razmere stoje, pretežuo večino naročnikov, bode stal en pogovor 4 83 h; pri telefouih v stauo-vanjih z letno naročnino 130 K in dopustnim številom pogovorov 2400 = 54 h ; pri družbenih postajah = 5 h (90 kron naročnina in 1800 dopustnih pogovorov) in pri družbenih postajah (Vi) = 4*5 h (55 kron naročnine in dopustno število pogovorov 1200). Iz navedenega sledi, da bodo stranke, ki imajo večji promet in torej v večji meri rabijo telefon, rabile telefon cenejše nego oni naročniki, ki se vsled skromnejših razmer poslužujejo tele-
fona v manjši meri. Sicer pa je jasno da bode ra^un v resnici za vse naročnike neugodnejši, posamezni pogovori bodo seveda dražji, ker stranke ne bodo izrabile telefona v polni meri, boječ se, prekoračiti začrtano jim mero. Po naši sodbi se bode telefonski promet vsled podražitve pri nas sploh zmanjšal: stari naročniki bodo segali po telefonu le oprezno; novih naročnikov število pa bode raslo vsekakor prav počasi, kajti ob takih cenah bode vsaj v naših razmerah težko prodirala raba telefma tudi v kupčij ske kroge z manjšimi obrati. Prav to pa je jako obžalovati pri tako pripravnem občilu, kot je telefon.
Prodajne cene za tovarniško sol. Finančiio ministrstvo je z veljavnostjo od 1, januarja t. 1. dalje na novo določilo prodajne cene za tovarniško sol, to je za ono kuhinjsko sol, ki se oddaja iz c. kr. solmh zalog po določilih posebnih izkazov za obrtne in industrijske potrebe in namene. Tako na pr. se oddaje tovarniška sol po znižanih cenah za solitev kož strojarjem, pa tudi mesarjem, ki sole Kože v ta namen, d* se bolje in dalj časa ohrauijo. Tovarniška sol se oddaje po znižanih cenah tudi slaščičarjem in kavarnarjem, ki jo rabijo za izdelovanje s'adoleda. Kdor hoče prejemati tovarniško sol po znižanih cenah, mora dobiti za to dovoljenje pristojnega fi lančnega ravnateljstva. Prošnje so kolka proste. V prošnji je navesti letno množino soli, ki se potrebuje, povedati je namen, za kateri se bode sol rabila in pojasniti postopanje. Cena za tovarniško sol je od 1. januarja t. 1. sledeča: V Piranu in Kopru bela morska sol I. vrste 100 kg 163 K, II. vrste 114 K; v Trstu tovarniška sol I. vrste 2 05 K za 100 kg, II. vrste 158 K za 100 kg.
Trgovinska p ogodba z Rumunijo in Bolgarijo. Trgovinsko pol tiČno razmerje monarhije z Rumunijo je urejeno sedaj po trgovinski konvenciji iz leta 18143. ki velja za nedoločen čas proti enoletni obojestranski odpovedi. Ta trgovinska konvencija glede carinskih postavk ni tarifua pogodba, ki za promet med dvema državama ugotavlja za najvažnejše blago posebne carinske zveze, marveč le dogovor, v katerem si obe pogodbeni državi zagotavljata vse tiste bonifikacije, ki se priznajo kateri koli drugi državi inozemstva. Tak splošen dogovor je seveda jako zmerne vrednosti za promet med državami, ki izmenjavajo med seboj svoje produkte v obili meri, to tem bolj v primeru, da gre za dve državi, ki imata posebno medsebojne interese. Imeti zajamčene bon fikacje pri carini, ki se dado drugim državam, je slabo tolažilo za državo, ki ima posebne eksportne interese za take provenijence, ki za druge države sploh nimajo nobene važnosti. Naši državi ne more biti dovolj, da ji po obstoječi trgovinski konvenciji pridejo v dobro ugodnosti, ki si jih je Nemčija izposlovala v v zadnji trgovinski pogodbi z Rima* nijo. kajti ta pogodba, dasi je tarifna pogodba, jemlje ozir le na interese nemškega eksporta. Rumunija je z% monarhijo važno tržišče, dasi je carinski boj s to državo v 1. 1888—1890 na obeh straneh zahteval mnogo žrtev in uničil lepe in stare trgovinske zveze. Rumuuija je sprejela leta 1905. avstro-ogrskih provenijenc za 84 milijonov kron, ponajveč tekstilno, konfekcijsko blago, železo in železne izdelke, premog in les; industrija za čevlje si ne more pridobiti niti del one pozicije na rumunskem trgu, ki jo je imela pred cariuskim sporom. Rumunija' je oddala v letu 1005 v monarhijo svojih agrarnih produktov za   39  milijonov   kron. Tudi v
prometu z Bolgarijo ni potrebne stabilnosti in gotovosti za daljšo dobo doslej dogovorjene, in tudi s to državo nedostaje tarifne carinske pogodbe. Bo'garija je sprejela našega blaga v 1. 1905 za 28 milijonov kron, oddala pa svojega blaga za 13 milijonov kron. Dogotovitev trgovskih pogodb z Rumunijo in Bolgarijo je deloma zavlekla carinski spor s Srbijo, s katero se je hotelo pred vsem biti na jasnem; sedaj pa dela ovire Ogrska, ki želi, da se prej rešijo nekatera temeljna vprašanja glede razmerja med Ogrsko in Avstrijo. Kakor bi bilo želeti brezodložne stanovitnosti za promet z omenjenima državama, bode odločitev pačj^adla stoprav, kose kon'ajo pogo Ibena pogajanja med Avstrijo iu Ogrsko.
Glasovi z Jesenic.
— Občni zbor jeseniškega Sokola, ki se je vršil v nedeljo, 13. t. m., je bil v marsičem precej zanimiv. Zapazi i smo, da se hoče napraviti iz društva pravcati konglomerat klerikalcev, socijalnih demokratov in naprednjakov po načinu laške mene-štre, na drugi strani pa se hoče ustvariti nekako športno društvo, ki naj menda vzgaja člane za klovne in at-
lete po načinu dunajskih cirkusov. Na misel nam prihajajo besede tajnika češke sokolske ivere, ki je pred kratkim govoril, da je poleg skrbi sa telesno vzgojo, sveta dolžnost vsakega Sokola, stati kakor lev na braniku narodnosti in svobodomiselnosti. Sokol se mors zanimati za vse, on mora biti informiran o vsem, kar se tiče političnega življenjalastnega naroda in cele države. Mislimo, da je s tem jasno povedan načrt in cilj Sokolstva. Naše skromno mnenje je, da naj se z ljudmi, ki ne morejo ali pa nočejo iz katerikolih vzrokov tega razumeti — pošteno pomete. Stopicanje v npgotovosti in nejasnosti ni dobro nikjer, najmanj pa pri Sokolstvu in bolje je, da gre vse k vragu, kakor bi se pa igrali — slepe miši.
— Naše delavstvo. Žalost obide Človeka, ko pogleda na zakrnele dimnike kranjske industrijske družbe na Savi. Na stotine delavstva hodi slednji dan na tlako in pri vseh teh množicah, ki jih lahko vrže brezobzirna roka vsako minuto na cesto, ne opaziš niti najneznatnejšega čuta skupnosti, da bi se v slučaju potrebe branile s skupno močjo. Povsod rastejo organizacije, med našim delavstvom pa vse spi in počiva. Na Savi životari neko klerikalno strokovno društvo, par soc. demokratov, drugače pa — n:Česar. Kako se organizira Češko delavstvo na narodni in svobodomiselni podlagi! Kdaj se vzbudi enak duh pri nas? Ali morajo res vse delavske mase pasti v žrelo mednarodne soc. demokracije, ali kar je še hujše, v goltanec brezdomovin-skega klerika izma r! Uboga delavska para, kdaj napoči za tebe dan vstajenja.
— Slovensko kmetsko društvo. Odkar se je ustanovilo to pre-koristno kmetsko društvo, ki naj kmeta oprosti farovške komande v političnih zadevah, ne preneha pobožni „Slovenec" s svojimi hujskari-jami. Posamezne Člane je začel napadati kar imenoma. Možje se temu seveda le smejejo, ker dobro vedo, da bi bilo potem vse dobro, če bi društvo vodil fajmošter ali pa vsaj ka-planček. Upajmo, da pristopijo k društvu vsi pošteni in pametni kmetje in posestniki!
— Zvite buče. Zabukovčev „laibžurnal" „Slovenec" vsako soboto pridno citira razne paragrafe občinskega reda in piscu dotičnih člankov moramo odkritosrčno pri poznati, da je silno priden ali pa ima na dan vsaj 24 ur prostega časa Namen je prozoren: Župana se skuša z napadanjem in šikaniranjem prisiliti k odstopu. In ti modrijani računajo, da pride potem na površje slavno-znani kurjevaški „zdej k' smo glih vkup" Kristl kot prvi občinski svetovalec. To bi se pa šopirili jezikavi Vilmanov očka! Vederemo!
— Stari Q u e r c h namerava baje kandidirati za državnega poslanca v kočevskem okraju ter delati konkurenco prof Peerzu in grofu Barbotu. Titularni inšpektor Querch, ki je zlezel še v sreČm'h starih časih od navadnega nfeldwebla" do sedanje službe, gre v kratkem v pokoj in se bo potem bavil izključno z nemško-nacijonalno politiko. KoČeva»ji so baje za njega silno vneti zaradi njegovega velikega navdušenja za sveto nemško stvar!
— Koroška Bela je prišla po zaščito dopisnika ^Jeseniških novic" v „Slovencu". Tam imajo za župnika nekega Koširja, ki je precej podoben našemu Zabukovcu. Mož ima povsod rad svoj nos, kjer največkrat ni potreba. Črnosukneži so pač povsod enaki kakor krajcarji!
— Na Dovjem se je končno konstituiral občinski odbor. Županom je bil izvoljen g. Pezdirnik v navzočnosti okrajnega glavarja. Na Dovjem razvija tovarna slično politično delovanje kakor na Jesenicah. Obžalovati je, da podpirajo v tem boju nekateri neznačajni Slovenci nemškonacijonalno tovarniško vodstvo. Dobro bi bilo, take ptičke enkrat pošteno okrcati in jih pokazati javnosti v pravi luči!
— Jeseniški ženski odsek priredi v prid družbe sv. Cirila in Metoda veliko predpustno veselico na SveČnico, 2 februarja v gostilni K. Višnarja. Veselica je bila lansko leto zelo dobro obiskana in se je tudi letos nadejati velike ude ežbe že z ozirom na blagi namen!
— Državnozborske in de-želnozborske volitve se vršijo tekom letošnjega leta. Na Jesenicah bo napela klerikalna stranka vse moči, da vsaj nekoliko pokrije dejstvo, da nima v občini več prave zaslombe. Prvi poraz je doživela na znanem Šustersičevem shodu na Savi, ki se je tako imenitno ponesrečil, da je moral klerikalni bog Šušteršič takorekoč bežati z Jesenic. Ustanovitev kmetskega društva pa klerikalnim bisagarjem tudi ničesar dobrega ne obeta. Razume se, da tudi slovenska napredna stranka ne bo spala za Časa volitev.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 19. januarja.
— Btrsskatta na tel«. Včeraj
smo izpregovorili javno besedo glede imenovanja znanega Wieserja, ki je kot najmlajši izmed velikega števila
kompetentov dosegel lepo mesto v Gorici. Da o kaki posebni sposobnosti o Wieserju, niti govora ne more biti, smo tudi že pojasnili. Sedaj je dolžnost goriških Slovencev, da zapričao odločuo akcijo zoper tega Dersohat-tovega Sulmsrck-eksposita. Vidi se nam, kakor da bi hotel Derschatta ravno ob trenotku zborovanja v Ljubnem napraviti veliko veselje svojim „heilovcem", ki tudi v Gorici že precej ošabno stezajo svoje kremplje. Kakor je trafika na goriškem kolodvoru v nem&ih, koroških rokah, tako je sedaj po^tajeuaČelnik pristni „hei-lovec", ki ima svoje natančne misije za goriško heilovstvo. Pa ne samo v "VVieserjevem slučaju, tudi pri drugih prilikah se je že očitno pokazalo, da je Derschattu nemčurska propaganda prvi in zadnji motiv pri nastavljanju železniških uradnikov. Zlasti se je ta dosedaj pri avstrijskih ministrih ne-poznaua in naravnost škandalozna protekcija graškega bivšega advokata pokazala v slučaju nekega že znanega Otona Rosslerja. Le ta samo na sebi ravno tako nesposoben Človek kakor Wieser, je t»il adjunkt pri ravnateljstvu v Beljaku. Ker je rogovilil za „Los von Rom" in roval zoper Steinwen-derja, pritisnila sta Škof Kahn in Stein-wender na ravnatelja, ki je tudi ustregel njihovi želji in Rosslerja prestavil takoj v Waidhofen. A kaj sturi Ross-ler? Pelje se naravnost na Dunaj v ministrstvo k Dersohatti. In še predno je prišel določenidan za s 1 u ž b e n o pr e m e s t i t e v R o s s-lerjevo v W a i d h o f en, je dospel ravnatelju Proskejn v roke brzojavni ukaz od Derscbatte samega, da ima Bdssler ostati v Beljaka.
Kaj se to pravi ? Proske je moral ubogati, dasi je Rosslerja odslovil iz ravnateljstva in ga porinil na postajo v Beljaku. Iu zakaj seje vse to zgodilo? Radi t?ga, ker je ta Rossler občinski svetnik v Beljaku, ker je predsednik zveze V s e -nemcev n a K o r o š k e m in ker bode kandidiral v državni zbor v Beljaku, ker se bode Steinwender vrgel na Špitalski volilni okraj. Vse to je velik škandal. Sedaj smo samo še radovedni, kaj da bode z Derschattovo reorganizacijo, katero je svoj čas pompozno oznanjeval. Kakor se govori, se nameravajo na Dunaju, v Pragi, Lvovu in Trstu ustanoviti generalne direkcije državnih železnic, medtem ko se v deželnih stolnih mestih ustvarijo inšpektorati. Kdaj in kako se to izvede, se Še prav nič ne ve. Ravno tako Še r»e moremo pregledati, koliko korist bodo Nemci in njihovi uradniki našli pri tej Der-schattovi reorganizaciji, zlasti v — Primorju. Govori pa se, da pride v Trst kar več dvornih svetnikov, medtem ko postane bodoči ravnatelj v Trstu Kamil Kuranda kar sekcijski šef ad personam. Sedanji ravnatelj pl. Ruff namreč še ni upokojen. Pač pa se bode s 1. aprilom moral umakniti omenjenemu Kurandu, ki je dobil sedaj trimesečni dopust, ker ga je bil preskočil neki od njega mlajši sekcij-ski šef. To isto postane Kuranda s 1. aprilom in stopi na RufTovo mesto. Seveda bode Kuranda za nas Slovence še slabši nego je bil pl. Ruff. Bog ve tedaj, kam Še zrastejc Derschattova drevesa.
— Same nOTOStl in nič kot novosti o Korošoih prinaša kamniški listič, ki je vzel vso politično modrost in naprednost v zakup. O teh modrostih se nam piše: Zdaj je prišel, — potem ko se je laskal največjemu ultramontancu Šusteršiču in mu skušal pomagati iz šlamastike radi volilne reforme glede koroških Slovencev, — do zaključka, da treba na Koroškem ustanoviti napredno slovensko stranko. Kaj pa se je drugega v „Narodu" od našega sotrudnika trdilo nego to, da bi že davno, davno morala taka slovenska stranka na Koroškem obstajati ? Toda na ta način, dragi d r. V. R., kakor jo vi hočete oživotvoriti, — na ta
način, dn Mjlutttfnm^Maf^^   di tHidil,
ki je personificiran klerikalizam, ki je kot tak znan
tudi na Koroškem in ki je pustil priti vso nesrečo v or lilne reforme na koroške Slovence, — na ta način se ne ustanavlja napredna stranka na Koroškem! To je Čisto napačna taktika, gospodine Rav-nihar, ki kaže prav slabega politika! Pred vsem pa treba za ustanovitev svobodomiselne stranke posvetne inteligence na Koroškem, zlasti na deželi, treba več slovenskih odvetnikov iti. Zakaj pa ne pridete na Koroško tisti, ki se širokoustite, kako je Korošcem pomagati, zakaj tiči te v brezdelju in lepo na varnem doma na Kranjskem, kjer ne čutite železne pesti najzagi izenejše nemškutarije, zakaj pa nima nihče poguma in energije, o kateri toliko govori „Naš list", oziroma dr. R., da bi se naselil med koroškimi Slovenci, kjer so najhujši naroduostni boji!? Kar piše „Naš list", so same prazne besede in drugega nič. Poleg tega nima pravega pojma o koroških razmerah. Velike ogromne veČine takozv. „slovenskih" liberalcev, ki so v nemškem taboru, ne spravi nihče več v slovenski tabor, — tem ne imponira nemška naprednost nego — nemštvo kot tako, — to je zagrizena, demoralizirana kasta, ki sovraži vse, kar je slovensko. Ako bi bil Člankar „Našega lista" pazno bral dr. O b 1 tikove podlistke, bi našel vse to, kar on r*zmotriva, v njih bolje proučeno, — in še več; — pred vsem pa bi si potem ne upal trditi, da je volitev poslanca stranskega pomena, in bi vedel, da je edina rešitev Slovenstva v šoli, kjer zdaj p onem Čuj ej o slovensko deco na nečuven način ter jemljejo na najbrutalnejši način spoštovanje do materinskega jezika; slovenskih učiteljev pa na Koroškem zdaj sploh ni — razen dveh, treh. Od teh napredna stranka še ne more živeti . . . Toliko v pojasnilo „Našemu li>tu", kteremu so naši podlistki še dalje na razpolago!
—   „Slovensko   društvo" v
LJubljani vabi vnovič vse somišljenike, da pristopijo društvu kot Člani. Važnost in pomen društva pač ni treba še posebe naglašati, saj mora vsak zavedni svobodomiselni Slovenec vedeti, kako zelo nam je v današnjih razmerah potrebna krepka politična organizacija. Uspešno delovanje društva je pa le mogoče, ako je krepko materijalno podprto in če ima povsodi v Ljubljani in zunaj po deželi čim največje število članov. Poživljamo one somišljenike, ki bi se hoteli žrtvovati in nabirati Člane, naj bi se javili odboru, oziroma društvenemu predsedniku g. dr. Alojziju Kokalju, odvetniku v Ljubljani, da se jim dopošljejo nabiralne pole in društvene legitimacije, danarina 2 K je tako minimalna, da jo zmore vsakdo; pošilja se lahko naravnost na društvenega blagajnika g. En-gelberta Franchettija v Ljubi j an i.
— „Ljubljanski Zvon11 na kranjski gimnaziji. Por čali smo že, da je v učitejskem zboru kranjske gimnazije stavil znani zloglasni klerikalec Evgen Jaro, mož, ki je neprestano na lovu za nevestami in bogatimi dotami, predlog, naj se „Ljub janski Zvon" izključi iz gimnazijske dijaške knjižnice. Pri utemeljevanju svojega predloga je Jaro osebno napadal in inzultiral dr j a. Tavčarja. V sejni zapisnik se je sprejel ne samo dotični predlog, nego so se zabeležila tudi Jarčeva izvajanja, s katerimi je utemeljeval svoj predlog. To pa Jarcu, ki je junak samo, kadar lahko strelja iz varnega zavetja izza plota, seveda ni bilo po volji in branil se ga je podpisati, dasi je priznaval, da je bilo vse zabelježeno tako, kakor je onvresnici govoril. Naposled je zapisnik vendarle podpisal, a šele po večdnevnem obotavljanju. Mož je pač moral imeti zelo slabo vest, sicer bi se ne bil strahopetno branil podpisati tega, kar je preje sam govoril! Seveda „8cripta manent", besede pa izginejo brez sledu!   Sicer je pa nasprotstvo
proti „Ljubljanskemu Zvonu" docela neutemeljeno in izvira zgolj ii klerikalne hudobije. Jare je stavil svoj predlog ne morda iz stvarnih razlogov, nego zgolj radi tega, da bi med dijsštvom v Kranju spravil s pota „Dom in Svetu" nevarnega konkurenta — „Ljubljanski Zvon". Dasi je bila tendenca Jarčevoga predloga docela prozorna, vendar je predlog obveljal, ker se je zanj potegnil profesor, ki je doslej kaj rad naglasa!, daje strogo svobodomiselnega in naprednega mišljenja. Auch solche Kiiuze mufi es geben!
—- Volilno gibanja na Kranjskem. Kakor poroča „Notranjee", namerava pri prihodnjih volitvah v državni zbor kandidirati pri klerikalni stranki „Slovencev" savijač Evgen Lampe.
— Vsiljivi ŠkoL Ljubljanski škof je vsiljivo prijazen. Svoj čas je razposlal po Ljubljani svojo brošuro „ Ali Boga stvarnika res ni treba?", svoje pastirske liste pošilja raznim ljubljanskim osebam in zdaj pošilja po meščanskih hišah zastonj knjigo o lurŠkih čudežih. Škof menda misli, da bo spreobrnil ljubljanske dame in da bo Smolnikar svoje lurške vode prodal par polovnjakov več. Če se mož ne moti?
— Javen kmetijski abod priredi okrajni odbor „Narodne stranke za Štajersko" v Celju dne 3. februarja t. L v veliki dvorani „Narod-nega doma". Govorilo se bo izključno o gospodarskih zadevah in so politična vprašanja popolnoma izključena.
— Ali Je to tudi narodno delo? Celjski opat Ogradi je bil dlje časa na glasu kot izredno naroden mož. A celjski Slovenci so se v zadnjem Času prepričali, da ni vse zlato, kar se sveti. Čudno postopanje opata Ogradija v neki zadevi v občinskem zastopstvu okolice celjske, ko je hotel na prebrisan način pridobiti odbornike za to, da bi podpisali izjavo, da odstopajo zemljišče, kjer stoji nemški „Studeutenheim" mestni občini celjski, njegova neudeležba pri zadnjih volitvah v celjski okrajni zastop itd., vse to je celjskim Slovencem odprlo oči, da Ogradiju prav nič več ne zaupajo. A kar je opat Ogradi pravkar storil, zadostuje docela, da napravijo Slovenci križ Čez „narodnjaka" Ograd ja. Ogradi je namreč brez vednosti Slovencev prodal cerkveno posestvo na Babnem za 30 000 K Vincencu Ja-niču, dasi je prav dobro vedel, da je Janič že pri zadnjih volitvah v celjski okrajni zastop volil z Nemci in da s to prodajo pridobe Nemci zopet en glas v skupini veleposeatva. Sedaj je takorekoč že odločena usoda celjskega okrajnega zastopa. Zgoditi bi se moral pravi Čudež, ako ne preide definitivno v nemške roke. In če se to res zgodi, bo to edina zasluga „vrlonarodnega" opata Ogradija! Živel takšen Slovenec!
— Nemčursko razbojnistvo. V Podsinji vasi na Koroškem, v slovenskem volilnem okraju, so priredili Slovenci nedolžno poučno predavanje. Prosili so vlado, naj jim pošlje zastopnika na shod, ker poznajo svoje nemške sosede, kako besni so proti vsakemu slovenskemu zborovanju. Vlada ni poslala na shod nobenega zastopnika, pač pa je prišla nanj tolpa opijanjeniu nemčurskih razbojnikov, ki je divje kričaje napadla slovenske zborovalce in vpila, da bo stori.la enega mrzlega in da bo „prato" jedla. Ker je bilo Slovencev manj, so morali zbežati iz zborovališča, ako niso hoteli, da jim divja druhal razbije glave. Ta sirov napad na slovenske zborovaloe se je izvršil vsled sklepa zaupnega shoda nemško-naci-onalne stranke v Kozentavru, kjer se je sklenilo onemogočiti vsako slovensko zborovanje. Na Koroškem je torej prišlo v resnici do tega, da se dela politika edinole še — s pestjo in gorjačo. Naj sele norčujejo gotovi slovenski listi iz ljudi, ki to sodijo, svetujemo jim le, da pridejo na kak slovenski shod v slovenskem Rožu in spoznali bodo resnico te trditve na lastni glavi. Spoznali bodo, kako znajo Nemci licitirati s socialnimi in političnimi ideali in Člankar „Našega Lista" bo v resnici spoznal to  „romantike pesti".
Imponirala mu bo gotovo in te tembolj, Čim trie mu bo ubijala svojo „sooialne in politične" ideale v glavo. — Edini slovenski volilni okraj na Koroškem je torej res ein Kampf-mandat. Napadi se vrše celo pri poučnih zborovanjih! Kaj bi se šele zgodilo, Če bi bilo zborovsnje politično ? Na to odgovorite, ki vidite na Koroškem take lepe razmere za Slovence !
— Poita na avtomobilu med Novim mestom ln Krškim ali — Brežicami. Kakor se nam poroči, bode prihodnje dni odposlanec o. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu na licu mesta, to je na črti Novo mesto-Krško in Brežice, preiskaval, ako bi se rentirala pošta na avtomobilu, kojo namerava ustanoviti vlada med temi kraji. Najprej b«»di povedano, da se misli ustanoviti le ta moderna poštna zveza med Novim mestom in Brežicami, tedaj do cela na državni cesti, ker je okrajna cesta od Sv. Križa na Krško preozka in v slabem stanju, vsaj kakor se čuje. Tudi bližina Zagreba odločuje nekoliko. Vlada misli najprvo postaviti na to progo dva avtomobila in investirati v ta namen K 40.000. Vozila bodeta 20 km na uro. Prostora bode za 15—20 oseb. Do 15 kg je prtljaga prosta, druga poštna prtljaga ne sme prekoračiti 50 kg. Voznina ima znašati 6 vin. za km. Za slučaj, da se vpelje avto-mobilni promet, odpade seveda sedanji sistem in odpade tudi poštni pavšal, ki ga država dosedaj na tej progi plačuje poštarjem v znesku K 8800. — Ta vsota bi se potem seveda namenila novemu prometnemu računu. Kakor pa je pri naa zelo umljivo, ne misli država samo iz lastnega žepa financirati to poštno reformo, ampak s pomočjo vseh občin, ki leže na in ob tej progi. Le-te so: Novo mesto, Kandija, Brusaice, Orehovca, Št. Jernej, Kostanjevica, Sv. Križ; Cerklje, Brežice in event. Dolga vas, Leskovec, Krško, če obvelja proga Novo mesto-Krško. Občine naj bi skupno plačevale erarju gotovi znesek kot kvoto začetne prometne glavnice, ki jo investira erar, in srednjo obrestno mero, odgovarjajočo glavnici in omenjenemu vsakoletnemu kvotnemu odplačilu te glavnice. Ako in kolikor bi dohodki avto-prometa prekašali izdatke, bi se to prispevanje od strani občin zmanjšalo, medtem ko vsak deficit in pri-mankljaj čez stabilizirane občinske doneske prevzame erar. Tak je torej ta najnovejši avto-projekt o, kr. pošte. Znano je iz zadnjih ministrskih odlokov, da država vobče namerava avtomobil privzeti v službo javnega prometa. Ce bi torej občiue, ki bi med seboj prispevale menda v razmerju prebivalstva, smatrale to reformo ugodno in svoje prispevke za primerne in dovolj garantirane, naj se lotijo te avto-pošte, ker pride s to novostjo gotovo nekaj več življenja in prometa v te lepe naše kraje.
— Kako so v Betečah svetnike „zleetirali". Župnik v Ratečah pri Skofji Loki je začutil potrebo, da gredo stari svetniki in svetnice v penzijon. In res, dal je napraviti vse nove. Seveda jih ni kupil sam, ampak brumni farani. Ko je stalo vse novo v oltarju, oznanil je s prižnice n^ko nedeljo: Preljubi moji! Danes teden bomo prodajali „ta stare svetnike, pridite jih „zlectirat" !" Res so prišli ljudje in so jih „zleetirali". Enega svetnika pa je sklenil obdržati, potem je pa rekel : Možje, kaj ne, vi bodete pripeljali pesek, apno, opeko, jaz bom pa zidarje plačal in bomo naredili lepo kapelico in bomo svetnika postavili noter. Brumni možje so pritrdili temu. Ganljivo je bilo videti, kako so potem ljudje peuzijoniraue svetnike domov nosili, oziroma vozili. To smo zapisali za to, da izve svet, kako skrbe naši dobri dušni pastirji za peuzijoniraue svetnike, da ljudje dajo nekaj denarja, ker ga imajo toliko odveč.
— Volitve v postojnski občinski Odbor se vrše dne 24. januarja (III razred) in dne 26. januarja (II. in I. razred).
— Vipavska železnica. Ministrstvo je odobrilo načrt, da se podaljša vipavska železnica od Ajdovščine do Vipavskega trga tako, dajo
2 Prilog* „S'ovensfcemo Narodu" it 16, dne 19 jannvarja 1907
bo mogo5e podaljšati do Razdrtega, ko se bo zgradila proga Po« s t o j n a - Ra z dr t o - K o b di 1. Iz do-tiČnega ministrskega odloka je tudi razvidno, da se vojno ministrstvo iz strategiČnih ozirov poteguje za zvezo Postojna-Razdrto-Kobd 1 in za zvezo Razdrto-Vipava. Ako se sme verjeti poročilom, ki prihajajo v novejšem času iz verodostojne strani, utegnila bi biti proga Postojna-Kobdil najdalje do leta 1910. izgotovljena.
— Koroški deželni zbor se ne
skliče prihodnji mesec, temuč šele meseca novembra.
— Kandidat za tržaški mandat še ni določen. Veliko se ugiba semtertja. Muogi bi radi pregovorili dr. Gr e g o r i n a h kandidaturi. Toda on vsled obilih poslov — kakor je izjavil — nikakor ne more prevzeti Še mandat. Ker bode Mandič kandidat v Istri, je treba tedaj misliti na druge kandidate, katerih je v Trstu vse polno, četudi še bolj skritih.
— Odlikovanje. Delavci trboveljske premogokopne družbe v Zagorju Bernard Ambroš, Ivan Drčar, Franc Dergan. Nikolaj Dergan, Vincenc Izgoršek, Anton Omahne in Primož Pro-vinšek so dobili Častno svetinja za 401etno zvesto službovanje.
— Imenovanje. Okrajni glavar Filip pl. Winkler je imenovan za namestniškega svetnika in referenta za administrativne in ekonomične zadeve pri deželnem šolskem svetu za Nižje Avstrijsko.
— Poštna vest. Vodja poštnega urada v Postojni je postal poštni asistent Peter Matoš.
— Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v nedeljo popoldne (par) se uprizori tretjič in zadnjič v sezoni priljubljena Stolbova veseloigra rN a letovišč u", zvečer (nepar) pa slovita Hauptmannova dramatska bajka „Potopljeni zvon". Zadnja igra se je, kar se teksta tiče, uprizorila pri nas skoro natanko po ▼zorcu dunajskega dvornega gledališča. Iz Londona se poroča, da se pripravlja tam prva vprizoritev ^Potopljenega zvonau za letošnji maj. Prevod je poskrbel nemško amerikanski gledališki kritik Charles Henry Meltzer, glavni vlcgi sta v rokah znamenitih uprizarjalcev Shakespearovih iger F. H. Sotherna in Julije Marlowe.
— Slovensko gledališče Druga repriza ,,Lohengrina" je kazala na zunaj prijetnejše lice; v muzikalnem oziru pa ni bilo videti napredka niti pri orkestru niti v zboru, tako da v tem oziru včerajšnja predstava ni stala više od premijere. Gledališče je bilo še precej dobro obiskano
P. K.
— Drugi veliki ljudski koncert »Glasbene Matice". Kakor smo že poročali, se veliki ljudski koncert „Glasbene Matice" na občno željo ponavlja v nedeljo,  dne 27. janu-v a r i j a ob l/25. Dopoldne v veliki dvorani hotela „Union". Opozarjamo slavno občinstvo, naj si pravočasno vsekako  pa   pred koncertom osigurasedeže, odnosno vstopnice, da ne  bode neposredno pred koncertom prepozno. Zadnjičveč sto   ljudi   ni dobilo več sedežev, ker so bili vsi do zadnjega razprodani. Osobito rodoljube z dežele, katerim se nudi lepa prilika ob zelo ugodnem dnevnem času, nujno prosimo,  da  blagovole  na dopisnici pravočastno naročiti si sedeže. Vstopnina je ista kakor zadnjič, le sedežev po štiri krone je v parterju polovico manj, zato pa onih po dve kroni več. Glede   balkonskih   sedežev pripominjamo, da  vlada   proti  njim docela neopravičena mržnja. Ravno narobe, baš  balkonski sedeži  so  najlepši in najugodnejši, ker se raz njih najbolje sliši in se  ima  najlepši  pregled čez <-elo   dvorano.   Takisto   se najbolje sliši z galerijskih sedežev, ki so takoj za balkonskimi  Cene prostorom so: stojišča po f>0 vinarjev, za dijake po 40 vinarjev, sedeži večinoma po 1 in 2 K, nekaj po H in prav malo po štiri krone.   Dobe,   odnosno  naročajo se pismeno v trafiki gospe Češar-kove v Šel enburgo vih ulicah od ponedeljka naprej. Isto tam se dobi popolno besedilo brezplačno.
— V prid »Glasbene Matice"
se je po posredovanju g. dr. Karla Trillerja obrnila kazenska poravnava v znesku 250 K v kazenski zadevi Petra in Antonije Irlih in Mine Logonder proti nekemu nasprotniku, katera kazenska poravnava se je vršila pri o. kr. okrajni sodniji v Skofji Loki.
— Plesni venček pevskega zbora »Glasbene Matice". Opozarjamo še enkrat na to obče priljubljeno in velezabavno plesno prireditev, ki se vrši v ^Narodnem dom".
— lansko telovadno društvo
V Ljubljani je sklenilo na svojem rednem občnem zboru dne 17. t. m., da se udeleži V. vsesokolskega zleta v Pragi, ter da nastopi tudi pri javni telovadbi. V to s vi ho se poživljajo vse telovadke, ki se nameravajo udeležiti zleta ter sodelovati pri telovadbi, da se prijavijo do 1. februar j a t. 1. odboru. Vsaka telovadka, ki bi po priglasitvi odstopila, bode morala plačati 10 K v potovalni sklad ; istotako je zavezana vsaka odbornica, ki se ne bi udeležila kake seje, plačati 2 K v isti sklad. — Zlet se vrši 28., 29. in 30. rožnika ter 1. malega srpana t. 1. Nobena naj ne zamudi nudeče se ji krasne prilike, od blizu proučiti in spoznavati slovansko sokolstvo
— „Češnjev praznik na Japonskem11 so krstile včeraj veleč, članice Narodne Čitalnice v Ljubljani „kostumui venček", ki ga priredi čitalnica dne 6. februarja t. 1. v veliki dvorani „Narodnega doma". Aranžma je prevzel pristni Japonec, ki je že večkrat v Ljubljani plesal „kake-\valke". Več o tem „prazniku" ob priliki.
— Tretji planinski ples. Damski komi tej, ki mu bo pri plesu v dan 2. februarja poskrbeti za ono dobro in zidano voljo, ki jo rodi gostoljubnost in postrežljivost, je poveril na svojem prvem sestanku vrhovno vodstvo gospe Franji dr. Tavčarjevi in nje namestnici gospe Minki Ogorelčevi. Kot načelnice posameznim prodajalnim oddelkom so izbrane in sicer »pri šampanjcu gospa Karla CiuhainAna Hudovernik, vinarnam načelujejo gospe Julija dr. Ferjančičeva, Marija dr. Ku-šarjeva, Pepina prof Macher-jeva, Marija dr. Pirčeva, Ivana Supančič, Matilda dr. Zbašni-kova, bufetom gospe Minka Jeba-Č i n, Cecilija K a v č n i k, Mici K o c h, Klza dr. Tominškova, kavarnam gospe Marija dr. Kokaljeva, Eliza Mikuš, Marija Paulin in Rozalija dr. Staretova. Slaščičarno vodite gospe Minka OgorelČeva in Maša dr. Švigeljeva, cvetličarno pa go-spici Minka Kandare in Darinka Franke. Sotrudnice si izberejo načelnice iz vrste dam, ki jih je osrednji odbor povabil k pristopu v komitej. Želi se. da se pridružijo povabljenke po svoji volji imenovanim načelnicam. Planinski veselici primerno dekoracijo vodi to pot društveni odbornik gosp. inžener Viktor Skaberne. Dekorira se stopnišče, katero bo plesni prireditvi središče vsega prometa, ki so mu odkazane vse prostranosti prvega nadstropja „Narodnega doma" in celo galerija nad plesno dvorano, ker se otvori tu senzacij bogat alpski muzej, ki naj po svoje pripomore k veselju, katerega naj prekipeva vsestranski simpatično pričakovani ples planinskega društva.
— Velika Slavćevamaskarada.
Letošnja maskarada pevskega društva „Slavec" bode na pustno nedeljo, dne 10. februarja. Kakor vsako leto, tako tudi letos dela pomnoženi odbor obširne priprave, da se bode ta priljubljena predpustna prireditev vredno pridružila svojim prednicam, saj je „Slavec" na najboljšem glasu v prirejanju veselic. Maskarada se vrši brez enotnega naslova, kar daje povod, da bodo zastopane naj-raznobojnejše skupine in posamezne maske, katere le zmore iznajdljiva fantazija. Ker je tudi dan nniskaradi najbolj primeren, saj na pustno nedeljo se vse rado suče in veseli, bode brez dvoma letošnji maskarada sijajno uspela, tako v masko vnem kakor v zabavnem oziru. Osobito na zabavo med plesnimi točkami polaga odbor veliko važnost, ter boue poskrbel za največja presenečenja. Maskarada se vrši v hotelu „Unionu", ter je omeniti na razna vprašanja, da Sokolove telovadnice v „Narodnem domu" za pustno nedeljo ni bilo dobiti, ker je bil pogoj stavljen, da bi se morala Slavčeva maskarada najmanj 14 dni pred Sokolovo vršiti, tem pogojem pa vsled kratkega predpusta ni bilo mogoče ustreči, osobito še, ker je Slavec že iz prvotno objavljenega dne, vsled pozneje prijavljenega planinskega plesa, preložili svojo maska-rado na 10. februarja.
— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon" ima v nedeljo, dne 2 7. prosinca t. 1. ob dveh po-p ;ldnj svoj občni zbor v restavraciji „Narodnega doma" s tem-le dnevnim redom: Pozdrav predsednika, poročila tajnika, blagajnika in preglednikov,  predlogi  in interpelacije.
— Pevsko društvo »Lipa" priredi veliko predpustno veselico 1. svečana v gostilniških prostorih gospoda Pavška, po domače pri Tonetu, na Martinovi cesti. — Na IX. rednem občnem zboru se je izvolil sledeči odbor: Pavel Balog, predsednik; Anton Cerar, podpredsednik; Viktor Marolt, tajnik; Ivan Benčan, blagajnik; odborniki: Ferdinand Keber, Josip Menoej, Avgust Erklavc; pregledovalca računov: Aloj zij E ržišnik in Pavel Setina.
— Plemi ven6ek trgovskih
aotrudnlkOV. Ker se letos ne vrši trgovski ples, prirede trgovski so-trudniki dne 9. svečana plesni venček v veliki dvorani „Narodnega doma". Kakor se čuje. je za ta venček veliko zanimanje. Odbor za prireditev tega večera prav marljivo deluje ter je upati, da bode ta prireditev prav dobro uspela.
— Osobto tvrdke TAnnles priredi v nedeljo, 27 t. m. v „Punti-gamski pivnici" svoj plesni venček, na katerega slav. občinstvo že danes opozarjamo, ker se odbor omenjenega osobja resnično trudi, da zadovolji cenj. ob skovalce. Va bila so se že pričela razpošiljati, vstop je pa tudi brez vabila dovoljen. Svirala bode „Ljubljanska društvena godba". Vstopnina 80 vin.
— Akademija. V sredo 2 3. t. m. nadaljuje urednik R. Pustoslem-sek svoje predavanje „Pod slovanskim svobodnim solncem in v senci polumesecai. Predavanje je, kakor zadnjič v veliki dvorani „Mestnega doma" in se prične ob osmih zvečer. Predavatelj bo to pot govorilo doživljajih v Belgradu, o prebivalstvu, o srbski zgodovini in srbski književnosti ter na to očrtal potovanje v Sofijo in po Bolgarskem.
— Kranjska podružnica avstr. pomožnega društva za bolne na
pljučih priredi v ponedeljek, 21. t. m. ob polu 6. zvečer v bibliotečni dvorani c. kr. deželne vlade odbo-rovo sejo z naslednjim dnevnim redom: 1) Poročilo odbornika dr. Hubert Souvana o kupni pogodbi, ki naj se sklene o priliki nakupa stav-bišča za otroško zavetišče. 2) Slučajnosti.
— ZlatO Svetinjo je višje razsodišče mednarodne razstave v Milanu leta 190T». priznalo   dr.   G. Picco-
1 i j u kot sotrudniku lekarnarja Pic-c o 1 i j a v Ljubljani.
— Mestno drsališče. Kakor se
je že poročalo, je sklenil drsališki odbor prirediti v teku prihodnjega tedna na mestnem drsališču pod Ti-volijem večerno veselico. Vrši se prihodnjo sredo, in sicer predpust-nemu značaju primerno kot kostumna veselica. Splošna želja je, da se veselice udeleže mladina in odrasli v kostumih, da bo veselica splošna in glede skupin raznovrstna. Kostumi -ranje se prepušča okusu posameznikov in naj bo skupno geslo veselice: Priprosta šala in neprisiljena zabava. Pri veselici svira popolna Društvena godba. Drsališče bode čarobno razsvetljeno z lam pij oni in bakljami ter se bodo užigale tudi bengalične luči. Da bo možno aranžma in nastop posameznih skupin ter nastop mladine v vrstah ali skupinah točno izvršiti, naj se udeleženci prihodnji ponedeljek, even. torek prijavijo na drsališču rediteljem Bogdanu Dre-niku, Ni k. NegovetiČu in Cirilu Kochu. Za okrepčila bode preskrbljeno v drsališkem buffetu. Pri-četek veselice je določen na 6. zvečer. Pričakovati je najmnogobroj nejše udeležbe. Dnevne vstopnice se dobivajo pri blagajniku na drsališču.
— POZOr, trgovci I Južna železnica razpošilja tvrdkam in podjetnikom pooblastila za tukajšnji carinski urad, češ, da bo ona za nje za-carinjevala. Ker je to le konkurenčni manever proti že obstoječi zelo solidni carinski agenciji domačina in ker bi se s tem ničesar ne pridobilo, svetujemo, da naj vsi prizadeti zavrnejo to vsiljivo in umazano konkurenco.
— Prodaja cigaretnih specijalitet. Doslej so imeli gostilničarji in kavarnarji le proti posebnemu dovoljenju prodajati na drobno cigarete-specialitete. Finančno ministrstvo je odpravilo to določbo in odredilo, e!a se smejo v takih domaČih trafikah prodajati vse vrste cigaret, ki se navadno prodajajo. Kdor ima dosedanje omejevalno dovoljenje, mora prositi, da se mu odpravi, če hoče prodajati svalČice vseh vrst.
— 0 prlihi podražitve poštnih vredaotnic omenjamo, da so poškodovane poštne vrednotnice pri poštnih uradih lahko zamenjajo, in sicer dopisnice, zale>ke, nakaznice, poštne spremnice, denarne kuverte itd. in to tudi, Če so že popisane, pomazane in natrgane, samo da niso še s poštnim pečatom udarjene. Doplača se 1 vinar k vsakemu poškodovanemu kosu in dobi se pri poštnem uradu ali prodajalcu toliko poštnih vrednotic nepoškodovanih. Tudi v slučaju, da se že odda zavoj na pošto in je oddaj atelj poštnino od njega plačal, pozneje pa se premislil in zavoj na zahtevo nazaj dobil, dobi povrnjeno plačano poštuino, ako zavoj od tistega urada še ni bil dalje poslan. Povrnjenega pa ne dobi za poštno spremnico. — Stare poštne nakaznice po
2 v so še vedno v veljavi in ostanejo do 31. t. m. S 1. februarjem se vpeljejo nove po 3 vin.
— Iz Soro se nam piše: Dne 6. t. m. je bilo v Sori kmetijsko poučno predavanje, katero je imel gospod   ravnatelj   Pire   iz Ljubljane.
Predavanje je bilo prav dobro obiskano in le želeti je, da bi se večkrat Čula taka predavanja Poslušalci so bili jako hvaležni gospodu predavatelju. Dne 13. t. m. vršila se je predstava v korist prostovoljnega gasilnega društvo v Sori. Peli so domaČi pevci mešane zbore jako lepo, za kar so želi od poslušalcev obilo pohvale. Predstavljali so potem komičen prizor: „Kmet in fotograf". Ta prizor se je imenitno posrečil in se je vse od smehu treslo. Ravnatako je izpadla veseloigra: „Polžejedec". Vsi igralci in igralke so svoje vloge prav dobro rešili, tako, da pričakujemo videti jih kmalu v kaki igri zopet. Sedaj, ko se je razburjenje po sorski aferi nekoliko poleglo, potrebno je, da se začne delovati dalje za izobrazbo in napredek. In to upamo, da pojde, ker je ljudstvo vneto za to. Vse tiste pa, ki tako zvesto stoje na strani Soranov prav lepo zahvaljujemo in jih prosimo za daljno naklonjenost.
— V Vašah pri Preski je umrl
nedavno neki posestnik po domače Knez. Znan je bil kot strahovit žganjar in velikokrat so ga našli ležati za kako mejo pijanega. Spil je vsak dan povprečno 1 1 špiritovega ^eruša. Bil pa je ta revež strasten klerikalec, in ker je bil le redkokdaj trezen, j*e vedno okoli agi tiral za katoliško strank«*. S Pomarančarjem v Preski sta bila velika prijatelja, vendar se Knez zato ni nič poboljšal, ampak je pil in pil, da se je slednjič prepil. Umoril ga je šnops. Sedaj pa čujmo, kako piše „Domoljub" o tem umrlem možu: V Vašah pri Medvodah je umrl po dolgotrajni (V) bolezni (!) Andrej Zirovnik p. d. Knez. Rajni je bil vsa leta naročen na „Domoljub" in eden izmed najbolj delavnih (!) mož v medvodski občini. Bil je vzoren gospodar, skrben oče in zmirom mladeniško vnet za dobro stvar, med svojimi sosedi najbolj agilni agitator ob raznih volitvah. DomaČim društvom je bil velik dobrotnik. Bil je tudi vsa zadnja leta Član kraj. šolskega sveta in obč. odbora in več let tudi ključar farne cerkve. Zaslužnemu možu pa bodi ohranjen blag spomin!" Koliko zares zaslužnih ljudi je že umrlo, pa jim „Domoljub" ni pisal tako gin-ljivo. Knezu pa piše tako, da bi človek mislil, kakšen veljaven možak je bil. Ne vemo, pravzaprav, ali se „Domoljub" norčuje iz njega, ali ga v resnici tako poveličuje. Resnica je, da je bil rajni Knez navaden pijan-ček in nič drugega. Kaj bo rekel dr. Krek, |ko pijanstvo tako poveličuje „Domoljub" ?
— Predavanja   v Marijinih
družbah se odlikujejo po izbornih predmetih, ki se obravnavajo. Tako je v dekliški Marijini družbi v Gradu pri Bledu predaval kaplan A h a č i č prvi večer o tepežkanju, drugi pa o črnih bukvah in Kolo-monovem žegnu. Prav imenitna predavanja zares, zlasti ker so se vršila zvečer! Ali ni bilo gotovo lepo videti lepega kaplana med množico mladih punic — devic nad 32 let se ne sprejema v Marijine družbe! Upamo, da predavanje ni bilo dolgočasno in da kaplan o tepežkanju ni le govoril, ampak tudi praktično pokazal njegov blagodejni uspeh in vzvišen pomen.
— Prostovoljno gasilno društvo na Hrušici, Gorenjsko, je priredilo preteklo nedeljo, dne 13. t. m. društveni plesni venček pri g. pod-načelniku Lovru Krivicu s prav povoljnim izidom. Udeležba je bila zelo živahna. Posebna zahvala gre bratskim društvom s Kranjske gore, Dovjega in Mojstrane ter naj bližnjemu sosedskemu društvu z Jesenic, kateri so v lepem številu pokazali svojo bratsko ljubezen „bližnjemu v pomoč" ter s tem pripomogli do lepega gmotnega uspeha. Prisrčna hvala jim! Redni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 27. t. m. pri gospodu načelniku Mateju Kobentarju. Začetek ob 4. uri popoldne.
— Jeseniški »Sokol" priredi v
nedeljo, dne 27. t. m , ob 7. uri zvečer v Guštinovi restavraciji na Jesenicah veliko plesno veselico. Svirala bo si. „Sokolska godba" iz PrvaČine v sokolskem kroju. Vstopnina 1 K 20 v, Člani plačajo polovico, dame proste. Čisti dobiček je namenjen za napravo društvene zastave.
Šmartinske orgije. Znano je, da je bilo v Šmartntm pri Litiji nabranih več tisočakov za nove orgije. Po čudni previdnosti bivšega dekana Žlogarja so pa tisočafei nekam skop-neli, da je ostal komaj vsled, kjer so bili. Žlogar je odšel iz Šmartna, kjer je zafračkal imenovane tisočake, na njegovo mesto je pa prišel za dekana bivši marijapoljski kaplan Rihar. Za božjo čast vnet se je takoj spomnil, da je treba v cerkvi novih orgelj in ker ni bilo denarja zanje, hajdi na beračenje. V Šmartnem so pa ljudje, ki nimajo veselja darovati cerkvi, kadar se kakemu božjemu namestniku poljubi; uprli so se beračenju in ne dej o nič. Rihar je žalosten in takole zdihuje po „Domoljubu": „Pobiralo
se je zadnje Čase in se še za nove orgije, pa vsi ljudje nimajo odprtih rok — razen vrlih fabriških deklet in par radodarnih hiš — zato bo treba še par let čakati da se napravijo nove orgije. Iz „luf .t" se taka stvar ne vzame. Liberalci, ki se priduŠajo na čisto krščansko srce, so se skrčili, ko se je pobiralo. No, bomo pa še nekoliko počakali." Smilijo se nam tovarniška dekleta, ki svoje z žulji prislužene kronice nosijo v duhovniški žep in ne vedo, kaka usoda lahko doleti njihov d^uar! „Iz „luftau se taka stvar ne vz*meu. Ne, ne! Tudi Ziogar ni iz Jufta" jemal! Lepa tolažba za fabriške delavke pa je, da jih bo Rihar še par let molzel za nove orgije. No, morda se pa ženske sčasoma spametujejo in se ustavro prisiljenemu davku!
— Šola na Muljavi. Z o žirom
na predstoječo definitivno rešitev se nam piše: Vsi zli duhovi, mislijo nekateri, so se zbrali proti muljavski šoli. A temu ni tako! Le par od klerikalnih županov in župnikov zapeljanih   kratkovidnežev   deluje proti Šoli. A onim odločilnim faktorjem na te „vel-može" pač ni treba ozira jemati — že iz principa ne — da taki pač ne morejo govoriti proti šoli, ki sami ali ne znajo ali pa z največjim trudom podpišejo svoje častito ime. Ž -i  iz   tega   se  razvidi   dovolj jasno njih  kratkovidnost,  kako hitro so se usedli na limanice krškemu županu in onemu doktorju sv. pisma. Povedano je že bilo, kako so ti učenjaki „na-farbali" naše nerazsodne može, koliko bodo morali plačevati naklad radi zidanja novega šolskega poslopja. |A pustimo to injnavedimo le nekaj f^ktov, ki jih ne ovrže noben učenjak iz Krke ali kjersi že bodi. Otroci iz vasi Muljava, Bajani vrh, Kompolje. Polja in Kala morajo hoditi v oddaljeni Šenfc Vid v šolo. Ce pa pomislimo, da ima odrastli  človek (pa mora dobro iti!) malo manj kot dve uri v Št. Vid, pustimo pa razsodnežem, da sami pomislijo, koliko časa da potrebuje otrok šestih let, da napravi to pot. Zjutraj morajo  od doma že ob polu 7., da morejo priti do devetih v Št. Vid v šolo. Domov pridejo pa zopet Šele ob šestih zvečer. Torej  morajo biti otroci od š e s t i h d o d v a n a j s tih let 11 —12 ur brez jedi. Plenus venter non studet libenter, a tudi s pajčevinami v želodcu ni nihče, kaj še mal otrok, posebno razpoložen za učenje. Da je pa pri tako majhnih otrokih nara vno st uničev a 1 n o z ozirom na njihovo zdravje, pač ni treba še posebej omenjati. A kaj še to! Pride slabo vreme, dež in sneg, mraz, slaba pot in vse mogoče, otroci imajo slabo obleko in obutev ter morajo premočeni presedeti cel dan. Mi pa hočemo, da so naši otroci zdravi in čili ter nočemo, da bi bolehali po krivdi nekaterih zaslepljencev! Če pridejo potem otroci o pravem času v šolo ali ne, ali pridejo šele ob desetih, tudi ni vseeno. Pa naj pride učenec, kadar hoče, mislimo pa, če majhen otrok hodi debeli dve uri v šolo, ni vec posebno ukaželjen, ampak spi v klopi, kar ni čuda.   Drugi prihajajo redno v šolo, se kaj nauče, naši pa zelo neredno,   ker drugače sploh ni mogoče, zaostanejo  in ne morejo drugim slediti pri pouku. Pa dotaknemo naj se tu še malo šentvid-skih šolskih razmer.   Informirali smo se in izvedeli iz verodostojnega vira, da pride v Št. Vidu od 137 do 140 otroknavsakega učitelj a. Pravimo samo 137 (minimum!) na vsako učno moč pri celodnevnem pouku. Pa vse bi še bdo, ako bi bila vsaj šola zato. Otroci so v zaduhlih in vlažnih prostorih stisnjeni kot slaniki v  sodu; pomisliti moramo, da sede učenci kar po tleh. Da je pri takih razmerah v s k uspeh nemogoč, pa ni krivo tamošnje uČiteljstvo, ker tudi, Če bi prišli vsi najboljši, priznani pedagogi in metodiki celega sveta, ne opravijo nič. UČiteljstvo-je preobloženo, povrhu je pa še šolsko poslopje tako,  da ni vredno, da bi se z dinamitom podsulo in pognalo v zrak. Baje se je prosilo za paralelko,  pa oni akti neki spe v Ljubljani   spanje   pravičnega. Radi šentvidskih razmer samo  toliko, da uvidijo odločilni krogi, da se našim, od pota zmučenim in povrhu še lačnim otrokom ni mogoče nič naučiti vsled neznosnih, prenapolnjenih šolskih prostorov.  Krčani delajo na to, da  bi hodili naši otroci na Krko v v šolo.  A s tem je nam preklicano malo pomagano! Otroci imajo čez eno uro do krške šole.   Omenili smo že preje radi jedi in vsakovrstnega vremena, kar se Krke prav tako (če ne še bolj!) tiče, kot Št. Vida. Končno opozorimo odločilne faktorje še enkrat, ne glede na to, da je protipOStavnOi d a morajo hoditi   otroci  imenovanih vasi tako daleč v šolo, samo na gola dejstva, ki smo jih zgoraj navedli.   Drugje   se vsiljujejo šole, nam pa, ki prosimo zanjo, razen parkimovoev,se pa delajo ovire, ko je celo stav-bišČe brezplačno na razpolago in so vsi razumni mož jeza njo.
še  enkrat   prosim odločilne kroge, naj se vendar usmilijo uboge naše dece. Jupiter. '— Električno razsvetljavo je
dobila parketna tovarna g. J. G o -levška v Trebnjem.
— Vsled sladkosnednosti prišla Ob Jezik. V SaboČevem pri Borovnici je nasul posestnik vulgo Špan konjema zobanja. Poleg konj k jaslim privezana sivka je dobila tudi slast po vabljivem zobanju ter stezala svoj dolgi jezik in tako polagoma kradla konju namenjeno večerjo. Konj je bil pa kmalu „teh špasov situ in ker se je opravičeno čutil prikrajšanega v svojih pravicah, hlastue po pre dolgem kravjem jeziku in ga odgrizne prav pošteno porcijo. Krava, za katero je imel gospodar 140 gld , se nahaja v strašanskih bolečinah in bi jo dali mesirju, ko bi ne imela v kratkem teliti; a se ne ve, Če bo dočakala te materine sreče.
— Nemška nestrpnost južne Železnice. Koncem prvega tedua tega meseca je nadzoroval postajo južne železnice v Logatcu višji uradnik iz Trsta. V uradni sobi zagleda na steni slovenski bločni koledar. Takoj so ga morali sneti ter naročiti nemškega iz Ljubljane, ker on ne trpi ničesar slovenskega v uradu. Pri tej neumni nadutosti tega možiceljna se pač ne bodemo čudili, ako zvemo, da je naroČil za podrejene mu postaje tudi —  7>luft"  *z Gornještajerskega.
— Za župata občine Rakek
je izvoljen zopet g. Ivan Fatur, trgovec in gostilničar na Rakeku.
— Pasji kontumac imajo v postojnskem okraju. Traja 3 mesece.
— Derganz — obsojen. Mestni' ekonom celjski, znani renegat-Hrvat, Derganz je pri zadnjih občinskih volitvah na Teharjih imenoval g. dr. Stikerja lažnjivca. Zdaj je bil obsojen zato na 20 K globe.
— Zblaznel je v Mariboru 57-letni krojaški pomočnik Blaž Kovač. Blede se mu, da ga zasledujejo medvedje in tigri, in da mora eksplodirati.
— Umrla je v Gradcu vdova policijskega ravnatelja gospa Ana Schadek roj Ulepič, stara 92 let. Pred let« je živela v Ljubljani, kjer je bil njen mož komisar pri takratnem polit-., ravnateljstvu.
— Smrt pri igri. V Celovcu je pri igranju šaha nenadoma umrl hišni posestnik Anton Magomečnik. Ot>pnilo mu je srce.
— Utonil je v Vrbskem jezeru poštni sel Juri L u č n i k, ker se mu je udri led ped nogami.
— Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu je te dni
razposlala sledeče naznanilo svojim slovenskim članom-podjetnikom : rPo-častimo se Vam vročiti naznanje priloženo novo tarifo zavarovalnih prispevkov ki stopi v veljavo dne 1. jan. 1907. v Trstu decembra 1906." Tako lepa slovenščina se piše v tistem zavodu, o katerem vpijejo naši socijalni aemokratje, da jo hočemo Slovenci iztrgati delavcem iz rok Ne delavcem, ampak Italijanom, ki ne znajo našega jezika, dasi je tako ogromno število članov slovensko. Naj naši socijalni demokratje raje priuČe svoje italijanske tovariše pravilne slovenščine, nego da nam očitajo nepoštene namene.
— Iz vlaka je skočila Kmetica Anka Malojčič iz Gudovca na Hrvatskem je peljala v Budimpešto v Pasteurjev zavod hčer, ki jo je po-padel stekel pes. Ko se je vračala, izstopila je v Križevcih v restavracijo, a vrnivši se, je stopila v napačni vlak. Ko ji je sprevodnik na potu zagrozil, da jo bo dal na prvi postaji zapreti, je to žensko tako prestrašilo, da je skočila iz vlaka. Padla je tako nesrečno, da so ji kolesa odrezala obe nogi pod koleni. Tudi je dobila hude rane po glavi. Prepeljali so jo v bolnico usmiljenih bratov v Zagreb.
— Opustitev dveh kadetnih
ŠOl. Cesar je odobril opustitev pehotne kadetne šole v Trstu in artiljerijske kadetne Šole na Dunaju s koncem tekočega šolskega leta.
— Nogo si je zlomila 71etna Emilija Mahnič in Gorenja pri Trstu. Prepeljali so jo v tržaško bolnico.
— Smrt v gledališču. V Zagrebu je v gledališču zadela kap go-stilničarko Barbaro Cerja k. Bila je takoj mrtva.
— „Karavanski bratje11 prirede na SveČnico, dne 2 svečana v gostilni gospoda Vettra (Florjanske ulice št. 6) plesno veselico.
— Aretovala je včeraj mestna policija zastopnika in gostilničarja tvrdke „Fellin Del Auu, 4Uetnega Hijeronija Busattija iz Bellune v Italiji, ker ga navedena tvrdka dolži, da jo jo pogoljutal, oziroma ponevenl 9000 K. Busatto pravi, da se ne Čuti krivega in da bode to tudi dokazal. Oddali so ga ces. kr. deželnemu sodišču.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora
v H*b 40 Hrvatov, iz Amerike so pa prišli 4.
— Izgubljene in najdene rečL
Posestnica Frančiška MarinČičeva je izgubila tri tolarje, katere je našel Vincencij Cepuder.
— Na mestnem drsališču pod Ti voli jem svira jutri od 11. do polu 1. ure opoldne „Ljubljanska društvena godba".
—   „Ljubljanaka društvena
godba" priredi jutri zvečer koncert v „Narodni kavarni" (Gosposke ulice). Začetek ob 9. uri. Vstop prost.
— Ljubljanski sekstet na lok
konoertuje danes zvečer ob 9. uri v „Narodni kavarni". Vstop prost.
— Delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanja«
Mestni trg št. 27, telefon št. 99 Od 1. do 17. januarja je dela iskalo 42 moških in 115 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 31 moškim in 106 ženskim uslužbencem. V 103 slučajih se je delo sprejelo. Delo dobe takoj: moški: 1 hotelski sluga, 6 trgovskih slug, 5 konjskih hlapcev, 1 kočijaž, 2 kmetska hlapca. Ženske: 3 računajoče natakarice, 6 podnatakaric, 2 gostil, kuharici, 4 gostil, deklice, 4 kuharice, 2 sobarici, 12 deklic za vsako delo, 3 kmetske dekle. Dela iščejo: moški: 1 strojnik, 3 dninarji. Ženske: 2 trati kantinji, 1 prodajalka kruha, 3 šivilje, 2 orožniški kubarici. Oddati je takoj stanovanje z 1, 2 in 3 sobami, več mesečnih sob, za maj stanovanje z dvema sobama. 3 stanovanja so bila oddana. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
— Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur'2. V službo se sprejmejo: 1 poslovodja manufakturne stroke, 2 knjigovodja in korespon-denta, 1 kontorist (boljša moč), 2 potnika, 6 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika Špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 1 kon-toristinja vešča laščine, i blagajničarka vešča laščine, 1 prodajalka, 5 učencev. — Službe iščejo; 2 poslovodja,
2 knjigovodja in korespodent, 2 kon-torista, 12 pomočnikov mešane stroke,
3 pomočniki špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 3 pomočnika železninske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 10 kontoristinj, 3 blagajničarke, 4 prodajalke.
* Najnovejše novice. Dunajska mestna občina toži naučno ministrstvo za 291 000 K, ki jih je občina izdala od leta 1870. do 1892 za učue moči, ki so supli-rale okrajne šolske nadzornike.
— Nečak Tolstega zgorel. V Behovi je zgorel grad grofa Nikolaja Tolstega povodom novoletne svečanosti. Pet gostov in grof so zgoreli.
— Za ponesrečene pri potresu na Jamajki je daro-vala angleška kraljica 24 000 K.
— Dva srečna človeka. Pri žrebanju loterije za Pasteurjev zavod v Parizu je zadel srečko 500 000 frankov neki trafikant, 100.000 pa neki nabiralec cunj.
* Tragedija rodila tragedijo. V New Yorku je poslušal trgovec Fallon v gledališču neko tragedijo. S strahom je gledal, da se na odru igra takorekoč njegova lastna tragedija. Glavni junak je bil zaljubljen v ženo svojega prijatelja. Ko je pa ženi odkril svoje srce ter jo prosil, naj ž njim pobegne, ga je odbila, kar je mladeniča tako razvnelo, da je ustrelil njo in sebe. Pri pogledu na vse to se je Fallon tako razburil, da je naravnost iz gledališča tekel k ženi svojega prijatelja, ki jo je strastno ljubil ter jo prosil, naj pobegne ž njim. Ker žena tega ni hotela, jo je ustrelil, sebi pa je prerezal vrat.
* Zagonetni dogodki na ls d ji. BI zu Konstance se je nedavno potopila bolgarska ladja, ki jo je vihar s proge Varna-Burgas tako daleč na sever zanesel. Posadka 10 mornarjev je bila rešena. Mornarji so pravili, da so med nevihto valovi odnesli kapitana od krmila. Toda ta izjave so si nasprotovale, da je nastal sum, ali se niso morda mornarji spuntali ter kapitsna ubili. Na ladji se je našlo 100 Manlicherjevih pušk in proklamacija revolucijonaruega odbora v Adrijonopolju s sliko agitatorja Sa-rafova.
* Prebivalci naše države leta 1800 ln 1900. (Po uradni statistiki). Avstrijsko (300 011 km) je imelo leta 1800 12 800 000 ljudi, sto let pozneje pa 26 250 000. Od teh je bilo leta 1800 Slovanov 57%, Nemcev 39%, Rumunov in Lahov 4%. Sto let Pozueje je bilo Slovanov 60% (torej 3% več), Nemcev 36-2"/0 (skoro 3% manj). Rumunov in Lahov 3 8%. Število Nemcev je torej padlo. Zakaj ? Leta 1800. ni bilo narodne zavednosti, ki je propadala vsled nemške vlade cesarja Jožefa II. in mnogo ljudi drugih narodnosti se je prig a-silo k Nemcem. Zdaj pa se ljudstva vračajo  k  svoji  rodni materi in se
oglašajo zopet k materinskemu jeziku Koliko bodo le še takrat Nemci izgubili, ko se bo štelo ljudstvo po materinskem jeziku in ne po obče-valnem. Na Ogrskem so se silno pomnožili Ogri na škodo Slovanom in Romunom. Najbolj pa so se pomnožili za teh 100 let židje, ki jih je bilo leto 1800 le pol milijona, zdaj pa jih redimo že čez dva milijona.
* Velike katastrofo leta 1906.
V minulem letu se dogodilo več velikih  katastrof nego  katero drugo leto. Mesec januar 1906 je minul brez velikih nesreč toda že meseca februarja so opustošili vihar in morki valovi   „Društvene   otoke"   v Tihem Oceanu, pri čemer je zgubilo življenje več sto preb'va'cev.  Od  14. do 16.   februarja je  razdejal   potres v Kulumbiji mnogo vasi in mest. Število mrtvih so računali na 2000 Dne 22. februarja je zgorelo gledališče v Santiago de Chile.  Pri tem je zgorelo tudi mnogo ljudi. Dne 3. marca je v Alabami (Severna Amerika) izgubilo 150 ljudi življenje v strašnem orkanu. Početkom marca je v Finskem zalivu oduesel Itd nad  1000 ribičev, od  katerih jih je  več  sto utonilo. Isto tako so v začetku meseca marca bruhali vulkani na otoku Havaj ; šest vasi je bilo razdejanih Dne 10. marca se je  pripetila  grozna  katastrofa v premogovnikih  v Courrieresu na severnem Francoskem, 1200 rudarjev se je v podzemskih rovih zadušilo vsled eksplozije plina.   Dne  17.   marca je bil velik potres na japonskem otoku Formoza; okolo 4000 mrtvih. Dne 4 aprila je pričel bljuvati  Vezuv, bljuvanje je  trajalo  do   12.  aprila. Te erupcije spadajo med najsilneje tega ognjenika. Mnogo mest in vasi je bilo opustošenih, našlo je smrt tudi več ljudi.   Dne  15.  aprila je  bil zopet potres na Formozi,  vsled  česar je bilo zopet več ljudi ubitih.  Dne 18. aprila je bila grozna katastrofa v Ka liforniji. Sden potres je porušil mesto S n   Francisko.   nad   2000 je bilo mrtvih. Dne 1. julija sta na Angleškem trčila skupaj dva vlaka, vsled česar je bilo ubitih 23 oseb. Dne 5. avgusta so je ob španski obali pri Karta-geui potopil italijanski parnik „Sirio", utonilo je 328 oseb  Dne 16. augusta je silen p tres razrušil mesto Val pa raiso ter druga mesta in vasi v Čile, vsled česar je izgubilo  življenje par tisoč ljudi. Istega dne je pal v Okla-hami v Severni Ameriki v reko Ci-maron ekspresni  vlak,  200 ljudi je utonilo. Dne 25   septembra ie bil v Wobile(Amerika)silen vihar; nad 5000 hiš je bilo  poškodovauih in  nad 80 ljudih ubitih.   Doe  25   septembra se je v Indesu  v  Indiji  v reki potopil parnik z 260 potniki.  Dne 8 oktobra je   bil  strašen  orkan v Japonskem morju; utonilo je baje nad   1000 japonskih ribičev.   Doe  15. oktobra je bila  velika  katastrofa  v premogovniku Wingete na Angleškem,  30 delavcev je bilo mrtvih,  okoli   200 pa zasutih.    Istega   dne   je  nastal na parniku „Hankov" v luki Hongkong požar  Več sto ljudi je zgorelo ali pa utonilo. Dne 16  oktobro se je potopila francoska podvodna ladija „Lutin" pri Biserti.  Mrtvih je  bilo  16 mornarjev. Doe 21. oktobra se je potopil ruski parnik   „Varjagin",   ki  je pri Vladivostoku zadel na mino 150 oseb je bilo mrtvih. Dne 26   oktobra je vtonilo vsled viharja 822 janskih ribičev, ki so iskali  korale,  skupno z 230 čolni. Dne 19 oktobra je bil silen orkan na otoku Kubi, nad 1000 oseb je bilo ubitih, škode pa za  10 mil. kron. Dne 28.   oktobra se je v Ne-werseju  (Severna  Amerika)  zrušil z mosta   električni   vlak.   Bdo je 60 mrtvih.  Dne 12  novembra je bila v Indijani (Severna Amerika) železniška katastrofa, pri kateri je izgubilo živ-ljene 147 oseb  Dne 28  novembra je bila silna eksplozija razstreljivih tva rin v Wittenu (Westfal), 34 oseb je bilo ubitih, 150 pa ranjenih. Dne 23. decembra je v Meneapolisu vlak trčil z lokomotivo pri čemer je bilo 25 ljudi ubitih. Končno je bil predzadnji dan leta potres v Boliviji. Ta kronika seveda ni še popolna.
* Želje O novem letu. Ženevski časopis „La Semaine litte-raire" se je obrnil na razne ugledne Francoze, da izjavijo svoje žtlje o novem letu. Kritik Faguet je odgovoril: Želim umreti preje, kakor se moji bedasti domovini pripeti, kar slutim." General Gallifett je odgovoril : „Želim, da bi v tistem kraju na drugem svetu, kamor se kmalu preselim, bila republika pod predsedstvom Roosevelta, pod vrhovnim vojnim poveljstvom Ojame, admiralom Togo, pod modrim finančnim ministrom, kakršen ie Poimare, s policijskim načelnikom, kakor je Lepiue. Želim svobodno verstvo, kjer bi naj bili vsi učitelji daleč proč od politike. Želim, da bi v oni republiki vsi ljudje od 20. do 60. leta, ki ne delajo ničesar koristnega bili proglašeni za nadležne ter bi jih izgnali. Končno želim, da bodem v oni republiki koristen državljan." Dr. Binet si samo želi, naj bi se s Človekom ne postopalo slabše kot z živino. Lemaitre želi,   naj   bi  se  njegovi someščani,
ako se že ljubiti ne morejo, vsaj pustili medsebojno v miru. Pavel Her-vien je pisal: „Želei bi zvedeti, čemu je človeštvo na svetu".
* Kaj zmore pridnost Jožef
Wright, profesor profesor jezikoslovja na vseučilišču v Oxfordu na Angleškem, je bil s 17. letom rokodelski vajenec. Šele v 18. letu se je naučil pisati in brati. S svojo brezprimerno marljiv stjo in željo po napredku in izobrazbi je prišel na Nemško, kjer je v Heidelbergu obiskoval tamošnje vseučilišče, kjer je bil najboljši dijak in je kot tak postal doktor modro-slovja. Danes je Wright eden najuglednejših učenjakov na Angleškem
* Novi milijoni za germanizacijo Poljakov. Kakor poroča „Kolnische Z e i t u n g" iz Bero-lina, bo vlada s 1. aprilom 1907 nakazala nove ogromne vsote za kolonizatorska namene v pokrajinah, kjer žive Poljaki.
* Ogoljufani princ. Princ Friderik Karel Hohenlohe je naroČil leta 1905. pariškemu menjalcu Fleresu, naj poizkusi zanj srečo z nakupom vrednostnih papirjev neke pekinške družbe. Kupčijo sta vodili po Fieresovih podatkih londonski banki \Villiam in Glover & Co. Nekega dne je predložil Flsres princu izkaz, po katerem bi manjkalo 479 445 frankov. Kupčija pa se je zdela princu sumljiva. Poizvedel je, da v Londonu ni navedenih bank. Princ je ovadil vso zadevo državnemu pravdništvu, ki je dognalo, da ni sklenil Fleres najmanjše kupčije za princa. Ako bi princ ne bil izročil zadeve državnemu pravdništvu, bil bi ogoljufan za 4,800 000 frankov. Ogoljufan pa ni bil samo princ Hohenlohe, marveč tudi drugi plemiči. Rodbina vojvode Broglio je izgubila več milijonov. Tudi princa Oilov in Ganav sta bila ogoljufana.
* Vsestranski nemški cesar. Cesar Viljem se je nedavno po obedu v nekem častniškem kazinu zelo nevoljno izrazil o delikatesah, šampanjcu in dragih vinih, ki so se pili pri tem obedu. Obvestil je vse Častniške kazine, naj bo tudi v njegovi navzočnosti obed vsakdanji, obstoječ iz juhe, ribe, prikuhe, pečenke in sira. Pije se naj le navadno belo ali rdeče vino, k pečenki pa kozarec nemškega šampanjca. Kmalu bo cesar predpisal, koliko kozarcev vina sme vsak častnik izpiti.
* Farška bisaga. Pri inventi-ranju v škufijskem seminarju v Ver-saillesu je našla komisija po raznih omarah in predalih za 6 milijonov vrednostnih papirjev in 250 000 frankov v gotovini. To pač najbolje priča o revščini katoliške cerkve. Ker se seminar ni prijavil za versko zadrugo, zapade najdeno premoženju okraju za reveže.
* Obisk nemških vseučilišč. V
začetku zimskega tečaja je bilo na vseh vseučiliščih Nemčije vpisanih 45 136 dijakov, doČim jih je bilo v lanskem poletnem semestru 44 942. a v zimskem tečaju 1. 1905. pa 42 390. Pred petimi leti je bilo na vseh nemških vseučiliščih vpisanih še samo 35 518 dijakov, pred desetimi leti 30 043, pred petnajstimi leti 27 080. a pred 30 leti (1876 77) pa le 17 457 dijakov. V tridesetih letih je tedaj naraslo število dijakov za 27.679 ali za 159%. Največ dijakov je letos vpisanih v Berolinu (8188). najmanj pa v Rost^cku (645).
* Umor? V Parizu so nedavno oblastveno izkopali Dred šestimi tedni v 76. letu umrlega večkratnega milijonarja Naatza. Prišli so baje na sled zločinu Neki zobozdravnik je predložil kmalu po milijonarje vi smrti oporoko, s katero se prvotna oporoka preklicuje ter daruje vse premoženje zobozdravniku. Milijonarja je baje zadela kap ua stopnicah v zobozdravnikovem stanovanju. Začela se je preiskava o zagonetnem slučaju.
* Amerikanska. V nekem ame-rikanskem listu se bere sledeče: Mož, ki uporablja mazulj na tilniku za ovratnikov gumb, ki zvečer ustavi uro, da se ponoči ne obrabijo kolesca, ki izpušča pike na i in črte pri t, da si prihrani Črnilo, ki si sposodi denar, da ga na višje obresti posodi drugemu je še vedno kavalir v primeri z onim, ki sprejema in bere list dva, tri mesece, a ga, ko je treba plačati naročnino, vrne z opazko : „Se ne sprejme!"
* Kako al želijo Čeki srečno in veselo nOVO leto? Namesto da bi poslali Bog znaj koliko pisem in razgleduic, pošljejo svoji šolski družbi določeno svoto denarja in ta natisne po vseh časopisih, da želijo ti in ti (sledi na tisoče imen) vsem svojim znancem in prijateljem vse dobro v novem letu. S tem si vsak prihrani mnogo pisanja, družba pa ima lep dobiček.   Slovenci, posnemajmo jih !
* Božično   darilo ruskega
carja.   Predsednik  bolgarskega odbora Car-osloboditelj   Aleksander II. je dobil za božično darilo od ruske^ carja 162 starih topov, in sicer 100 ruskih   in   62  turških, ki  bodo za
okras okoli mavzoleja in muzeja v Plevlju, Bjeli, Plovdivu in Gorno-studenej. To božično darilo je odposlano iz Odese v Varno z ruskimi parobrodi ter se izroči vojnemu poveljniku v Varni.
* Ogrevalnih sob se poslužuje mnogo milijonov oseb in vedno bolj naraščajo izdatki društva zaradi neprestano rastočega števila stradajočih, prezebujonh in ljudi brez strehe, ki se vso zimo, noč in dan zatekajo v ogrevalne sobe, kjer jih brezplačno obdarjajo s kruhom in juho. Da društvu ni potreba zavračati enega dela teh najubožnejsih izmed ubožnih, zato prireja loterijo, opremljeno s Številnimi dobitki v skupni vrednosti 5500<> kron in nujno prosi vse plemenite Človekoljube, naj s kupovanjem teh srečk pospešujejo tako resnično ljm-domilo stremljenje.
Književnost.
-7 „Slovenski Trgovski Vest-
nik" ima v št. 1. novega tečaja naslednjo vsebiuo : 1 ) Šesti redni občni zbor slov. trgovskega društva „Merkur". 2.) O varstvenih znamkah 3 ) O fakturi. 4) Češko trgovsko šolstvo. 5) Raznoterosti. 6) Slovensko trgovsko društvo v Celju 7 ) Društvene vesti. 8) Trgovsko bolniško in podporno društvo. 9.) Književnost. 10.) Oglasi.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
T e p e ž. O priliki cerkvenega žegnanja v Skocijanu dne 19. mal srpana m. 1. je prišlo pr» plesu na Malijevem podu med fanti iz Doba in Krtine do prepira in konečno do pretepa, pri katerem je fant Matija Z a 1 o k a r, poseatuice sin iz Krtine, z grčevim kolom posestnika Janeza F 1 e r e t a tako po glavi udaril, da je bil smrtno nevarno ranjen. Obsojen je bil na 1 leto težke ječe.
C e s arj a j e ž a l i 1 Dne 15. velik, srpana m. 1. je prejel ljubljanski župan Ivan Hribar pismo, v katerem se je cesarjeva oseba na podel način žalila. To pismo je bilo podpisano z imenom „Marija Kavčič, Ravniharjeva ulica št 5 Ljubljana". Poizvedbe so dognale, da dotična pisma ni podpisana pisala, ker je pisanja nevešča, pač pa da je to učinil njen sin Anton, delavec brez stalnega bivališča iz maščevanja, da bi spravil svojo mater v zapor, ker ga zaradi njegove delomržnosti noče več podpirati. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe.
Sama se je plačala. Nata-karico Marijo Debevc iz Tržišča sta zvabila dva mlada delavca iz Spod. »iške v svoje stanovanje, da je pri njima prenočila. Dobila je zato 1 krono. To se je pa Debevčevi le premalo zdelo, zato je vzela seboj moške čevlje vredne 15 kron. Obsojena je bila na 6 tednov težke ječe.
Nevarni potnik. Jurij P r e-m u ž, delavec iz Prozora na Hrvatskem, je delal na Nemškem pri zgradbi neke železnice. Meseca listopada se je vrnil domov, vzel je pa seboj več razstreljiva, katero je nosil seboj v kovčegu shranjeno, kar je bila gotoyo velika nevarnost za so-potuike. Šele pri dohodu v Ljubljano je našel mitniški paznik te rastreijive tvarine in je stvari naznanil. Premuž je bil obsojen na 14 d n i strogega zapora.
S suknjo ga je udaril. Dvanajstletni JanezKušar je nekega dne meseca vinotoka zmerjal mesarskega vajenca Matijo Je m-c a s klobasarjem. Oez dva dni sta se fanta zopet srečala, zdajci ga je pa Jemc s svojim suknjičem, v katerem se je nahajal velik ključ, tako udaril po glavi, da je bil fantič poškodovan in ker se mu je jela rana gnojiti, oddati so ga morali v bo uico, Jemc je bil obsojen na 1 4 d niječe.
Bojevita prostitutka Dne 19. grudna m. 1. so se sprle v tukajšnji tolerantni hiši prostitutke ciganka Marija T a u b er iz Kis-Loda na Ogrskem iu njena tovarisica Sidonija Gruber zaradi nekega gospoda. Ker sta se jele tepsti, ju jo hotela prostitutka Apolouija C a-Č e k pomiriti. Spravili so ciganko v njeno sobo, misleč, da je stvar končana. Ta se je pa oborožila s kosi-tarjevim vrčem ter udarila ž njim Čučkovo na čelo in na levo roko. Obsojena je bila na 1 mesec ječe.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 19 jamica Dansšoja seja poslanske zbcn.ice je iako sit bo cbiskana Le z veliko težavo se ]e p'siefilo rboboati kak h 120 poslai cev Zb< m ca razpravlja o LUjnosti piedioga,
TTjaj se takoj vzamejo v prftres caćrti glede zboljšanja u radu i-ških in profesorskih plač. Dcslej so gcvcrili Steiner, Gessmann m Sobotka. Razprava se nadaljuje Prihodnja seja bo v pcDedeljtk ob 3. p p.
Budimpešta 19. januarja. Pravosodni minister Polony je danes v parlamentu naznanil, da je bivši budimpeštanski župan H al m o s preklical vse svoje ob-dolžitve, nakar da mu je on, Po-imy, odpustil. V zbornici je bilo pri tej izjavi le prav malo pritrjevanja. VeČina parlamenta je prepričana, da je Polony velik slepar, ker pa drže Kossuth in ajegovi tovariši Poloiiyja z vso močjo, se parlament ne upa kaj re. i.
Pet^ograd 19. januarja. V Lrdzu so bili zopet krvavi izgredi Ker pristojni duhovn k ni b tal pokjpbti rjeđega delavci, joka množica delavcev zučela padati tovarne in nanje streljati. Prišb je vojaštvo, s katerim se je vnel boj Več cs3b je bilo Vibitih, mnogo ranjen h.
Varšava 19 januarja Na že so v nekem  vi^ku zasadil damo, ki je imela d set bomb
pn sebi.
Pariz   19   januarja. Uspeh
ferenee francoskih   šk« fov je
— adresa na papeža, v kateri zagotavljajo šk' f,e, da bodo pa-
1 pokorni. Sk fe si niso vedeli pomlati iz obupnega položaja, v kateri jih je spravil papež
Poslano.*)
GK Dj. Baduloviću, črkostavcu
Kamnik.
Dragi kolega! Veš dobro, da je nepošteno tuje ime podpisovati na cibem! Veš dobro, da je podlo, krasti poštenim ljudem čast! Znano Ti je pa tudi: da so laž, obrekovanje in podlost — nečastna sredstva! In vkljub temu si Ti vsa ta sredstva vporabil proti meni, a zakaj ? To je samo tebi znano! Znano Ti je tudi *o: zakaj si zlorabil rIzjavo*\ katera ni bila Tvoja, temveč zaupana. Ali si mislil mogoče na -srčne rane v Lincu". Tvoj „Mefistou je že odšpilal svoj čardaš Zdaj labko gre proč! — Zgražam se nad vsem tem, kar si mi storil! Tvoji in Tebi podobni so me pa na tihem diskreditovali kot poštenega delavca; posebno pa cisti, kateri Ti je pisal: ..da me dobro pozna". J z pa se ne upam n a t i b em, ampak na jasnem na svetlosti, na dan
— z obrekovalcem t bračunam sam.
Kamnik, 18. januarja 1907.
Juri Ćirićj
i81 črkostavec.
•) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Mnogostranska poraba. Gotovo m do mačeha adraviia, katero »e da tako mnogo-stransko porabiti, nego ,.M<»l!o-vo francosko /sranje in ki je takisto bolesti ateftu
ioce, ako se namaže ž njim, kadar koga Lrga, kakor to zdravilo vpliva na mišice m 21vce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-90. Po postnem povzetji po&ilja to zdravilo vsak dan iefcamar A. MOLI«, c. in kr dvorm založnik, JUNAJ, Tucbtauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLJL-ov preparat r-aznamovan z varnostno naruko in pod-pisem. 6 16 1
ANC JOŽEFOV A
grenka voda.
proti zoboDofu m gnilobi zoi
Izborno deluj« dobro znana antiseptična
Meluaine ustna in zobna voda
ki airril illmno in o«Jwtr*tnJuJ« f»*-|»Hj#*tno *t*po Iz umi. 1 KifUlrntfu z omodoni I 14.
BI gorodnemu gospodu IVI. Lirvnilku,
lekarnarja v Ljubljani. Vafia izborna Melosme untna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno aapo iz ust in je aeprekosljiv pripomoček prot» gnjilobi aob, matu jo vsakemu najtopleie pnpo-■ očam Obenem pa prosim, pofiijite de B ateklemce Melus ustne in zobne v o e Dovi.lim, da to javno oznanite, ker J« res hvale vredno.
Leopold Oangi, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1906.
Dež. lekarna Mil Leustek* r Ljubljani, Risljtva cisti it 1
leg novozgrajenega Pran JofeJov«»e> inbu moMo 13 3
Regulacija telesnega a*va|aa|a je
glavni pogoj v zdravljenju nerednosti prebave. Premočna sredstva za odvajanje so kakor znano škodljiva. Zato se uporablja jako lahko odvajajoče sredstvo, ki nima nobenih stranskih učinkov in ki ne škoduje prebavi, temveč jo vzbuja in krepi, to je balzam dr. Rose za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvor. dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. a
Zahtevajte
ilnstrovau cenik
podjet ja za žarnice
„Ideal"
Hugo Pollak
DUNAJ, VI. Wallnase SI.
Cena, lepa Svetloba brez inštalacije in neva no&ti, P. raba I'   kr. ua uro    3911 12
Oblastveno varovano!
AlleinechterBalsam
■us der Schb£iert;el~Af£theki
trn
A.Thierrv in Pregrada
bti RcMtsch-SsuirhrjnR.
129-2
Vsako ponareianje kaznivo! Edino pristen ie
T n i e r ry j e v balzam
z zeleno varstveno znamko z nuno. 1*2 majhnih ali 6 dvoj-natih utoklenio ali velika apt>-etalaa Bteklenic* s patentnim zaklopom K 5-—.
Thier.yje»o centifolijsko nafilo
z t* vse, še tako atare rane, vnetja, poškodbe itd. *J lončka K < «»•  Pošilja se n imo po
novzetju ali denar nnprej Te dve domaoi  ztlrivili ste kot    iwi|h..| si spiotno xuaui   iit ■tnrr>gltlfl N     t«. Ij i naj se na
isKarnarja I. Thi«rry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Z • loge po skoro v^eh lek«r-11.h. Kuiižice s tisoči izvirnih zahvalnih   pisem   zastonj iu poštnine prosto.
Zahvala.
Vsem udeležencem veselic« požarne hrambe v Cerknici dne 13 januarja t. 1. kakor tuli darovalcem dcitkov, posebno I uhijanskim yoap>-dom trgovcem izreka s priporočilom v daljno enako podporo       naj rč> ejšo zahvalo
Matija Obreza
2-13     načelnik pož. brambe v Cerknici.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 16 januarja: Marjeta Dolenc, delavka, 70 let, Radeckega cesta 11 Caries tub erculosis
Dne 18 januarja: Slavka Jeglič, po-sestnikova hči, 1 leto, Stara pot 4 Struma congenta, Bronchitis — Ana jerala, stolar-jeva hči, 7 mes , Kolezijske ulice 10. Jetika,
orzna poročila.
i
4-
Ma'.oibeai p*?nr
majska renta . .
4-2 („ srebrna renta . . -43, avstr kronska renta. . „ zlata • • • ogrska kronska renta . , zlata 4° 8 posojilo dež Kranjske 4; ,°, posojilo mesta Spijet 4' ,° o       » » Zadar
I4/«0/« bos.-herc. železniško posojilo 1902  .   . . 4«, češka dež. banka k. e.
zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom.   k. o. z
lO pr......
zast. pisma Innerst
hranilnice.....
zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.
»i «
4
41 .«
• 9
41/ 0/
• /i /o
4*
•l„ obl. češke ind. banke želez. Trst-
prior. lok.
Poreč......
4°. prior, dolenjskih žel. . 5°/g prior. juž. žel. kup. »/,*/, 4«, ,c „ avstr. pos. za žel. p. o.
Srsčke.
Srečke od 1. 1860'/»  •   • • 9    od L 1864 ....
m tizske......
zem. kred. I. emisije
_    ogrske hip. banke .
.    srbske a frs. 100—
n turške......
Basilika srečke .   • .
Kreditne * ...
Inonioske •    •  ■ •
Krakovske m ...
Ljubljanske 9 ... \vstr. rdeč. križa m ...
Ogr.       „        mm      .   . •
Rudolfove w ...
Salcburške 9 ...
Dunajske kom.   m ...
Dslnie*.
južne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske * > Živnostenske , . ■ Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praške žel. ind. <tr.   .  . .
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. e>«2bc . Avstr. orožne tovr. druise Ceike sladkorne drutbe
ValuM.
C. kr. čeki«......
10 franki.......
10 marke.......
lovereigss.......
Marke
Laski saafcapel.....
fcublji ..*••••• 9m\M$ ••••••••
žitno oone v Budimpešti
Dne 18. jannarja 1907. Turmta.
f»lenlca sa april   .  .  . as W kg K
Hi a april    ... m JJ m m
Coruza   . maj 1907 .   . ■ &0 ■ »
3 vet     ,   april   ...   t, 60 » •
2V« vis.
1	
Ljubljani".	
januarja 1 ^07.	
	Blago
99 25	99 45
lO 16	j 14x35
|   99 35	
11725	i 117 45
95 15	9« 15
1 1U3J	i 114-50
99 i 5	; 100 05
104 50	101 6t
j   39 85' 100 85	
99 85	100 85
99HO	9970
99 r.O	10O 10
100-—	101-3S
105-25	1G6 25
500 —	ior-
100 —	100 50
IU0-—	100 35
100 -	100 20
100-—	101--
99 90	
r.8 7	99 75
317 v5	319 -,s»
iO(j7	w: 70
157-	159 —
66 5	2 85
20 i —	20
27f> 25	tU) 25
284--	294 —
«13 —	
101 —	no-
■ 68 -	169
22-65	2465
448 -	4f8 -
77	83
h8	95 -
56	60
46 90	48 90
*8'-	30 -
{6	6 J
78	85 —
too-	509 -
175 70	17^ 70
^90 75	691 75
1T80 -	1791
r^O-4	6tf> 40
K37 -	848 -
244 76	24575
75 >	754 -
626 25	627 25
678	68S
f6*76	57075
ZH2 —	283 -
660 -	668 —
141 -	145 —
	11-39
19 10	19 12
23 50	2358
24-	24 08
ir 65	»17 75
95 60	96 8"
2 52	253
c y 2	6-
7-4'
6 76 5 11
7 36
Darila.
UpravniŠtvu našega lista so poslali: Xa dratbo sv. Cirila In Metoda:
Gospića L jzika Roš v Hrastniku na Štajerskem K 23*72 in sicer: K 10 — stržila „pomarančarcaw kmetske veselice gospa Alojzija Pust, K 13 72 iz nabiralni a gostilne Roš. — Gospa Tončka Gaber v Škofji Loki K 2 56, nabrala „neimenovana" pri Cenetu v Škofji Loki. — Gospa Kristina Grebene v Velikih Laščah K 10— iz nabiralnika gostilne Franc Ks. Grebenca. — Gospod Ferd Seidl, c. kr. profesor v Gorici K 10—. Skupaj K 46 28 Srčna hvala!
Za Gregorčičev spomenik: Gospa Mary Testen, soproga postajenačelnika v Podbrdu na Primorskem K 27'20, nabrala v veseli družbi. Darovaji so sledeč' gg.: Kra-gelj, župniK K 5—, Štravs, gostilni ar, K 4, Robavs, žel, paznik, K »*—, L. Testen, po-stajenačelnik, K 3* , M Testen, soproga, K 2 —, Robavs, soproga žel uslužbenca, K 2'-, Andulka Likar, K 1 —, Kokole, nad-učitel, K 1 —, Gerbec, ckr. orožnik, K 120, Scholz, ckr orožnik, K 1*—, Faltus, ckr. s^raž-mešter, K 1—, Gielg, ckr. sbažm. K 1—, St avs, ckr stražm. K 1—, skupaj K 27 20 Lepa hvala! Živeli! Vsoto smo plodonosno naložili.
Za „Učiteljski konvikt": Gosp. Fran Pavlin, fotograf na Jesenicah K 2 70, nabrano pri veselem omizju v gostilni J. Mesarja. — Hvala! Vsoto smo izročili g. Dimniku.
ntfgCFOlogićno porotifc.
''j-u-.a. n^d morja.
-i»«dx.fi .r. ni »!*>■  ~&6.< $*m
o &> B 'S o	Čaa j; >.ic -'fcuja	8tanj« bares-metr*	• * n t- U o o. m	Votrovi	Nebo
A		r mm			
18	W.	747 -O	-4 9	si jvzh	del. oblač.
19 V	7. »J. 2. u op	42 2 7b9 8	-90 -2 8	al. h vzhod al. jug	megla del. oblač.
SrndulA »vWaJftn^}* ^-neceratam 4 9 nur-male:     2"4 —- ^adavmi    *«» 0 0
Zahvala.
Povod-im težke izgn» e, ki je nas /i.l.' a s smrtjo našega ibkreno Ijub'jenega soproga, očeta, brata in svaka, g spoda
Andreja Corna
smo prejeli toliko dokazov odkritosrčnega sočutja, da se nam je nemogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zat"» se zabvai.jujemo tem potom vsem so rodnikoni, prijatel ein in znancem, ki so nas tolažili med boleznijo in oi> smrti predragega pokojnika, nadilje pa tudi za krasne darovane vene- ic č istno spremstvo na njegovem zadnjem p tu. Posebej se pa ?e zahvaljujemo slavnim drušrvorn: ogujegasnemu, god benemu. delavskemn bra nemu ni telo-vaduetuit društvu „Sokoia v Idryi. Se enkrat: srčna hvala v em!
V Idriji, 17. januarja '907.
Ž a uj či ostali
Zahvala.
7*\ mi ob bridki izgubi preljubljene soproge, oziroma matere, goape
Ane Marije Nadilo
roj. Vernik
izražena sočutja, kakor tudi za mno-brojno spr- mitvo nepozabne pokojnice k večnemu počitku, se tem potom vsem najprisičneje zahvaljujcni.
f58
V Škofji Loki, 18 januarja 1907.
Avg. Nadilo.
Jutri u nedeljo, 20. lonucrlo
t restavraciji jri Leva" \\\\
Začetek ob Štirih popoldne.
^r 1 «■ 2a prosta«
Za obilui obisk, »e priporoča
121 t Beti Kos.
U četrtek, 24. Januarja 1907
priredij
t igšč. imeli „Lloy(l"
podpisani za svoje prjatelje in zuanee
domoći ples
Suira Društvena godba.
Začetek ob osm h.    Vstopni a I krono.
K luuogo broju emu  obisku vabi s velenp. žtovaujcui
Dragotin Tanaos,
re«tavrater.
Teško prebavljenje
katar v želodcu, dyspepaije, pomanjkanja alaatl do jedlj, zgago itd., kakor tudi
kateri v sapniku,
zaslizsnje, kašelj, hripavost bo one bolezni, pri katerih se
■Ikalična kislina
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom.        54—1
V Ljubljani se dobiva prt Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah. vinskih in delikatesnih trgovinah.
Lepa hiša
euanadgtropna z gospodarskim poslopjem in z«-uiljišči-ni, pol ure od mesta 13 liaka, v slovenskem kraju in zraven župn jak* cerkve, je zavoljo družinskih razmer na prodaj. V hiši je gostilna iu pi od<*jalnica. Vsa poslopja so zidana, z opeko krita in v dobrem stanju. Kraj je ie» in pristen. Janez Martine, posestnik pri Mariji na Žili, pošta Beljak, Koro & ko.
4y 6-4
semeni a fl 7*80 se prodaio oa lefciftČu tvrdbe Schuppler & Faleschini t Konluftnib ulicah it. 6 pri Alojziju Pittero. 2o9
Dobro idoča
gostilna
ao proda ali za več let odda v najem. 251-1
Kje,    —   pove   upravn. „Slov. Naroda-.
jac a4t    aa< aii aai aii aa< laoaoaOa^OaOakl
Emil Kokstein
Gradec, Stempfergasse 3.
Pojasnila, nasvete, prošnje, vloge, strokovnjaŠka mnenja i. t. d. v vseh vojaških zadevah. 248 1
<a*afr1 <i> ata'aii^aii* afra^> at^aji
„SLOVENSKI NAROD
%a
ae prodaja v posameznih Izvodih po IO vin. v sledečih trafikah:
Bohoričeve
Ljubljana: Bizjak I , Vodmat,
ulice št 10. B aznik L., Stari trg št. 12. Blaž Ml.j Dunajska cesta št. 14 Dolenc Jer ca, Prešernove ul 52. Elsner Wl.# Kopitarjeve ulice 1 Fuchs H. f Marije Terezije cesta
nasproti Kol i žeja Guštin Lina, Šiiei burgove ul. 6. Hinner Aiojzja, hotel BUnionfc. Kane A., sv. Petra cesta št. 14. Kleinstein J., Jurčičev trg št 3 Kos I., Koh dvorske ulice št 26 Ko^ir Julija, HiiAerieve ulice št 12 Kristan Iv, Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6. Kušar J., sv Petra cesta št. 52 IVIrziikar A., Sodnjske ulice št. 4 Pichler L, Kongresni trg št 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12 Sušnik J., Rimska cesta št. 18 Svate k J.f Mestni trg št. 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R , Gr&daške ulice št 10 Treo Julja, Sv Petra cesta št 36 U*en<ćnik Fr. Ž dovske ul št. 1 Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8 VVeinert H., južni koiodvor.
Šiška:
Franzot M., Spodnja Šiška na
k c lodvoru. Kotnik J.f trgovec v Šiški
Gllnce pri Ljubljani:
Traun Janko, trgovec.
Kamnik: Ažman Marija, trafika.
Škofja Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34.
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec
Radovljica: Homan Oton, trgovec.
Zgoše, Begunje pri Lescah: Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gobtilničar. Lesce (v butetn na kolodvora): Legat Ivan, gostilničar in posestnik Bled:
Pretnar Ivan, trgovec
Ja orni k (Gorenjsko):
Zord Le pold, trgovec.
Hrušica (Gorenjsko): Podpac Štefan.
Bohimska Bistrica: Grobotek Mijo, trgovec.
Jesenice: Mesar J., posest, in gostilničar Schvvarz Julija, na kolodvoru.
Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec.
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez.
Bostanj pri Radni:
Dermelj   Alojzij,   posestnik in trafikant
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec.
Rana pri Krškem: Varšek Ivan, t)go\ec Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc)
Logatec: Rus Jos., trgovec.
Črni vrh nad Idrijo: Lampe Ivan, trgovec.
Cerknica:
Kravanja Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Ka olina, trafikantinja.
Begunje pri Cirknici:
Stergulec Ivan, hišna št 31.
Staritrg pri Ložu:
Bencina Ivan, trgovec.
Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec.
Št. Peter na Krasu: Schmelzer J., na kolodvoru
Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka
Senožeče:
Zelen Ant., gostilničar in trafikant
Komen pri Nabrežini:
Lucija od Švara, trafika
Zidani most:
Peterman Mary, trafika na kolo dvoru.
Ce'je:
Miklauc Marija, trafika v .Narodnem domu*.
Celovec. Sovva Josip, časopisni birč.
Gorica :
Bajt JM ulica C >mpo Sar to št 43. Gabršek A., kniigotržnica. Ho*ansk« Iva*, Via C mo št 22 Kvebelj Peter, Kapucnska ul. 1. Leban Tereza, Corso G. Verdi št 21.
Schmelzer Karel, trafika na kolodvoru.
Schvvarz Josip, trafika, Šolska uhca št 2 (via scuole 2)
Nabrežina:
Na kokdveru
Divača:
Na kolodvoru.
Trst:
Grammaticopulo Aristide, Pi-
azza Barnera vecchia (vogal
ulice Bosco št 1). Lavrenčič  Mihael,  Piazza Ca-
serma št. 1. Može Karolina, ulica Miramare
št 1
Stanič Št., ulica Molin piecolo
št S.
Opatija: Tomašič Anton, trafikant
Pulj:
Feik Antonija, Via Barbacani
štev. 17. SohiJtz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora
Reka:
Časopisni biro „Globus", via
Adamich št 2 Sikič Gjura), trgovec, via An-
drassy št. 7 Trbojevič GjuraJ, Via del Molo. Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantinja, Vin. Alserstrasse št. 9.
2824
M7
Katera   inteligentna gospodina bi hotela dopisovati a mladim gospodom ? Anonimne ponudbe na npr. „Slov. Naroda- pod do 23. t. m. 265
Dvoje majnih
5lanouan j
80 Odda za februarski termin t hiši Pred prulami št. 23. 2 6-2
Kupi se takoj
bolniški »oz
z ročno gonitvijo za ohromele.
Naslov    pove    npravn. ^Slov.
Naroda44.
255 3
Gostilničarji
ki potrebujejo za predpustne veselice
godbe,
naj se obroe|o pismeno ali osebno na gostilno  „pri  Buru11 v Spodnji Šiški št. 205. 46*6-4 JP. Vodiseh.
/U Ustanovljeno leta 1842. ON
U tflKOSLIKrlRJđ, SLIKARJA <J
JNdPISOV IN QRBOV   vm + BR/lTd EBERLI ^ l vidi lĐNn Miklošičeva cesta 5t. 6. -2?
N^a-v - Telefon l\ 154. -
tAl* aJJ&
Trs. pomočnika
in
ta za
249—2
sprejme
A. Domicelj na Rakeka
Poshusife
in priporočite = izdelke =
TijdroDe torarne hranil
v Pragi VIII.    Cenoonift zastonj.
1
CF»  Ceno češko
posteljno perje!
5 kg novega skubljenega K 9-60, boljšega K 12-, belega, jako mehkega skubljenega K 18—, K 24*—, snežno beega, mehkega, skubljenega K 30—, K 36—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 35. pošta Plzen na Češkem. 4-3« 4
250
Pogačarjev trg.
Razstavljeno  od  nedelje 20. januarja do vštete sobote 26. jamarja 1907:
FRANCIJA.
Krasna Dauphlne s slovitim kartuzij. samostanom.
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD
LETNIK XXVII (1907).
Izhaja po 4 pole obsežen  v veliki osmerkl po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji Tse leto 9 K 20 b, pol leta 4 R 60 h, četrt leta 3 K 30 b.
Za vse neavstrijske dežele 11 K 20 b na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 b.
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
sprejme v kartoaainl tovarni
JOS. PETR1Č na Vira
oniftalf.
249 1
i 'i
m
Za fijijalko trgovine z mešanim blagom aa deieli se tiče atar*jJa uurjena
prodajalka.
V>£ pove posredovalnica IfOVOtnv
na Dan a laki cesti 11* 257 1
Mala družina 4 oseb išče za maj
stanovanje
z 2 ali 3 sobami io vrtom.
Ponudbe pod „ma}" na npravn.
-Slov. Naroda44. 231 — 1
manufakturne in špecerijske stroke, želi svoje mesto z 1. februarjem 1907 spremeniti. 251 Blagohotni dopisi pod Šifro nA. V." poste restante Loi.
za eter. olja in
za planinske dežele išče za takoj stara, zmožoa tvornica. Samo osebe prve vrste, ki so ie po več let potovale tamkaj za kakšno konkurenčno tvormc », Daj svoje ponudbe z navedbo zahtevane plače  in   z rtfereucami   mšiliajo p« d
„Uveden in soliden 5608" na uprav
Uištvo „Sluv. Naroda1*. 223—2
KljnčaTuičarstvo
Ign. Fasching-a vdova
Poljanski nasip št. 8
(Reictiova hiša.)
DuorckI trs it. 3
pod „Narodno kavarno".
Od 21. januarja do 27. januarja 1907:
Loui ois. plemstva na CeSRem, Sradoul HI. c. kr. ois. nadool-uode Franca Ferd. d' Este m Iz muzejeo Hi. #& na Dunaju.
20 m let uo»Lo)eCa na j stane j ljubljanska
posredovalnica stanovanj m siuže!)
G. FLUX
Gosposke ulice št 6 126
priporoča Id nt*cm Ir holjtar
službe iskajoče vsake vrste
za LJubljano In  drugod, zlasti kuharice, hišne, natakarice, bone, prodajalke, blagajnicarke, sluge, koćijaie itd. — Već v pisarni.
VmiDs In  Itoltlior  moxiMi hitri* postreiba bskoIo« IJ«-na.
Zunanjim dopisom je priložiti = namko za odgovor.
Izšla je knjiga
KORISCKA.
Povest iz gledaliških krogov ljubljanskih v polupreteklem času.
(Ponatis iz nSlov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje  dogodke  neke koristke izza čana Moadbeimovega gledališkega ravnateljstva.
Cena broširano 80 v., po pošti 1 K. Dobi se v knjigarni
L SCHUENTNER 0 LJubljani
Prešernove ulica.
Ljudevit Borovnik
anihar  v   Borovljah (Frrt»rN) mm Haraih^M
•e priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puaak za lovce tu strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare aamokreanice. vaprojema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvrtaj«* Vse pusice «o na c. kr. preskuse-valnici in od mene preaknftene. - ilustro-18 vsnl canlal * zaton j. ' 3
Kdor
bi
zemljišče
ali
kupčijo
Tsake vrste
kakor tvornice, hiSe, vile, zemljišče, peii8i<«ni>te, graščine, mlioe, opekarnice, hotele, goatilniee, kmetska posestva rad
prodal hitro i o diskretno ali rad
naiel nanju posojilo, naj se le najprej zaupno obrne na prve vr*te strokovno
strogo reeloo in
največje podjetje
(internaz. Geschafts-Courir)
o Gradcu, Elisabethstrasse 6.
Zastopstva po vneh deželah Avstro-Ogrske in po sosednih državah. Uradoik ačutakoj na mestu in če je treba brez-0[paiega obiska zaradi natančnejše do-menitve m ogledanja, prosimo za takojšnje obvestilo. 63-7
AUSTRO "
američana
xa■■/i€wt/ji>& po/cvati ruj/\sc> oč>me/c
Z
to
GC
I
Občudovanje
vzbuja povsod novi
TITAN IA oarni
brzopralni stroj.
Najboljše delo, najboljša konstrukcija, najbolj solidna izvršitev. Pere belo kakor sneg.   Prihrani se dela, mila,
sode in kuriva za okoli 75 V0. Nedosežno  varovanje  perila. Vsak stroj damo na poizkušnjo   Iščejo se zastopniki. Cene od K 54-— naprej. Zahtevajte takoj prospekt in izpričevala
Titania-Werke, Wels 75,
w »trli ss 1* <».
op« 1 brz
Specialna tvornica za Titania parne brzopralne stroje, Titania parne stroje za rezanje živi ske krme, Titania se-jalni stroji, Titania separatorji
tvdor trpi na padavici, erCib m drugih fthrC nih bolesnih, naj sahteva o tem brošuro, k Jo ssstonj in poatnine prosto razpo#ilja
p rtv. iehvfsnes-ApsthekD
Frsnafftart m. H.     2514 23
Posojila! Pred jmi! Kedit!
Veliki ia majhni xoe*ki pod najogodnej^mi pogoii Niske obrestii povračevaaje v maibnh pripravnih mest-Čnih odplačilih Toćna in hitra izvršitev, eventualno takojšna pomoć Brez pred-Btro&kov. Na užitke, dedščine, volila, depoBite in na vsa uživanja obresti najvišji zne»ki po 5°/0 brez amorticat-ije. Natančna vp ašaoja naj se pošiljajo pod ,,Soliden vir denana 1 n.* anončno ekspedicijo M. Dukesovi nasL, Dunaj I. Wollzeile 9. 74—3
Lepo stanovanje
s tremi sobami in dvema kabinetoma se za ma| odda na Starem trgu št. 13, I. nadstr.
Ravn« tam se odda ta^oj ali za maj stanovanje na dvorišču z dvema
eventualno eno sobo. 256 -1
Vprašanja v II nadstropju.
Proda 80 takoj zaradi holezni stara, dobro vpeljana
trgovina
V Ljubljani na najboIjSem prostoru. Zelo pripravna posebno za žensko. Denarja se zahteva 3000 gld.
Samo    pismene   ponudbe pod „Takoj" na npravn.   „Slov. Naroda*.
280 1
lijK itaije!
dobro in ceno, preglasovanje ===== brezplačno =
G. F. Jurasek
prvi  kranjski   ubiralec   grlasovirjev yj
Ljubljani, Stari trg 17 II. nadstr.
Prevzame tudi Igranje na glasovir pri veselicah, 4<.4 ■> \\
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih časov na Kranjskem.
(Ponatis iz „Slov. Naroda1*.)
Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski pum na Vrhniki iu okolici ter napad na sa mostan krutih menihov v Bistri.
Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin.
Dobi se edino pri
L. Sckwentnerju,
v Ljubljani, Prešernove ulice.
Krošn jar ji-agenti
se proti visoki proviziji ali stalni plači ifieVu takoj ta prodaianie patent, predm- ta. Ponndbe pod VVA, S. 104" odpošilja Rafael * Wlt*efe Dunaj L Oraban 28. 36ib- 16
Stanovanje
v hiši Komenskega ulice Št. 26, obstoječe iz 3 sob s pripadki, se odda za
februar alt pa maj termin. -29-1
Osebni kredit za uradnike,
častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji uradniškega društva dajo po najugodnejših pogojih tudi na vračila na dolge obroke osebna posojila. Agenti so izključeni. Naslove konzorcijev naznanja brezplačno centralno vodstvo uradniškega društva na Dunaja, Wipplingerstrasse25. 31—b
Spretnašivilja
spi-ejms tamkaaj*
Kriievniske ulice it. 12,1. nadstr. desno, Ljubljana.
Komptoarista
zmožnega slovenščine in nemščine, ki bi bil poraben obenem za potnika, isČ€
neka pivovarna.
Ponudbe   na   upravuištve -Slov. Naroda". 160-c
Išče se pošten, priden
ki bi zlasti na prodajo mesa se dobre razumel. 228—2
Več pove gospa Terezinka Kočar, Jesenice št 3, »H vm Anton Hafner, mesar v Škofji Loki.
Zaradi obrtnih razmer se dve majhni, še zelo
novi hiši
ki se dobro obrestujeta, prodasta prav po ugodnih pogojih \l proste roke. Dve tretjini kupnine lahko ostane vknjižene. 117—r
Pojasnila se dai^io v gostilni .,pri Buru" v Spodnji Šiški st 205.
4022—9
Zahtevajte le
Marka prve vrste.
Ugaja vsakemu poznavatelja. Dobi se v  zavojih a 20 h do K 2" —
fjmr"   Veprekllono 9G. nisrea 190? bo ^lerenje
jubilej ske loterije za ogrev. sobe.
1500 dobitkov v efektivni vrednosti K 35.000.
Prvi trije glavni dobitki K 30.000, 5000, 1000 se bodo na dobiteljevc željo, odbivši 10% in zakoniti dobitni davek, izplačali v gotovini.
Srečke po 1 K po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah in v loterijski pisarni
na Dunaju I., Spiegelgasse 15. 237 — 1
Oes. kr. avstrijske državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Odhod lz LJabllane Jut, teh:
7*iO zjutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Cel ovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga.
7*17 nutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
H-30 Dre'pridne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc.
i-oe popoldne Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
4 OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.. Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
7*08 zvečor Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje.
7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž.
tO-23 ponoći. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo.
Dohod v LJubljano j ni. teL:
7-oe zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 0'*4 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta.
II 10 predooldne.   Osebni vlak iz Oorks c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Lmca Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2*32 popolne    Osebni vlak iz Strait
Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoldne. Osebni vlak iz Selctaia Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž.. Trsta c. kr. dri. 1 8-3fl zv.čor. Osebni vlak iz Straže-TopUc
Novega mesta, Kočevja. 8-4» :-e6er. Osebni vlak iz Prage, Line« Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiž* Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. dri. iti U-34 ponoći.   Osebni vlak iz Pontabljfc Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. i Odhod ia Ljubljane dri. kolodvori 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2*oa popoldne. Mešani vlak v Kamnik 7 io zvečer. Mešani vlak v Kamnik, io 45 ponoči A\ešani vlak v Kamnik. (Sann v oktobru in le ob nedeljah in praznikih. Dohod v Ljubljano dri. kolodvori 0-40 zjutraj. Mešani vlak lz Kamnika. IO 59 predpoidne  Mešani vlak iz Kamnik* eio zveoer. Mešani vlak iz Kamnika. ©•55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. Same v oktobru in le ob nedeljah in praznikih. (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta.
K3K
R+%^
746999
H63S
M. C E*V- BHAUS
lnienlr In zapriseženi patentni VII. Siebensterngasse 7, nasproti o. kr. pati
Brzojavke: ..Protektiou", Dunaj, Interurb. telefon 8707.
na Pnnaln
68—S
Pristne ruske juloie
»zvezdna znamka"
flPHOW0DmXM Blpa
so najboljše.
Pristne le z znamko ZVEZDA. Tvornica Jamci ta stanovitnost
Glavna zaloga pri Vaso Petrićiću v Ljub liani.
9* t#r-^'
" F *■ - * .»
Julija Štor
v Prejiornovih ulionli  št J f5
NaMJa zal iga noikh, d msk'b I • otoških čtvlje, ii*ia%i za lavn-tsnnis in prialmk
fluisseiskib gorskih če Ijev.
E'egantna
33 In
jako skrbna izvršitev po vseh cenah
M. U. Dr. IVAN ROBIDA
strokovni zdravniR nervoznim In psihičnim boleznim,
večletni učenec prof. G. Antona (klinika: Halle a/d Saale), učenec prof R. Krafft Ebinga (klinika: Dunaj), bivš liosiiitant odličnih klinik in zavodov o   o    o    o    o   inozemstva.     o   o   o   o o
Ordinira od 11. do IZ.in od 3. do4.
Sodni j ske ulice štev. 6
i 30 — 1
sta
R 5'i9 ti
Dražbeni oklic.
Dne 6. februarja 1907 ob 10 url dopoldne se bo vršila pri podpi
žanem sodisćn
i.)
dražba
posestva pod vi. št. 182 k. o Kamnik
(enonadntropna hiša, stara, renomi/ana g »stilna 8 steklenim salonom, leden in
prosturno kletj« )
11 njiv p. št 1173 in 1210 pod vlož. štev. 654 k. o,
Mengeš
v Hrupni meri 4144 m-  On las vredn «t zna*a ad I) 13853 K 25 b. ad H.) 82 K 88 h; najin*, j i p nad k ad I) znaAa 6926 K 62 b, ad H) 55 K 24 b ;o l teui zneskom «e ne prodaja. Več se izve med uradnimi arami pri tem s -disća.
C. kr. okrajna sodnija v Kamniku,
odd. II., dDe 23. decmbra 1906.
Ji
'"i
i
.i
\ s. v
k
Cijenim nevestam in ženinom
priporočam
svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga v največji izbiri po najnižjih cenah kakor: zakonske prstane, prstane s kamni, broške, uhane, verižice, okraske ter drugo zlatnino, srebrnino in briljante. Švicarske ure najslovečih znamk, kakor tudi salonske stenske ure in budilke. Z velespoštovanjem 145—B
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg št. 28.SSS
lik   eeiilk   na zahtevo «a»ton| 2
ifry—Vj, jy—
laitMM nun nima n hjšmsi otroških vozičkov
le nevedne de najfinejše
žime.
M. Pakič
w Ljubljani.
J. KEBER
trgovina z manufakturnim In perllnlm blagom
= V   1 ^Jltt>l JILIli =
na Starim trgu št 9
priporoča
vence in šopke za neveste
ter
nagrobne vence po izredno nizkih cenah.
Potrebščine za kroiače in šivilje.
wvxx;
6. CADEZ
▼ IJubljani
Mestni trg št. 14
anaj Orksjčstt snsnMnvi trannt
priporoča 3
klobuke
čepice, razno
<x>,
<x>J____________
XV ^
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
Ljubljana
I Stori
I Vzorci
I
ur ar
trgovec z zlatnino in srebrnino
na Mestnem trgu št. 13
lilij alka:
na Jttestnem trgu it. 17
priporoča nvojo veliko zalogo preolzlj-Mblli ur iz prvih tovarn, hstitillt, m*#-iimU 11», »iil«nHl»lh in ti«* hm r>I Ih« I«», hrlljanf uv, s.luliiliir in uri-liriilnr. Namizna 0|»rf»%n Iz UIImImI ruti m rt-lir u.
Lastna delavnica za popravila in vsa nova dela.
unHnVnHappM
Prenosne peči s kotlom.
Izvrstne ta sevrctje vodo in kuhanja por la, za parjenje živinske krm«, za« knkneje klobas in mesa. za iodo •trijalne namene vsako vrsto.
Chr. Garms, Podmokli
(Boderabach) 218-2
t^ornioa železnih peči. Ceniki zastonj od 40*350 1. vaeb.
C o a 1* A C
4436-12
* CZUBA-DUROZIER & C"
francoska tvornica konjaka Promontor.     ■>"•>>»» »«» i>q»»q«i.
Ustanovljena 1*«*4.
Velika eksportna tvrdka
Franc Keber LJubljana Dunnjska cesta 12
Nike L ciL rent. ura 2 65 gL Srebrna cil. rem. ura 3 85 gL
14 kar. zlata ura 22 gL Srebrna dam* ■km ara 4*50 gL 14 kar. zlata ura 12 gL
ZuhUrtujte veliki rmjn vr,*i emilt.
KSKnamononasmanaoB
232-1
Zdrav OTROK
je največje veselje, najdragocenejši zaklad sta Sev; pripomoči otrokom k zdravja, je sTarAera dolžnost Zato je skrbnim materam priporočati prav posebno di ra ijo is bvoIo de< o namesto poapslne^a  praha C^oipe)  is  n^jtic« j«tb  »e»taviq   aea avijeno
mazilo xa     Ookumiiia - Cromo^    ki hi,ro in temeljito od-otroke    f ffjaujmira • W" CsslC   f ^»n   Upnica je, no. aebno rdeče pege« »uši odrto aii raipokano koto in hitro cHi od pora
razjedeno kožo. hripoiocati je, u-j akrboo mazefO otr ke p« d pazduho, na v ruta m na vseh občutijivib in posebno mokroti podvrienih mestib. Priporočati je tudi odraslim, posebno damam, za gojitev obraza, rok in M** te za obnovitev gUdke kože, posebno pozimi, če se ratpc»ka in postane hrapav. Babymlra-creme varuje kožo zunanjih Škodljivih vpl vut in jo dela nežno, akatl ica SO vin. v leb ai eall 6 skatijc po posii »a K 3 20 pri izdeluvaUu IV 33 4—1
SJBJjr WMm BROHJOWI!%% lekarnar i Zagreba It. 95. fj| .\siJbolJae iuIIo za otroke Je Babvmlr *-mu«t. 14«»« SO ^Ih
Stev. 102
Stavba šole.
¥ Spodnji SiŠU se bode oddala stavba SOle, ki je proračoDJenz
na 118971-^4 aruuy uouuilbemna potom, katera punudba laj bode kuleko»aua z 1 krono in pnloiemm 5% vadijem.
Tuke poondbe se bodo sprejemale pri občinskem nrada od L svečana t. L in bodo rešene do 8. svečana t. 1.
Načrti, proračun in p goji ao na vpogled v občinskem nrada v SpodDJi Šiški od 8. do 10. are dopoldue in 2. oo 4. ure popoldne.
Proračuajeno je delo z materijalom m se bo oddalo:
Zidarsko................K   472M 38,
tesarsko................K     877H 5o\
kamnoseško...............K     1223 2*>,
železo, beton...............K   27178 24,
kleparsko................K     3123 28,
pokrivanje z eternitom ...........K    28^1 86,
različna Železoma.............K     4915 98,
mizarsko, ključavničarsko, pleskarsko in steklarsko.   . R   !882r> 44.
Skopaj   .   .   '   K 114I57UU.
Občinski odbor si pridrži pravico, oddati stavbo enemu ali posameznim podjetnikom ne glede na visokost ponudbe.
Ponnduik naj izrecno izjavi, da so mu znani načrti, proračun in pogoji ter da se vsem podvrže.
Županstvo Spodnja Šiška,
dne 16. prosinca 1907.
Stavbinskl odbor.
knjigotržec
t Ljubljani. Prešernove nlice št. 3.
Naznanjam, da sem prevael od .Narodne Tinkarne* v Ljnbhaoi v izključno razprodajo Jurčičeve brano spise, potem letnike in posamezne številke ljubljanskega Zvonar in vse one knjige, katere so izšle v aložbi „Narodne TIskarne". —
Te knjige so:
X X X X
S
X
Joalpa JardtAa zbrani apial, zvezek 1.
do XI, broširan a 60 kr., elegantno ve-
zau k 1 gld. Posamezne   številke „LJablJanakega
Zvona" po 40 kr. Sblrka aakonov.   I.  Kazenski zakonik vezac a 3 gld. Zbirka aakonov. 11  Kaz. pravdni red,
vezan a 9 gld. 80 kr. Zarntkovi  zbrani   epici.   I. zvezek
'TOsir-m a 50 kr. Dr.   Nevesekdo:     ..4000" Povest
broš a 60 kr. A.Aškerc:  Islot v Oariarrad, broš
k 2o kr. Turgenjev: O t ol
broširan a 50 kr. — Štiri novelo, broš. a 20 kr. B e a e š- T r e h 1 z s k y :    Blodno doAo
Roman, broširan a 70 kr.
Izlot v Carigrad,
in ainovi. Houiau,
Lefebvre: Pariš v Ameriki, broširan a 50 kr.
Stat Dominis ambra: Oaznlkar-atvo In nail oaanlki. broširano a 40 kr
Jeltnek: Ukrajinska damo. Povest,
broturant. a 16 S.r. Haldvy: Dnevnik, broširau k 15 kr.
— Baano pripovedko, broširane k 40 kr.
— Dve pc vesti, hroš. a 2b kr. Thenriet:   Undlna.   Povest,   broš &
20 kr
A.  Trstenjak:   Slovensko gleda
UAOa, broširan izvod a i gld. Jaroic. Li.tai, brus. a 16 kr!
— Gregordioovim kritikom, broš k
30 kr
Avstr.jski patrijot: l^Partolweson dor Slaven'4, broširano k 5u kr.
Pregovori, 30 Ur.
priliko In roki. Prej
Po znižani coni priporočam: Pran Kocbek,
50 kr., sedaj aattzno
Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige.
Y6
8304
I" Pošljite 50 krajcarje? ■!■ '
v znamkah, Z» to dah ta 3 vel**fln* htrfffntfn« v mre*, 6 r» rc^w 90 kr., 19 vzorcev 1 gld. 70 kr., 26
▼sor-ev 3 g\d 4(1 kr. »<>i»»g nafaovelsega tlnatrovanega ceaovaika in navodilo sta>oraho iMBroak h in ameriških trmnaiti ■ pn d.uetotr, tuc^t od 4> kr. naprej. V lalOfll SO ¥!• kari-asttste, nnogo novonti, izdeluje mik g masti predmet. — Najoenejie ia d.rektno se ku^ijle oa
pismeno naročilo. Diakretua poftiUatev.
——— IL AUER, zaloga tovarniftkib gumastih predmetov. —^—
Dunaf, IX./f>, Nusadorferstraeae 3—11.
3854-13
4G82 - 2
ClttlA alaio
i*rri»lit» fJicf povzroči redna rabe Ztlratv' apanec
f
g§ jabolčnikal
Novina!    Precej ceneje! I
Jfa)finej$a ia naj prijetne i ia osvežilna pijača na plesovih. I
- JURI SCHiCHr, deln. dr. I
Oddelek „i zdelo valnice za Ceres" Ustje na Labi. M
Ivan Jax in sin
mr   H, I zala 1 f «a val
Dunajska cesta št. 17
priporočata svnj bogato zalogo
voznih koles
o o
v
v
V
_SL
4
Šivalni stroji
Kam vodblno lam »lssr
Brezplaćni kuril za vezenje v bisi. 3 3
■ ■
Pisalni stroji .ADLER«. v
-- >
>: »:*:*:•:*: :oc< »:•:*: >ooo<K>aoao«x
Najkrajša  in   najcenejša pot
V AMERIKO
z modernimi velikimi brzoparn'ki iz Ljubljane čez Antverpen v New Tork
je pruga
tar
in e
dela %ae%da #
Na naAifa parnikih Finland, Krooaland, Vaderland. Zeeland m Samland ki . skrbu-
jeju vsak t< *i-u oO sobot, b r- il. o vožnio med Autwerpin»m in No im Yorkom je tmažnos', izborna brana, vljudna postrežba in epalnice po novem urejene v kajite za 2,-4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminmtnrga pomena, ter trnin vožnja 7 dni. Odhod iz LJubljane vsak torek
popoldne. u—3
Naši Darniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanadu v Heverno Ameriko in je ta vožnja izdatne cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej
od južnega kolodvora na levo pred zn no gostilno a.pri Starem Tišlerju".
Ustanovljena 1882.
Pošt. hrani'nica račun št 828 406.
Ihtanivljena 1882.
Telefon *t. •*.».
reglstrovana zadruga z neomejeno za ver o
v lastnem zadružnem domu
na Dunaj ki cesti stov, 18
podrejena Škontraciji „Zadružne zveze v Celju".
je imela koncem leta 1905 denarnega prometa . . K 44,396.886*60 upravnega premoženja...........E 8,926.326*73
obrestuje hranilne vloge po 4
II o 2 O
brez % *i.lk«      f**lt>3tka retatnca?a ditvliti. kaferr*** |iltat?ujr posojilnim Kauia za vložnike. 17—2
Sprejema tuii vioge na tekoči račun v zvezi s čekovnim premetom m )ih obrestuje po 4°|o cd dne vloge d" dne d? ga.
Stanje hranilnih vlog due 31. decembra 1905      E 8 702.874*88 Pogojuje nt* %t-mljlf»*it  po 5 '/, n 0 z I Vi0/«  n* aiiiortUar Jo ali |.u po o  ,     lirrz aiiioril/.tarlj r ; n« nienie« po « () 0.
Posojil, sprejema tudi vsak drugi nacrt glede amortizovanja dolgs.
UHJ^nu11 UE*H :  vsaki dan od 8.—12. in od 3.—4. izven
nedelj in praznikov.
AVGUST REPICI
sodar 3 Ljubljana, Kolesljske ulloe 16
(•v Trnovtm
izdeluje   prodaja in popravlja vsakovrstne
<s o de
nnjallajlai soaiaua. ap mm mm mm
Su «enib ostankov veliko v »togi
Pri nakupovanja
iinfikiroeia i d sitoga bi. g 1 *
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v L J u h IJ * 111
v h talskh uhcah it 4.
vzorci 119 zahlmnji onStiM* orostr
p*y«av.^au..v;. aab.dajM.4zt* as*mm
Tovarna ln prodaja oljnatih barv, flrneža ln lakov.
-H  Blektričm obrat.
I
4 I
j « Brata Eberi
lita
1848.
1
I
I
i
i
1 1
1
6.
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta it.
Delavnica:
Igriške ulice it. 8.
Morska eafstra •. tf. trt to t. It. arf». (al znat
Slikarja napisov, Stavblnska In pohištvena pleskarja.
Velika izblrka dr. Sehoenfeld-ovih barv v tubah ia akad. slikarje.
Zoloara. 6opl6«v za  pleskarja, ali-karja In zidarje, itadllnaga mazila za hrastova poda, karbollnaja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najbolj&e in neprecenljivo Bredstvo ia iiZanjt fotonih tal pod
imenom „Bapidol". Priporočava se tudi si občinstva za vse v najme stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
"**f: vet*
Blaž Jesenko
Izubijana Stari trg U
priporoča
klobuke,
cilindre, čepice itd.
— naj no. ej h* r.fftn» p o najniiii ceni.
F", z?. Z«)0O, urar
lakllMM, 1
Ferdo Primožič
mizarski mojster
tjnbljana, jCUSerjeve ulice 5.
120 3
Izdeluje vsa stavbna in pobi Mrena dela, oprave go stilen, hotelov in prodajalnlc. — Načrti In proračuni brezplačno. — p.e-urr.ui« vri«s vrate parke to v it« deičlc is tla, njih polaganje in voičenle, kakor tadi popravo nunli iu snaženje stanovanj
o   o   o   u   o   o   o   o  tu 10 na deteli. ooouuuuo
Prodaja in pošilja tadi po polti domače VOSČilo (kohani vosek), solidno d^lo,lo<Min iti OfMlfl piHin/hn.
l^šfamMftmf^mf^mmf*m*m^mT9*mmfamf^mmF*mfl^mmm *§*s^m" *mmM "az*"ia*"aaw"az*"azp"M>"iaT>*aa^M*'^t" *ir" '
Ja\^n% nftni^AnAAAAAAA n*^«*^^eB^s^J^i^^i^^s4-av^l^s^^sB^sM^Bl (
==z    V letu 1856. ustanovljeni :
denarni
£L VOtl
obrtnega pomožnega društva
reglstrovane zadruge z omejenim poroštvom 47—2
-n7" X-ircLfcoljscr^i, Ž.doTsl^e -ulice S
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od 9.— 12. me jja[ dopolioe ter od p< 1 3 do pol 6 ure pojoUlue h 4l a"/0 bres odbitka Jšm rentaega davka, katerega za vložnike društvo sauio plačuje.
jjj^ Rezervni zaklad, ki tvori  dra^tva lantoo premoženje, zna^a K 126*305
v
S
Tovarna pohist/a J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjakki trg St. 7.
00
C
o
o
C
Največja />alo^a -j,: ^■■jj^yr^r*--'-■
pohištva ^^^^
za spalne ln jedilne sobe, •alene In gosposke sobo, Preproge, zastorjl, modrool na vzmet!, zlmnatl modrool, otroSkl vozički Ito.
^% saj n l ž J f e«n«.
"\ »tj mol 1*1 il t-j Mf tbl*ri«o.
—- Vinorejsko društvo v Ormožu ———
priredi
četrtek,   d_r^e   31,  ia.2n.~a.3.xja<  leta, T
v dvorani ststilns g. Antona JEkcrčiča
prvi vinski sejem
PoDrjjala *»e bdo vina lanskeg-a  prav dobrepa pridelka, kakor tudi vioa starejših letuikov iz vseh vinorodnih krajev «rm» Ško-I jutomer-ikih ^-tic.
Začetek ob enajstih dopoldne.
Železniške zueze z Ormožem: pr.dpoi.l e — Iz L]ublian9 odhid oo3tM*»ur»
vlaka ub f>0'.* zjutal.        Prihod  v Ormot ou 1024 pred .uid o.       Odhjd iz Ormotfc
ob 13 popo'doe brzovlak na Fragt rsko-Jdaribor Ljubljana. — Ub 4*37 populjue puatni vlj.a u*. Pr. gcrako-Maribor-Ljubljano.
Ormuž, v jauuarju 1907.
Za odbor „Vinort-Jsk^g-i dmStva*.
152 2 načelnik dr. J. Geršak.
Najcenejša in najhitrejša vožnja i Ameriko ie s parniki ^Severonemškega Llojila"
s ossarskimi brzoparnlkl , KA'SER VVILHELM II MKRONPRlN2 VVILHELfvJ", „KAISER VVILHELM d, OROSSE". Prekomoraks vožnja trsi j«  »smo 5 — 6 dni.
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne luttm aa paniike gori navcido- anpS nega parobrodnega drufitva kakor tudi listku za vse pro#o arr^ri&klu žele.-- ^J* nic dobite w BLiimatef f savn** edino te pri   \ W
EDVARDU TAVČARJU, KogMb ulice SL351
nasproti občeziani goslilui „pri Starei« Ti^trjn"-
Odhod iz 1VJubijane je vsak torek, četrtek ln soboto. — - ,
Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno \n brezpKi
čno. — Postrežba poštena, realna ln solidna Sf
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Moxiko, Calitor- mmn
nijo, A rizo i a   Dr ah, Wiomiug.  Nevada, Oregon in Washington nudi nafie JJ*
društvo posebno ugodno in izredno cvv.o črez Oalveston.   Odhtnl na tej W
progi ia Bromna enkrat mesečno. 3135—22 m m
Ta 80 dobivajo pa tudi listki preko Bat timora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenoa-Airea, Colombo, Smgapore v A vstral i jo itd.
12
za postelje in puh
^np*rr»ča po najnižjih cenah
JF*. EE1 "i™ X
pred šlcoUJo št, 20.
Zmaaja naročila ne to&no izvršujejo, c v«Hznanaaa«aHa«anavavaHa«a«BaB <»
,,Pri zlatem čevlju11
Ljubljana
Stari trg št« 9
veiika zaloga
domačega in tujega izdelka.
Trpez o biago       Gene s Hdns-
Točna postrežba.
Cementna zarezna
strešna opeka
iz portland cementa in peska.
Sireka {»riiiodnjesti. PatoDtirana v 30 državah.
TrpežnejSa <n bolj lahka streha kak«r iz vsake druge vrste stresnih opek Iz Ilovice.
OdUksv&a z diplomo, slato  medalja in šantaim križcem v Pariza 1904.
Iiil!  izdolovatelj z% Kranjsko
JANKO TRAUN
IzdelovatelJ oementnln
GHInce pri Llrjbliani.
s
k
-s
„ milo 60 h, «S cream po
sssm 1 K-
na uiepaaa e polti is telesa
ustna voda O zobni prašek     > k.
ca gojitev nsf
lasna voda lasna po-mada
sa   uio  n ■ * r. * in raat Las.
n *đe1k> .Ada*, ki io oblastveno varovan , bo naprodaj le v
Orlovi lekarni
Ur. Ph. MardBtschiam Mernik
J. Svobode naslednik *    &4J It I* I jttial*
tfadome*»ttee »a   Ainow sa vračajte.
AuSUSt
V-
iajxibl]a£ia
Dunajska cesta 13.
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk, najnovejše
vrste po niralh
cenah.
Grdoba!!! Si še zdaj nisi "zapomnil, da ne rabim drugega cigaretnega papirja\ in
stročnic kot samo
Ottoman"?
VTT8 70-8
okusno hrane ee ne kaže samo v večjem, z jedjo združenim až tka, kajti *iaa bolj okusna ie hrana, tem lažje jo prebavi želodec in tem bolje ee porabijo njene rediine snovi. To nam pojasni vepeh ~ ^
VREDNOST
MAGGI-jeve ZASCJKIBE za JUHO in JEDLA.
Ta je za skrbno gospodinjo preskašeno ceno sredstvo, ki podeli slabi mesni in Bouillon-juhi, polivkam, ze-lenjavam, jajčnim jedem itd. močan, prijeten okus Ker ie zelo izdatno, se ne sme nikdar preveč pride-jatii Sele. ko ie jed gotova, naj ae pridene! - Dobiva ee v vseh trgovinah a kolonialnim blagom, delikatesa m i in drogerijah, v stekleniclcah od SO h (6e ee potem napolni od 40 h) naprej.
MAGGHeva odlikovanja: 4 tenka aairafta, 26 ztatiS kota ju, 6 častnih diplom. 5 častnih nagrad. Šestkrat brez tekmovanja, med drugim: 18OT in 900 I. na svetovnih razstavah v Pariza. (Julij Maggi, sodnik o razpisanih nagradah.)
Dobra l^tihariea
je izšla   mm^mTZZU**___      je izšla
t založništvu Lav. Sektentoerja v Ljubljani
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po poŠti 6 K 55 h.
Obseza na 676 straneh veS nego 1300 receptov ca pripravljanje najoKaaoejžih jedi domače in taje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vb« z kuharica a svojca stroko v-Dja^kega stališča, lit rama krit ka za adi kpega lahko umetnega jezika, fin* da "a zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih koiigab nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige.
59 3
Oton Feltlcb-Frankhelm
gosposki in damski frizer
Kongresni trg 19.
Kongresni trg 19.
Vsak dan sveže,
najfinejše
pustne krofe
priporoča
D»mskt s»ion a&ss pranje las x najnovejša xzi ?,zrai3osusJ^im" aparatom'
t) osmih minutah osušeni lasje,
Priporoča se nadalje friziranje po najnovejših dunajskih in francoskih modah; za plese, gledališče koncerte in svatbe.
5'5tcričnc frizure. Postrežba tadi o bilc*
Veiika izber damskih kakor tudi gosposkih toaletnih potrebščin. Parfumerija in mila iz prvih tovarn.
Izdelovanje vseh kakršnihkoli lasnih del.
Za predpust 1907
so ie dosli najnovejši
plesni čevlji.
Hajuečla Izbira moških, damsh. In otr. čeuUev.
Austrijsko - ameriška
zalosa čreuljeu
■■ Ljubljana
Prešernove ulice it. 50.
Rud. Kirbisch
slaščičar Ljubljana. Kongresni trg.
1 Čudovita novost!
325 komadom zz 2 gld.
Krasna  ara z lepo verižico, točn d>»'a. za katero se date dveletna garar. •:-;';a: zelo  iepa   laterna   maglca s 25 krasnimi podobami, zeio zabavno; 1 zeli elegantna broža najnovejše oblike, 1 lepa kravatna igia s simili bnljantom, 1 kraser «olije iz orient. biserov, s patent, zakle pom, najmodernejši nakit za dame, l čil isnjat mosnjiček, jako   elegantni na stavek za  smo tke z jantarjem  l gar oitora  £f.  donbio-.-.Iatih  mansetnih ixt srajčnih   gumbov s  patent zaklepom. I ff mklast žepm nožek, 1 ff toaletni srcalo, be!g. Btekio v etoija, 20 predme tov  za  dopisovanje in Se 20* raznih tornadov, vse, kar se   potrebajev hifii zastonj. Krasnih 326 komadov z aro k> •c sama   tega denarja  vredna, pošilja proti pofitnema povzetja za 2 gld. raa po&ilj&inica
SiKohane, Krekom
»t. e*s.
Ako ne agaja. se denar vrne Mnogo priznainih pise n
234
Pred
nakupom
oglejte si velikansko s
sukneno zalogo <§>
R. M i k 1 a u c a
v Ljubljani, Špftalske 3 ulice štev. 5.
(>Nta n k i pod ceno I
33
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v SPUETU. Stritarjeve ulice st. 2. Podružnica v CELOVCU.
tlninlia   glavnic«   MmH   2,000.000. ReaePiral   f\»n«i jnM
12 8 priporoča k žrebanju dne I, februarja 1907
Turške srečke kurz K 169•— glavni dobitek frs.  300.000.  Srečke laškega rud križa K 49 — glasni dobitek lir 15 000. Promese na drž. srečko iz 1. 1860: cele 35 K, petinke 13 K, glavni dobitek K 600 OOO I Vloge na knjižice in tekoči račun o brentu je od due vloge do dne vzdiga po 4 /a %.
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
Telefon st. 163.
Telefon st. 163.
izborno pivo v sodcih in v steklenicah.
Zaloga v Spodnji Siftki.  —  Telefon fttev. 187. T£Q
99
Prvo domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12
Ustanovljena leta 1854.
priporoča »»lavnemu občinstu in spoštovanim gostilničarjem svoje QV~ izborno
marčno pivo v sodcih in stekleni
Številka telefona Hi.
3
Pozor, gospodje in gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se m' je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpada*« u - SAPIL0R št 2. Povzroča da postanejo lasje dolgi In gosti, odstran.a praha] in vsako kotno boleion as glavi.
zaročila naj bi ni ga vsaka draž na Imam premnogo zahvaluic in in-znainie   Stane poštnine prosto  na  vsako  pošto  lonček 3 K SO ki 2 lončka 5 K. Naroč- naj se samo od mene poo naslovom
6 5 5  PETER JURIŠIĆ
lekarnar v pakracu štev. 66 v Slavoniji.
t!. krm priv. tovarna za semeni
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
>nporoča svoj pripoznano Izvrsten Poi^land« «9«»aaa\<aaaa v vodne
ećnar, c-rr.-, vse od avstnjskoga društva *nženiiiev in arhitektov določene pred ':/'■■-<. glede Uakcvno in odporna trdote *.»lt»e u»«ll4rilJi£jo«l dobroti kakor
tudi svoie priznano izvrstno as 9» ms o«
l*riporoćilta In $prlc<wtilai
faznih sriđof is naj a k o v i t e ) 9 i h tvrdk to na razpolago
Centralni urad: *** »
Zet rezuedrilc in zebauc jc izjla proul^ar zbirka r)umorc5K in 5atir
drasi.
V tej knjigi je zbral znani humorist Ferdo Plemič lepo vrsto po večini še neobjavljenih črtic humoristične in satirične vsebine. Njegova satira ne peče in žge, pač pa zgačka ter tuintam ostro zbode, njegov humor ni suhoparen, ampak zabaven. Ker takih spisov v naši literaturi ni ravno na izber, bo gotovo dobrodošel marsikomu, ki ljubi lahko, razvedrilno berivo.
Sdo biva
jps-'i založniki
L. SCflWENTi\ERJD V LJUBLJANI
In steer broširana |M> ** fli. lleno v platno vrzana po S 14.
58 5
JA MAZErt SVOJE ČlŽME CA
P\'^    PA ^OGU
V*  c.o dah ro voot
H06C V1AZN
^{ HODAT! &EZ 2* oasumj
i
1    • —
4 \W
•T* V *
ni A/Tv\
ci! Turisti! Vojaki!
Vprašajte svoie tovariše o vspehn • nepremočljive masti za nanje •
Glavra zaloga za KranjsKa:
FR SZANTNER
Uubliana. selifintiiirg. ul. 1.
4112-13 Prospekte pršitja
laboret. ph. Knbnnyl p SIsKu na Hruažkcm
Laborat. Kubanvi v Sisku.
Z Vašim Qeveaxom sem jako zadovoljen, ker je to najboljše nepremočljivo mazilo za usnje, kar jih poznam.; Kamilo Morgan
lovski pisatelj" (častni prede, „kluba 'ovce?" na Dunaju).
Fr. Čuden, urar in trsovec
v Ljubljani
eamo nasproti frančiškanski cerkvLf
Zlata 14 karat ara, »nk*-r, bije Četrti oke
in ure gld. 75*—. lata a trojnim zlatim pokrovom gld. 96'—
Sliki enaka, 80 gr v zlatu težka a tremi močnimi pokrovi, bije minute četrtinke in ure, kaže iueaete, tedae, dni in luno gld 230 —. Srebrne ure od gld. 3o0 naprej, nikljaate od gld. 2'fO naprej.
Častit! ss. ženini In neveste!
Največja in najbogatejša zaloga lepih
zakonskih prstanov, uhanov a krasnimi briljanti itd.
Lepe stenske are m budilke, jako lepe, nove oblike. — Največ)a i/bera namizne oprave, nastavkov najlepše oblike itd. iz pravega in kina srebra.
Vse po najnižjih cenah.
Na zahtevo veliki  cenik s koledarjem, posebej še cenik za kinasrebro zastonj Ida  2       in poštnine prosto.
Za obilni obisk se pr>poroča
Fr. Čuden
urar in trgovec na drobno In debelo
v Ljubljani, samo nasproti franciš cerkve
P
6
S
i
i
m
m
o
e
m
M
k
#
e
s
t. #
e
I
VsKtr&Kko bilo ia prnja
jejdosegel letošnji
KOLEDAR
za
kmetovalca
I
l
- 1907 -
Uredil dež nadzornik J. Legvart. II. zelo poptlnejBi letnik z vsebino: Kratek op*a umne živinoreje ; zlata pravila o ž viaoreji, krmljenje^ goveje živine in prašičev. ■ PraSicjereja. mlekarstvo, preiakovar.je mleka, bolezni mleka Obdelovanje travnikov, n;i. r:*va in osuševanje travnikov,   umetna   ia   naravua gnojila.
Sadjer. ja, napravu sadovnjaka. Vinoreja, priprava dohrega vina. Kooe-tiski   ?akoni   Hmeljarstvo. Koledar,
sejmi in še mnogo drugega. Vezan je letoa v posebno močno platno
Cona s posto K 1*80   75 G
—Naroča s« pri   —^—
Iranu Bonaču o Ljubljani.
Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopoSije.
Noben vesten gofpodar naj ne bo brez
tega potrebnega koledarja.
I I
"1
zdravega
ŽELODCA
ti »j i na: več ▼ ohranitvi, pospeie-raiijn in ▼ uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležne?* i&-
prtja.. Pre'EkuAeno, iz izbranih najboljših m u.p« ni h adraTilnih zeli akrbuo n.pruvljeno, tnk zbujajočo in preh«Tljeaje pospešujoče in lahko o-i-v . .jo-. 4«  domača zdravilo. Iti ublaAi in otUtnni
• i i« naiJedbe nezmernoBti, ilabe dieto, probi«-
jenja   in  zoprnnfra zaprtja,   n. pr. na-
p*)njan)i\ nezmurne evoritve kislin t.<r krč« je
</■•-   Mto«e  tnilzittr*   za   žfifuirr  ta  lekarne B. FRAONRRJA v PRAOI.
SVARILO!""« Vsi deli embalaže imajo poatavno ponovano varstveno znamko
slavnu z«l«t i
lekarna B. FRAGNER-ja v Pragi,
o. in kr. dvornega, dobavitelja
.   „prl   rrnem   orlu" =
Pnga, Mala Strni, ogel Isrutovt elie« 203. Po posti racpotšilja  ia vaak dan.
Cela steklenica 2 K, pol stekleuic^ I K Proti vpoSiljatvi K 150 se pofilje mala steklenica in za K 2 80 velika ste-klen ina, za K 4 70 2 veliki steklenici, za K 8 — 4 velike steklenice, za K «2-— 14 velikih steklenic poštnine prosto na v&e postaje avstro-ogrske monarhije
po&tnine prosto Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerak«. V LJubljani se dobiva pri gg. lekariih: O. Piccoil, U. pl. Trnkoczy, M. Mar-a      detschlager, J. Mayr.     33VJ 10
i
Pozor gospodje in mkdeu ci!
V svoji lekarniški praksi, ki j° izvrSuj^m že ve« ne^ o 3'» let, se mi je potrefilo iznajti naiboijše  sredstvo za rast brk, brade is
las, proti izpadanju brk in las in to je HA PILO R it 1. O d nije, da lmsfe in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje prhljaj in vsako drugo koiao bolezen glave.
Naruči naj s< ga vsaka družina, [man m l> ■ -;*in• <■ m zahvalni*. Stane franko na vsako pogto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K.
Naročajte samo pr  meui P"d naslovom
PETER JURI^Io,
lekarnar v Pakracu štev. 66 v Slavoniji.
I 4 66 4
Varat, znamka : Sidro.
Liminent. Capsici cemp.
N
nadomestilo sa
3ic«-ie
Pain-Expeller s sidrom
priznane Izborno , boteeln« tolažeče in cd-ajf-lno mazilo ob prehlajenju Itd.; po 80 K V¥S in K 2-- se dobiva v v&eb >CKam?ti! Pri na^npn tega piotoo pmjubJjoLtpt domačega sdravds naj st jemJje":0 le originalne ste-klemc< 9 skatipcak z naAf> «rar8tveno znacaku „aldro" potem je vsakdc prepnr^ar da je doti on«, izdelek Dr. Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu v Prani. £li5čins c. b nova.
Ha*po.iljanje TaaJk dan.
Poštne hranilnice štev. 49.086.
p
t i
Telelon štev. M t
registrevana zadruga z neomejeno zavezo
1   I>I*-*ra.i~*ftaf*' z |i
na Kongresnem trsu št. 15, Souvonovo hiia u LluNjoni
sprejema in izplaćufe hranilne vloge
obrestuje po  % ođ dne vložitve io ine vzttiee
brez odbitka rentnega davka. s« Uradne ure od 8. —12. dopoldne in od 3. — & popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje preargeic.
Milostiva gospa,
ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrecno poudarjati ime »Kathreiner ?«
Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden posnemek brez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje   Kathreinerjeva kava.
Zakaj le
Kathreinerjeva Kneippova slad na kava
ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj i okus zrnate kave.
Zapomnite si  torej natanko, milostiva gospa, <la dobivate pristno Katlirviner-1  fevo kavo znoli \ zanrtih izvirnih zavojih
j  .----- -
B /. napisom: »Kathreinerjeva Kneippova i sladna kava« in s sliko župnika Kneippj
kot varstveno znamko.
Mnihovgraška zaloga č revije v
Henrik Kenda v Ljubljani
prodaja nedvomno najboljša, najbolj solidna in najbolj zanesljiva obuvala vseh vrst in oblik za gospode, dame in otroke po jeko skromnih cenah.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras to Pustoslemšek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne11.