Poštumu piavana v fioloviiii.
ŠTEV. 266.
V LJUBLJANI, petek, dne 18. decembra 1925.
Posamezna številka Dia 1.
LETO II,
/mm DNEVNIK
vmtik. ant opoldne isrztm&l nv-:-is. premikov.
Ifoas&a w»o	ubljani	m	po
poM:	20-—>	«un	SO*—.
IcmMhi političen lisi
OBBDMISTV« is UPRA VNIST V O: smou CatSGOEClCEVA ULICA STBV. IS. TSLBFO* 8TBV. 562.
Rokopisi m no vraJaja ~ Oglasi po tartttt. Pismenim vprašanjem naj g« priloži manta
m. odgovor. ,
SftČoa pri poštnem ček. uradu §te». 18JS33.
Propaganda za Radiča.
Listi samostojne demokratske stranke so pričeli na čisto svojevrsten način delati reklamo za St. Radiča. Napadajo namreč Radiča z argumenti, ki so tako očitno ponesre-fiemi, da morajo ljudje nehote prav dati Radiču.
Tako se ie včeraj spustil v »Slov'. Narodu neki modrijan na Radiča, češ da je silno slabo informiran celo v stvareh svojega resora.
V	Mariboru da je St. Radič trdil, da znašajo investicije prosvetnega ministrstva za šole 124 milijonov, od katerih gre 99 za univerze, 21 milijonov za srednje šole in le 3 milijoni za osnovne šole. Kakor pravi modrijan v »Slov. Narodu«, pa to ne odgovarja resnici, ker da izda prosvetna uprava samo
▼ Sloveniji mesečno za osnovne šole 8,285.000, za srednje 830.000, za kmetijske 156.003, za ostale strokovne šole 1,317.000 in za univerzo samo 585.000 dinarjev.
In modrijan v »Slov. Narodu« triumfira, ampak samo v »Slov. Narodu j in pred naivneži, ki so naročniki na ta list.
Zakaj St. Radie je govoril o investicijah v prosvetnem ministrstvu, ne pa o izdatkih za šolstvo. In glede investicij je konstatiral, da je proračun prosvetnega ministrstva na glavo postavljena piramida, ki se mora prevrniti.
Vsa Slovenija bi bila'silno hvaležna modrijanu v »Slov. Narodu«, če bi njegov »dokaz« pripomogel, da bi naša univerza v resnici mesečno dobila nad pol milijona dinarjev za Investicije. Toda ialibožo se take cifro nahajajo samo v »Slov. Narodu«-, ne pa tudi
▼ investicijskem proračunu prosvetnega ministrstva.
Prav gotovo nimamo nobenega posebnega mnenja o kvaliteti »Slov. Naroda«, vseeno pa si ne moremo misliti, da gospodje pri >Slov. Narodu« ne bi znali, kaj so investicij©. Če so torej vseeno zamenjali investicijske izdatke s splošnimi izdatki za šolstvo, potem so to namenoma storili, v prepričanju, da imajo tako nevedne naročnike, ki bodo tudi tak neumen argument prebavili.
* * *
Tudi g. M. A. C. je čutil potrebo, da dokazuje g. Radiču nelogičnost. Citira njegove besede z mariborskega shoda o seljaštvu Velike Britanije in pa njegovo izjavo z dne "22. septembra v Ženevi, da na Angleškem ni kmetov in da je angleški aristokraciji zajec ve8 vreden ko kmet.
Mnenja smo, da tudi g. M. A. C. ni imet sreče s Svojo konstatacijo, ker neskladnosti ni v Radičevih izjavah, pač pa v paraboli g. M. A. C.
Da je v Angliji kmetijstvo zaostalo, je stara resnica in zato je Radič v Mariboru poudaril,' da bi angleški imperij v svetovni vojni propadel, če ga ne bi obvarovale se-Ijaške kolonije. In vsled teh seljaških kolonij je Velika Britanija velika seljaška država s velikim centralnim uradom v Londonu. Kje je torej tu kaka neskladnost? Ali mar g. M. A. C. ne loči Anglije od angleškega imperija? Ali bo mar trdil, da niso Kanada, Avstralija, Indija in druge kolonije seljaške države, prava Angleška pa industrijska in *rBovska dežela?
Gospodje, če hočete v boj proti Radiču, je »e treba, da malo bolj preudarite svoje argumente, ker drugače delate samo reklamo in propagando za Radiča ter — patentno blamažo za sebe.*
To v vsej dobrohotnosti!
In končno še vprašanje ljubljanske univerze.
Včeraj je priobčilo »Jutro« Radičevo izjavo, da ostane ljubljanski! medicinska fakulteta in da torej ni za ljubljansko univerzo nobene nevarnosti.
Danes pa je posvetilo tej nevarnosti nov Uvo<lnik. Boj z mlini na veter je postal torej specialiteta »Jutra«. Ampak tudi taka specialiteta je samo propaganda za Radiča, ker ta smešne junake se nihče ne navdušuje.
SLS se prelci w krščansko socialna stranko.
Beograd, 18. dec. Jugoslovanski klub je imel sejo, na kateri se je govorilo o potovanjih in o zborovanjih ,<ir. Korošca. Pri tej priliki se je sprožilo tudi vprašanje, da se osnuje krščansko - socialna stranka, ki bi imela v naši državi približno isto vlogo kakor v Nemčiji cent-rum. Po informacijah iz vrst Jugoslovan-
skega kluba, bi se imela ta stranka razširiti na vso državo. Ustanovitev take stranke se smatra za nujno potrebno, ker so druge stare stranke v fazi razpada. — Na seji so posamezni poslanci še obravnavali nekatere pritožbe, ki bi jih bilo predložiti raznim ministrom.
Nejasnost v radikalnem klubu.
Beograd, 18. dec. Ministrski predsednik Nikola Palic tudi včeraj ni šel iz hiše. Misli se, da prevzame danes svoje posle. V radikalnem klubu so se včeraj zbirali ministri in oni poslanci, ki so še ostali v Beogradu. Potrjujejo se vesti, da so radikalni ministri stavili Pašiču. na razpolago svoje portfelje glede na pred-stoječo rekonstrukcijo radikalskega dela kabineta, o kateri se zadnje čase govori. En del radikalov je mnenja, da bi se izmenjala samo oseba prometnega ministra. Ti radikali so mnenja, da bi na Radojevičevo mesto prišel dr. Velizar Jankovič ali Krsta Miletič, sedanji poljedelski minister. Izg led a pa, da dr. Jan-
kovič za sedaj še ne more priti resno v kombinacijo. Sicer pa dosedaj še ni iz-pregovoril svoje besede Pašič in zato ostane vse skupaj le kombinacija.
Včeraj so krožile tudi vesti, da je minister za gradbe Uzunovič le za svojo j osebo dal ostavko v roke Pašiča. Točnost teh vesti se pa ne da dognati. Tudi se tekom noči zadnja vest glede Uzunoviča ni potrdila. Nekateri trde, da Uzunovič ni dal posebej ostavke, temveč je le kakor vsi drugi radikalni ministri stavil Pašiču svoj mandat na razpolago. Ce bi bilo res, da je Uzunovič dal posebej . ostavko, bi to značilo otvorjeno krizo vlade.
PRAZNOVANJE KRALJEVEGA ROJSTNEGA DNE V BEOGRADU.
Beograd, 18. dec. Včeraj, na kraljev rojstni dan, so se obhajale slovesne službe božje. Pri vseh je prisostvoval tudi kralj s kraljico. Ob pol 11. se je pričela služba božja v pravoslavni cerkvi, ki jo je daroval sam patriarh s svojo asistenco. Pred cerkvijo sta bili razpostavljeni kraljeva garda in častna četa z zastavami. Službi božji so prisostvovali vsi ministri razen Pašiča, ves diplomatski zbor in vse višje uradništvo. Po božji službi je imel patriarh nagovor. Ko je bila v vseh cerkvah končana božja služba, so dostojanstveniki odšli na dvor in se vpisali v dvorno knjigo, nekateri pa so tudi osebno častetali kralju. Ob pol 4. popoldne je na Terazijah začela svirati godba kraljeve garde. Zvečer je bilo mesto razsvetljeno, po mestu pa so svirale godbe. Velike množice ljudstva so prišle pred dvor in vzklikale kralju.
ST. RADIČ ODLIKOVAN Z REDOM
SV. SAVE I. RAZREDA.
Beograd, 18. dec. Včeraj je bil glede na kraljev rojstni dan minister St. Radič odlikovan z redom sv. Save I. stopnje. Odlikovanje je bilo izročeno St. Radiču
o	pol 6. v njegovem kabinetu. Izročil mu ga je dvorni častni fregatni kapetan Ma-žuranič. St. Radič je odšel sinoči z novim redom na častniški ples v častniškem domu, katerega sta se udeležila tudi kralj in kraljica ter ves diplomatski zbor. Danes bo St. Radič sprejet pri kralju v av- j dijenci ter se mu bo ob tej priliki zahvalil za odlikovanje.
RIBOLOV NA JADRANU.
Opatija, 18. dec. Na seji italijansko^ jugoslovenske mešane komisije za ure- i ditev ribolova na Jadranu se je izdelal J delovni program te konference. Sodijo, da bo konferenca sedaj zborovala samo še tri dni, nakar se bo delo prekinilo in nadaljevalo po novem letu. Treba je naglasiti, da je ta konferenca sklicana na, podlagi čl. 58. brionske konvencije in da ima nalogo aplicirati določbe te j konvencije ali jih tudi, kolikor bi bilo J to potrebno, spremeniti. S seje so bili poslani brzojavni pozdravi jugosloven-skemu in italijanskemu ministrskemu predsedniku Pašiču oziroma Mussoliniju.
ST. RADIČ NE ODIDE V AMERIKO.
Beograd, 18. dec. Po vesteh, ki smo jih dobili od zanesljive strani, bo odpotovala naša delegacija v Washington v nedeljo. V delegaciji bodo finančni minister dr. Stojadinovič, dalje dr. Gjorgje Gjurič, dr. Milan Radosavljevič, načelnik v ministrstvu trgovine, ter inšpektor istega ministrstva Stcševič kot tajnik in tolmač. — Kar se tiče ministra St Radiča, je sklenjeno, da on ne gne v Ameriko, ker je potrebno, da ostane doma.
MOSULSKO VPRAŠANJE,
Ženeva, 18. dec. Ker je Svet Zveze narodov izdal končno odločitev v mosul-skem vprašanju, je predsednik turške delegacije Tevfik Rušdi beg poslal tajništvu Zveze narodov noto, v kateri naglasa, da je Svet Zveez narodov prekoračil meje svojega mandata s to razsodbo v vprašanju Mosula in ni niti poskušal med prizadetimi vladami posredovati, da bi se dosegel prijateljski kompromis. Turška nota dalje pravi, da turška vlada te razsodbe Sveta Zveze narodov ne more upoštevati in mora smatrati, da ta odločba ni bila izdana. Zato je smatrati, da je še vse ozemlje mosulskega vilajeta pod nesporno suvereniteto turške republike. — To noto imajo vsi diplomatski krogi za vrlo ostro in mislijo, da je Turčija pripravljena začeti tudi vojno. Drugi krogi pa zopet sodijo, da položaj ni tako resen. Ker je Turčiji vseeno ostal velik del mosulskega vilajeta, bi moglo priti med Anglijo in Turčijo do sporazuma na ta način, da bi Anglija zagotovila Turčiji nekatere gospodarske koncesije in s tem nekoliko zadostila užaljenemu prestižu Turčije. Sicer pa politični in diplomatični krogi menijo, da je mosulsko vprašanje stopilo v akutno fazo.
NOVI ŠVICARSKI PREDSEDNIK.
Bern. 18. dec. Včeraj je zbornica volila nove zvezne svetnike in zveznega predsednika. Za predsednika je bil izvoljen zvezni svetnik Eberlin, za podpredsednika pa zvezni svetnik Motta.
KRONANJE RIZA KANA.
London, 18. dec. Kronanje Riza Kana za šaha Perzije se je vršilo z Velikim razkošjem. Šah je »prejel višje uradništvo in duhovništvo ter diplomatski zbor. Sovjetski poslanik je bil pri tej priliki prvič sprejet pri novem šahu.
Veliki zameti.
Beograd, 18. dec. Iz vseh krajev države poročajo o silnem padanju snega in o zametih, zlasti v Bosni, Vojvodini in Srbiji. V Južni Srbiji prihajajo krdela volkov in lisic v nekatera sela. Promet potniških vlakov je oviran. Ves dan je bilo na mnogih krajih zaposlenih veliko delavcev, ki so čistili proge. V Bosni je tak mraz, da je več ljudi zmrznilo. Mesta v Srbiji so ostala brez zveze z ostalim svetom. Znatno je otežen železniški promet na progi med Zagrebom in Beogradom. Vlaki prihajajp z velikimi zamudami. Potniški vlak iz Novega Sada je bil v Stari Pazovi od snega žameten. Železniški promet med Rumo in Vrdni-kom je popolnoma ustavljen. Tudi v vsej Bosni, zlasti na vzhodni progi, je železniški promet zelo oviran. Brzovlak, ki je prispel v Sarajevo, ni imel priključka na zagrebški in beograjski brzovlak. V tuzlanski oblasti ne pomnijo takšnega snega. Vsa pota na Fruški gori je sneg zamel in mestoma je sneg visok več metrov. Iz Užic javljajo, da še neprestano sneži. Vsa pota so zametena. Užice že dva dni nimajo zveze s svetom. Iz Osijeka javljajo, da je tam 10 do_ 12 stopinj C mraza. Na Reki in Sušaku kaže toplomer 11 stopinj pod ničlo. Iz Skop-lja javljajo, da je nekaj orožnikov izginilo brez sledu. Mislijo, da so jih volkovi raztrgali. Vardar je silno narasel, tako da preti nevarnost povodnji. Po vesteh iz Kotora, je tudi tam mnogo snega.
BURNA SEJA ČEŠKEGA PARLAMENTA.
Praga, 18. dec. Včeraj je prišlo v parlamentu, ki se je sestal prvič po volitvah, do burnih scen. Seja se je svečano otvo-rila ob 11. dopoldne. Poteklo pa je že tri četrt ure, ne da bi prišla v dvorano vlada. Zato so nemški nacionalci v ?.n«k protesta začeli razgrajati. Šele čez eno uro so prišli ministri. Vzrok zamude so bili razgovori, ki so jih vodile med se-,boj stranke velike koalicije. Ko se je pojavil novi poštni minister Šramek, se je hrup med nemškimi poslanci še povečal. Poslanci so protestirali proti redukciji nemških poštnih uradnikov, šramek je prišel četrt ure kasneje kot drugi ministri. Ob njegovem prihodu je nastal tak hrup, da Švehla ni mogel govoriti. Vse predsednikovo zvonenje je bilo brezuspešno.
BOJ ZA PREDSEDNIŠKO MESTO V ČEŠKEM SENATU.
Praga, 18. decembra. Seja senata, ki je bila sklicana za 6. uro zvečer, se še ob 10. ni pričela, ker se vladne stranke niso mogle zediniti glede osebe predsednika
PRED OBNOVITVIJO RUSKO-FRANCO-SKIH POGAJANJ.
Parii!, 18. dec. Na sestanku, ki se je vršil včeraj med generalnim tajnikom ministrstva zunanjih zadev Berthelotom in med ruskimi zastopniki, je bilo sklenjeno, da se v najkrajšem času obnove pogajanja med Francijo; in Rusijo. Delegacija se bo sestala v Ženevi.
DR. KOCH VRNIL MANDAT.
Berlin, 18. decembra. Poslanec dr. Koch je včeraj vniil mandat za sestavo vlade, ker so se mu izjalovili vsi poskusi, da bi sestavil vlado velike koalioije. Predsednik Hindenburg še zadržuje -odločitev, komu naj se ppveri mandat. Prejkone ga dobi dr* Luther, ki bo Imel nalogo sestaviti vlado centruma, . -j
Redni občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo.
Včeraj dne 17. I. m. se je vršil redni letni občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo v dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Zastopanih je bilo 100 podružnic s 167 delegati.
Občni zbor otvori predsednik g. Ivo Sancin, ugotovi sklepčnost, pozdravi vse navzoče, posebno pa zastopnika vel. župana mariborske oblasti g. Zidanšeka. Opozori na narodni praznik in predlaga udanostno brzojavko kralju, kar se sprejme z viharnimi živijo-klici. Brzojavka je bila poslana tudi poljedelskemu ministru Miletiču.
V uvodnem nagovoru poudarja, da bo sedanji odbor podal na lem občnem zboru obračun ne samo za leto 1924, ampak tudi za leto 1923 kljub temu, da ne more biti odgovoren za družbino poslovanje v oni dobi. Kajti od leta 1922 se ni vršil noben občni zbor, ker so nastale po smrti predsednika Gustava Pirca razne nepravilnosti in so se občni zbori zavlačevali ali prekliravali. Kon-Sno je razčistil zadevo šele Državni svet, o čemer poročamo spodaj. Končno se spomni mnogih umrlih, za družbo zaslužnih mož, kakor Gustava Pirca. ing. Rado Šviglja, dr. Vr-Btovška i. dr.
Tajniško poročilo
Kmetijske družbe poda tajnik ing. Lah:
Zadnji občni zbor se je vršil dne 8. novembra 1922. leta, na katerem je bil podan obračun za leto 1921, in so se izvolili izžrebani kandidati.
Meseca maja 1923 je preminul tedanji predsednik družbo Gustav Pirc, nakar je prevzel njegove pasle prvi podpredsednik prof. Evgen Jarc. Začeli so se za Kmetijsko družbo žalostni časi. V odboru so se pričeli različni spori in pokrajinska uprava je radi tega razpustila glavni odbor iu imenovala g. Franca Zupneka komisarjem. Ta je razpisal občni zbor na 30. maja 1924. leta z delegati, izvoljenimi za leto 1923. Toda ministrstvo za notranje zadeve ga je preklicalo in s 1. septembrom je bil komisar Župnek odstavljeai ter imenovan na njegovo mesto g. Evgen Jarc, ki je sklical občni zbor za 17. november 1924. leta z delegati, izvoljenimi za leto 1924. A v tem času je Državni svet odločil, da odredbe notranjega ministrstva niso bile po sakonu utemeljene in da se vlada ne sme vmešavati v notranje zadeve Kmetijske druibe. Veliki župan ljubljanske oblasti je zato Evg. Jarca razrešil dolžnosti in imenoval na njegovo mesto dr. Frana Spiller-Muysa. Ta je 15. decembra 1924. leta sklical za poslovno leto 1923 občni zbor z delegati, izvoljenimi za leto 1923. Edina točka dnevnega reda so bile volitve. Izvoljen je bil sedanji odbor z g. I. Sancinom kot predsednikom 0a čelu. S Jem je prenehalo nelegalno stanje v Kmetijski družbi.
Nato poroča tajnik o družbinem delovanju v letih 1923.24. Družba je skušala čimbolj razširiti svoje delovanje in ga dvigniti na predvojno višino. Toda stavljene so ji bila razne zapreke. Tudi je manjkalo prave požrtvovalnosti. Dobivala ni zadostnih podpor, sama pa tudi nima sredstev ne kapitala, da bi lahko vedno zadostila vsem potrebam. Ustanovljenih je bilo tudi nekaj novih podružnic. Stanje teh je bilo:
V letu 1923—360 podružnic in 15.029 članov, v letu 1924 — 303 i>odružnic in 25.227 članov.
Imela je tri odseke, ki so pospeševali posamezne panoge kmetijstva: dva konjerejska odseka, in sicer eden za Kranjsko in drugi za Štajersko in Prekmurje, ter vinarski, in sadjarski odsek. Ti odseki so se pozneje osamo-Bvojili in tako prenehali biti členi družbe.
Družbino glasilo »Kmetovalec« je skušala razširiti, ne samo po Sloveniji, ampak tudi po ostalih delih države. Prilogo »Konjere-j ec« ie morala ukiniti v sled prevelikih stro fikov, kajti članarina 15 Din pač ne more kriti vseh stroškov.
Družba je gojila tudi potovalni pouk. ro različnih krajih je priredila 23 predavanj. Poskušala je ustanoviti po srbskem vzorcu mladinske klube, kar se pa ni obneslo, radi neumevanja te akcija Dne 4. oktobra 19-4. ' leta je bilo sklicano kmetijsko posvetovanje, na katerem se je razpravljalo o pospeševanju kmetijskih panog. Udeležil se ga je tudi te-
danji poljedelski minister Kulovec, ki je dovolil podporo 60.000 Din za prirejanje večdnevnih kmetijskih tečajev.
Družba je morala tudi večkrat posredovati pri različnih oblastih. Predvsem za znižanje izvoznih carin, za olajšanje pravilnika o kontroli semnja, protestirala proti pretiranim davkom, zahtevala večje kredite itd.
Leta 1923. je praznovala petindvajsetletnico kmetijske gospodinjske šole, ki je vele-važnega pomena za razvoj kmetskega gospodinjstva in katero vlada žal ne podpira zadostno.
Družbina drevesnica v šiški je bila prodana in ustanovila se je nova drevesnica na Poljanah, ki je še mlada in zato družba ni mogla nuditi članom toliko drevesc, kot prejšnja leta. Pašniško posestvo Ivje je dala v najem za košnjo, kar se je materijelno dobro obneslo.
Družba je dalje pospeševala v čim najvišji meri razne gospodarske panoge, kakor vinarstvo in kletarstvo, sadjarstvo, konjerejo, posebno pa živinorejo. Skrbela je za dobavo dobrih plemenskih bikov, mrjaseev in petelinov. Večji del podpor v to svrho je dovoljevala država, ki je pozneje to akcijo prevzela v svoje roke.
Ogromen je bil tudi blagovni promet. Dobavljala je predvsem umetna gnojila, nadalje semena in sredstva za pokončavanje rastlinskih škodljivcev. Blagovni promet je najbolj razviden iz sledečih številk:
Leta 1923 — 269 vagonov blaga v vrednosti 12,726.402 Din, leta 1924 — 189 vagonov blaga v vrednosti 6,630.873 Din. *
S tem je tajniško poročilo bilo izčrpano in predsednik otvori debato. K besedi se oglasi g. Vodopivec, ki poudarja, da naj družba skrbi, da dobavlja podružnicam čim najboljše blago in po nizki ceni, kar se v letih 1923 in 1924 ni godilo. G. Makar iz Metlike poudarja nasprotno. Za tema dobi besedo g. Čeme iz šiške, ki poudari, da je bilo predvsem slabo poslovanje v letu 1924, ko je bil komisar prof. E. Jarc. To izpričujejo tudi številke blagovnega prometa.
Pri obračunskem poročilu, ki ga je podal tudi ing. Lah in ki izpričuje v letu 1923 dobiček, v letu 1924 pa izgubo, se spet oglasi k besedi g. Čeme, ki graja nepravilnosti, zagrešene v času poslovanja g. E. Jarca. Med delegati nastane razburjenje, čujejo se klici: »Dol Jarc!« i. dr. G. Jarc se zagovarja, da ni ničesar zakrivil in da je vedno delal na to, da bi družbo obvaroval škode. Med splošnim kričanjem in zvonenjem predsedniškega zvonca se dvigne k besedi poslanec Žebot, ki v imenu delegatov za Štajersko protestira, da se podaja bilančni račun za leto 1923 pred navzočimi delegati na tem občnem zboru. Gospod Sancin ugotovi, da je že pokojni Pirc pred smrtjo sestavil dnevni red za občni zbor, ki se je pa pod predsedstvom g. Jarca zavlačeval, da bi s»> med tem pridobili novi člani, pristaši SLS, in za kar je obljubil g. Remec en milijon kron v svrho plažan.ia članarine. Ti bi izvolili nove delegate in bi tako dobili klerikalci družbo v svoje roke. Za njim pojasni g. Lovro Petovar, da je bilo na zadnji seji soglasno sklenjeno, da se predloži bilanca za 1. 1923 in 1924 na tem občnem zboru, vsled česar je protest g. Žebota in njegovih tovarišev brezpredmeten.
Preide so k nadaljnji točki dnevnega reda, in sicer k volitvam izžrebanih odbornikov. Izvoljeni so bili za Kranjsko: za podpredsednika Ivan Pipan s 138 glasovi, za odbornike pa Ivan Urek, Martin Bajuk in Ivan Rcm-skar. (Vsi pristaši ZSKL.) Za Štajersko: j dr. Ivan Jančič, Robert Košar in Martin Steblovnik. (Vsi pristaši SLS.) Ostali odbor s predsednikom g. I. Sancinom ostane.
Obravnava o predlogih o spremembi pravil se preloži.
Kot zadnja točka slede predlogi, o katerih se pa ni sklepalo, ker se je preložila prejšnja
Ob koncu povzame zaključno besedo g. I. Sancin, ki poudarja, da je treba več požrtvovalnosti, da ne sme biti v družbi mkakih spo-,<0v, še manj pa strankarstva. Vsi v slogi in prijateljstvu za razvoj kmetijstva!
Nato zaključi občni zbor ob pol 2. uri popoldne.
odločno klerikalno in strogo' konservativno orientirana. V času, ko so vznemirjali evropske države in posebno Špansko anarhistični atentati na vladarje, se je obrnil z vso silo zcper anarhizem in vse, ki jih je po pravici ali po krivici smatral za njegove pristaše, to je privedlo do znane afere Ferrer, ki je razburjala pred 17. leti Evropo. V naslednjiih letih je stopil kot voditelj vlade, — tudi kadar so bili na krmilu konservativci, — bolj v ozadje. Šele ko je poslalo za časa vojne pereče vprašanje ohranitve španske nevtralnosti, je stopil zopet v ospredje. Da je ostala Španija nevtralna, je v nemali meri zasluga Mau-re, ki je ustvaril leta 1917 zn:mi koncentracijski kabinet iz liberalcev in konservativcev. Po vojni je stal samo enkrat prehodno na čelu vlade. Vojaška diktatura je strla tudi njegovo politično moč popolnoma. Toda mogoče bi ne bilo trajalo več posebno dolgo, da bi bil poklican v kraljevsko palačo, da ga ni odpoklicala smrt.
Politične vesti.
:= Da se ne bo »Jutro« še kdaj po nevrednem postavljalo s svojo državotvornostjo in udanostjo kralju, konsiatiramo, da je včerajšnje sJutroc na kraljev rojstni dan pozabilo.
= Kulturno delo HSS se najbolj jasno vidi v njenem doslednem in vztrajnem boju proti nepismenosti. Samo ena številka ;Doma< poroča o sledečih uspehih: V Gornji Stubici ne bo spomladi več analfabetov. Prošli ponedeljek so se pričeli tu analfabetski tečaji, katere obiskuje 493 nepismenih kmetov iz 13 vasi. Poučuje nepismene kmete 20 pismenih kmetov, ki so se za pouk pripravili v posebnem tečaju, ki so ga vodili učitelji in učite-1 _ ........... ^	_____
ljice. Te tudi nadzorujejo pouk nepismenih. | JaiAoTavnikoni* prir^ila^v ^edo^zvrfer
l.^nl 1 . ! „ V. .'n!... ^ ^ „ 1 fn k rti l'lf 1 TO.	.	1_________   _	-
= Sovjetske koncesije Japoncom. — Med
sovjetsko vlado in japonskim konzorcijem je bila podpisana pogodba, po kateri preide del premogovnikov in naftinih vrelcev na severnem Sahalinu za 45 let v eksploatacijo japonskih tvrdk. Japonski koncesionarji s° morali zavezati, da bo veljala v njih podjetjih sovjetska zakonodaja glede deda. Tudi sme obsegati število japonskih delavcev samo gotovo višino. Po 45 letih ali v slučaja odpovedi koncesijske pogodbe pridejo vsa podjetja brezplačno v last sovjetske vlada. Sporna vprašanja med koncesionarji in sovjetsko vlado se rešujejo od najvišjega sodišča sovjetske unije.
Prosveta.
Ljubljanska opera. Po Foersterjevi »Evi« v repertoarju mal zastoj. Orkester je bil zaposlen z V. Novakovo »Burjo« (Boufe>), solisti in zbor pripravljajo Wagnerjevega »Vernega mornarja«. — Dvakrat je gostovala gospa Olga Olgina. Prvič v »Rigolettu* (Gilda), kjer ni posebno uspela, drugič v »Mnnonc, kjer je splošno ugajala. Pevka ima tehnično vzorno izšolan glas, ki ji pa ne zveni v vseh legah enako, v igri je bila jako prikupljiva. Vlogo je pela v francoskem jeziku. Dočim s« je v »Rigolettu< izredno odlikoval g. Holod-kov, je v »Manon< dosegel ponovno priznanje-publike g. Banovec (de Griex), celo na odprtem odru v III. sliki, ki je bila na predstavi posebno dobra. Sodelovanje orgel je imenitno učinkovalo. »Manonc je dirigiral s svojo znano rutino g. ravnatelj Polič.
Komorni večer. Brata Rihard in Lade
Zika, člana Zikovega godalnega kvarteta, sta v družbi s konservatorijskim profesorjem
Najstarejši kmet, ki obiskuje analfabetski tečaj, je star 48 let. — Organizacija HSS Špansko pri Zagrebu je tudi uvedla analfabetski tečaj, ki ga obiskuje 21 analfabetov. — An-alfabetski tečaji so se otvorili dalje v Ljubiji (Bosna), v Prnjavoru, v Jablanovcu, v Sv. Klari pri Zagrebu in v Andrijaševcu. — Številni analfabetski tečaji so se otvorili že prejšnje tedne. Analfabetske tečaje vodi »Seljač-ka Sloga*, ki je tudi prevzela organizacijo posebnih gledaliških predstav v zagrebškem gledališču za podeželje. Dobro bi bilo, če bi se isto zgodilo v Sloveniji.
= iDomt o obtoibi Lukiniča. Radičevo glasilo piše, da je končala obtožba proti dr. Lukiniču zanj nad vse slabo. Lukinič sicer ni iz formalnih vzrokov izročen sodišču, ki bi ga na temelju baš teh nedostatkov proglasilo nekrivim, zato pa je celokupno delovanje Lukiniča z ozirom na odpravo sekve-stra nad posestvom Thum-Taxis proglašeno kot nepravilno, napačno in za državo škodljivo ter je narodna skupščina sprejela v tem zmlslu temeljito podprto resolucijo, ki pred vso našo javnostjo pomeni za dr. Lukiniča pravo politično Bmrt.
= Radič pri Nast&sa Petroviču. O tem piše >Dom<. Predsednik HSS je vrnil obisk^ Na-
stasu Petroviču, bivšemu notranjemu ministru v lanski Davidovičevi vladi. Oba politika sta več ko eno uro v rodbinskem krogu najprisrčnejše razgovarjala, najprej kot dobra znanca o navadnih stvareh in potem kot politika tudi o nekaterih važnih vprašanjih, zlasti o politiki narodnega sporazuma, ki je danes edina državna politika, kakor je to umno in pogumno naglašal g. Ljuba Davido-vič na letošnjem kongresu demokratske stranke.
= Krita v vladi? Tako tolaži zopet dični »Slovenski Narod« svoje pregovorno naivne naročnike, da bi še naprej upali na one zlate
dvorani Filharmonične družbe komorni koncert, na katerem smo poslušali skladbe Vi-teslava Novaka, Riharda Straussa in Bedficha Smetane. Kontertantje so spored ab sol vi rali sijajno in so morali par komadov na zahteva občinstva, ki je dvorano popolnoma napolnilo, navreči. Več o tem lepem koncertnem večeru jutri.
Generalna vaja za V. NoTakovo »Burjo«,
eno najmočnejših simfoničnih del slovanska glasbene literature je pokazala, da čaka na današnjem koncertu v Unionu Ljubljančane velik umetniški užitek. Ves ogromni aparat (160 sodelujočih) vodi s sigurno roko in globokim umevanjem krasne sklade g. kapelnik Niko Štritof.
Viteislav Novakova »Buria« (Bcnre) je
simfonična pesnitev, v kateri ima glavno, da, najvažnejšo vlogo orkester. Orkestru je dal skladatelj pri tem delu vse svoje misli in svoje globoke vtise. Orkester nam na do sedaj nedosežen način slika vsa čudesa morja. Orkester nam slika njegovo mirno valovanje, slika nam pa tudi najgroznejši vihar na morju. Glavno vlogo današnjega slavnost nega koncerta ima brez dvoma naš operni orkester, ki bo imel danes, sijajno priliko. da pokiize ssromin svoje zmožnosti. Cia-
ni opernega orkesira so se z izredno ljubeznijo in ponosom lotili študija lega impozantnega dela in v prvi vrsti se moramo ravno orkestru zahvaliti, da bomo imeli priliko tudi v Ljubljani slišati ta krasen umotvor. V orkestru pa sodelujejo tudi člani orkestralnega društva Glasbene Matice in pa nekateri člani Muzike dravske divizijske oblasti. Vse te trt korporacije je združil v eno celoto dirigent gospod Niko Štritof in prepričani smo, da sl bodo pod njegovo taktirko dzvojevuli dane* zvečer popolno zmago, pa tudi vse priznanje navzoče publike. Predprodaja vstopnic v Ma-
Tiskovna pravd* Svetozarja Pribičeviča
Te dni ae je vršila v Beogradu zanimiva •obravnava. Na zatožni klopi je sedel učitelj Miljutin Stankovič, večletni urednik »Narodne Prosvjetec. Stankovič je napisal v svojem listu oster članek zoper Pribičeviča. Očital mu je, da je sedel ob času, ko je ljudstvo prenašalo najhujše gorje, (umik skozi Albanijo in boji na solunski fronti) v Budimpešti ob nogah znanega našega sovražnika grofa Tisze, dalje, da je razgnal najbolj idealne zagovornike srbsko-hrvatskega sporazuma ter zanesel v ljudsko življenje najhujše sovraštvo. »Okrog demona naše nacionalne mn sli < — piše Stankovič — »«e zbirajo tolpe lopovov in »štreberjev«, ki plenijo državo ter pro-tanirajo vse, kar je svetega. Članek konča z ugotovitvijo, da je Pribičevič »pošast, ki ee }e vmešala v življenje našega Ijudstv* ter glavna ovira za uresničenje na&ih nacionalnih (idealov.«
Ker je bil Pribičevič, ko je inkriminirani članek izšel, prosvetni minister, je ovadila uprava mesta Beograda Stankoviča uradno radi obrekovanja člana vlade.
Med preiskavo se je skliceval Stankovič v dokaz resnice svojih trditev na dr. Tomlje*-novifia, bivšega hrvatskega bana, dr. Ivana Ribarja, bivšega predsednika skupščine, in Se več drugih politikov kot priče.
Pri obravnavi je vztrajal Stankovič pri svojih trditvah. Povdarjal je preganjanje hrvat-sldh in srbskih učiteljev po Pribičeviču ter skliceval na dokumente. Nato se je pričelo zafllišavanje prič. Priče so izpovedale za Pri-bičeviča jako neugodho Banjanin je ni pri. j_j.t da je prepričan, da je sejal Pnbi-
STižC <i»	**
stvcm samo sovraštvo, dejal je da je mnenja, da se zbirajo okrog Pribičeviča res korita rji, ki plenijo državo, pripomnil je pa, da ne govori na podlagi osebnega opazovanja. Tudi priča dr. Ribar se je izrazil, da je prepričan, da služi Pribičervičevo politično delovanje bolj razdoru kot pa ujedinjenju ljudskih množic Najbolj neugodno za Pribičeviča je izpovedal urednik »Odjeka< Milan Popovič, ki je izjavil da je bil Svetozar Pribičevič od leta 1916 do konca vojne neprestano v Budimpešti, kjer se je gibal popolnoma svobodno Dasi je bil poslanec, se m udeleževal sej parlamenta, ker se je tozadevno sporazumel z madžarsko vlado. Na ta način je užival imu-ni teto in vlekel popolno poslanske dijetp. Vse to je znano priči iz osebnega občevanja s Pribičevičem v Budimpešti. Obravnava je bila v svrho zaslišanja prič dr. Lorkovača m <lr. Peneša, ki nista prišla k obravnavi preložena.
seva "»ES at1 sasat-7 - "•* -ri *■* -*
niti, pa se je izpolnilo, kar je oseDna mas«.
valnost ali nič mani lepa dobičkiželjnost za- Pn današnjem slavnostnem konccrtu so-
  delujejo poleg opernih solistov, gospe Pavle
Lovšetove ter gg. Banovca in Betetta tudi 5e operni zbor, ki poje za odrom razne vzklike, kakor jih zahteva skladatelj v svoji partituri. Zborovski part pa izvaja peveld zbor Glasbene Matice. Z orkestrom v mi nastop* na koncertu okrog 200 sodelujočih.
ANTONIO MAURA t.
V	starosti 73 let je umrl te dni nenadoma
v Madridu državnik Do« Antonio Maura Mon-taner, vodja španske konservativne stranke.
Antonio Maura je bil eden od velikih španskih dri. zadnjega četrtstoletja Med tem časom, ko je rotirala državna oblast po tihem dogovoru v gotovih periodah vedno med velikima strankama liberalcev in konservativcev, je bil - Maura nič manj kot "krat ministrski predsednik. Kot eden najbolj energičnih politikov in izboren parlamentarni govornik je imel pa tudi kot vodja opozicije velik vpliv. Njegova politika je bila vedno
hotela. Toda zaman vse nade, ker politika sporazuma ostane tudi nadalje državna politika. Vsaka rekonstrukcija vlade bo to nedvomno potrdila in posledice naj si pripiše vsrk sebi, ker je bil tako naiven, da je verjel — »Slovenskemu Narodu«.
= Pred otvoritvijo češkoslovaškega parla- j menta. Na skupni seji vseh vladnih strank ie bil izvoljen odbor dvanajstorice koali rani h vladnih strank. Za parlament je sestavljen ta odbor sledeče: Stanek in dr. Botto za republikansko (agrarno) stranko; Košek in Roud-nicky za češke klerikalce; dr. Meissner in Tomrtšek za češke socialne demokrate; Sla-viček in Zeminovrt za nar. socialiste, dr. Kramar in dr. Lukavsky 75» narodne demokrate in Najman ter Horak za obrtnike. — Senatna dvanajsterica je sestavljena sledeče: Donfit in dr. Šrobar za republikance, Valoušek in dr. Proch&zka za lidovce, dr. Soukup in Jaroš za socialne demokrate, P&nek in dr. Klouda za nar. socialiste, dr. Fdček in dr. Brnbec za narodne demokrate in Thof ter Tačka za obrtnike. — Določeno je bilo dalje, da je namestnik min. predsednika Švehle soc. dem. Bechyne. - Nato se je razpravljalo o izvoli tri predsedstva parlamenta in skupščine. Sklenjeno je bilo, da dobi predsednika skupščine republikanska, kot najmočnejša stranka. Za predseduika bo izvoljeai P<>s*- MaIypeto. Podpredsedniška mesta dobe lidovci, socialni demokrati, dočim pripade peto mesto opoziciji. — Dosedanji predsednik senata D on rt t ie odstopil. Obe socialistični stranki zahtevata, da pripade to mesto njima in bi se potem po medsebojnem dogovoru vrstili poslanci obeh strank: Obenem pa zahtevajo to mesto tudi lidovci, kot draga najmočnejša stranka. Do sporazuma še m pnšlo, m pa nobenega dvoma, da do tega pride.
= Neuspeh dr. Kocha. Čeprav so vse prizadete stranke izjavile, da so načelno za vlado velike koalicije, so se vendar pogajanja za tako vlado razbila. V prvi vrsti vsled zahtev socialnih demokratov, ki so zahtevah tako dalekosežne socialne reforme, da bi bit vsled njih proračun preveč povišan. Ker m upanja, da bi se mogla sestaviti vlada velike koaliciie se računa s tem, da sestavi novo vlado s starimi ministri dr. Luther, ki bi na mesto odstopivših nacionalnih ministrov vzel uradnike.
Književnost.
Nov priročen in praktičen lemljeTid.
V	založbi društva Učiteljski dom v Manbore je pravkar izšel IV. ročni zemljevid mariborskega okrožja obsegajoč C e 1 j s k o k o t -lino in Spodnje Slovensko Posavje, v merilu 1 : 150.000, risal Slavoj Dimnik,' tisk in litografija Mariborska tiskarna. Zemljevid, ki je izvršen v osmih barvah, nam kaj plastično predstavlja označeno ozemlje, je zelo lično in večino izvršen in kaže lep napredek priznanih Dimnikovih zemljevidov kakor tudi tehnične izvršitve slovenskega litografičnega podjetja. Zemljevid obsega v severnem delu ozemlje od Mozirja do Konjic, doline Dravinje in Zg. Haloz, proti jugu sega tja do litijskih hribov, Kuma, ftt. Janža, Krškega polja in Brežiške kotline. Obsega vso spodnjo sCavinjsko dolino, Savsko dolino oa Zagorja do Čateža, porečja teh rek kakor tudi Voglajne in Sotle. Popelje nas z zaznamovanimi planinskimi poli v gorovje mea Trbovljami in Celjem, na Goro Oljko, na Konjiško goro, na Boč, Donačko goro, n* znani Kum, na Lisco in mogočni Bohor. zemljevid predočuje mnogim Slovencem, toli nepoznane pokrajine okoli £®‘*-nano Posrede, Kozjega. Planine in t0^L^ _ j Bizeljsko. V zemljevidu je o-gg* »d 800 krajev, cerkva, gradov^dOTl h ni£
Tem'P‘>Polnomft *j’rempnil“- Novo Jo Fal«ki daljnovod na Trbovlje in Zidani most« železnica, ki vodi iz Ilajhenburga v novi premogovnik pri Restanju in je projektiran kanal na Krškem polju. Zemljevid, ki bo dobr« služil šoli in tujcem, bo dobro nadomestil® nekdanje vojaške špecijalke, ki ao že *** starele, ter ga radi tega toplo priporočam«; Dobiti ga je v vseh knjigarnah vv podrobni prodaji in za ceno 10 Din.
Štev. 266.
NARODNI DNEVNIK, 18. decembra 1925.
Stran 3.
Dnevne vesti.
BESEDE IN DEJANJA
aU
LJUBEZEN — V PRAKSI...
G. urednik.!
Že parkrat ste na tem mestu cisto pravilno razgalili »ljubezen« svobodnih Jugoslova-•»ot /&j zatiranih, in trpečih bratov v Primorju. Naj še jaz dodam par žalostnih dej-#tev!
Slovenci in Hrvati »onstran lužeč — » (Laljiti Ameriki, kamor so se zatekli v strahu )3red gospodarskim polomom in vsled bednega položaja v fašistovski Italiji, niso pozabili na svojo domovino in se ob vsaki priliki ®pomnrjo primorskih časopisov * denarnimi prispevki ssa tiskovni sklad!
Koliko pa je svobodnih Jugoslovanov, ki bi le enkrat v ta namen kaj darovali? V te-tai sedmih let preganjala naših trpinov v Primorju se to še ni zgodilo!!! Tu pokažite avojo ljubezen! Hic Rhodus, hic salta!
In So nekaj 1
Kljub siromašnemu stanja našega ljudstva 't Primorju in čifcanam fašistov na vseh kor,-•ath in krajih, čutijo vendar primorski študenti dovolj poguma in moči, izdajali sto je Jxborno dijaško glasilo »Naš Glas« — in to v formatu »ženskega sveta-c.
A vprašajte, koliko naših študentov sploh jpo*na to revijo, kaj šele, da bi bili nanjo naročeni. Za take stvari naša »nadebudna« ml*-«Mna nima ne smisla ne denarja, ker ga ni-?Btajo starši! žvižganje pred konzulatom je dovolj, sedaj pa v kino ali k športni tekmi —
<9pravili smo avojo dolžnost-------------»Živelo
»ase Primorje!«------------
To je »ljubezen« in »narodnost« . — v araksi I
Ob priliki hočem še bolj izpolniti to rubriko Vašega cetnj. lista.
Za danes naj samo še omenim, da ni čuti-
■	!© — raaven redke izjeme — nobeno ljubljansko uredništvo, Id je prejelo prvi dve števil-»Našega glasa«, potrebe, vsaj v navadno šnforpaacijo izpregovoriti o tem listu, kaj Še, -da bi ga naši srednješolski mladini pr-iporo-;«U©1... Vse to v interesu domovinske lju-aezni m kulture... kajti kaj je večja škoda, -ali izpustiti poročilo o zakotnem samomoru, v kratki notici čiianje kultur-
.:l»ega lista?! ...
H vala, urednik, za naklonjenost! Ob pri-oto postim še kam drugam, saj je to po-rglavje neizčrpno, kakor je neizčrpno otno »poglavje brez konca« na Goriškem... I1. v. b.
— Nov jugoslovanski konzulat je bil otvor-. šem te dni v Tem®šyaru. S tem je biio ugo<le-
tao želji vojvodinskih gospodarskih krogov.
— Visoka ekonomsko-komereialna akadc-vaaija v Zfcgrobu. Prosvetni minister je sprejel Se dhni dekana visoke šole za trgovino dn pno-.»et v Zagrebu. Minister jo koiiferiral z de-'fcinom p reorganizaciji omenjene šole, ki naj
pretvorila v visoko ekonomsko komer-
-	smin-o «kadeoaij/o « činom fakultete. Minister <oo pradkižU predlog v najkrajžem času mini-#trskemu svetu.
— Eksplozijska nesreča. Ko je pospravljal •,fre dni v Mostaru sluga -podporučnika Vujiči-tfe, Stepan Kovačevič, sobo svojega oficirja,
m je dotaknil, nič hudega sluteč, na oknu sw-. ječe bombe, glede katere se ne ve, kako je prišla tja. Bomba je padla na tla, ekspkxlinate, odtrgala slugi par prstov ter ga na glavi »ako težko poškodovala, da zdravniki dvomi-.fo, da bi ozdravil.
— Posojilo beograjske občine. Beograjska ^mastna občina »e pogaja z neko ameriško '■bančno skupino za večmilijonsko dolarsko .-posajila.
— Nora metoorološka postaja — je vzpo-stavljena v Vranji. V kratkem se ustanovi tudi v Leskovcu nova meteorološka stani ca.
— Zgradba novega gledališča t Subotici. Sabortiški občinski svet je sklenil na svoji *adi*ji seji, da zopet sezida mestno gledali-
leti pogorelo. Vlada je <io-u ^	300.000	Din prispev-
ata, prihodnje leto bo djila Se enkra-t toliko IV> prvotnem načrtu bi bilo gledališče krasna monumentalna stavba, ki bi bila veljala 10 •milijonov Din, sedaj pa se izdeluj« nekoliko ttoij skromen načrt za gledališče, v katerem
■	naj bo prostora za 750 oseb.
— Gcometorska šola v Skopijo. Finančno . wmi»tratvo je odredilo, da se otvori s 1. januarjem v Skopi ju geometerska šola za izobrazim strokovnega osobja za izdelavo katasira.
— Za pogosdovonjo Krasa »o dovoljeni "»»d drugim sledeči krediti: za pogozdovanje »a otoku Rabu 320.000 'Din; za dele bivše
' Vnijne Krajine 300.000 Din; za Crikvenico 300.000; za srez Krk 184.000; za sre« Sušak mSOJOOO Din.
— Pom&njkanjo profesorjev v Srbiji. V 'Janškem šolskem letu so poučevali na srednjih Jtolah v Srbiji 903 neizprašani učitelji.
“Od teh jih je bilo 600 pravzaprav ljudskošol-učiteljev. Izprašanih profesorjev pri-y»niikujfl tako zelo, da je ostalo letos v južni oelo več ravnateljskih mest neaasede-posvetno ministrstvo je poslalo o tem <wvvontiio tu<li y slovenijo za slučaj, da bi ho-r*n?Petirati kak profesor za kako tako ***”• Kpni.petira lahko vsak profesor, ki taoa 8 službenih let
— Vsem ki se barij« s dekorativno umet-
Francoska vlada izda s prihodnjim fotona elavno p-oročilo o uspehu razstave. Za "rsaJko inozemsko državo bo izdala poseben *v*®ek, .tako tudi o jugoslovanski dekorativ-m nmetnosti. Oddelek ministrstva trgovine in £wiustr.jje je poveril podpisanega, da spiše faKrpno razpravo na podlagi danega programa. V te namen potrebuje podpisani, posebno ata razpravo o razvoju modernega pokre-%, vpliva narodne umetnosti v Sloveniji, go-biografske podatke vseh naših umetsi-hinr, id se udejstvujejo v eni aM drugi stroki Oaketne obrti. Vsi prizadeti umetniki se na-I»wla30, da pošljejo tekom 7 dni podatke pod-gkaanemu. Z ozirom na kratek odmerjeni "»«: Je potrebno, da so v danem roku izvTfiri.
V slučaju, da bodo oni izpadli o katerih podpisani ne bo imel na razpolago potrebnih podatkov, ne bode to krivda podpisanega, temveč njih spomin. — Inž. arh. Kregar Rado, Srednja tetin. šola.
— Vinska razstava in 'sejm r Ivanjkomh. Vinarska zadruga »Jeruzalemčan« v Ivanj-kovcih je uprizorila dne 10. decembra 1925 v dvorani restavracije pri kolodvoru, last g. L. Pefcovarja, dobro uspelo vinsko razstavo združeno z vinskim sejmom. Glasom kataloga je bilo pravočasno prijavljenih od 54 vinogradnik posestnikov 1(30 vinskih vzorcev za po-skušnjo oziroma prodajo. Komisija je priznala za kvalitetna vina več diplom. Diplome dobe za izborna kvalitetna vina: 1. Zabavnik Josip, višji kletarski nadzornik v Mariboru za silvanca in rulandca pridelanega v Jeruzalemu. 2. Puklavec Anton, vinarski ravnatelj v Mariboru za rumeni šipon pridelan v Jeruzalemu. 3. Rajh Katinka, veleposestnica na Moti pri Ljutomeru za muškatni silvanec pridelan v Jeruzalemu. 4. Woll Rob., vinogradni .posestnik in general v pokoju v Grezovšaku pri Ljutomeru za muškatni silvanec pridelan v Greaovšaku. 5. Brodar Štefan, vinski trgovec v Ormožu za beli burgundec pridelan v Brebrovniku. 6. Kočevar Fr., veleposestnik v Središču za laško graševiao in rumeni šipon pridelan v Kajžarju. 7. Pe-tovar Lovro, veleposestnik in vinski, trgovec za beli burgundec pridelan v Jeruzalemu. 8. Ravnateljstvo posestev štajerske hranilnice v Podlemiku za drobno grasevino in traminca pridelano v Podgorcih. 9. Mestna občina Ormož za beli burgundec pridelan v Vinskem vrhu. 10. Diermayr Otmar, posestnik v Ormožu za laško grasevino in silvanca pridelana v Kajžarju. 11. Dr. Ban Adam, odvetnik v Ormožu za rulandca pridelanega v Jeruzalemu. — Razen tega je izdala komisija 8 diplom za prav dobra kvalitetna vina.
— Posnemanja vredno. Velike banke iu trgovine v Ameriki so sklenile, da bodo dale svojim uslužbencem in delavcem letos bogatejše božične gratifikacije, kakor so jih dale sploh kdaj. Dolana je parola: »Dolarski božiče. Samo newyorške trgovine bodo izplačale, kot je preračunal »internatkmal News Service«, okrog 75 milijonov dolarjev grati-fikacij, t. j. eno tretjino več kot lansko leto. Celokupne gratifikacije v vsej državi bodo znašale po tej cenitvi 250 milijonov dolarjev.
— Božični prispevki za državne uradnike v Nemčiji. Nemški parlament je dovolil, da se izplačajo nižjim uradniškim skupinam božične podpore.
— Nori načrt kazenskega zakonika na Če-lioeloraškeni je gotov. Načrt izide v kratkem v tisku.
— Nevarnost indicijskega dokaza se je izkazala te dni zopet enkrat pri nekem procesu radi umora pred hamburško poroto. .Spomladi leta 1924 je bil ustreljen od neznanih storilcev neki čuvaj. Na podlagi vsakovrstnih-izpovedi, in indici j je padel sum na nekega llaberlanda in dva druga moža. tako, da je predlagaj državni pravdnik tekom procesa najvišjo dopustno 'kazen: težko jedo 15 let.
V zadnjem trenutku je prišla nova priča, ki je izjavila, da spričo dejstva, da grozi obio-žsneu tako težka kazen, ne more več molčati, kljub temu, da je obljubila pravemu morilcu svojeeasno, da bo molčala. Opisala je natančno ves umor ter navedla prava moril-ca* ki sta momomano zaprta radi nekega drugega kaznjivega dejanja. Med splošno senzacijo je bil nato Haberland oproščen.
— Železniški promet Pariz—Vladivostok. Včeraj ob 8. se je odpeljal iz Pariza prvi direktni vlak Pariz—Vladivostok. V Moskvo pride v nedeljo ob 9. uri. V Vladivostok pa v sredo teden db eni. Vsa vožnja traja 13 dni Vozni listki se plačujejo v dolarjih.
— Z ljubljanske univerze. Na gradbenem oddelku tehnične fikultete so napravili 12. t. m. diplomski izpit za gradbene inženjerje J-oisip črnjač iz Verda, Stojan Globočnik w Kranja, Ivan Golob iz Podvincev in Jože Lah iz Ostrožnega.
— I* šolske službe. Premeščen je v Maren-berg za šolskega upravitelja Mirko Lešnik, šolski upravitelj pri Sv. Duhu na Stari gori; v višjo skupino je pomaknjena učiteljica ročnih del na ženskem učiteljišču v Mariboru Ervina Ropaš. '
— Kaznjenec smrsnil. Te dni so našli v eni od celic sodnega zapora v Osijeku kaznjenca Milana Grotiča mrtvega. Kaznjenec je ponoči zmrznil. V Osijeku vlada veliko ogorčenje, ker se je izvedelo, da zaporov kljub hudemu mrazu zadnjih dni niso kurili.
— Pet irter ogljikovega kisika. V nekem bratislavskem samostanu je zbolelo 9 gojenk H4 zastrupi jen ju z ogljikovim kisikom. Pet jih je umrlo, 4 so ozdravile, ena je še v bolnici.
— Neznano utopljenko so potegnili dne 14. t. m. iz Save nedaleč od postaje Kresnice. Osebni popis: starost 30—40 let; postava: manjša, šibka; obraz okrogel; lasje: kostanjeve barve; zobje: zdravi. Posebnih makov ni imela. Gre m nesrečo ali pa za samomor.
— Trebušni legar r avstrijskem plemi-škem penziona*u. V jezuitskem samostanu Kalksburg pri Dunaju, kjer se vzgajajo še vedno sinovi nekdanjih plemičev az Avstrije
in nasledstvenih držav, je izbruhnil trebušni legar. Obolelo je 27 gojencev, ki so jih prepeljali v bolnišnico. Oblast je zavod zalvorila ter odredila kvaranteno, 300 gojencev je na opazovanju.
— Vsakodnevne železniške nesreče na Francoskem. Te dni sta trčila pri Grive-u dva vlaka. 15 potnikov je bilo poškodovanih.
— Usodepolne posledice kepanja. V Berlinu je vrgel te dni neki gospodični razposajen fantalin za šalo kepo zrn ral ega snega v glavo. Občinstvo se je bombardirani dami smejalo in nikomur se ni sanjalo, kake posledice bo imela vržena kepa za damo, ki leži sedaj v postelji s pretresenimi možgani. Zdravniki so izjavili, da ostane dama svoje žive dni pohabljena, tako da bo mislila do smrti na usodepolno kepo snega.
— Revizija obsodbe komunista. Beograjsko kasaeijsko sodišče je revidiralo. akie v zadevi komunista in novinarja Mosa Pijadeja ter kasiralo prvoinstančno sodbo. Pijade je bil obsojen, kot znano, na 20 let težke ječe, ki mu je bila znižana pozneje na 12 let. Kasa-cijsko sodišče je zavrnilo stvar zapet v prvo instanco s pripombo, da je uporabiti za presojo slučaja novi tiskovni zakon, ki je milejši od vporabljenega.
— Boj med policijo in roparji. Iz Manille (Filipini) poročajo: Ko je hotela policija te dni aretirati družbo banditov, ki so umorili nekega tukajšnjega visokega funkcionarja, je prišlo do srditega boja, v katerem je padilo 13 brigantov in 5 policistov.
— Umor na uradno povelje. Iz Sofije poročajo: V torek zvečer je dal okrožni predstojnik K.irikov v Plevni poklicati zdravnika dr. Beševa iz njegove klinike ter ga neznano kam odvesti. Naslednjega jutra so našli Beševa v Kajlaku, nedaleč od mesta, mrtvega.
— Drama ljubosumnosti. Iz Berlina poročajo: 481etni kotlar Robert Schade v Tegelu je živel že dalje časa s svojo eno leto mlajšo ženo Selmo v večnem prepiru. Vzrok je bila moževa nezvestoba. Te dni sta se zakonca zopet prepirala. Schade je odšel nato v gostilno. Ko se je o .polnoči vrnil, se je pričel zopet prepir, ki se je razvil v pretep. Nato je postalo vse mirno. Ob 2. zjutraj je vzbudil Schadejevega sina močan hrup v spalnici starišev. Fant je pogledal ter našel svojega očeta v mlaki krvi z razklano črepinjo mrtvega na tleh. Matkki je bila popolnoma oblečena, mu je v naglici povedala, da jo je hotel oče zadaviti. Da se ga je ubranila, je šla po sekiro. Po teh besedah je ženska odšla ter ©e ni več vrnila. Par dni nato so jo potegnili mrtvo iz Tegelskega jezera.
— Velikanska tatvina rekomandiranih pisem. Te dni so opazili v Milanu, da. je izginilo iz brzovlaka Pariz—'Trst 780 rekomandi-ranih pisem, od katerih jih je bilo baje namenjenih 600 za Ljubljano, kjer bi hila imela biti kartirana naprej. Tatvina je bila izvršena najbrže v Parizu.
— llleten junak. Iz -Pariza poročajo: 11-letmi deček Emil Agathe je bil te dni od maire-a mestnega okraja, v katerem stanujejo njegovi- stariši vpričo občinskih svetnikov in učiteljev pohvaljen in obdarjen za junaško dejanje. Ko je šel Agathe te dni iz šole, je zapazil, <ia je gorela hiša, v kateri je stanovala neka znana mu rodbina z dvema malima otročičema. Deček je vedel, da so stariši ob tem času na delu. Zato je razbil šipe pritličnih oken ter zlezel v stanovanje, ki je bilo že vse polno dima, po otroka. Ko ju je prinesel srečno ven, se je vrnil še enkrat v stanovanje ter pogasil ogenj, ki je nastal v kaminu. Ko so prišli ognjegasei, so našli dečka na pol onesveščenega z gumijevo cevjo v rokah, ki jo je pritrdil v kuhinji na pipi vodovoda., Agathe je dobil kot plačilo za svoje junaško delo spominski znak in hranilno knjižico z vlogo 100 frankov.
— V borbi i volkovi. Vse ozemlje ob Volgi, od Samare do Kospijskega jezera ogrožajo radi hude zime tolpe volkov. Ruski časopisi jioročajo o tragičnem slučaju, ki se je pripetil te dni blizu mesta Borhune ob Kaspijskem morju. Kmet Arsenije Nikolajevič se je peljal
v	družbi svoje žene in svojega enoletnega otroka v dvouprežnem vozu domov. Na potu so jih napadli volkovi. Nikolajevič je pognal konja, toda zaman. Ko je žena videla, da gre za življenje;, je vrgla volkovom svoje dete Volkovi so pustili po čudnem naključju otroka pri miru ter sledili vozu. Kmalu nato so potegnili kmeta z voza. Konji so med tem tekli, čim najhitreje so mogli. Volkovi »o med teni tudi kmetico precej ogrizli. Končno je prišel voz do prve hiše prve vasi, kjer so ^prebivalci volkove razkropili. Kmetica jim .je povedala, kaj se je med tem zgodilo. Kmetje so se peljali na kraj, kjer je vrgla kmetica s-vojega otroka med volkove. Na svoje veliko začudenje so našli otroka nepoškodovanega- v snegu. Od Arsenija Nikolajeviča so našli same kosti in del obleke. Njegova žena je drugi dan umrla.
— Nepreviden obiskovalec eirknsa. Pariški- industrialec Guy Comte de Matharel je stal te dni v cirkusu s hrbtom obrnjen proti kletki leva. Nenadoma gia je zgrabil lev s svojo šapo ter ga ranil precej nevarno na tilniku 'in levi roki. Lev je izpustil svojo žrtev šele, ko je jelo občinstvo udrihati po njem s palicami. Uprave cirkusa ne nadene nobesm krivda, ker je krotilec Matharela malo preje opomnil, da naj ne hodi preblizu kletke.
Popolnoma noro!	Velikanski	uspeh	pri včerajšnji premijeri!	Elegantno!
Napeto zanimivo!	Prrič v Ljubljani!
,,mtrefši kot smrt"
V glavni vlogi ljubljenee vse kino publike predrzno smeli
Harry Plel
Elegantni, predrzno-smeli ljubljenec vse kino publike, zvan »Človek brea Sivcev«, »električni človek«, »človek iz jekla«, »kralj zraka« itd., igra glavno vlogo v senzad-
jonalnem filmu:
Predstave m vrše tožno ob: 4., pol 6., pol 8., 9. nrL Prvo vrstni umetaifiki orbeatar
■vin pri vseh predstavah.
rottnl KPVO MATICA., vodilni kino t L|abl|««t (Tel. 184).
Najbolj hvaležna in času primerna
BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARILA ;S0
TRPEŽNA GORKA OBUTEV! IN OBLAČILA.
Za mal denar nabavite vse vrste isiih edinole v detajlni trgovini konfekcijske tovarne
FRAN DERENDA & CIE
LJUBLJANA | J Gradišče 4.	Erjavčeva t. S.
Telefon interurban 249.
— Samomor iz verske blaznosti. 421etna
učiteljica Cecilija K-ocbeg v Mariboru je zažgala te dni pod posteljo ogenj, nakaT je legla v posteljo. Ko so sostanovalci ogenj opazili ter udrli v sobo, je bila učiteljica že vsa. v plamenih. Umrla je še, predno je prišel rešilni voz. Z ozirom ,na to, da je bila učiteljica, silno bigotna, se domneva, da je izvršila samomor v verski blaznosti.
— Tragedija madžarske igralke. Iz Budimpešte poročajo: Nekoč slavna madžarska, primadona Avrelija Ernyed je pred par dne-
vi	zblaznela. Trpela je že več mesecev bridko pomanjkanje. Ker ni nvogla dobiti nitS v provinci službe kot pevka, je nastopala pri neki gledališki družbi s plačo 1,200.000 kron. Ta denar ni zadostoval niti za hajnujnejše življenske potrebe. Igralka je stradala po cele dneve. Našli so jo nezavestno v njenem stanovanju. Ko se je zavedla,' so ugotovili zdravniki, da je zblaznela. V zadnjem času se na Madžarskem sploh množe slučaji, da. ljudje vsled pomanjkanja zblazne.
— Žalostna usoda starke. V zatohli in mračni luknji, bolj podobni živalskemu brlogu kot človeškemu bivališču, je životarila v bedi in pomanjkanju 671etna Marija Ce~ pak v Trstu. Ostala je na stara leta popolnoma sama, prepuščena svoji usodi in milosti usmiljenih ljudi. Kadar je mogla, je prosjačila, sicer pa je čepela v svojem brlogu in stradala. Zadnje dni ni bilo starke na spregled. Zato je neka njena soseda iz radovednosti pogledala v starkin brlog. Nudil se ji je žalosten prizor: strašno zanemarjena in 'sestradana je ležala na kupu umazanih cunj, bila jo je sama kost in koža in le njeni slabotni vzdihi so pričali, da še živi. O žalostnem slučaju je bila obveščena rešilna postaja, ki je prepeljala starko v mestno bolnišnico.
— Novo angleško letalo. V Londonu preizkušajo momentano z največjo skrivnostjo novo bombno letalo, ki bo imelo 700 konjskih sil močan motor in hitrost 100 angleških ntilj na uro. Iz takih letal ho&ejo sestaviti četo zračno flotiljo, namenjeno v prvi vrsti za. obrambo Londona. Letala bodo zgrajena tako, d a jih v gotovi višini sploh ne bo mogoče videti, kaj šele obstreljevati.
— Svctorni rekord r strojepisja pobit. Zveza francoskih daktilografov je priredila te .dni tekmo v pisanju na stroj. Mednarodni šampijon Eleonora Mitchel je pobila evoj lastni svetovni rekord z dne 15. novembra ter ndpisa-la v 1 minuti 879 črk, t. j., če se vštejejo napake 142 besed na minuto.
— Spomenik Adamu. Kot poročajo iz New-yorka, se nahaja edini spomenik, postavljen na čast prvemu človeku Adamu, v Baltimo-re-u (Zedinjene države). Spomenik so postavili pred 15 leti, Vsekako pa je moral nai praoče Adam dolgo časa čakati, predno mu je postavilo nekaj hvaležnih potomcev spomenik.
— Odobrena učna knjiga. Minister prosvete je odobril, da se rabi Stihoslovje (metrika) drja. Nikola Omerse, kot pomožna učna: knjiga na srednjih šolali s slovenskim učnim jezikom. Knjiga se dobiva v založništvo Goričar & Leskovšek v Celju.
Smuški tečaj v Sarajevu. Včeraj omenjenemu smuškemu tečaju na Poharju bo sledil drugi smuški tečaj pod istim vodstvom za novince in za izvežbane smučarje (prvi tečaj v Bosni), in to za dobo pravoslavnih praznikov (počitnic), od 4. januarja 102B, trajal pa bo približno 8 do 10 dni. — Prve osnovne vaje Be bodo vršile tik Sarajeva, nato se premesti tečaj na vrh Bjelašnice 2067 m. Stanovalo se bo v observatoriju. Podrobnejši podatki, za ta tečaj se bodo še objavili. Prijave na Putnik (Turist-Office), Sarajevo, ali pa direktno na voditelja tečaja g. R. Badjura, Ljubljana, Marmontova ulica št, 18.
— II. redni občni »bor društva trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani se vrši dne 3. januarja 1926 ob 9. uri dopoldne v restavraciji »Ljubljanski Dvor«, Ljubljana, z dnevnim redom v smislu pravil §16., e). Pravico glasovanja imajo le člani, ki so vse obveznosti nap ra m društvu poravnali. — Prijateljski sestanek članov se vrši na predvečer dne 2. januarja ob 8. uri »večer v restavraciji »Zvezda«. Istemu iz prijaznosti prisostvuje tudi tajnik Trgovske in obrtne zbornice, g. Mohorič ter se člani vabijo, da se sestanka v čim večjem številu udeleže. — Odbor.
Ljubljana.
1	_ Proslava kraljevega rojstnega dnem
Kraljev rojstni dan je bil proslavljen v Ljubljani kot je bilo v naprej določeno. Mesto si je nadelo praznično obleko, s hiš so plapolale zastave. Dopoldne so se vršile slovesne slni-be božje, v stoMcd, v pravoslavni kapeli ter v protostantovski cerkvi. Povsodi so se jih udeležili zastopniki civilnih in vojaških oblasti, raznih korporacij in društev. Uradi nwo uradovali. Na Šolah ni bilo pouika. Med službo božjo so bile trgovine zaprto.
1— Hišne posestnike ljubljanske in okoliške pozivi je Pokrajinska zveza društev hišnih
m lin-1 Dte V—> tuka »»daljo* fcMtfe
itfar*iw«g'
posestnikov v Ljubljani, da se polnoštevilno j udeleže shoda v nedeljo '20. i. m. ob 11. uri
dopoldne v. veliki dvorani Narodnega doma, v Ljubljani. Shod sklicujejo vse gospodarske or- i ganizadje ljubljanske radi nujne in prepo- j trehne revizije zaiaona o taksah, ki zlasti hiš- s ne posestnike neverjetno hudo obremenjuje in oneinogočuje radi previsokih pristojbin pravi promet med nepremični na m i. Prenosno takse pri prodaji dedščine so neprimerno visoke, v nadaljnem pa je zakon o taksah sedanjemu (Sasu popolnoma neprimeren, je ne- , jasen, zato je neobhodna in nujna potreba, da se ga podvrže reviziji.
S PLENARNE SEJE ZBORNICE ZA TRGO- ' VINO OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI
Predlogi zborničnih članov dne 11. t. m. i
Zbornični člani so stavili 20 samostojnih predlogov. Vsebina je sledeča:
1. K. Elsbacher iz Laškega predlaga, da se podaljša postanek potniških vlakov na postaji Laško na 2 minuti.
2. L Jelačin ml. stavi protesten pred- i log glede pobiranja žigovine za trošarinske plombe.
S.	I. Jelačin nd. predlaga akcijo zbornice Za izdanje koncesije ljubljanski borzi xa trgovanje z devizami in valutami.
4.	I. Jelačin ml. predlaga, da se pošlje j ministru trgovine in industrije važna pred- ( stavka, da se vstavi v državni proračun po- j trebna vsota za zgradbo poslopja za trgovsko j akademijo v Ljubljani.	1
5. E. F r a n c h e 11 i predlaga, da se izreče zahvala poslanskim klubom, katerih člani so se pri razpravi o Obrtni banki zavzemali za interese Slovenije in da se prosijo, naj se zavzamejo za to, da se pozovejo v ustavni odbor, ki ima izdelati Statute, tudi zastopniki obrtništva.
6. V drugem predlogu se zavzema Eng. Fr-anchetti za odpis davčnih zaostankov do 8000 Din, če bi prisilno izterjanje onemogočilo preživljanje davkoplačevalca.
7. V. W e i x 1 iz Maribora prosi za akcijo zbornice glede ukinitve zakona o pobijanju draginje.
8. V. W e i x 1 protestira proti dekretira-nju treh državnih praznikov po ljubljanskem in mariborskem velikem županu.
9. Fr. Ks. Stare protestira proti nameravani ukinitvi direkcije pošt in telegrafa v Ljubljani.
10. Fr. Ks. Star e predlaga zbornici, da ponovno opozori ylado na nevarnost, ki jo povzroča davčna obremenitev, da se naša industrija seli v druge pokrajine države.
11. Kralj iz Brežic prcsi zbornico, da se zavzame za zgradbo železnice Novo mesto— Brežice.
12. Fran Bonač zahteva nastop zbornice proti zapostavljanju domačih podjetnikov pri dodeljevanju državnih dobav.
13. Hafner predlaga, da intervenira zbornica proti pretiranim točilnim taksam.
14. I. Lenarčič zahteva, da se zbornica zavzame za izenačenje neposrednih davkov v državi.
15.	I. Lenarčič predlaga izpremembo pravilnika za nalaganje razpoložljive gotovine Poštne hranilnice v toliko, da bo tudi hranilnicam in kreditnim zadrugam mogoče j okoristiti se s krediti tega zavoda.
IG. I. Rebek iz Celja nastopa za zvišanje , kontingenta, ki je dovoljen Sloveniji od Narodne banke za obrtniške kredite in zahteva zvišanje kredita posameznikom vsaj do ; 10.000 Din.
j 17. L. B u č a r iz Kostanjevice predlaga,
' da se dela na to, da se trošarine proste količine vina lastnega pridelka za lastno potre-; bo podvoje.
j 18. Nadalje predlaga L. Bučar, da se , odpiše trošarina na kalo od droži.
1	19.	L. Bučar predlaga odpravo trošarine
! na petijct.
j 20. J. H o r v a t iz Ljutomera prosi zbornico, da ukrene pri železniškem ravnateljstvu potrebno, da se zgrade novi vodni pro-pusti v najmanj 30 m dolžine na progi Ljutomer—Murska Sobota v svrho preprečenja škode ob povodnjih.
Vsi predlogi so bili soglasno in z odobravanjem sprejeti.
BORZE.
Ljubljanska in zagrebška borza radi kraljevega rojstnega dneva nista poslovali.
—	Curib, 17. dec. Beograd 9.20, Newyork 518, London 25.1175, Praga 15.35, Pariz 18.775, Milan 20.88, Varšava 4G, Bukarešta 2.40, Dunaj' 73.05, Sofija 3.75, Berlin 123.30; Budimpešta 0.007270.
PRVA BERLINSKA KRALJICA MODE.
Berlin ima kraljico mode! Otroci mode se si izbrali te dni svojo kraljico ter se klanjali spodobno in veselo graciozni zastopnici ženske lepote in dražestno sli. Tam, k er so sicer dirkala po G dni zaporedoma kolesa, kjer so se sukali drsalci, se je gnetla to pot okrog arene množica gospodov veščakov, da si je izvolila izmed sto vitkih manekinov najlepšo. Graciozno se kretajoče dame v kratkih svilenih krilih, numerirane, so se borile z zapeljivim, orožjem lepote za Parisovo jabolko. Sodniki niso imeli lahke naloge, težko se je bilo odločiti. Okrog dveh zjutraj šele je prišlo do zedinjenja, in Georg Aleksander je odel številko deset s škrlatnim plaščem. Sledilo je viharno odobravanje, sodba je bila dobra. Slavnosten sprevod, častna loža. Visokega, vitkega, a vendar stasitega manekena « gladko počesanim ibubikopfomt, nežnimi,, plemenitimi potezami je doletela ta sreča: Sonjo Ivanovič, 181etno nemško Rusinjo. Kavalirji se gnetejo okrog nje, vsak hoče biti prvi, neumorno pleše vso noč, vsakikrat %, drugim. 25 mark v prilog berlinskim revežem stane runda. Svojemu šefu je nastavila de,klica takoj pištolo na prsi: »Zvišanje plače za sto mark, saj je vendar kraljica modo.« . Neki filmski režiser jo hoče posneti za platno. Tucnt drugih ji ponuja roko v zakon aii kaj podobnega. Šele zjutraj je bilo konec veselja in sen o kraljici dosanjam. Danes skaklja Sonja s svojim prožnim telesom zopet po modnem salonu Hess in dogodki onega večera se ji zde najbrže kot lepe sanjc.
(159)
K pkioonjsku okoli svita.
" ? •	Spisal Robert Kr alt.
»On je mrtev.« »Mrtev?« »Umrl je vsled rane, ki ste mu jo prizadeli.« »Tem bolje.« »Torej sprejmete moje pogoje?« »Ne!« . »Ne?!« »Jaz vam bom zaupala, ali... jaz poginem z avtomobilom in tako mislijo tudi moji tovariši.« »Ali je to vaša zadnja beseda?« »Da.« »Potem vam ne morem pomagatL Potem tudi nisem kriv vaše smrti. Vseeno pa vam dovolim, da si še premislite do danes opolnoči. Imate uro?«
*	»Da.«
Bandit pokaže samozavestno svojo uro, ki je gotovo ni kupil v prodajalnici.
»Pravkar je šest in osem minut. Ali kaže vaša ura isti Čas?«	,
»Da, prav toliko. Imate izvrsten kronometer.«
»Danes opolnoči, točno ob dvanajstih vržem dinamitu o bombo.«
»Potem jo vrzite kar zdaj takoj.«
»Jaz bom vedno blizu — torej kar pokličite, ee izpremenite svoj sklep.«
»Poženite nas kar zdajle v zrak, svojega sklepa ne bom izpremenila.«
»Danes opolnoči, točno ob dvanajstih.«
Bandit se še celo prikloni — in izgine za zidom.
»Adam!«
»Mis Leonor?«
Pripravite vse, da poženemo avtomobil v zrak.«
Začuden jo pogleda Adam.
'Kaj se poženemo v zrak?«
»Gotovo.«
»Ali čemu pa? Če to store oni, mi lahko prihranimo smodnik.«
»Nočem jim napraviti tega veselja.«
»No, ne vem, da bi jim bilo to posebno veselje, ne zanje in ne za nas.«
»Stopite, kakor vam rečem.«
»Na, pa vsaj nekoliko počakajmo. Časa imamo še pet ur in štirideset devet minut. Preje bomo vendar še večerjali — to se pravi, danes bomo jedli nekoliko pozneje, Tom je napravil puding, ki pa se mora kuhati še dve uri.«
»Človek, kako morete misliti sedaj na jed!«
»Na, ne vem prav — jaz sem baš sedaj lačen — in in in — življenje je kratko, smrt pa morda zelo dolga.
—	in in in — jaz bi vendar raje preje še puding pojedel.«
Leonor ne reče nič več, Tom res skuha puding.; in petem je tudi ona s tekom.
»Tako,« reče potem Adam, »sedaj imamo še vedno , tri ure in trideset dve minuti časa. Menim, te počakamo tudi še.«
Leonor si ne more pomagati, mora se smejati. V tem času se je tudi njeno mnenje izpremenilo.
»Adam, ali res ne moremo več upati?« zašepeče
»Dokler živimo, moramo še vedno upati, šele ko bomo mrtvi, je vsega konec.«
»Da pridemo iz te pasti?«
»Ah, moja draga Leonor, če bi le vedeli, koliko sem. že mislil, skoro se mi je glava razpočila. MojA plošča iz ebenovine ima že razpoko.«
»Če vderemo ven?«
»In kaj bo z avtomobilom?«
»Tega končno še vedno lahko uničimo.«
»In boste potem zadovoljni?«
Adam ima prav — to ni vse vkup nič, prav nič-Vse možnosti je izčrpal že vsak sam zase.
(Dalje prih.)
Nepotrebna sfcrb za božično in novoletno darilo, ker je tvrdka
C - Ljubljana
strojem in kolesom ADUR“ za lO %.
TISKARNA r
MERKUR*
v Božiču in Novem letu
napraviti svojim veselje s primernim darilom in »o je le mogoče, če iste kupi pri tvrdki
10SIP PETEUNt-Ljubljana
ki ima veliko zalogo žepnih robcev, rokavic, nogavic, pletenine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, analeške sifone, fine klote, vezenino, čipke, torbice, nahrb-nike, police in še veliko, veliko drugih lepih in potrebnih
Trg.-lnd. d. d. ===»
LJUBLJANA
Simon Gregorčičeva ulic«
*!. i3
iiiimiiniinifflimmimiUiHJiKimniii!«
Tiska časopise, posetnice, knjige, brošure, letake, cenike, pravila, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine itd. v eni in v več barvah
Lastna knjigoveznico
miiauiiiiiUiniiiiainiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiii
Telefon št. 552 Račun pri pošt. ček. zavod« H. 15.108	>
Najboljši švicarski pletilni stroji na svetu znamke
DUBIED
aa obrt tn industrijo. — Edina tovarniška zaloga za Slovenijo
JOSIP PETELINC, LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika. •
.VINOCET.
tevana vhtsksga kisa, d. z s. Ljubljana, nudi
najfineP In najokusnejši »mizni kis iz
vinskega kisa.
janr. afc®in.4«5V4i!ie ponudbo i
Tefmto i& higienično napoderneje * m\m% klsarns w Jugoslaviji. *■
Umm, taji« c*st> Mm. It, R. Bsdstropj«.
DRVA
WtHwa ulica 1/H. - Telefon 56.
Gospodična ,
U ljubi šport, želi poznanja z Lnteli-C«utom športnikom v svrho skupnih “lotov. Ponudbe na upravo lista s  sliko pod šifro »šport«.
Sobarica
umrljiva, zdrava in poštena se sprejme. Plodnost imajo one, ki znajo šivati Ponudbe na Julka J. Batlonjr, Beograd, Miloša Velikog ulica 58.
ali Amaterja za pokrajinske slike in stereofotografije, sprejmemo za stalno. Ponudbe z referencami m navedbo plače pod šifro »Fotograf« na »Publicitas« d. d. oglasni zavod, Ijubljana, flelenburgova ulica 7. II.
Z resnim gospodom
20 do 25 let želi dopisovati premožna, samostojna gospodična. — Y slučaju medsebojnega razumevanja ženitev ni izključena. — Resne dopise s liko na upravo »Narodnega Dnevnika« pod šifro »Osamljena«.
RADIO-aparate
In sestavne dele Ima v zalogi
FRANC BAR, Ljubljana
Cankarjeve nabrella šle«. 5.
.Mii Umik"!
Akademik
išče sobo, če mogoče separirano, za takoj. Najraje v sredini mesta. Ponudbo na upravo lista pod »Soba«.
Izurjena stenogrefinia
an strojepiska z večletno odvetniško prakso išče službe. Gre. tudi na deželo. Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Vestna«.
Znanja želi
z inteligentno gospodično visoko-šolec. Le resne ponudbe — neanonimne in s sliko — na upravo lista , pod »Dvajsetletna«.
„BALKAN“ EE
za mednarodne transporte
v likvidaciji proda svoj inventar, obstoječ iz vozil, konjev, pisarniških predmetov, orodja za špedicij, obrat ter raznih drugih predmetov v celoti. Prodaja posameznih predmetov se ne bo vršila-Ponudbe je staviti najkasneje do 23. t. m. v družbeni pisarni Dunajska cesta 33. Seznam inventarja ter inventar sam je na ogled v poslovnih prostorih med poslovnimi urami od 8—12 ter od 14	18.
i
Izdajatelj la odgovor«! eirednlk BBLRZNIKAB ALEKSANDER. - Z« tiskarno »Merkur« v Ljubljeni Andrej Bever.